Za poduk in kratek čas. Nuva knjiga v Ptuji spisana in založena. Ž. Kmalu se dotiska v tiekarnici ,,Politike" v zlatej Pragi knjiga pod naslovom : ,,ZurFrage ftber die Gleicbberecbtigung der Slovenen", na katero fclovensko izobraženo občinstvo uže sedaj opozorujemo a pvimetbo, naj se potrudi razširiti njo v kroge, našeniu naroduemu prizadevanju bolj iz neznanosti nego li iz zlobe protivne, kajti tem je knjiga prav za prav v prvi vrsti namenjena. Našim se vedno alabim narodnim razmeram uauašajo, kakor vsi vemo, največ krivice: zloba in pakost nemškožidovskega novinarstva, racunajoča na glupost in slepoverje svojih čitateljev, predrzuost in hujskanje med Slovence pritepenih tako zvanib rkultuitragerjev", slab zgled, ki ga dava, zlasti prostemu ljudstvu, taisti del ,,liberalcev'' slovenskega pokolenja, koji se je iz tega ali onega, gotovo pa vselej iz sebi6nega vzroka, svojemu nalodu izneveril, ter nan den Briisten der Adoptivmutter Germania" kulturnega mleka do uh se nanisavši plemenitim prizadevanjem svojemu narodu zvestih sinov uzvišeno se posmehuje, nje po svojem mogočstvu nzgoraj" očrnjuje in, kolikor ima sam moči v rokah, nje brezsrčno in hudobno zatiruje. Mnogo in mnogo, rekel sem, krivi so imeuovani trije činitelji, zakaj se naa slovenski narod — ki zarad tolikili slabih letin, neskončno težko sicer, a vcndar radovoljno državi potrebno da6o plačuje in cesarju vselej zveste in hrabre junake podava — že toliko let z najvecjim naporom boriti mora za poediue mrvice onib pravic, koje mu neke tnčke osnovnih državljanskib postav v polni meri pripoznavajo. Razven pakosti navedenib treh slovenskemu narodu načeinih protivnikov, krivo je slabemu vsjiehn uaših prizadevanj politicno plitvoumje naših sodeželanov.^ Neverjetno malo jih je, posebno na slovenskem Štajeru, meš6anov in tržanov, ki bi želje in zahtevanje slovenskega naroda iz čistih virov poznali. Ne razumevii samostalno razsoditi posebnosti avstrijske države, zajemajo svojo politično znanje edino iz bečko- židovskib novin in iz — graške nTagespo8te". Slobodno se re6e: polnib devetdeset odstotkov nema^kib in nem6urskib ,,purgarjev" na slovenskem Štajeru ne čita razven nTage8pošte" nobenih novin. Ta, Slovencem že od nekdaj najbolj sovražni dnevnik, je njim naravnoč ,,die Zeitung". Ni se tedaj cuditi, da se je velik del teb polovičarjev njenega duba do grla napolnil, in da na vse priseže, kaj mu prinaaa, s 6im ga dan na dan krmi in napaja ,,die Zeitung". Tem umetno stvorjenim protivnikom našega naioda, kojih večji del nije iz zlobne nauieie ravnopravnosti našej zoprn, namenjena je gladko pisana, domoljubna, do deset pol obsegajoča broaura. Pa tudi samnvestnirn, neomabljivim narodnjakom bo iz raznih uzrokov kaj dobro došla, ker v nji bodo se zopet spozvavali z mnogimi veljavnimi starimi znanci, pa tudi z veseljem brali o marsikterem novem poštenjaku. Zato bodi knjiga, ki govori v I. poglavji o preteklosti in značaji, v II. o politi6nem položaji Slovencev; v sledečih štireb o slovenskem jeziku v obče, o njegovih pravicab v ljudskih in srednjih šolah, o u6iteljskih pripravnicab in uradib, med tem, ko nam poslednji del ostroumno in zanimivo osvetljuje nemški ,,liberalizem" in tako zvani ,,klerikalizem''; vsakemu nemškega jezika zmožnemu, 8loveu8kemu rodoljubu srčno priporočena. Dobivala bo se za goldinar po vseh knjigoprodajavnicab na Slovenskem; skrbelo bo se tudi, da njo nam osebno znani narodnjaki na deželi po najkrajšem potu v roke dobijo. D o d a t e k. Uredništvo temu pristavlja, da je g. pisatelj knjigo sam založil, in uže zato nadejamo se brzega in vsestranskega razširjenja, da ne bo iskreni narodnjak za svoj trud in razne sitnobe ae materijalne škode imel. Smešničar 6. Volitve prvib županov pride komisar iz C . . . . vodit. Kmetom razlaga važnoat teh volitev pa tudi, kako bo treba voliti. Naposled pristavi: zdaj se pa le dobro med aeboj pogovorite, koga bodete volili, da se ,,atime ne razšpricajo". J. V.