Televizija je gostovala Izvozite tudi vaše izkušnje!" Skladišče v pred kratkim zgrajeni pro-izvodni hali v tovarni pletenin Rašica v Ga-meljnah se je v sredo, 16. aprila spremenilo v dvorano, kjer so delavci in predvsem de-lavke te tovarne spregovorile o svojih uspe-hih, težavah, samoupravljanju, družbenem standardu, delu družbenopolitičnih organi-zacij v tovarni. Javno tribuno z naslovom »Delavke Rašice o sebi«, ki so jo posneli tudi za TV oddajo Mi med seboj, je vodil Franc Šetinc, prisostvovala pa ji je tudi Vi-da Tomšičeva. Uspehi — in težave ... • V Rašici imajo 983 zaposlenih, od teh je kar 880 žensk. Lani so proizvedli 1 mili-jon 650.000 kosov pletenin, ustvarili 185 milijonov din družbenega produkta. Lani so izvczili za 45,000.000 din izdelkov, pred-vsem v ZRN in CSSR. Povprečni OD na zaposlenega znaša v Rašici 2.611 din. • V lanskem letu so zgradili nove pro-izvodne prostore v Gameljnah in Morav-čah. Pri njihovi graditvi so delavci poma-gali s prostovoljnim delom. pred tem pa so dolga leta hranili sredstva za gradnjo. Prav ti prostori so omogočili izredno izboljšanje delovnih pogojev, pa tudi modernizacijo proizvcdnje. Predstavo o napredku si lahko ustvarimo iz podatkov, da so leta 1967 s 400 pletiljami proizvedli 500.000 kosov ple-tenin, lani pa z 80 pletiljami 1,650.000 ko-sov. • Spregovorili so tudi o problemih, ki delavke najbolj tarejo: o nočnem delu, otroškem varstvu, družbeni prehrani, druž-benoekonomskem položaju delavke, nagra- jevanju, stanovanjskih problemih, zdravst-venem varstvu, prevozih na delo. Precejš-nje število delavk dela tudi v tretji, to je nočni izmeni zaradi premajhnih zmogljivo-sti pletilnice v primerjavi s šivalnico, zara-di sezonskega značaja dela, pa tudi dobavni roki so včasih postavljeni prehitro. Samo z nadaljnjo modernizacijo proizvodnega procesa bodo nočno delo lahko ukinili. Še letos bodo preuredili staro skladišče v je-dilnico, pozneje pa bodo poleg uredili tudi kuhinjo, saj so sedanji prostori za družbe-prehrano občutno premajhni. Samoupravljanje mora še zaživeti • Tudi samoupravljanje v Rašici še ni povsem zaživelo. Rašica je sestavljena iz petih TOZD, ki imajo svoje prostore v Am-brusu, Horjulu, Moravčah, Šentvidu pri Stični in Gameljnah. V samoupravnih or-ganih je kar 152 žensk, vanje pa so uspeli vključiti tudi precejšnje število mladih. Zbori delovnih ljudi so omejeni na čas, iz-mene, prevoze delavk, slabe prostorske po-goje, pa tudi informiranje ni najboljše. Da bodo delavke res postale samoupravljalke, bodo morale bolj aktivno vlogo zavzeti družbenopolitične organizacije, pa tudi ko-munisti v tovarni bodo morali postati ak-tivnejši. • Leto 1975 so Združeni narodi progla-sili za mednarodno leto žensk. O pomenu in namenu tega leta je spregovorila Vida Tomšičeva. Najprej je spregovorila o ena-kopravnosti žensk. • »Nekateri menijo, da bi bilo dovolj, če bi bila ženska enakopravna moškemu v pravicah. Res je, tudi tukaj treba spreme-niti nekaj zakonov. Toda mi smatramo, da je vse skupaj treba postaviti malo druga-če. Ne gre za to, da so moški ženske od-rivali. Vemo, kdo je kriv neenakopravnega odnosa do žensk, pa tudi večine moških v svetu. Saj ne umirajo od lakote samo žen-ske, saj v vojni ne umirajo le ženske. Ka-pitalizem, se pravi razredno izkoriščanje, je v globini tega, kar danes imenujemo diskriminacijo žensk. Ne borimo se torej samo za enakopravnost v današnjih pogo-jih. Postavljamo vprašanje, s kom smo ena-kopravne? Ali naj bo črnka enakopravna Mikrofon je bil za dve uri njihov ... s črncem ali naj morda zahtevata drugač-nega položaja za oba? Ali je dovolj za Slo-venko na Koroškem, da je enakopravna s Slovencem, ali naj bi tudi zahtevala nove odnose v avstrijski družbi? • Hočem reči, da ne gre le za enako-pravnost, ampak za nov položaj človeka v družbi', ne glede na spol. Boj za enakoprav-nost je hkrati boj proti razrednemu izko-riščanju, za takšen položaj človeka, da bo sam razpolagal s svojim dohodkom. Pri tem pa se zavedamo, da bo potem, ko bomo imeli ustvarjene vse pogoje za pravno ena-kopravnost, šele razkrita globina proble-matike diskriminacije žensk, ki sloni na stari delitvi dela. Zato v tem letu postav-lja svetovna javnost, čeprav ne vsaka de-žela iz razrednih pozicij, tudi vprašanje no-ve delitve dela. Delitev dela, po kateri je ženska prvenstveno gospodinja in mati, moški pa tisti, ki zasluži za družino, je tre-ba korenito spremeniti.« • Na koncu javne tribune so spregovo-rili tudi o specifičnih problemih v kolek-tivih, kjer so pretežno zaposlene ženske, saj morajo imeti kolektivi 3 do 5 % več za-poslenih zaradi porodniških dopustov, pa tudi, ko zbolijo otroci, ostane ob njih mati in ne oče. Razpravljali so tudi o pokojnin-skih pogojih in menili, da bi šle delavke v pokoj že s 50. leti starosti. • Naj ob koncu tega zapisa o Rašici do-damo še naročilo Vide Tomšičeve delavkam Rašice: »Poleg vašega lepega blaga izvo-zite tudi vaše izkušnje,« ki ga bodo delav-ke prav gotovo skušale uresničiti.