the oldest, and most POPULAR SLOVENIAN; NEWSPAPER IN UNITED STATES OR AMERICA. amerikanski Slovenec PRVe SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, - S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI GESLO: IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. ŠTEV. (No.) 139. 150,000 premogarjev na stavki. STAVKA V INDUSTRIJI TRDEGA PREMOGA JE POPOLNA, DELO POČIVA. — LASTNIKI ZVRACAJO VSO KRIVDO NA PREMOGARJE. ,t CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 3. SEPTEMBRA — THURSDA Y, SEPTEMBER 3, 1925? NASPROTOVANJE ZVEZI AVSTRIJE Z NEMČIJO. Francija je vznemirjena radi nameravane priklopitve Avstrije k Nemčiji. — Jugoslavija tudi nasprotuje zvezi. Philadelphia, Pa. — Obrat V industriji trdega premoga je ustavljen, 150,000 premqgar-jev je odložilo svoja orodja, le osem tisoč mož je ostalo na mestih, za najnujnejša dela in pri sesalkah. Prizadetih je 828 premogovnikov, katere lastuje 135 kompanij. Prizadetih je pa tudi direktno ali indirektno pol milijona ljudi, med temi Pariz. — V Londonu so se se-tudi 10,000 železniških delav- stali francoski, nemški, angleš-cev. Lastnikj trdijo, da imajo ki. in belgijski juristi v svrho radi stavke Vsaki dan $200,000 dogovora za pakt, ki bi zasigu-izgube. Oni računajo $1.00 na ral mir Evropi. Po francoskih toni za njih stroške, pri tem so listih se pa čita, da Francija ni všteti tudi davki. Ako bo — pripravljena podpisati, oziro-kar najbrže tudi bo, to izgubo ma sprejeti pakta, dokler se ji moralo povrniti premogarskim ne pusti prosto roko proti Nem-baronom ljudstvo — na poviša- čiji glede priklopitve Avstrije ni coni premogu, potem bo na- slednji. ložena na rame odjemalcev ve- Francija je postala sedaj ta-lika vsota — za vsaki mesec ko vznemirjena, ker je videla, stavke — $6,000,000. kako je bilo avstrijsko ljudstvo Kakor je predsednik Lewis navdušeno za priklopitev ob že dokazal, lastniki bi lahko u- piiiiki obiska predsednika Loe-godili premogarjem, ne da bi ba in nemških poslancev na zato trpeli odjemalci premoga Dunaju. - * na zvišanju cene. Dalje trdi j Francija se pa tudi ne vzne-Lewis, da so lastniki v več slu- mirja brez povoda, kajti, ako čajih pokazali, da jim ni veliko se priklopi Avstrija Nemčiji, s na temu, da bi se sklonila s pre- tem bo slednja za 7,000,000 •motoarji pogodba, toraj glede nato se lahko soui, da lastnikom ni bilo na tem, da bi stavka preprečila. Lastniki pa le javkajo in dol- ne od sovražnikov, žijo, da je krivda na strani pre- NEMC1, KI SO BILI IZGNANI 12 POLJSKE LETNIK XXXIV. Iz Jugoslavije. MINISTRI KUPUJEJO NOVE AVTOMOBILE IN SE NE BRIGAJO ZA POSREDOVANJA SVOJIH POSLAN-CEV. — POSLANCI SI NE UPAJAJO MED VOLILCE. — DRUGE VESTI. (T: Ko je Poljska v smislu ver2aljske pogodbe izgnala Nemce iz ozemlja, ki je bilo preje last Nemčije, je bilo radi brezbrižnosti berlinske vlade, ki ni preskrbela za te begunce potrebnih sredstev za prevoz v domovino veliko neprilik med njimi, zlasti težavno je bilo za matere z malimi otroci. Slika nam kaže skupino beguncev, ki so v začasnem taborišču. NAPAD NA ADJIR. KRIŽEM SVETA. ŽELEZNIŠKA NESREČA. — Chicago, 111. — Ker je v Ena oseba je bila mrtva in dve težko ranjeni, ko je v megli zadel vlak v avto na križišču. Glavno mesto voditelja Rifijan- cev Abd-el Krima v razvali- nedeljo kara poulične železni-nah. — Napada so se udele- ce, ki vozi iz Berwina v Lyons žili Francozi in Španci. skočila s tira in zavozila v ne- —o— ko poslopje pri čemer je bilo 13 Calumet City, 111. — V torek Pariz. — Vojna furija na oseb ranjenih, je oblast prepo- jutro je pokrivala tukajšno po-maroškem bojišču je dosegla vedala za nedoločen čas obra- krajino gosta megla, kar je bilo svoj višek koncem pretečenega tovanje na tej progi. Vršila se vzrok, da voznik avtoja, Frank tedna. "Bilo je nekaj grozne- bo preiskava po vzroku ne- Baron, star 38 let, oče dveh o-ga,*' tako pravi očividec. Špan- sreče. ; trok ni videl prihajajočega vla- či in Francozi so si vzeli za — Havana, Cuba. — Preži- ka na križišču na 147. cesti in cilj glavno mesto Abd-el Kri- dent Machado je podpisal tako zavozil na progo bas v trema, Adjir. Bojne ladje, odda- predlogo za gradnjo velike jet- nutku, ko je pridrvil Pennsylva-ljene le dve milji od mesta so nišnice na ' Isle of Pines," za nia osebni vlak. Sunek je bil si-silnejša, kar pa še ni vse, šipale ogenj iz svojih 16 palč- katero je vlada dovolila $200,- lovit, avto je vrglo daleč proč,' s priklopitvijo bo kontrolirala nih topov, katerim so se pridru- 000. na mestu je ostal mrtev Baron se j 8 000,000 Madžarov in Ceho- žili tudi letalci, ki so spuščali — Boston. Mass. — Policija in dve osebi sta zadobili težke Islovakija bo obdana tri četrti- bombe na mesto, kateremu so je v nedeljo večer vdrla v več notranje poškodbe, avto je bil . prizadjali velikansko škodo, kitajskih lokalov in v teku dveh popolnoma uničen. Megla je ac • ur itt t i Plšei° sedaj fran- 200 letalcev se je udeležilo na- ur aretirala 91 Kitajcev in za- bila usodepolno jutro nenavad- mogarjev Maj. W W. Inglis, coski listi pomeni toliko, kakor pada, spustili so nad mesto 100 plenila 25 zabojev žganja, 15 no gosta, kar je bilo vzrok ne, predsednik Glen Alden kom-.bi se reklo, s priklopitvijo Av- ton bomb. Mesto je v razvali- revolverjev, množino opija in sreče. pamje je dejal, da stavkajoči stri je je Nemčija dobila vojno nah, Krim in njegovi nemški več drugih omamljivih sred- -o- izgubijo dnevno $1,200,000. To — in vse mirovne pogodbe so ter ruski svetovalci so se že stev je vsota, katero izdajajo dnev- poteptane ,pot se je obrnila preje umaknili v notranjost de- _ Columbus, O. — Stephen premogarjem proti vzhodu in Nemčija je go- žele. Nisiewitz. ki je izpovedal, da NAČRT ZA VELIKANSKI HOTEL V NEW YORKU. New York. — V tukajšnem no za izplačilo kompanije trdega premoga. In- spodarica podonavske pokraji-; Kljub premoči Francozov in je njegov dom v Chicago se je mestu so hiše, katerim pravijo glis s>e tudi zaveda, da ne izgu- ne Spancev so Rifijanci iz gora v svoji celici kjer je bil zaprt o- nebotičniki, radi njih visokosti, bijo samo kompanije in premo- Predsednik Loeb je dejal, da streljali s topovi, katere so za- besil. Nisiewitz je bil tukaj A sedaj poročajo, da so to le garji, temveč tudi trgovine, ki ko enkrat postane Nemčija čla- plenil i Francozom. Svoj ogenj aretiran, ker je postaval okrog pritlikavci, napram poslopju, zakladajo s potrebščinami pre- mca Društva narodov, Franci- s0 koncentrirali na dve točki, brez dela. katero bodo začeli v kratkem mogarje Dalje tudi pravi In- ji ne bo mogoče ubraniti name- na Penon otok in na najbližnjo — Mukdenska železnica na'graditi. Oscar E. Konkle, predpis, da lezi krivda le na pre- ravane priklopitve. bojno ladjo. Ker jim je manj- Kitajskem dobi osem novih že- sednik Realty Sureties, Inc., je mogarjih, ker bi po mnenju Važnost pakta za Nemčijo kalo municije so streljali po- lezniških strojev iz Anglije, ki izjavil, da je že zgotovljen na-lastnikov lahko z delom nada-je velika. Ako bi Nemčija pri- časi, a ko so se začele francos- bodo veljali $1,800,000. črt za hotel, ki bo imel 65 nad-Ijevali med tem ko bi se poga- šla v spor s kakšno državo ob ke čete izkrcevati iz ladje, so _ San Diego, Cal. — Miss stropij, poslopje bo visoko 800 jali. Ker je pa to le "trick" meji, bi imela Francija zave- pospešili, ogenj in jim lastnikov in dobro znan premo- zane roke in bi mogla zadevo jali velike izgube. garjem, so raje odložili delo in predložiti Društvu narodov, ni-" _o_ pokazali, da se ne pustijo še kakor pa ne bi smela nastopiti nadalje odirati. proti Nemčiji na svojo roko. Dalje, ko bi bil pakt sprejet in ja ob Reni, ker potem bi ne i- WOOD ZA ODDAJO INDUSTRIJE PRIVATNIKOM. Manila. — Guverner gen. Wood je predlagal poslanski melo tam kaj opraviti, zbornici, naj bi se vsa podjetja,1 Priklopitvi Avstrije k Nem-katera so pod kontrolo vlade, čiji pa tudi nasprotuje Italija, oddala privatnikom. Do tega Jugoslavija, Romunija in Če-koraka je privedlo guvernerja! hoslovakija. dejstvo, da je vedno primanj- | -o- kljaj in če to ne storijo, bo mo- NEMČIJA JE PLAČALA ZA-rala vlada prispevati s precej- OSTALE OBRESTI, šno vsoto, za kritje izgube. Pod Pariz. — Seymour Parker ta podjetja so vštete Manila že- Gilbert Jr., vrhovni agent za leznica, Cebu Portland cement- j reparacijska odplačila je nana kompanija, National Coal znanil, da je nemška železniš-kompanija in druge. Dalje tudi ka kompanija plačala 60,000,-zahteva Wood, da bi prišla fili- 000 zlatih mark, kot ostanek PET OSEB UTONILO ENEM DNEVU. Philip Dane, poslovodja Yel- prizad- Margaret Huber, stara 17 let, čevljev, toraj bo višje kakor je kine igralka je prišla tukaj pri Woolworth stavba in bo imelo neki avtomobilski nesreči ob 5500 sob. 10 odst. čistega do- življenje. Vzrok nesreče je bil bička od hotela bo razdeljeno I njeni zaročenec s katerim bi se za misijonska dela. Mr. Konkle bila prihodnjo nedeljo imela je dejal, da bo to poslopje gra- «TeTah": .ow a kar se bo zagovarjal pred nim zdravjem njegovega sina, sodiščem. j za katerega so že vsi zdravniki — Trinidat, Col. — Dve ose- dejali, da bo umrl. bi sta bili smrtno in 28 lahko Poslopje s prostorom vred poškodovanih, ko sta na Colo- bo veljalo $14,000,000. Poslop-rado in Southern progi skupaj je bo tako velikansko, da bo trčila dva vlaka. Kdo je zakri- imelo poleg 4500 spalnic tudi vil nesrečo še ni ugotovljeno. | jedilnico, v kateri bo prostora — Španski farmarji se prito- za 2000 oseb, nadalje bo v poda že pet let ni polje slopju cerkev, banka, trgovine pinska državna banka pod ljudsko kontrolo. * -o- VELIKA NESREČA NA IZLETNIŠKEM PARNIKU. Westfield, N. Y. — Ogenj je izbruhnil na izletniškem par-niku Colonial v sredo zjutraj, pri čemer so prišle tri osebe ob življenje. Šestnajst moških in eno žensko so rešili obrežni stražniki, ki so se tamkaj nahajali na straži. Potnikov na parniku ni bilo, temveč sami uslužbenci parnika, ki se je nahajal na potu iz Erie, Pa., proti Dunkirk. Kako je ogenj nastal, poročilo *ie pove. _ na obrestih reparacijskih obveznic. Po Dawesovem načrtu dobi vlada Zdr. držav $18,000,-000. Stric Sam računa stroške za armado v vojni na $254,-000,000. Od tega je bilo plačano že to leto $14,725,154. Za stroške okupacije porenjskega ozemlja, mora Nemčija plačati letno $55,000,000. -o- NOVABANKA V LIBERT Y-- VILLE. Libertyville, 111. — 14. sept, bo tukaj odprta nova banka pod imenom "Libertyville Trust and Savings bank,'' ka- še je kopal v "Deep" reki, v bližini Gary in utonil. Star je bil baš na dan smrti 36 let. O-liva Mirtyli, stara 10 let, iz Waukegana je padla iz pomola na waukeganskemu kopališču in utonila. V Channel jezeru blizu Waukegana je utonil pri kopanju John T. Dulen, . star 31 let. Na Stone Island zuJfJ° ^ ave. v Chicago je požrlo jezero tollko obrodilo, da bi bih 12 letnega črnca Jesse Sander- vrnjeni stroški za seme' njlh bo Pa 12 vrtov stališče je skrajno obupno. — Chicago, 111. — Poslopja na prostoru za veselice na Harlem in 12. cesti je ogenj popolnoma uničil. Škodje je $5000. po- in bolnišnica, na vrhu strehe sa in na 36 cesti je utonil v jezeru Elmor Wilson, 4611 Prairie ave., ko je skočil iz skakalne deske v vodo. VELIKE DRAGOCENOSTI y Gasilci so ogenj le lokalizirali, RAZVALINAH. Green Lake, Wis. — V razvalinah nekega hotela, ki je nedavno bil uničen po požaru so našli velike da se ni razširil na poleg stoječa poslopja. -o- Poslopje bo na vzhodni strani Broadway in bo zavzelo celi blok med 122. in 123 cesto. -o- PARADA VETERANOV V QUINCY. Quincy, 111. — Ob priliki o-tvoritve sedme letne konvencije "American Legion" države Uiinois, se je zbralo 6000 veteranov iz svetovne vojne, ki Poslanci SHS razočarani nad svojimi ministri. Belgrad, 6. avg. (Izv.) Ra- dičevi poslanci, ki so skozi šest let varali svoje volivce in jih neprestano pitali z obljubami o republiki, kjer se bo cedilo mleko in med, kjer ne bo treba plačevati nobenih davkov in kjer ne bo treba služiti v vojski, so se znašli v veliki zadregi. To se vidi posebno dobro sedaj, ko niso več zaposleni s parlamentarnimi sejami. V Belgradu je ostalo namreč precej Radičevih poslancev, da intervenirajo za svoje volivce. Zahteve teh pa niso majhne. Na poslance prihajajo namreč dan na dan prošnje, da se popravijo številne krivice, ki so ' se dogajale tekom- šestih let. Razočaranje Radičevih poslancev pa je precejšnje. Radikalni ministri jim namreč ne ugodijo v nobeni stvari in jih večinoma sploh ne jsprejemajo. S tem jasno kažejo, s kakšnim namenom so sprejeli radičevce v vlado. Radičevi seljački ministri pa sploh niso v Belgradu in hočejo kratko dobo svojega vladanja čim temeljiteje izkoristiti za sebe. Danes potuje ta, jutri drugi, vedno pa vsak s posebnim luksusnim vagonom. Vsi imajo v Belgradu tudi svoje družine, ki pridno izkoriščajo državne avtomobile in se vozijo po Belgradu, da je veselje. Celo Belgrajčanom, ki so tega sicer navajeni tudi pri svojih ministrih, se zdi to vendar malo preveč in zabavljanje je splošno. Minister za šume in rude dr. Nikič si je naročil takoj prve dni nov avtomobil in čim je ta dospel iz Dunaja, se je takoj odpeljal v Zagreb in od tam na Bled, nato pa gre njegova pot v Trst, Opatijo in druga letovišča oli Jadranski obali. Med tem se pa njihovi poslanci nahajajo v Belgradu, odkoder si ne upajo med svoje ogoljufane volivce. o- Zgodovinska gomila v Zagrebu. V spomin 1000 letnice hrvatskega kraljestva nasujejo v Zagrebu veliko gomilo. Zemljo vzemo iz vseh hrvatskih krajev, kjer koli so se vršili kaki važni zgodovinski dogodki. V zakladnico se polože istočasno spomenice, ki beležijo, odkod je bila zemlja prinešena in zgodovinske dogodke, ki se nanašajo nanjo. Akcijo vodijo hrvatska sokolska društva. Doslej je dospelo že veliko poši-ljatev zemlje in je v glavnem zastopana že cela zgodovina Hrvatske od kraljev pa do Je-lačiča. (se piše Schescharegg (diši po Šešarek) in je iz Kočevja. Dokaz kako se brigajo naši narodnjaki za napredek, ko pustijo tako obmejno postojanko iz roke. (Pa kaj ko ne vidijo drugje sovražnika kot le v "farju".) — Stoletnica Jurija Daničiča. Dne 21. in 22. avgusta se je vršila v Beogradu j svečana v proslava _stoletnice jrojstva Jurija Daničiča, srb-skega književnika in kritika.— V Ljubljani je umrl gospod Ivan Soklič, trgovec s klobuki. —V Strugah na Dolenjskem je preminul trgovec 4n posestnik Janko Modic.—16 letni Viktor Kokalj iz Podgoric se je začel učiti čevljarske obrti, a kmalo 'se je naveličal smole in je svojemu mojstru ušel. Posvetil se je nato obrti za vlomilca in tatova. Pri posestniku Sircu v Ihanu je Viktor vlomil in odnesel 1200 Din gotovine, srebrno uro in verežico. Navzlic mladosti je bil že trikrat kaznovan. — V bolnico v Splitu so po vrsti pripeljali štiri ranjence, vzrok prevroča ljubezen na eni in premalo na drugi strani. Božikovič se je zaljubil v 30 letno vdovo Dujko Duras, ki je imela gostilničarsko obrt, radi tega je mogla biti tudi z drugimi gostimi prijazna. To pa je | zaljubljenca tako vjecilo, da je na Dujko streljal in jo težko ranil nad očesom, nato pa še sebe smrtno ranil. Prepeljana sta bila v bolnico. Kmalu potem pa pripeljejo drugi par in sicer 17 letno Mando Ravličevo iz Poljica, kateri je njen ljubček s kamnom- izbil pet zob ker ga ni marala in pastirja starega 15 let, katerega je 14 letni tovariš v prepiru zabodel z nožem in ga težko ranil. — Na celjskem trgu je obilo raznega sadja, a gospodinje se pritožujejo nad visokimi cenami. Južno grozdje je stalo prve dni ko je prišlo na trg do 25 Din za kg. — V, zapore okrajnega sodišča v Mariboru so prignali ženo kočarja Ribiča iz Gor. Voličine pri St. Lenartu v Slov. goricah, ker je osumljena, da je ubila svojega moža, ki so ga našli na cesti v mlaki krvi mrtvega. katere je dobila povrnjene, tere predsednik bo J. C. Reuse.1 Kravatna igla Mr. Mauelerja, GASOLIN ZOPET CENEJŠI. ^HP Standard Oil kompanija je dragocenosti,1 v enajstih državah znižala ce- so korakali po ulicah, kjer je katere cenijo na več tisoč do-|no gasolinu. V Chicago stane bilo navzočega veliko občin-larjev. Dragocenosti so last dan^s na postajah 18c galona stva. Več govornikov je nasto-onih gostov, ki so se nahajali — in na debelo 16c| Omenjena pilo, katerim so delegati vihar-za časa požara v hotelu, od ko- kompanija je tekom enega te- no aplaudirali. Neki govornik der so rešili le golo življenje, dna že dvakrat ceno gasolinu je tudi omenil, v kako^ veliko Lastnino Mrs. H. Ziegler iz Te-1 znižala. pomoč so bili člani miličarji, ko jcasa, obstoječo Iz več dragoce- je v spomladi tornado divjal nih predmetov so tudi našli,1 dasi majhna, ni ostala prikrita;po južnem delu države. "Drža- Nesreča z ročno granato. Na vojaškem vežbališču v Vel. Kikindi sta dva dečka našla ročno granato. Mislila sta, da je pločevinasta škatla. Ker se ni dala odpreti, sta tolkla s kamenom po nji. V tem se je granata razletela in enega raznesla na kose, drugega pa težko ranila, da je vsled poškodb umrl. paznim iskalcem, katero so tu-,'va Illinois je lahko ponosna na di našli v pogorišču. _ vas," tako je govornik končaL DROBNE VESTI IZ STARE DOMOVINE. Kolodvorska restavracija na Jesenicah, Gorenjsko je prišla v nemške roke. Novi restavrant DENARNE POŠILJATVE V JUGOSLAVIJO, ITALIJO AVSTRIJO, ITD. Niša banks ima svoje lastne rrc 3 pošto in zanesljivimi bankan. starem kraja in naše pošiljatve so stavljene prejemniku na dom sli o zadnjo pošto točno in brez vsake« odbitka. Naše cene m pošiljke v dinarjih in » rah so bile vCeraj sledeče: Skuono s poštnino: 500 — Din......... $ 9.70 1.000 — Din.........$ 19.05 2.500 — Din.........$ 47.50 5,000 — Din......... $ 94.50 10,000 — Din......... $188.00 100 — Lir ........ $ 4.45 200 — Lir ........ $ 8.55 500 — Lir ........ $ 20.50 1,000 — Lir ........ $ 39.75 Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. al nad 2,000 Lir poseben popust. Ker se cens densrja čestokrat nt-njs, dostikrat doeels nepričakovano, je absolutno nemogoče določiti cen« vnaprej. Zato se pošiljatve nakaisj« po cenah onega dne. ko mi sprejas mo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUBl V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOjAV-NO. Vse pošiljatve naslov!.e na—SLO VENSKO BANKO ZAKRAJŠEK ft CEŠARKK 455 W. 42nd ST., NEW YORK CIT* / & "AMERIKANSKI SLOVENEC Amerikanski Slovenec AMERIKI. PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSXI LIST V Ustanovljen leta 1891. The first and the oldest Slovenian Newspaper in America kf Established 1891. vsaki torek, sredo, četrtek in petek razven dneva po prazniku. — rS^tf every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday except the day after hohday. ' . — PUBLISHED BY —< Edinost Publishing Company 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Telephone: Canal 0098 Cene oglasom na zahtevo. — Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Zcdinjene države za celo leto..................$4.00 Za Zedinjene države za pol leta...................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto........$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta.........$2.50 For United States per year.......................$4.00 For United States per half year...................$2.00 For Chicago, Canada and Europe per year........$4.75 " For Chicago, Canada and Europe per half year____$2.50 Številka poleg Vašega naslova na listu znači do kedaj imate list plačan.— Obnovite naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. SUBSCRIPTION: Dopisi važnega pomena, ki se jik hoče imeti priobčene v gotovi številki, morajo biti doposlani na uredništvo pravočasno in morajo biti prejeti vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira. "Entered as second class matter August 10. 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879." Slovensko delavstvo je imelo nujnejše potrebe m jih bo še ;do stale toliko, kolikor že velja imelo. Pri takih prilikah naji bii bili gotovi rezolucijonisti na ;Petra njegova kufrasta tepka, svojem mestu. Seve slave in štafaze tam ne bo, zato tudi prav katero v vsako prazno luknjo malo vneme. Scopes roji zdaj po vseh naprednih glavah, mo- vtakne. Na tem mestu se mu ! ra toraj tudi po slovenskih. Rezolucija obda rezolucijonista z !prav lepo zahvaljujem za re-nekim svitom, to bo glavno, bistvene delavske in jednotične ko- klamo, ki nam jo dela brezplač- • A • 1 1 • _A_______1. . ClAtTAmoln QnA*VA.! ^ v-v —.1___ • 1 _ _ Društvo ima sejo v torek dne 8. sept. ob pol osmih zvečer, namesto v nedeljo. John Udovich. -o- risti so bolj stranska stvar, osebna zadeva. Slovenski Scopesi so skozinskoz Sheboygan, Wis. no. O Peterček, ko bi midva 1 Tukaj pri nas se vse priprav-bila malo bližje, gotovo bi Ti ]ja naSlovesni dan na petnajst-dal "dijačo" za pol frakljčka, ietnico obstanka naše fare. Ta povrhu bi Te pa še "kušnil" na dan se bo praznoval dne 6. sep- vijoličasto tepko, ki jo nosiš tembra. Vroča poletna doba bo bi kak delavec preveč ne dobil, seboj na tistem mestu, na kate- že pri kraju. Prišli bodo hlad- saj plače ostanejo vedno nizke, vsak dan. Sicer smo v zelo suhi kontri, a kar je preveč, je pa le preobilno, saj je celo zelo sitno, če se kdo preveč naje. Ko bo dežja konec, se bo začel sneg, kar pa zopet ni vsem po volji. Po naših majnah se je delo malo oživelo, ker so cene kovin poskočile.- Strahu pa ni, da svoje ni jeSenski dnevi zato bomo po-sihmal rajši bolj po dvoranah. rem nosijo drugi ljudje nosove Dne 6. sept. v nedeljo bo pa Da bomo"imeli "več zabave bo priredilo naše vrlo žensko pre- priredilo dramatično druš- k mursko društvo Sv. Ane vese- tvo «Finžgar» dve zeiQ zanimi- hco v Narodni dvorani na Ra- yi [gri prvft „Na dan godbe>% Za želeti bi j______ _______ brivnica". Ker še ni cine in 18. cesti. oni pa, ki delajo na "srečo, pa tudi nimajo preobilne sreče. Vrhu tega tudi topilnica skrbi, da račun ni previsok. — Nedavno je po kratki bolezni umrl Anton Centa, ki je imel malo farmo blizu Salide, a delal v topilnici. Pokopan je bil na naše cerkveno pokopališče way cesti velika avtomobilska nesreča, pri kateri sta bila težko ranjena Paul Paleško 1010 Ohio St. in John Potash 103 Vine St. Prepeljana sta bila v bolnišnico sv. Jožefa. V istem avtu so se tudi nahajali Mrs. Mary Geroher 608 N. Chicago St. in njena hčerka Helen ter Miss Anna Kuznia. Nesreča se ■ je dogodila, ko je v njih avto zadel od zadaj avto, v katerem novo Stern cic. Na društvenem polju tu- Slovenski Scopesi. Znani proces v Daytonu proti profesorju Scopesu je precej globoko posegel tudi v ameriško slovensko javnost. Samo na sebi je to dobro znamenje za duševno razboritost ameriških Slovencev. 31*inj dobro zanamenje se prikaže, če se poseže nekoliko globokeje in preišče ,kako je proces posegel, in kako se ga jo obdelavalo. Ko bi šlo za kako spričevalo, bi dobila slovenska ameriška javnost presneto klaverno noto, ker način ob-delavanja je bil pod ničlo. Dočim so ameriški časopisi poročali za in proti, kakor se je vršilo, in si je potem vsak sam lahko naredil sodbo, so se držali gotovi slovenski časopisi stare, izhojene poti zabavljanja,' sramotenja, zafrkavljanja vsakega, ki ne tuli v njih rog in jim ne verjame vsega na besedo. Proces bo še strašil po slovenski javnosti. Prav po nepo-trebnen . da več ne rečemo, je postrašil tud? pri S. N. P. J. na izrednem zborovanju glavnega odbora dne 20. julija t. 1. Ali je res potrebno, da se kaka podporna jednota tako, bi rekel, usiljivo bavi z uprašanjem, ki se tiče svetovnega nazira-nja? Sice* se preko tega težko pride, a če se taka uprašanja vlačijo v kako jednoto, ko ni prav nobenega povoda za to, potem se more reči, da je to ma^o prismojeno usiljevanje. lisi Ije van je je prvič v tem, da se delajo rezolucije, od katerih bo imelo delavstvo in članstvo bore malo, kvečemu da služi članstvo za stafažo, na katero se postavlja duševna luč?? predlagatelja rezolucije, toraj R. J. Zavertnika; drugič, da se z rezolucijo članstvo nekako moralično obvezuje, da prispeva k do začeli zopet meseca novem- John 2ivetz Jr., poročevalec. tvo "Finzgar vi igri. Prva Joliet, III. |di ne postavil, saj smo tudi vsi bi se "naši ro" l"* idruga pa "Carovr,a — Rojak Frank Ambrozich ponosno nanj, ker on je edini žili 'te 'veselice v obUnem^tevT NaŠG dramatično društvo ni bo zastopal kot delegat joliet- slovenski kamnosek v Jolietu. i„ T,ni-t; v.i p u u nič Priglo v javnost. Ker še ske pismonoše na veliki narod-1 — Rojak Anton Mauser ml. V Yn d T™™* dolgo, kar je bilo ustanovljeno. Holy Cross. Živel je bolj zase. ni konvenciji National Letter si zida novo hišo iz opeke na lir \ p ' ^ \ Nastopili smo šele enkrat z eno Umrl je nepričakovano hi-Carriers Association v Detroit,'vogalu Nicholson in Berlin ce- toliškadruštva ** veselico in plesom, tro triletni sinček družine John Mich., ki bo od 7. do 12. sept. sti, ravno nasproti posestva svo- | v ČPlrtok Hn - f i Sedaj pa je prišla zopet sezona Vidrih, Eduard John. Moral je 1925. !jega očeta. Le naprej Tonček, b* ir3 l za dramatične predstave. Za- nekaj spraviti po otroški nepre- — V nedeljo dne 23. avg. se Bog Ti daj zdravje! in nn ™™^f"! tore^' Prav toPlG P™Poro- vidnosti v pljuča, da ga je kar i ., i • m -n j i-» • , t ,, J° uho iiti nov o ustanovljeni ije pripetila tukaj na No. Broad-, — Rojak Ignac Borošič in slov. Kat. Dramatični klub družina so se preselili! so se vozili trije fantje, kateri kaj jako napredujemo. Dr. Sv. so tudi ranjeni. Petra in Paula, štv. 66, J. S. K. —Vpondeljek dne 21. avg. J. je priredilo svoj prvi izlet z je odpotovalo proti Camp velikim vspehom. Dr. Sv. Bar-Quassippe. Mich, za vežbanje bara, štv. 189, S. N. P. J. je tu-sippe, Mich, za vežbanje sta- di dobro opravilo, kakor tudi starejših "Boy Scouts," 21 jo- Dr. Triglav, dalje Dr. Sv. An- . v SV°J° 'svojo redno mesečno sejo. Na * ki Je 11 aJl^pša v to sejo se vabijo vsi, ki so že parku. Poslopje je zidal člani in tudi vsj drugi> ki žele naš slovenski kontraktor Jos. pristopili h klubu. Seja se zač-Marinčič. ne to£no 0^ g uri zvečer. Ker — Mladi rojak Jerry Muc se se bodo na tej seji razdelile je tudi preselil s svojo družino vloge za prvo kiubovo igro, v novi lepi dom na Cora cesti, naj ne bo nikogar od članov, katerega je tudi zidal iz najfi- ki bi se seje ne vdeležil, nejše opeke naš Josip Marin- taki, ki ne boste igrali, kajti dela bo za vse dovolj. Rojaki, ako hočete delati za naprek naše'slovenske naselbine v Chicago, podpirajte dramatični klub. — Najbolj "busy" človeka v celi okajeni Chicago sta brez- čam mladini, da naj pristopajo zadušilo. Starši vsaj vejo, kje k dramatičnem klubom. Saj je. lietskih dečkov, iz med njih sta dva Slovenca: Joseph 2elko, 901 Scott St. in Raymond Hochevar, 518 Stone St. — Tukajšna Federal Match Corporation je v soboto dne 22. tona. štv. 87, K. S. K. J. in društvo "Jolietska Zavednost'' št. 115, S. N. P. J. ravno pri igrah se mladina veliko nauči. Jaz imam v tem že veliko izkušnje. Kako izgovarjajo slovenske besede fantje in dekleta, ki so tukaj rojeni* Seveda je tukaj drugače, ker je slovenska šola. Zato bi pa jaz svetoval našim rojakom širom Amerike, da bi si ustanavljali dramatična in izobraževalna društva. Potem pa bi jih veliko pristopilo k društvu. Pri nas se je ustanovilo dramatično in izobraževalno društvo Finžgar dne 19. febr. 1925 z 22 člani. V odbor so bili iz-dvomno naša rojaka Frank voljeni sledeči. Jakob Prestor Malv in Math Grill na 23 cesti, '^ovodja : Mirko Vatovec Prevredila in prenovila bosta Predsednik; Mary Finst pod-domovja, da bo zgledalo Predsednica; Rozalija Gergich svoja vse prav moderno. Delata od Le naprej rojaki in sobratje, jutra dtf večera in sicer spodaj kjer društva napredujejo je dobro znamenje, kajti ona so avg. zaprla za nedoločen čas temelj slovenskega delavstva v svoja vrata. Kakor se čuje bo- Ameriki. bra obratovati. Odslovljeni so bili prav vsi delavci od prvega do zadnjega, kar se še ni nikdar preje zgodilo. -o- stvari, pri kateri bi denar slovenskih delavcev prav lahko izostal. Rezolucija je zelo revno sestavljena. Postavlja se za versko svobodo. Oni pa, ki svoje versko prepičanje branijo, se pa ob enem-, napadajo. To je ali hinavščina, ali zlobnost. Če je Scopesova zadeva trdna, resnična, pravična in znanstvena, po- gov "Papesh-West Ends" tem ji sto procesov ne bo moglo škodovati, in ji niti ni treba ka- premagali K. S. K. J. klub iz ke rezolucije od strani slovenskega delavstva, ki ima nujnejše Waukegana 10 — 1 v Rival zadeve pred seboj. Rezolucija govori tudi o "domačem miru." parku v nedeljo dne 23. avg. Ali predlagatelj res misli, da se bo domači mir s tem ohranil in Pred par tedni so bili v Wau-pospešil ? Mnogo ljudi, tudi mnogo članstva S. N. P. J. se sjkeganu naši močni Goršič — Scopesom še dolgo ne bo strinjalo, ker si ne bodo pustili vzeti Triangles ter premagali jednot- goslovanskega "trona," svojega verskega prepričanja; posledica mora biti le fajt, pre- ne igralce z rezultatom 11—1. renjskl narodni noši, v Chicago, 111. Toraj rojaki, ako še dosedaj niste vedli, kaj so orgije, sedaj Rojak Joseph Fir in nje-'gotovo že veste, kajti to vam ni so samo naš list razložil, marveč tudi newyorska liberalna cunja na "Cortlandt štrit" v koloni Zgagatovega Petra. — Poleg tega se lahko čita v isti koloni o sliki Petrčka naslednika ju- v go- in zgoral, spredaj in zadaj — zunaj in znotraj. Tako je prav, le naprej rojaki, da bo naša slovenska naselbina vzgled drugim. A. J. -o- Sheboygan, Wis. Kakor je že vsem v Sheboy- tajnica; Joe Križaj blagajnik; Valentin Kalan, Joe Govek in Frank Repenšek ml. gospodarski odborniki. Naše društvo se zaveda za katoliški tisk. Zato je bilo sklenjeno na zadnji seji, da se kupi ena delnica, zakar tu zraven prilagam za eno delnico $25.00 za Edinost Publ. Co. Prosim, da mi jo, ko je izpišete pošljete. Sedaj pa rojakom iz Sheboy- ganu znano, bomo imeli v ne- Kana jn drugod želim, da bi se deljo dne 6. septembra dve v velikem številu udeležili naše slavnosti obenem, namreč spo- slavnosti. Zvečer ob pol osmih 15-letnice odkar je bil po- dne 6. sept. pa pridite v veli- kateri pir, nemir, toraj. ravno nasprotno tega, o čemur rezolucila go- Le naprej Waukegan! But je prav prisrčkan vori. Za mir bi se bilo več doseglo, ako bi se rezolucija sploh what do you think of Joliet?! Zgaga vidi v tej sliki "zname-ne bila stavila. Seve R. J. Zavertnik bi bil v tem slučaju ostal — Lepo zemljišče na vogalu nje demokracije" — no pa en-v ozadju in bi se ne bil mogel postaviti »opravičeno lahko trdi- Broadway in Smith cesti je bi- krat jo je res pogodil, kajti mo, na račun "domačega miru." Osebnost, osebnost in osebni '1° te dni oddano v roke neki znamenje, da vladajo v Jugo-prestiž, to podere marsikaj, tudi razsodnost in pamet. družbi, ki bo ondi zgradila ve- slaviji demokrati, zlasti v Slo- Drugo je, da se društva S. N. P. J. uradno poživljajo, naj liko *n krasno poslopje za sta- veni j i, občutijo mnogi, ki so že prispevajo za stroške procesa in pomagajo neki znanstveni U- novanja. To zemljišče je bilo "demokracije" siti do grla. niji. Osebno naj delavec obrne svoj, denar, za kar mu drago. Prodano za $2700.00. Vse le-j Toraj rojaki v naši chikaški Na tem stališču stojimo in zahtevamo to svobodo tudi za druš- in uradno delo pri tej naselbini, kakor vidite ne bo tva katerekoli jednote. Ce hoče kdo darovati nekaj za pape- kupčiji je opravil naš rojak drugače, treba bo iti na igro min ložen oz. blagoslovljen ogelni kem številu v cerkveno dvorano kamen cerkve sv. Cirila in Me- Sedati dve zelo zanimivi igri. toda in obenem bo tudi sloves- xe bom natančno opisaval igri. na blagoslovitev ravnokar do- Obrekovati ne smem. Hvaliti Peter grajene; slovenske katoliške šo- pa ne maram. Kajti pregovor le. Zatorej kot tajnik društva pravi, ne hvali dneva pred ve-sv. Cirila in Metoda vabim vse čerom. Vsaki naj sam pride in člane omenjenega društva, da se udeležimo te slavnosti kor-porativno. Ker sem dobil uradno vabilo od odbora cerkve sv. Cirila in Leadville ,CoIo Metoda in ker smo bili s zad* V Ameriki je že tako. Ako njo društveno sejo kratki je je denar, ga je skoroda preveč, prišlo vabilo prepozno, da naj sodi pa svoji modrosti. Žal ne bo nikomur toliko povem. Jakob Prestor. ža, naj daruje, enako, ako daruje za framazonstvo. Drugačna pa je zadeva, če^se upliva na društva moralično, da darujejo za kak poseben namen, ki ni posameznikov osebna zadeva, v tem slučaju za namen, katerega veliko članov ne odobrava! Svo-bodomiselci, komunisti, ateisti, agnostiki, naprednjaki naj zlagajo in darujejo, prosto jim, a na društva podporne, delavske jednote se ne bi imelo tako uplivati. ga če pa pride revščina, pa je je Frank E. Vranichar v uradu "V Ljubi jamo jo dajmo,'' ki jo »i bilo mogoče na seji prebrati, tudi navadno preobilno. Celo pravdnikov Schluntz in Rehn. priredi cerkveno društvo Adri-j^iato smo se društveni odborni- narava kaže enake znake. Lan- — Te dni smo opazili našega ja na Labor day, dne 7. sept. |ki dogovorili, da se pozove čla- sko leto j« bilo solnca in lepe-rojaka Simon Šetina s svojim Sam Peter Zgaga potrdi, da ne potom časopisa, da se udele- ga vremena, da smo hrepeneli novim velikem "Overland Se- orgije niso tisti konjiček, ki — žijo te redke slavnosti, ki se bo po kakem dežju, letos je zopet dan" avtom, ko je bil tukaj go- no saj veste ampak bo treba vršila v nedeljo 6. septembra dežja, da kar za grmom čepi, ri na hribu. Zakaj bi se pa tu- šteti novace: Gotovo pa ne bo-^b 10. uri dopoldne. kakor pravijo, in nas nadleguje Dne 23. avgusta smo imeli ženitovanje. Mislili smo že, da je to stvar dež ali veter odnesel, a vendar ni tako. Kakor zadnjič, se je tudi tokrat postavil vrli Hrvat, Bert Majič, - in vzel brhko Slovenko, Žalijo Sadar, hčerko naše dobre družine Frank in Ivana Sadar. Po cerkveni poroki ni manjkalo veselih običajev. Gostov je bilo toliko, da je društvena dvorana komaj imela za vse prostora, dasi ni mala. Tudi mudilo se veselim gostom ni posebno, saj je ženitev navadno le enkrat v življenju. Naj bi bilo tudi tako, in sreča mila. Naš župnik se je pred nekaj dnevi skobacal na vrh Mount Massiv, ki je najvišji vrli v Rocky Mountains (1-1,464 čevljev). Nekateri Slovenci gledajo velikana že okoli 30 let, a premagal ga še ni nihče. Baje je šlo težavno, a šlo je, saj ima župnik dolge noge, in precej mu je pomagal tudi Mr. Zaitz z avtomobilom. Druge vrhove župnik kar požira, vsak drug dan enega. Hribolazci Amerikanci niso, povsod mora biti ali konj ali "glavopobil." Pač pa znajo zidati ceste prav do yrh planin. Vse hodi tudi ribarit. Tu je navadno več sreče, kakor pri lovu. Nekaj se pa pri obeh dobi, če ne rib ali jelena, ali vsaj zajca, pa lačen želodec, kar je včasih tudi dobro, manj dobro je, če pri ribarenju kdo zajame vodo ,v škornje, kakor zadnjič na^ mladi Mr. Zait«, ali se preveč shodi, kakor lansko leto Mr. O-korn, ki je nad deset milj hodil zn jelanom, pa mu je še pokazal figo. Nekaj je pa vedno, vsaj malo govorjenja in pripovedovanja, laži seve prav nič, ker ribči in lovci se ^lažejo samo tedaj, ko resnice ne povejo. Hudi jeziki trdijo, da je resnice malokaj, laži pa še manj. drugači bi tudi jeziki ne mogli biti hudi. -o- § Duh v Kentervilu. ( Angleška pravljica. Spisal O. Wilde. "Dušica moja draga, hvala Bogu, da te zopet imam, nikoli več ne smeš od mene," je nežno rekla gospa Otis, poljubila trepetajočo Virginijo in ji pogladila dolge raz-mršene kodre. "Oče," je rekla Virgiritj-u * mirno, "pri strahu sem bila. Mrtev je in iti ga moraš gledat. Slab človek je bil v življenju, toda kesal se je vseli svojih grehov in preden je umrl, mi je dal to skrinjico z zelo dragocenimi biseri." Vsa di •užina je nemo, začudeno strmela vanjo, toda govorila je čisto resno in peljala jih je skozi odprtino po ozkem skrivnem hodniku; VašI>\gton ji je sledil z lučjo ,ki jo je vzel z mize. Končno so dospeli do težkih hrastovih^vrat, ki so bila vsa o-kovana z zarjavelimi žeblji. Ko se jih je Virginija dotaknila, so zletela s svojih tež- kih tečajev in vsi so sd nahajali v majhni, nizki sobi z obokanim stropom in zamreženim oknom. V steno je bil zabit težek železen obroč, h kateremu je bilo priklenjeno ogromno okostje, ki je bilo stegnjeno podolž na kamenitih tleh in skušalo z dolgimi brezmesnimi prsti doseči staromodni vrč in krožnik4 ki p* je bil postavljen baš tako daleč, da se ga z roko ni moglo doseči. Vrč je bil pač nekdaj napolnjen z vodo, zakaj znotraj je bil ves prevlečen z zelenkasto plesnobo. Na kovinastem krožniku je ležal kupček prahu. Virginija je pokleknila poleg okostnjaka, sklenila male ročice in tiho molila, dočim so stali strme opazovali grozno žalo-igro, katere skrivnost jim je bila sedaj odkrita. "Poglejte no!'' je nenadoma zaklical e-den izmed dvojčkov, ki je pogledal skozi okno, da bi se prepričal o legi sobe. "Poglejte no! Stari, suhi mandljevec cvete! Prav razločno vidim cvetove v mesečini," "Bog mu je odpustil!" je resno rekla Virginija, ko je vstala, in njen obrazek je žarel v nedolžnem veselju. "Ti si angel!" je zaklical vojvoda, jo ob- I jel in poljubil. | Štiri dni po teh skrajno čudnih dogodkih se je ob enajstih ponoči pomikal žalni spre-|vod iz gradu Kentervil. Voz z rnrličem je vozilo osem črnih konj, ki je imel vsak na glavi kimajoči šop nojevih peres, kovina-sta krsta je bila pokrita z dragocenim škrlatnim pregrinjalom, ki je imelo z zlatom vdelan kentervilski grb. Poleg voza so stopali služabniki z gorečimi bakljami in ves sprevod je delal zelo svečafi vtis. Lord Kentervil, ki je prišel nalašč za ta pogreb iz Walesa, je sedel v prvem vozu poleg male Virginije. Potem je sledil poslanik Združenih držav s soprogo, za njim Va-šington in dvojčka in v zadnjem vozu je sedela gospa Umney, stara gospodinja, popolnoma sama. Smatrali so, da ima" tudi ona pravico prisostvovati pogrebu, ker je več kot petdeset let svojega življenja prebila v strahu pred duhom. V kotu pokopališča je bil izkopan globok grob, baš pod vrbo-žalujko, in prečastili Avgustus Dam-pier je imel zelo ganljiv nagrobni govor. Ko je bil obred končan, so služabniki po stari družinski kentervilski navadi ugasnili baklje in ko so spustili krsto v* grob, je pristopila Virginija in vrgla v grob velik križ iz belih in rožnatih mandljevih cvetov. V tem je priplaval izza oblakov mesec in obsvetlil s srebrnimi žarki malo pokopališče, v grmovju pa je pel slavec. Virginija se je spomnila, kako je duh opisal vrt smrti. njene oči so oblile solze in na poti domov ni ves čas izpregovorila besedice. Naslednje jutro se je vršil med gospodom Otisom in lordom Kentervilskim razgovor radi biserov, ki jih je dal duh Virgi-nijf. Bili so izredno dragocen, posebno ovratnica iz rubinov v starobenečanski izdelavi, mojstrsko delo umetnosti šestnajstega stoletja, tako dragoceno, da se je gospod Otis obotavljal dovoliti svoji hčerki, da bi ga vzela. "Mylord," je rekel, "prav dobro vem, da se v tej deželi razteza pravica podedova-nja prav tako na družinsko nakitje kakor na posestvo, in prepričan sem, da soj ti biseri dedščina vaše družine, ali bi vsaj morali biti. Zato vas prosim, da vzemite dragocenosti s seboj m London in jih smatrate zgolj kot del svojega imetja, ki je prišel vsekakor po skrajno čudnih okoliščinah zopet v vaše roke. Kar si tiče moje hčerke, je itak še otrok in ima, kar me zelo veseli, prav malo zanimanja za take razkošne predmete. Gospa Otis, ki se, kar lahko rečem, zelo dobro razume na umetnine — uživala je to veliko prednost, da je kot deklica prebila več zim v Boston — gospa Otis mi je rekla, da imajo biseri zelo veliko vrednost in jih bo mogoče prav izvrstno prodati. Vsled tega sem prepričan, lord Kentervil, da boste uvideli, da mi je nemogoče, da bi kakemu članu svoje družine dovolil obdržati bisere. Končno pa ta nečimerni nakit in te sijajne igračke, kakor sa zelo primerne in menda potrebne za dostojanstvo britanskega plemstva, tako vsekakor niso popolnoma na mestu pri onih, ki so vzgojeni v strogih in, kakor sem trdno prepričan, nesmrtnih načelih republikanske prostosti. Gospa :— "Niste li dejali, da ste bili nekoč nadzornik banki V* "In kaj je bila druga služba?" na vaša Potepuh: jetnišnici." 'Podnadzornik v .. . \ £ "AMERIKANSKI SLOVENEC Velika cerkvena slavnost v Sheboygan i » PETNAJSTLETNICA VOGELNEGA KAMNA CERKVE SV. CIRILA IN METODA. — BLAGOSLOVU EN JE NOVE OSEMRAZREDNE ŠOLE. REV. J. ČERNE, slov. župnik v Sheboygan, Wis. Prihodnjo nedeljo bo zopet velik dan za slovensko naselbino v Sheboyganu. Na ta dan se vabi vse od blizu in daleč, da pride v Sheboygan vse kar je slovenskega in se med brati rojaki poveseli velikega dne in velikih uspehov, ki jih je slovenska naselbina v Sheboyganu dosegala tekom 15-letnega svojega obstanka. Slovenska naselbina v Sheboyganu je bila ustanovljena leta 1910. Ustanovitelj župnije je sedanji župnik, ki je prišel v to naselbino dne 3. marca 19X0. Nadškof iz Milwaukee mu je naročil takrat, da naj poizkusi ustanoviti slovensko župnijo, ako je mogoče. Na Velikonočni pondeljek istega leta so farani izbrali prvi cerkveni odbor. Naselbina takrat je bila mlada in majhna. Bilo je približno kakih 90 družin in od teh so imeli štirj«* svoje hiše. Dnevna plača delavcem je bila takVat približno $1.25 do $1.50. Izjeme so bili oni, ki so služili pri težkem delu po $2.00. S prva se je služila sv. maša za Slovence in Hrvate v pritličju nemške cerkve sv. Petra Klaverja. Župnik Father Van Treick nam je bil povsod na roko in je dal stanovanje našemu župniku. Bil je vzoren mož in dober gospodar. Naš gospod župnik, kakor tudi farani župnije sv. Cirila in Metoda so mu še danes hvaležni za vsa navodila in pomoč. Treba jeJbild misliti, da pridemo čimpreje pod svoje streho; to je v domačo cerkev. Zbrali smo si lep prostor na hribu, za katerega smo plačali $2,200. in to v sredini mesta. Pričelo se je z 'delom nove cerkve. V jeseni istega leta smo položili vogelni kamen cerkvi sv. Cirila in Metoda. Slavnost je bila velika. Parado. kakor blagoslovljenja so se udeležila vsa društva katoliških župnij v Sheboyganu. fo je dalo nam vsem poguma in veselja za svojo lastno župnijo. Vogelni kamen je blagoslovil lit. Rev. Msgr. D. Thill. Delo pri novi cerkvi je napredovalo tako, da smo imeli pr-vo sv. mašo v svoji cerkvi na cvetno nedeljo t. j. 9. aprila 1911. Y istem letu smo zgradili tudi prijazno župnišče. V jeseni 26. novembra je pomožni škof Rt. Rev. Jožef Koudelka slovesno blagoslovil cerkev sv. Cirila in Metoda. Father So jar tedanji župnik sv. Štefana v Chicago je bil. pri tej priliki slavnostni govornik. Leta 1913. smo naročili nove zvonove v Ljubljani. Župnik je bil isti čas na obisku pri svojih stariših v stari domovini in je slišal njih glasove na Ljubljanskem gradu. Ti zvonovi so bili slovesno blagoslovljeni po našem nadškofu Rt. Rev. Sobastijan Me.;smerju D. D. dne 2. novembra 1913. Slavnostni govor je imel Father Sojar iz Chicago. Naselbina je rastla in je bilo treba misliti na lastno župnijsko farno šolo. Začelo se je z delom leta 1916. Bil je vojskin čas in delo je bilo radi tega zadržano. Vogelni kamen je bil blagoslovljen v mesecu maju leta 1918. Šola kot taka je bila sezidana na zunanje istega leta in je takd ostala več let. Izvanredno je to, da smo tukaj zidali cerkev in 5olo tako, da bo J vrsto, oficirji potegnejo sablje,' in tudi ta je bil poln hva'e zavedno odgovarjalo v pnhodnjosti. J komandat zakliže: "Detail at-1 glede izvrstnega obnašanja Naša slavnost se bo vršila, kakor že omenjeno na slovesen tention, Forward March" —in i',„„,•„ „ , . obnašanja, način 6. septembra, to je 15-letnica blagoslovljenja vogelnega; doli po' cesti jo JakaL ^ ZZt Največje zlo lepih žensk je to, ko mislijo, da je vse drugo nepotnebno, samo, da so lepe. kamna in blagoslovljenje naše nove moderne katoliške farne ti maiorievem dom» i , » , fo\aDii SolP. Ta si a vn rat sp nrične ob 10. uri donnldn* ILT, J1f!!™ .Ta™° sem kavalerijskega častnika in šole. Ta slavnost se prične ob 10. uri dopoldne. &1..&.1 m j. č. truplo zanesemo v hišo in tiho'našega mladega narednika k odkorakamo v kasarno. Pod- oficirski menaži našega regi-casniki dobe naročila glede menta j straže i. t d jaz sem pa bil j Mlademu Tony-ju in njego-| kvartiran" v St. Mary's Hospi- vim starišem pa čestitam na J tal kjer so me častite^ sestre| časti in spoštovanju, katero on Letos imamo orožne vaje v maši! Zamorski porter nas zel° gostoljubno sprejele re- vživa pri kavaleriji. V civilnem pravem pomenu besede. Voja-^sprejme z veliko posjrežljivo-j koC': "To je prvikrat, da vidi-1 življenju je uradnik pri veliki štva je dvanajst tisoč in vsakdo stjo. Črni obraz se mu je svetil mo. katoliškega duhovnika v zavarovalnici v Springfieldu. Iz orožnih vaj. Piše stotnik F. S. Mažir. vojaški uniformi." Majorjev pogreb je bil nad Ako si zgubil prijatelja, ko vse veličasten, kakor je pač'si mu posodil le malo svoto, si katoliška cerkev edina izmed prav dobro opravil. ima svoje delo. Tudi smrt in kot mastna laterna. Po križcih nezgoda letos ni počivala. Prvi na mojih ramenah me je kmalo je nepričakovano umrl major spoznal kot vojaškega kurata. Viljem Greaney, doma iz Cairo, Postavil se je "at attention" 111. Bil je prideljen polkovnem ter prav po vojaško salutiral. cerkva zmožna povzdig- štabu našega polka kot oficir Ozdravim mu ter ga prosim,1 niti srca človeška s svojimi ve-' . Chicago, III. strojno-puškinega oddelka, naj mi postavi mizico ob kon- ličastnimi obredi. Ob grobu je1 nmor^n sem odgovoriti ne-Umrl je na krvavenju želodca, cu voza, ker bi rad opravil sv J z»d°nela salva osem strelov. • faten/n blovencem in Sloven-Ker se ni hotel podvreči ope- mašo. S tem je vedel, da sem Pri Prvem strelu je s slovesnim Kam' ker me Prevec umivajo in raciji je čez noč izkrvavel v katoliški duhovnik in kmalo je bolnišnici Sv. Antona v Rock- dobil dovoljenje od sprevodni-ford, 111., kamor smo ga večer ka in v par minutah sem bil fjred smrtjo prepeljali. Mož je JOS. HLAVATY zanesljivi lekarna? Zdravniške recepte izvršuje točno. Zaloga fotografičnih potrebščin. — Prinesite k nam filme v izdeljavo. Kodak i In Kamere 1758 W. 21st Street in Wood CHICAGO, ILL. Izvrstni sladoled — mize za goste. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (Holy Family Sodiety) št. 1. D. D. D. Joliet, Illinois. Ustanovljeno 2. nov. 1914. ponosom na"glas °vzkHknila'Se bojim' da bom Geslo: "Vse 2a vero' dom in najmlajša majorjeva hčerka: preVeč čist' ker J*e te^a umiva-| narod, vsi za enega, eden "That's for Dadv'" — "To ie nja preveč- Jaz sem hvala' za vse." pre d "a It a r j em" \ med tem ko očeta!- Trobentač je zatro-l^f kakor p . °*ho* ~ 1925Q+ .. __J ' j bil "taps" — vojaški zadnji zlato" °bleko Pa n°sim, kakr- Predsednik ........ George Stomc ===———---■ | pozdrav. Solze so zalile oči sto- šno.'si kupim*in PIačam- Tudi Podpredsed.....John Kramaric tero prijateljev rajnega častni- moja pota ne brigajo nobenega j Tajnik Paul J. Laurich. ka. i nič' pač vse m°ja bri^a- Za" Zapisnikar........ Frank Videč Majorjeva vdova mi je izro-'torej je naJleP^' da začnete Blagajnik .............. Jos. Gršič i čila njegovo zlato uro-zapest- l*™ sebe umivati za naprej' Reditelj ............ Martin Bluth jnico v znak hvaležnosti, da ^^1 za prvikrat' če Pa ne Nadzorniki: I sem mu podelil sv. Zakramen-! b°/Zadost\ Pa vas °Pišem frank Vranichar, Joseph An« gokrat po imenu. Cel, Jakob Strukel. W. F. K. A. B. Chicago, 111. Društvo šteje 507 članov in te za umirajoče ter bil ob njegovi strani, ko se je daleč od svojih ljubih in dragih ločeval od tega sveta. Cairo, 111. je lepo in bogato mesto na skrajno južnem koncu naše države, na "delta" ob izlivu reke Ohio v Mississippi, kjer tri države mejijo ena od diuge: Illinois, Missouri in Kentucky. Ljudje so prijazni, gostoljubni in postrežljivi, kakor v starodavnih zelenih slovenskih goricah. Slovencev menda v Cairo ni. Parobrodna vožnja od Cairo čez izliv obojih rek do misurskega brega vzame 35 minut in 'je zelo zanimiva. Nekateri parobrod nabaše do 40 avtomobilov z ljudmi in prtljago vred. Tam najdeš potnike iz vseh delov Ame- (Oglas) BcawMtv sa&sasegnofr ^Kczamm ANTONIJA RIFEL MIDWIFE 522 Broadway St. Phone: 2380 JOLIET, ILL. i ri Rev. F. S. Mažir, slov. župnik iz Springfield, I1L v vojaški Ker so me Kolumbovi vitezi uniformi kot stotnik. povabili na neko veselico, bom bil izboren katoličan. Počet- je vlak z vso močjo pihal iz to J*Gsen še enkrat v "malem kom orožnih vaj se je izvrstno Chicage proti jugu. Oficirji in Egiptu.'" počutil. Ker je imel hčer bola- vojaki so odložili smodke in ci- Konec orožnih vaj. no v neki bolnišnici v Chicago, garete, in poročnik Coady je ! en dan» in takor bo zopet me je prosil, da bi daroval sv. pokleknil kot ministrant. Praz- zapuščen in prazen. Regimenti mašo za ljubo zdravje. Da bi nična resnoba se je polastila in vojaški oddelki pojdejo vsak moža tem bolj razveselil, sem vojaškega oddelka, ko seni na SV°J dom. j sv. mašo čital v njegovem šoto- jim naznanil, da bom služil Imeli smo velikansko vojas-ru. Z veliko pobožsiostjo je sv. mašo za rajnega majorja, ko demonstracijo. Ceta divizi-skozi celo sv. mašo klečal ob kojega truplo smo imeli na via- Je deffflral^ pred "Review-J vhodu šotora moleč sv. rožni ku. Stotnik Inskeep, komandat'ing stand ' pred poldnem, po- Vrr^----^ n rr^fv^ rr^fyri. The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00. C. E. WILSON, predsed. članic ter 201 otrok. Za 50c na/ mesec se plača v slučaju bolezni $1.00 bolniške podpore na vsak delavni dan. Od ustanovitve do sedaj se je izpla-plačalo $13,421.00 bolniške pore. Dne 1. Dec.1921. se je na hajalo v blagajni $1922.41. Rojaki pristopite v našo veliko društvo, kjer se lahko za-I varujete za posmrtnino in bolniško podporo. Društvo plača $1.00 nagrade za vsakega novega člana, kakor tudi Družba sv. Družine plača $1.00 nagrade; torej £2.00 za vsakega novega kaiT didata, ki ga pridobite v dru-j štvo. Naš Mladinski oddelek vam nudi lepo priliko, da zavarujete svoje otroke. Ta oddelek raste od dne do dne in bode v kratkem eden izmed naj-| močnejših. Za vsa nadaljna pojasnila obrnite se na odbor: Predsednik: Geo. Stonich 815 N. Chicago St.; tajnik | Paul J. Laurich, 512 N. Broadway ; blagajnik: Joseph Ger ; sich, 401 Hutchinson St. Vsi v ; Jolietu, III. Slovenska cerkev sv. Cirila in Metoda in poleg zidana osem razredna farna šola v Sheboyganu, Wis. Leta 1919 in 1920 je bil naš župnik premeščen na hrvatsko ^upnijo v Milwaukee. V tem času je bil župnik te fare Rev. Alojzij Mlinar. On je dal cerkev na novo preslikati in nabavil velike orgije. Ko se je ustanovitelj te župnije vrnil po škofovem ukazu je bilo prvo leto težko. Finančno vprašanje in nedodelana šola nam je bilo v prvi vrsti za rešiti. Prvo leto se ni dalo veliko storiti. Šli smo finančno nazaj. Drugo leto 1922 se je zasukalo na ^joljše. Pogum so nam dale vse katoliške župnije v Sheboyganu s tem, da so priredile velik bazar v znesku $9,000. za našo šolo. Naši zvesti farani so se istega leta zavzeli za odplačevanje cerkvenega dolga. To leto je bilo izmed vseh najuspešnejše in to v vseh ozirih. Počutili smo se vsi, kakor ena srečna družina. Leta 1923%nje šola odprla za pouk slovenske mladine, ka-toro so prevzele slovenske sestre reda sv. Frančiška iz Maribora. V preteklem letu smo imeli šest šolskih sob 8-razredne šole sv. Cirila in Metoda odprte in število otrok jfe J)ilo okrog 280. Ne smemo pozabiti našega pokopališča in lepe Zelene doline za piknike in druge zabave. Ta prostor 12-akrov je bil kupljen pred več leti za $3,000. Nismo pa mogli priti do pravega sporazuma. Največ radi tega, ker je bila razdalja imenovane Zelene doline 3. milje prevelika. Nismo imeli svojih automobilov in za korakati za društvene pogrebe je bilo predaleč. Leta 1921 se je v tem mnogo spremenilo, posebno, ko so nam na katoliškem pokopališču odpovedali nadaljno pokopavanje naših župljanov. Izbrali smo poseben odbor in pričeli urejevati svoje lastno pokopališče. Isto je bilo blagoslovljeno 6. novembra 1921. Torej ob petnajstletnici ima naša župnija veliko lepo cerkev, krasno šolo vse zidano iz cementnih kamnov, svoje župnišče in sestrsko hišo. Svoje pokopališče in lepo Zeleno dolino. I venec. Okoli desetih dopoldan oddelka in polkovnikov zastop- Poldan so Pa naže kratkočasili dobi pismo od hčere, v katerem nik, nekatoličan, povzame be- letalci, mu naznanja, da se jej je >cdo pred sv. mašo in opozori Danes zjutraj sem prvikrat zdravje obrnilo na bolje. Vid- oficirje in moštvo na izredno jmei priložnost obiskati naše no vzradoščen major vsklikne: čast in srečo, da njim bo mož- "sosede", springfieldske kava-, "Father, molitev je pomagala.no prisostovati pri katoliški jriste Ravno so se priprav-' Drugi dan sem bral sv. mašo v sv. maši in to na železnici. ljali na "hike"_' marš za celi mojem šotoru v zahvalo, in Mnogokrat sem že maševal