Naslov — Address NOVA DOBA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio (Tel. HEnderson 3889) (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CaTHOLIC UNION Bratstvo, poltenost in nesebična ljubezen članstva do J. S. K. Jed-iiole more ist-i obdržati na častni višini. 3- ~ Entered as Second Class Matter April ISth. 1926, at The Post Office at Cleveland. O.. Under the Act of March 3d. 1870. — Accepted for Mailins at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103. Act of October 3d. I!)i7. Authorized March 15th, 1925. 11 — ŠTEV. U CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, MARCH 15TII 1933 — SREDA, 15. MARCA 193 VOL. IX. — LETNIK IX. *R®vene IN DRUGE SLOVENSKE vesti žensko društvo “Jutranja :J'ezda>” št. 137 J. S. K. Jedno- ^ ietrt Pevelandu. °-> Priredi v tli > . mai’ca zvečer po za-i flo'n!.'-11* ^ru^veni seji prijetno flvoaCo zabavo v zborovali)i ^ Na programu bo tom-1,0 - ln druge igre in poskrblje-30 tudi za okrepčila. A ft*feHSl°rica Sličnih kegljačev, ^ j Ja^i “team” društva št. 6C Ji !eJednote iz Jolieta, 111., i Ea ° *)r^°dnjo soboto 18. mar-fg) L Javila v Clevelandu, da vr-a)1 1 v0£‘e z združenim teamom jK ISKf° poslujočih društev iet ’ ^eorJ?e Washington in f no ^ Rosa. To pa bo samo mi-■ kajti 19. in 20. marca “p kegljači v 0 'Ve,- a*1 American Bowling Con-li v Columbusu, Ohio. W!-!etski kegljači bodo na na-nraumi kegljaških tekmah v Co-2^;tir ° v z&odovini repre-jz^j. atl:i ena slovenska organi-W!! v te vrste tekmah. Upa-jv»i Se ^odo fantje dobro iz- ros' 11 j v * in 'in ^*°Venskem Narodnem Doin'1 'er ]^°Wanc*'> N- Y., bo na ve-Ko*. %. J marca vprizorjena zani-“Kakršen gospod, V * e .?anaštiji izdaji Nove Dobe članek glavnega bla-t 8 'Tefln°te> kate- lv bi posebno društveni no Pazljivo prečitali in v tev i. navedena navodila vpo-,es* vaU. M w v . * ov.ie Uredništvu Nove Dobe se teden oglasili trije V 12 Barbertona, O., in si-in. Ujčič, sobrat Poje in l,dili so se v Clevelandu davkih. V ^ ’adofftir] ^anu’ l‘a., je nenadoma , ej) John Pleteršek, ro- 5tajei,a ^73 v Šaleški dolini na 'el iJS^ertl- V Ameriko je pri-iw a ^05 in od takrat je ve-Wablv&1 v Syganu, Pa. Tam t^ok SoProgo in pet odraslih ^^luje V Bridgevillu, Pa., pa 'at t>Za Pokojnikom njegov pv ,U(lolph Pleteršek, ki je ti<^re koV* ^Predsednik 14. red-b pretVenciJe JSKJ, katera se i^w Poletje vršila v In- Polisu, Ind. ^hteva za pivo 3, j11^ednik Roosevelt je dne t0vano °a P°Polnoma nepriča-^Cijo Poslal kongresu pripoji a takoj modificira Vol-°vo]je° P°stavo v toliko, da bo a • na izdelava in prodaja drugih pijač tolike alko-tit^ij^bine, kot dovoljuje kon-10 ^enem priporoča, da H (jav ® Pijače naloži prime-'elo p ^ > katerega vlada tako !,,atlt00 re'3UJe- Svojo izredno )oU(jftr,!)oslanico je zaključil s čas0rn’ 'le taka akcija v SWo.U z*lo velike važnosti. ^ > bosj..n<> Prevladuje mnenje, °%rej! °^>e zbornici zveznega kratkem ugodili Bc,nikovi želji. S°LNeNl ČASOPIS ■ St ti ^e^ersburgu, Florida, rolnčhi eVnik “The Sunshine” a?4eli katerega vodstvo !,°Sa r!!plačno vsak po-• indVa• ezs°lnčni dan. V la to letih, odkar ve- >rezt>la^n' avil°, je bil časopis 0 razdeljen 111-krat. >o I O'1 RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA HUD POTRES je pretekli petek povzročil velikg razdejanje v južni.Californiji. Po dosedanji statistiki je bilo v katastrofi ubitih 135 oseb, mnogo večje število pa ranjenih. Materijalna škoda se ceni na 60 milijonov dolarjev. Središče potresa je bilo nekako pri mestu Long Beach, nedaleč od Los Angelesa. Prizadeta so tudi mesta Huntington Park, Compton, Los Angeles, Santa Ana, Huntington Beach in Wilmington. Potres se je čutil na ozemlju 400 kvadratnih milj. Prvim, močnim potresnim sunkom so sledili številni bolj ali manj močni sunki in podzemske sile se niso pomirile več dni. Potresne opazovalnice so zaznamovale več kot 1,000 sunkov in stresljajev. DELO ZA BLAGO y. 4 i/ & 'Jt žr]' IJ* k« ir* BANČNI PRAZNIKI, ki so v Clevelandu, O., in nekaterih drugih krajih trajali polnih 14 dni, po vseh Zedinjenih državah pa en teden, so bili v ponedeljek 13. maica deloma zaključeni. Banke, ki so dobile dovoljenje za i00-procentno poslovanje, se nahajajo v mestili središč federalne rezerve, namreč v New Yorku, Bostonu, Philadelphi j i, Richmondu, St. Louisu, Kansas Cityju, Dallasli, Clevelandu, Chicagu, Minneapolisu in San Franciscu. Seveda niso vse banke v omenjenih mestih dobile po-Slovnegu dovolj enja takoj prvi dan. V Clevelandu, na primer, je prvi dan dobilo poslovno pravico samo sedem bank. Do srede 15. marca bodo dobile poslovalna dovoljenja vse narodne in državne banke, o katerih se bodo federalne ali državne oblasti prepričale, da so na zdravi podlagi, to je, da imajo zadostno kritje v varnih vrednostnih listinah in nepremičninah. Pregled in precenitev imo-vine posameznih bank se zna v nekaterih slučajih zavleči za več časa in v takih slučajih bodo taka poslovalna dovoljenja izdana pozneje. Torej, ako katera banka še ne bo poslovala 15. marca, to še ne bo dokaz, da ne bo dobila licence. Nekatere banke, o katerih se bo pronašlo, da niso dosti trdne, bo treba reorganizirati, pri čimer bo pomagala federalna vlada. Nekaj bank je pa seveda tako na slabem stališču, da bodo ostale zaprte, oziroma, da bodo morale likvidirati. V tednu ali dveh se bo že približno videlo, kako obstoji finančni sistem dežele. PREDSEDNIK ROOSEVELT je na večer 12. marca potom radio govora zagotovil ameriški narod, da bo finančna situacija dežele v kratkem času zopet v redu. Dejal je, da bo večina bank, katere so na zdravi podlagi, dobila na svojo varno imovino dovolj gotovine za sto-procentno poslovanje. Pripomnil pa je, da ne more obljubiti, da bi vsaka banka zopet odprla vrata in da bi pri nekaterih bankah vložniki ne bili oškodovani; ne bo pa izgub tam, kjer jih bo količkaj mogoče preprečiti. Pritrdil je, da je bila bančna situacija slaba, ker so bili nekateri bankirji nezmožni ali pa nepošteni pri upravljanju ljudskega denarja. Velika večina bank pa je poslovala previdno in pošteno. Poudaril je, da vlada neče, da bi se zgodovina zadnjih par let ponovila in da bi še kdaj prišlo do take epidemije bančnih polo-(Dalje na 2. strani) 1 Značilno gibanje za samopomoč se je pojavilo med nezapo-slenci v nekaterih pokrajinah Zedinjenih držav. Najstarejši način kupčevanja je bila izmenjava (barter): blago za blago, delo za blago — torej brez posredovanja denarja. To gibanje se poprijema tega najsta-rejšega načina trgovanja, da tako rešuje v dotičnem kraju sistem distribucije iz popolnega poloma. V nekaterih krajih se izmenjava blaga ali dela izpolnjuje 7 nakaznicami, ki služijo mesto gotovine pri temu kupčevanju v zameno. Po cenitvi znanega ameriškega ekonomista Stuarta Chase, se je kar pol milijon a ljudi, voljnih dela in nevoljnih prosjačenja, lotilo tega orožja proti bedi. Večina raznih načinov trgovanja v zameno je nastala kar samo od sebe iz malih. kupčij. Na primer: nekdo, ki je imel več krompirja kot ga je potreboval, je našel koristno zamenjati nekaj tega krompirja s piščanci ali poplačati s krompirjem rokodelca, ki mu je popravil hlev. Ko je več ljudi sprejelo ta način trgovanja, se je našlo, da je bilo držanje računov v raznih zamenjavah preveč komplicirano in uvedle so se nakaznice (košček papirja, v katerem je navedena vrednost storjenega dela ali zamenjanega blaga) mesto papirnatega denar.ta. Tako je bilo zaključenih mnogo kupčij zlasti na zapadu. Celo rudniki, mlini in tovarne so se tako kupile, da se zagotovi stalen prebitek blaga za potrebe zamenjalnih skladišč. Ta spretnost, da se blago producira, je življenjske važnosti za vsako zamenjalno udruženje: Preskrbuje delo za svoje člane in blago take vrednosti, da.se lahko zamenja za živež, oblačila in stanarino, s katero se učlanjeni delavci plačujejo za svoje delo. Na primer v mestu Minneapolis udruženje Organized Unemployed, Inc., deluje že od jeseni in je nameščeno v nekem praznem šolskem poslopju in v bližnjem skladišču. Ima oddelek za zamenjavo, prodajalnico na drobno, čevljarno, gostilno, tovarno za oblačila, tovarno kislega zelja in oddelek za konser-ve. Sadje in zelenjava se kon-servirajo in držijo v skladišču za hrano članov pozimi. Surovine se nabavljajo potem v zamene, sadje in zelenjava pa se dobivajo od farmerjev v plačilo za delo članov. Drva za kurjavo se dobivajo v zameno za delo članov, ki sekajo drva za farmer je. Ta organizacija je že izdala nakaznic za $20,000. Ima svojo “banko,” kjer se nakaznice hranijo in manipulirajo z isto skrbnostjo, kot denar. Nekatere prodajalne v Minneapolisu sprejemajo te nakaznice kot plačilo za blago po njihovi nominalni vrednosti in potem rabijo te nakaznice, da kupijo blago od organizacije, ki ga producira. Na tak način je dobilo delni posel več kakor 4000 rodbin in nakaznice j i m omogočajo, da se preživijo brez stalnega zaslužka ali denarja in brez pomoči dobrodelstva. Celo je res, da oni, ki dobivajo javno podporo, se ne sprejemajo v organizacijo. Obrat poslov te organizacije nezaposlencev znaša dostikrat po $5000 na dan. (Dalje na 2. strani) MALE P0ŠK0DRE OČES (Piše dr. F. J. Arch, vrhovni zdravnik J. S. K. ‘Jednote.) Vsak se boji slepote, toda skoro vsak zanemarja male očesne poškodbe, ki lahko postanejo resne in povzročijo slepoto. Preproste metode protekcije lahko pomenijo obvarovanje vida enega ali obeh očes. Ce je oko poškodovano vsled kakršnegakoli udarca, naj se.isto izmiva z ledeno vodo ali naj se položi nanj košček ledu, zavit v čisto cunjo. Nikoli in v nobenem slučaju naj se tako poškodovanega očesa ne zdravi z gorko vodo ali H čim drugim, razen po direktnem navodilu zdravnika. Celo po zdravnikovem navodilu se gorka voda le redko rabi. Obkladki kakršnihkoli vrst naj se nikoli ne pokla-dajo na oko, ker tem potom se pomnožujejo bacili, ki lahko uničijo vid. Nikakih tekočin, izvzemši vode ali raztopine “boric acid-a,’ naj He ne vabi za oči, raze n pod nadzorstvom 'zdravnika. Nekateri brivci priporočajo včasi kapljico gotove raztopine za oko; taka priporočila naj se vselej odklonijo. Pepel, saje, pj^j, jn drugi predmeti, katere včasi veter zanese v oči, naj se kakor hitro mogoče odstranijo. Taki predmeti se morejo včasih izprati iz očesa z mrzlo vodo’ včasi se jih da odpraviti s tem, da se gornja trepalnica previdno potegne proti spodnji. Če to ne pomaga in če ni zdravnika ali bolniške •strežnice pri TGkaTrfriaj kakšna druga oseba skuša spraviti predmet iz očesa. V to svrho naj se rabi mehak košček bombaža ali vogal čiste rutice; to je treba namočiti z vodo, ne s slino. Karkoli se že rabi, mora biti čisto, mehko in mokro. V nikakem slučaju naj se ne skuša odstraniti smet iz očesa z zobotrebcem ali užigalico. ' Smet, ki prileti z veliko silo v oko od brusilnega kolesa ali kakšnega stro j a, se navadno globoko v oko zapikne, torej je ni mogoče zlepa o d s t r a n it i. Oseba s tako poškodovanim očesom naj se brez odlašanja poda k zdravniku. Za slepoto ni nobenega splošnega vzroka, kakor ni splošnega načina, po katerem je ena ali druga oseba prizadeta. Vid je lahko v nevarnosti na enem ali na obeh očesih; slepota, ki sledi, je lahko popolna, lahko pa tudi delna. Večina oslepljenj izhaja iz nezgod, med katere spadajo poškodbe v industriji, opthalmia neonatorum, traho-ma in sifilis. IZ GLAVNEGA URADA ZA LEPŠA BIVALIŠČA Naša banka je zopet pričela s poslovanjem danes 14. marca. Člani lahko zdaj zopet menjajo jednotine čeke ali jih pošljejo potom njihovih lokalnih bank na našo banko v svrho kolekcije. To slednje bo potrebno v slučaju, da član ne more vnovčiti čeka takoj. Iz glavnega urada ne bomo pošiljali money ordrov v izmenjavo za čeke, ker je popolnoma varno poslati čeke za kolekcijo. Anton Zbašnik, glavni tajnik J. S. K. Jednote. Slovenci imamo v splošnem smisel in čut za lepoto, zato so slovenska bivališča snažna in okusno opremljena, četudi so preprosta in skromna. Pa tudi okoli slovenskih bivališč je navadno lepo p o s p r a vljeno in, kjer razmere dopuščajo, je najbližja okolica olepšana s cvetlicami, ovijalkami, lepotičnim grmičjem in drevjem. Nekaj zelenja in cvetja okoli stanovanja napravi prostor mnogo lepši in privlačnejši. To se navadno da doseči z malim trudom in malimi stroški, samo če imamo veselje za to. V pozni jeseni posajene nar-cize, tulipa in hiacinte so med prvimi, ki nas na pomlad razveselijo s cvetjem. Za zgodnje cvetje so tudi zelo priporočljive mačehe (pansies) in marjetice (daisies), ki jih spomladi lahko kupimo za mal denar že cve-teče. Za olepšavo in kritje nizkih verand imamo na razpolago vrši o večletnih rastlin, plezalk in ovijalk, katere je čas posaditi že zdaj ali v zgodnji pomladi. Zelo lepa rastlina za tako svrho je glicinija (vistaria), ki hitro raste in ko je par let stara, tudi lepo cvete. Priporočljiva je tudi plezajoča volčja dreta (honeysuckle), katere cvetje zelo lepo duhti in ki ostane zelena do pozne jeseni. V ugodnem podnebju lahko rabimo v gori označene svrhe plezajoče vrtnice ali navadno vinsko trto. Hitro rastoča večletna rast-lina-plezalka je divji hmelj, ki ima še to dobro lastnost da mu ne koduje mestni dim in prah in da ga ne napadajo mrčesi. Tudi raznih vrst srobot (clematis) je priporočljiv. Lepotičnih grmičev je mnogo vrst. Kozja preslica (privet), ki se rabi za žive meje, raste povsod in ima tudi lepo dišeče cvetje. Zlati dež (yellow bells) je nizko grmičje, ki cvete zelo zgodaj spomladi in uspeva povsod. Lepo nizko grmičje tvori vajgelija (vveigelia), ki cvete dvakrat na leto. Večji grmi, ki lepo cveto, so jazmin, španski bezeg (lilac), in alteja (alth-ea); slednja cvete v poznem poletju in jeseni. Kot lepotična drevesa za vrt se rabijo lahko vsa sadna drevesa, kjer klima ni premrzla ali presuha. Črešnja ali jablana je lepa spomladi, ko cvete, pa tudi poleti je čedno drevo. V vročem in suhem podnebju srednjega zapada uspevajo katalpe (catal-pa), v nekoliko vlažnejšem, kot je na primer v Ohio ob Erie jezeru, zelo dobro uspeva raznih vrst javor (maple) in platana ali sikamora. Zelo hvaležno in skromno drevo je navaden ekvalipt (ne oni avstralske vrste, ki raste v Californiji). Ekvalipt hitro raste in uspeva v vsaki zemlji in v vsakem podnebju, če le ni premrzlo. Drevo je'na videz skoro tropske vrste, ne škoduje mu velikomestni prah in dim in ne napadajo ga mrčesi. -------o-«------ ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV N e w y o r š ki list “The New York Times” poroča, da je dne 1. marca 800 hrvatskih dijakov zavzelo univerzo v Zagrebu ter jo branilo proti policiji in drugim študentom. Uporniki so zahtevali, da naj postane univerza popolnoma avtonomna. Oddanih je bilo trideset strelov, in ena krogla je nevarno ranila Stefana Kolombatovica, sina jugoslovanskega konzula v New Yorku. Jugoslovanska Narodna skupščina je dne 1. marca soglasno potrdila novo pogodbo, nedavno sklenjeno med državami Male antante, ki obsega Jugoslavijo, Češkoslovaško in Romunijo. Zunanji ministre Jeftič je izjavil, da novosklenjeni pakt med državami Male antante ne vsebuje vojaške alijance, ker Mala antanta želi živeti v miru z vsemi sosedi. Pri potrditvi pogodbe so vsi poslanci vstali. Hr-vatski zastopniki v skupščini, ki so ostro kritizirali postopanje vlade v domačih zadevah, so izjavili, da z ozirom na zunanje stanje ni nikakih razlik med Srbi in Hrvati. Na skupščinski galeriji so bili med mnogoštevilnim domačim občinstvom tudi diplomatski zastopniki Francije, Češkoslovaške, Poljske in Romunije. Ni pa bilo zastopnikov Italije, Avstrije, Madžarske in Bolgarske. VSAK PO SVOJE Ljubljanski listi obširno poročajo o razpravi, ki se je dne 21. februarja pričela v Beogradu napram 11 obtožencem iz Slovenije zaradi demonstracij, ki so se sredi meseca maja 1932 vršile v raznih krajih Slovenije, posebno pa v kranjskem in kamniškem srezu. Obtoženci so obdolženi organizirane akcije proti varnosti države. Trije obtoženci so bili v preiskovalnem zaporu vse od 23. maja 1932 do sedaj, ostali so bili po prvi preiskavi na prostem. Izid obravnave še ni znan. Najstarejša Ljubljanč a n k a gospa Marija Skalova je dne 17. februarja praznovala 95-let-nico svojega rojstva. Rojena je bila leta 1838 pri Sv. Lovrencu ob Temenici na Dolenjskem. Njen mož je bil trgovec in gostilničar v Logatcu. Od leta 1900 živi pri svoji hčeri Mariji Pogačnikovi v Ljubljani. Ju-bilantka je pri svoji visoki starosti še čvrsta in vedno dobro razpoložena. Tudi oči ji tako dobro služijo, da še vedno čita dnevne liste. HITRA AKCIJA Atentator Giuseppe Zangara, ki je pred par tedni streljal na sedanjega predsednika Roosevelta, katerega sicer ni zadel, pač pa obstrelil več drugih oseb, med temi chicaškega župana čerma-ka, je bil obsojen na smrt in go-verner države Floride je smrtno obsodbo podpisal. Smrtna obsodba je sledila, ko je župan Cfermak rani podlegel. Zangara p c, j de na električni stol v tednu 20. marca. Veliko vznemirjenje vlada v Splitu, ker se sodi, da se je potopila največja jadrnica jugoslovanske trgovske mornarice “Sv. Nikola.” Lani 27. decembra je iz pristanišča Omiš odplula z velikim tovorom cementa v neko afriško pristanišče. Tam je natovorila fosfat z namenom, da ga odpremi v Taranto. Zadnjih 40 dni ni o jadrnici nikakega glasu in domneva se, da se je v hudem viharju potopila blizu otoka Malta. V čistilnici olja v Trstu je dne 15. februarja eksplozija kisika usmrtila sedem oseb, pet delavcev pa hudo ranila. Pomlad je za bližnjim vogalom, za prosperiteto pa še nič ne vemo kje se skriva. * Nekoliko so se že izboljšale razmere pod novo administracijo: lepše vreme že imamo! ❖ Za 1. aprila nam je že obljubljeno triprocentno pivo. Da bi le vse skup ne bilo April -fool! * Hiacinte že poganjajo iz hladne zemlje, cveteča nunka se že smeje s prisojnih trat in beli zvončki že zvonijo v pozdrav pomladi. Ni še pomladi, a pomladna aktivnost nam kaže, da ni več daleč. Istotako nam kaže aktivnost v Washingtonu, da začetek prosperitete ni več daleč. * Mesec marc je pridrvel v deželo kot rjoveč lev, vetrovi so se stepli, dež in sneg sta se spoprijela za oblast, od vseh strani je začela padati toča moratorijev, končno pa je udarila iz Washingtona gromska strela, da so pobegnili v skrivališča mogočni finančniki in bankirji kot plahi zajci. * Na Kitajskem je baje običaj, da voditeljem propadlih bank enostavno glave posekajo. Ce bi bila pri nas v modi take vrste bančna likvidacija, ne bi bilo tekom zadnjih dveh let toliko bank propadlo. * Nekje v bibliji je zapisano, da je judovski general Jozve ukazal soncu na nebu naj se ustavi, da so imeli Izraelci čas zmago dokončati in sovražnika pošteno premlatiti. Naš predsednik Roosevelt pa je v boju z depresijo storil drugače: na njegov ukaz so morala za nedoločen čas mrkniti vsa finančna sonca v deželi. Polagoma in po zasluženju jim bo dovolil, da zopet zasvetijo. Pa ne vsa. Nekatera so mrknila za vselej. * Naravnost čudovito je, kako hitro je ugasnila luč denarnih mogocev, ko jim je narod odtegnil svoje zaupanje in isto poveril svojim izvoljenim zastopnikom v Washingtonu. Ce se bodo ti zastopniki izkazali vredne ljudskega zaupanja, se bodo prednje straže prosperitete kmalu pokazale izza vogala. * Najsijajnejše se je v teh viharnih marčnih dneh izkazala zvezna poštna hranilnica. Neko popoldne, ko sem imel opravka na clevelandski glavni pošti, sem iz radovednosti šel pogledat, kako posluje poštno-hranil-ni oddelek. Procesije romarjev so prihajale in odhajale, in rečem vam, da srečnejših obrazov nisem še videl v življenju. Nekateri so vlagali denar, drugi so dvigali vloge delno ali v celoti. Zdelo se mi je, da obdaja nekaka svetniška glorija vsako glavo in glavico. Na tihem sem te poštno-h r a n i 1 n e . božjepotnike primerjal svetopisemskim pametnim devicam, katerim v teh temnih dneh bančne zaprtij e ni zmanjkalo olja v njih leščerbah. V Mariboru se je ustanovila “Prva mariborska premogokop-na družba, rudnik Konjice,” ki je začela s kopanjem premoga (Dalje na 6. strani) Obširno komentiranje o denarni situaciji sicer po običajnih paragrafih ne spada v to kolono, toda razmere so tako izredne, da se za enkrat že sme napraviti izjema. “Na, zdaj smo pa tam!” me (Dalje na 2. strani) xy “JVo-Va "Doba” GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina za člane 72c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement VSAK PO SVOJE NOVA DOBA, Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. IX. NO. 11 IZ URADA GLAVNEGA BLAGAJNIKA Vse tajnike in tajnice in vse blagajnike in blagajničarke krajevnih društev J. S. K. Jednote vljudno prosim, da se pri pošiljanju asesmentov ravnajo po sledečih navodilih: Vse denarne nakaznice katerekoli vrste naj se glasijo na ime SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, ali skrajšano, na S. S. C. U. Nekatera društva še vedno pošiljajo denarne nakaznice, ki se glasijo na ime pokojnega glavnega tajnika J. Pishler-ja, na ime Antona Zbašnika, na ime Louis Champa itd. Vsled tega imam večkrat neprilike pri vnovčenju takih denarnih nakaznic, posebno pri money ordrih. Kot že omenjeno, vse denarne nakaznice naj se glasijo na ime “South Slavonic Catholic Union,” pa bo vse v redu. Društva tudi prosim, da ne pošiljajo denarja v gotovini ali v poštnih znamkah za delno pokritje asesmenta. Money order se lahku kupi na vsaki pošti in taka pošiljatev je absolutno zanesljiva in varna. Glavni urad ne more biti odgovoren, ako se pismo z gotovino kje na pošti izgubi. Poštnih znamk ne morem zamenjati za gotovino niti na pošti niti na banki; edin izhod je, da jih pridržim za jednotino rabo, v takem slučaju pa nimam pobotnice, da bi potem od Jednote terjal pokritje. Asesment ali del asesmenta, poslan v znamkah, bo vrnjen društvu. Nekatera društva še vedno pošiljajo svoje asesmente na urad glavnega tajnika, kar ni pravilno. Po novih pravilih se morajo asesmenti pošiljati na glavnega blagajnika in denarne nakaznice naj se glasijo na ime South Slavonic Catholic Union. Na urad glavnega blagajnika naj se pošilja samo društveni asesment, obenem z izpolnjeno formo, katera je bila iz glavnega urada poslana krajevnim tajnikom že meseca januarja. Na omenjeni formi naj se natančno označi, koliko denarja se pošilja za odrasli oddelek in koliko za mladinski oddelek, nakar se označi tudi skupna vsota. Ako katero društvo omenjenih form za pošiljanje asesmentov na glavnega blagajnika ni prejelo, naj piše pen je na glavni urad. Vsa druga poročila, kot izkazi društvenega asesmenta, mesečna poročila, premembe v članstvu, bolniške nakaznice, prošnje, pritožbe in vsa druga korespondenca, ki se tiče jednoti-nega poslovanja, naj se pošiljajo naravnost na urad glavnega tajnika, NE blagajnika. Take reči naj se pošlje glavnemu tajniku istočasno kot se pošlje društveni asesment glavnemu blagajniku. Vsi prizadeti uradniki krajevnih društev so vljudno prošeni, da pazno prečitajo zgoraj navedena navodila in priporočila in se točno ravnajo po njih. S tem bodo preprečeni nesporazumi, zamude in neprilike, in poslovanje med društvi na eni strani in med glavnim blagajnikom in glavnim tajnikom na drugi strani bo točno in zadovoljivo za vse. Louis Champa, gl. blagajnik JSKJ. (Nadaljevanje iz 1. strani) je pozdravil prijatelj Ribničan, ki me je v ponedeljek 5. marca srečal na cesti. “And how!” sem mu pritrdil. “Sicer pa je to najboljše, kar se je moglo zgoditi.” “Krota, zdaj se pa še norčuješ,” zareži nevoljno sin idilične dežele suhe robe. “Ali nisi ti nič prizadet?” “Prizadet že, seveda, saj sem suh, bolj kot je bil sam suha-ški apostol Volstead kdaj v življenju,” odvrnem s smehom, “toda žalosten, jezen in razburjen ne morem biti, če se še tako silim. Ali ne vidiš, krošnja ribniška, da je kar preko noči prišla v deželo toliko opevana in zaželjena enakost, — svoboda in bratstvo ji bosta pa sledila in potem se začne raj na zemlji. Res je, da ležimo vsi na tleh, toda imamo sijajno druščino. Poleg nas jokajo in stokajo odlični bankirji in druge leščerbe finančnega kraljestva, skrušeni in pepelnatih obrazov, kot pra-vi štiridesetdanski spokorniki. Predsednik Roosevelt jih je najprej ozmerjal z nezmožneži, trmoglavci, sebičneži in denarnimi mešetarji, nato jim je pa z enim samim udarcem prevr- BELO ZA BLAGO (Nadaljevanje iz 1. strani) Še bolj obširno je delovanje nil menjalne mizice, kakor je baje pred stoletji storil Naza-renec v jeruzalemskem templju. Saj nismo samo mi mali paglavci v luži, ampak z nami vred so tudi velike žabe in krote!” “No, tisto je že res, prikima možak nekoliko pomirjen, “toda kaj boš jedel, ko nimaš farme s polnimi kaščami, polnimi hlevi in kokošnjaki? Banke bodo že prenesle štiridnevni praznik ali moratorij, če so drugače dobrega zdravja, toda poskusi želodec privaditi na štiridnevni moratorij!” “To je mala skrb!” se zasmejem. “V restavraciji, kamor hodim običajno na. Jirano, bodo mi že dali jesti na puf toliko časa, dokler bo uprava restavracije sama imela kaj kredita pri groceristih in mesarjih, vsi na-daljni problemi so pa v rokah bogov in predsednika Roosevelta. Edino, kar me skrbi, je, kje se bo dobilo za tobak.” “Ja, saj res, tobak, tobak, to je problem,” prikima možak, debelo pljune, prižge ugasli čik cigare in zavije okoli vogla. O ZVEZNI POŠTNI HRANILNICI Kogar no nenavadni dogodki zadnjih tednov in dni tako oplašili, da ne zaupa svojega denarja nikomur več, naj pomni, da. je zvezna poštna hranilnica prav tako trdna in zanesljiva kot je bila kdaj prej. Tekom vseh bančnih zaprtij, moratorijev in praznikov je poštna hranilnica poslovala kol običajno. Sprejemala je vloge in jih izplačevala, delni) ali v celoti, kakor so vložniki želeli. Prav tako posluje danes in bo poslovala tudi v bodoče. Vse vloge v poštni hranilnici garantira vlada Zedinjenih držav z vsem svojim bogastvom in davčno močjo. Dokler bo imel vrednost denar, ki ga izdaja vlada Zedinjenih držav, toliko čas a bodo popolnoma rprne vse vloge v poštni hranilnici. Večjih vsot denarja ni varno hraniti doma. Lahko ga odnesejo roparji ali tatovi, lahko ga, uniči ogenj. V poštni hranilnici je denar popolnoma varen in vložnik ga. lahko dobi, kadar h oče. NA POTI K. BOLJŠIM ČASOM Nenavadni in razburljivi dogodki zadnjih par tednov naj ■nikogar ne oplašijo. Narodno bogastvo Zedinjenih držav se ni nič zmanjšalo. Dežela ima obilico živeža, obleke, stanovanj, industrijskih pod v zeti j, transportacijskih sredstev, vseh življenj-ilih potrebščin in komoditet in tudi denarja. Vse, kar potrebujemo, je pravilna in poštena razdelitev, odprava špekulantov in vladna kontrola nad mešetarji blaga in denarja- Stari finančni sistem je odpovedal in zdaj je najboljša prilika, da ga narod po svojih izvoljenih zastopnikih v Washington u 'nadomesti z novim, boljšim. Oficijelvi Washington je za začetek pokazal znatno mero odločnosti in korajže. Ako se odločnosti pridruži še razumevanje potreb širokih plasti naroda in iskrena volja za pomoč po-ir ebnim, finančni kruh ni bil nesreča, ampak pravi blagoslov za deželo, ki bo v teku časa prinesel boljše razmere. Preveč cincanja in brezplodnega čakanja je bilo zadnje čase Tekom desetih dni po datumu gori navedenega razgovora so se stvari tako hitro sukale, da jim mi, navadni smrtniki, niti slediti nismo mogli. Včasi se v dolgih desetih letih ne izpre-meni toliko, kot se je zdaj v kratkih desetih dneh. Denarna prohibicija je pri koncu z določbo, da se izda magari za pet milijard dolarjev novega denarja. Na vsako osebo v Zedinjenih državah bo od te ogromne vsote odpadel že p ra v čeden znesek. Bojim se le, da ta denar ne bo pravilno razdeljen. Jaz in ti, dragi rojak, bova srečna, če dobiva vsaj par drobtinic. Oh. pa da bo le za žgance in tobak! * Čez kakšnih petdeset ali sto let bodo pa naši potomci govorili o današnjih dneh kot o dobrih starih časih! A. J. T. -------o------- STARA OPOROKA udruženja Natural Development Association v Salt Lake City, ki je približno leto staro. To udruženje ima sedem podružnic v državi Utah, pet v Idaho in druge v Californiji in Arizoni, ter služi 10,000 družinam. Obratuje brivnico, kro-jačnico in usnjarno, pa tudi nekatere zapuščene premogovnike. Od svoje podružnice v Oaklandu, California, dobiva ribe in sadje. Približno 40,000 ljudi v Co-loradu si pomaga na enak način potom Unemployed Citizens League, le da se tam ne rabijo nakaznice (scrips), ker to je prepovedano v tej državi. Vse to gibanje samopomoči se razširja proti vzhodu. Mesto New York i m a razne zamenjalnice pod vodstvom Emergency Exchange Association (52 Vanderbilt Avenue), prostovoljnega udruženja ekonomistov, in-dustrijalnih inženirjev in drugih, ki so mnenja, da se sistem zamenjave daje vpeljati v raznih soseščinah velemest. Člani se obvezujejo delati za blago in pol dneva dela na teden v plačilo članarine.. Te služijo za poravnavo pisarniških stroškov. Gotovina ne igra nikake vloge. Eden izmed najbolj zanimivih načrtov zamenjave je bil razvit od vseučilišča Antioch College v Ohio, kjer dijaki v plačilo za svoje stroške delajo pol dneva na dan. Sola ima razne industrije, kot tiskarno, bronaste umetnine in laboratorij za trgovske raziskave. Začasno je produkcijski oddelek šole imel težkoče pri razpečavi svojih produktov. Zato je zaposlil dijake v produkciji blaga, ki se lahko zamenjava za druge potrebščine šole. To je dovedlo do ustanovitve z a m e n j a 1 n ice Midwest Exchange. Razne industrije so bile povabljene v članstvo, med njimi producenti živeža, mlečnih produktov, barvil, avtomobilskih obročev itd. Da navedemo tipično kupčijo: Član tega udruženja, ki ima mlekarno in kokošjerejo, je poslal šoli jajca, maslo in mleko. V zamenjavo je sprejel delo dijakov, tiskovine in šolnino za hčer. V drugem slučaju je šolska bronasta tovarna izvršila neko delo za tovarno avtomobilskih obročev. V plačilo je livarna dobila obroče. Prebitek obročev je šola zamenjala za barvila, delo in druge stvari. Vodilni ljudje v tem gibanju ne pretiravajo njegove gospodarske važnosti. Ne pričakujejo, da je v njem rešitev velikih gospodarskih vprašanj, ki so nad nami. Ali verujejo, da združenje nezaposlenih delavcev , nezaposlenega materijala in nezaposlenih strojev tvorijo važno samopomoč pod umnim vodstvom, prinaša pomoč in tudi vzdržanje morale v časih de-moralizujoče nezaposlenosti. izposlovati modifikacijo v deportacij skem postopanju in dovoljenje političnim beguncem za vstop v deželo itd. Ameriška unija za civilne svobodščine upa, da bo pri novi administraciji in novem kongresu dosegla večje uspehe kot je bilo to mogoče v preteklosti. V CHICAGU se je dne 10. marca ob velikanski udeležbi ljudstva vseh slojev vršil pogreb bivšega župana Antona J. čer-maka, ki je podlegel rani krogle atentatorja Zangare, katera je bila namenjena sedanjemu predsedniku Rooseveltu. Pokopan je bil na češkem narodnem pokopališču v Chicagu v rodbinsko grobnico, čermak je bil prvi chicaški župan slovanske narodnosti. Rojen je bil v Kladnu, nedaleč od Prage na češkem in je bil kot otrok prinešen v Ameriko. Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki Ely, Minnesota IZ RAZNIH KRAJEV dežele se poroča o velikanskem prometu poštne hranilnice tekom “bančnih praznikov.” Stotisoči so prinašali nove vloge ali dvigali denar, potreben za nujne izdatke, ko je bilo bančno poslovanje ustavljeno. Ugled poštne hranilnice, ki je edina točno izplačevala vse vloge tekom temnih dni finančne krize, se je vzdignil za tisoče odstotkov. PROHIBICIJSKI direktor Woodcock je v smislu določb kongresa naročil federalnim pro-hibicijskim organom, naj koncentrirajo svoje delovanje le na velike butlegarje. Z manjšimi kršilci prohibicije bodo imele opraviti državne in mestne oblasti. V mnogih državah in mestih, kjer je sentiment ljudstva odločno nasproti prohibiciji in kjer tudi ni tozadevnih lokalnih pestav, se prohibicija na drobno sploh ne bo vsiljevala. GLAVNI ODBOR a) Izvršcvalni odsek: Predsednik: PAUL BARTEL, 339 N. Lewis Ave., Waukegan, 111. Prvi podpredsednik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. Drugi podpredsednik: LOUIS M. KOLAR, 6011 Bonna Ave., Cleveland, O. Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn. Pomožni tajnik: LOUIS J. KOMPARE, Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn. Vrhovni zdravnik: DR. P. J. ARCH, 618 Chestnut St., Pittsburgh, Pa-Urq^nik-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC, 6117 St. Clair Ave, Cleveland, O. b) Nadzorni odsek: Predsednik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O. 1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Ave., Cleveland, O. 2. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, Pa. 3. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., Joliet, I«' 4. nadzornik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. GLAVNI POROTNI ODBOR: Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton, O. 1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo. 2. porotnik: VALENTIN OREHEK, 70 Union Ave., Brooklyn, N. Y- 3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn. 4. porotnik: JOHN ŽIGMAN, Box 221, Strabane, Pa. »d i Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. ZDRUZEVALNI ODBOR: Tajnik: JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Ave., Cleveland, O. 1. odbornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., Joliet, I'1 2. odbornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. __________j Pravni svetovalec: WM. B. LAURICH, 1900 W. 22nd PI., Chicago, I'1' Vse utvari, tikajoče so uradnih zadev, naj se pošiljajo na glavnega tajnih®' denarne poSiljatvo pa na glavnena blagajnika. Vbc pritožbe in prizive naj se slovi na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov, pro&nJ za zvišanje zavarovalnine in bolniška spričevala naj se pošiljajo na vrhovnef zdravnika. Dopisi, društvena naznanila, onlasi, naročnina nečlanov in izpremembe slovov naj se pošiljajo na naslov: Nova Doba, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, u' Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša jugoslovanska z8' varovalnica v Zedinjenih državah in plačuje najliberalnejše podpore svojim članon1-Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v Ameriki, in kd°* hoče postatf njen član, naj se zglasi pri tajniku lokalnega’ društva ali pa 11 piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani belega plemen8’ neoziraje sc na njih vero, politično pripadnost ali narodnost. Jednota spreje^* tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. lota in ostanejo lahko v mlad*0' skem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka je prosta. Premoženje znaša nad $1,500,000.00. Odrasli oddelek je nad 104% solventen, mladinski nad 2,000%. IZ URADA GL. POROTNEGA ODBORA Naj starejša dosedaj z n a n a oporoka je bila n a p i s a n a v Egiptu nekako. 2,500 let pred Kristom. Spisana je na papirusu, neke vrste travi, ki ima široke, močne liste in raste ob Nilu. Oporoko je spisal neki egiptovski svečenik in vsebina iste določa, da njegovo premoženje pripade nekemu tovarišu-svečeniku. LEGISLATURA države Ohio je pretekli teden izvojevala novo zmago nad zagrizenimi suha-či. Federalna prohibicijska postava dovoljuje zdravnikom, da smejo bolnikom predpisati po en “pint” medicinskega žganja na vsakih deset dni. Prohibicijska postava države Ohio je to količino omejevala na pol pinta na vsakih deset dni. Obe zbornici državne legislature sta z dovolj-no večino izpremenili omenjeno postavo v toliko, da je v soglasju z določbami federalne postave. V poslanski zbornici je bil tudi z 91 glasovi proti 36 sprejet predlog za* starostno penzijo. Št' 1,32 iiTco Pritožba Josepha Dobrenicha, člana društva sv. Aloj*«! št. 31 JSKJ, v Braddocku, Pa., vsled odklonjene bolniške P ^ pere. Bolniška podpora mu je bila plačana do 16. m8*1, (vključno) 1932. Gori omenjeni član pa zahteva, da se j, 1 plača do 17. aprila 1932. j L*^' Zdravnik gori omenjenega člana je pod prisego izjavili ^ ^ je gori omenjeni član ozdravel dne 17. marca 1932. Ta nik pa je v njegovi drugi izjavi zopet pod prisego izjavil, ^ gori omenjeni član ozdravel dne ’17. aprila 1932. V. dr^ J zapriseženem zdravnikovem poročilu oziroma izjavi se ne °™ ^ nja njegovo prvo zapriseženo poročilo kot nepravilno al> ^ ^ pomota, in ker se v enakih slučajih zamore vpoštevati leg® le prvo poročilo ali izjava, je razsodil glavni porotni odb° štirimi glasovi proti enemu, da zgoraj omenjeni član ni dele* do nobene bolniške podpore od 16. marca 1932 naprej, za govo bolezen, označeno v gori omenjenih poročilih oZ'r° f izjavah njegovega zdravnika. Ta zadeva je bila že rešen®^ XIV. redni konvenciji naše Jednote, ker pa je gori omenl^ ( Oj član predložil drugo gori omenjeno poročilo oziroma ^1 njegovega zdravnika, je glavni porotni odbor ponovno v*e 1 presojo zadevo. i .'•tl Anton Okolish, John Schutte, Valentin Orehek, Rose Svet,c lsto John Zigman, gl. porotniki JSKJ. K —0- RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA (Nadaljevanje iz strani) mov, kot smo j° pravkar preživeli. AMERIŠKA unija za civilne svobodščine je na delu za povrnitev ali razširjenje gotovih ljudskih pravic, katere so bile okrnjene po vladnih organih ali potom postav, ki jih je sprejel zvezni kongres. To bo skušala doseči z apelom na predsednika Roosevelta in s pritiskom na novi zvezni kongres. Med drugim upa izposlovati oproščen je 1,500 oseb, ki so bile obsojene po vojni špijonažni postavi, preprečiti nadaljne pogone na inozemce od strani delavskega departmenta, na odgovornih mestih. Pod silo razmer se je zdaj začelo gibati in delati, in to je dobro znamenje. Le delo more prinesti uspehe. Brez napal• seveda ne bo, ker .nihče ni vseveden m brez ■napak, in vsi ogromni problemi ne bodo rešeni v nekuj dneh ali lednih, toda mrtvila in obotavljanje je konec. Pot k lepši bodočnosti je odprta. IZGLEDI za zmanjšano oboroževanje so v teh časih zelo majhni. Javno se govori, da se snuje zveza med Hitlerjem in Mussolinijem, to je med Nemčijo in Italijo; tej zvezi naj bi se pridružile Avstrija, Madžarska in Bolgarija. Nemčija hoče nazaj Gornjo šlezijo in takozvani poljski koridor, ki daje Poljski dostop do morja, dalje hoče nazaj svoje nekdanje kolonije in združenje z Avstrijo. Francija, Poljska in države Male entente so seveda proti temu. Na Daljnem Vzhodu si Japonska kroji nov imperij iz telesa Kitajske in Rusija se boji, da si bo Japonska skušala prisvojiti tudi Vladivostok in vse kraje južno in vzhodno od reke Amur, kar bi pomenilo vojno med Rusijo in Japonsko. K tem večjim vzrokom pride še mnogo manjših, ki lahko vsak čas dovedejo do vojne. Na splošno razoroženje torej v teh razmerah nobena država, ne misli resno. Št. 13-33 Pritožba od Josepha Kosherja in njegove družine, članov društva sv. Alojzija, št. 31, v Braddocku, Pa., čeSi omenjeno društvo ni ravnalo pravilno, ker je njega in družino suspendiralo vsled neplačanega asesmenta. Gor« 0 j M njeni in njegova družina so bili suspendirani mesega a^S1^ 1932. Ta zadeva je bila že pred letno sejo glavnega od letos. Tam je bilo sklenjeno, da gori omenjeni morejo nazaj v Jednoto le kot novi člani, ako povoljno prest**11 zdravniško preiskavo. Pritožnik pojasnuje, da je pripravljen se zdravniško iskati, ali zahteva pa, da se ga sprejme nazaj tako, da bo ** plačevati po isti lestvici, po kateri je plačeval pred nje^ suspendacijo. , Predsednik in prvi porotnik glavnega porotnega 00 I sta mnenja, da o tej zadevi ne more razsojati glavni P0*^ l;il cdbor, ker oni, kateri se pritožujejo, niso več člani naše JeC^ in da ta zadeva spada izključno v področje izvrševalneg® seka naše Jednote. Pritožba se torej odkloni. Za glavni porotni odbor: Anton Okolish, predsedniki John Schutte, 1. porotnik. DIKTATORSTVO se v Evropi vedno bolj širi. V Italiji je Mussolini že dolgo na krmilu, v Nemčiji vlada Hitler z diktatorsko močjo, v Avstriji je prevzel diktaturo dr. Engelbert Dollfuss. Celo v Grčiji so bili poskusili z vlado diktature, pa se je vzdržala le par dni. ------o------- Povejte svojim prijateljem, da v tel deželi ni nobene boljše />odporne organizacije kot je JSKJ. % ft! Cl • °1 *t H lie K & ti Št. 9-33 Priziv društva sv. Jurija, št. 61, v Readingu, Pa., vsle1^ . klonjene bolniške podpore članu Johnu Lukaniču od društva. Zdravnik tega člana je zapisal na njegovem P°r° ^ od 8. oktobra 1932, da je član Lukanič dne 8. oktobra 1932 delno nezmožen za delo. Isti zdravnik je naredil drugo P čilo dne 12. novembra 1932, v katerem pove le, da je član ^ žen hoditi ob palici in da ne ve, kdaj da bo ozdravel. D*-*1* je odobrilo bolniško podporo do 12. novembra 1932. Iz čila društva je razvidno, da se je zdravnik omenjenega ° { izrazil napram društvu, da je res zapisal, da je član ztnP^j lahko delo, da pa ni mislil, da bo vsled takega poročila c\y ustavljena bclniška podpora. Društvo poroča, da je član resnici nezmožen za delo in da je upravičen do podpore novembra 1932. Glavni porotni odbor je razsodil s štiri01' J f} sovi proti enemu, da zgoraj omenjeni član ni upravičen v * |f S pravil do bolniške podpore po 8. oktobru 1932 za njegovo ,• zen, označeno v zgoraj omenjenih poročilih njegovega i nika. En glas je bil, da se naj vpošteva sklep društva. Anten Okolish, John Schutte Valentin Orehek, Rose SV' j £ w ifc W r • ^ . 1 Here is the SS. Peter and Paul Lodge, No. 66, SSCU bowling team of Joliet, 111., that will roll in the American Bowling Conferess under the banner of S. S. C. U. The quintet is scheduled to bowl Sunday and Monday, March 19 and 20. From left to right the men are :John Horvath, Joseph Korevec, Joseph McBride, Michael Papesh, John Kubinski and Frank Ramuta. t J 1MM M AMPtlmNG THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS KOM The s s c hj supreme TREASURER qUe^e^e^ar'es ancl treasurers of S. S. C. U. branch lodges are ^°^ow the following instructions in forwarding Lve., ’sments: Drafts u the Srv ec*s> money orders, etc., should be made payable S C [jUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, or abbreviated 0. ' Some lodges still make such remittances payable to lil' KcheC*’etary deceased; to Anton Zbašnik; to Niffj arnpa* etc-> which is incorrect. Such errors make —” ),j e °U *■ /or the Supreme Treasurer to transfer drafts, checks, nC'a^y money orders, into the proper channels. Hence, •AVnMfemittances ^°r assessments payable to SOUTH e8 ^ CATHOLIC UNION, and eliminate such difficul- . t!ess are also requested NOT to send remittances covering cef ments *n cash or in postage stamps. Money orders are **UlS ^ecause they can ke purchased easily at all U. S. —' **®Iut ,a^cns’ an<^ because such negotiable instruments are eld 6 y ^ePendable and safe. Supreme Office cannot be money in cash contained in envelopes that »jj, ^ °st *r» transit. Postage stamps cannot be exchanged for [II' &ti b ' S- Postal Stations or at the banks. Postage stamps ccept Usec* on,y for the Union’s outgoing letters; and if I n»- hotyfP°fta£e stamps as lodge remittance I have no receipt to ‘če« he4 Postage stamps forwarded to cover all or part of S *essments will be returned to the lodges sending them. "o. e lodges still forward their assessments to the office of o*n>' Secretary. This is contrary to our present By-Laws, n*J 8*ate that assessments must be forwarded to the Supreme m* o anc^ father state that remittances be made payable iio- Bioijjj °uth Slavonic Catholic Union. Only lodge assessments L b* sent to the Supreme Treasurer accompanied by a Icd^ y filled out form, which the Supreme Office sent to all ^cretaries last January. These forms must be filled out Pi pp|y y an<* should indicate how much of the remittance should o ^ *° the Adult Department, and how much should apply * ^Uvenile Department; the total amount of remittance ' ij* !° statec^ If any lodge did not receive such forms to H0^tl*5any remittance of lodge assessments, it should make ^ 0t|^ ^act t° the Supreme Office. ^ lodge reports, such as show the amount of lodge assess- 6 'ficat’ !T?onthly reports, changes in membership, medical cer- J ^Ce 6S’ aPPeals, complaints, and all other lodge correspcnd-!lV t° the Union should be sent direct to the Su- * j,ho^^o^etary, and NOT the Supreme Treasurer. Such things e‘Mge SCnt t0 SuPreme Secretary at the same time that " J ^^8*es£ments are sent to the Supreme Treasurer. j4(IUeSj c<^Se officers effected by this notice are sincerely re-! K t0 ^°^ow cl°sely the foregoing instructions. Then thers n° ™«understanding and delays between the lodges b J e Supreme Treasurer and Supreme Secretary. Louis Champa, Supreme Treasurer SSCU. a °---------------------------------------- A COMMENDABLE IDEA «# [ % . -------------------------- ‘am, u,1day and Monday, March 19 and 20, SS. Peter and teI I odee, No. 66, SSCU, bowling team of Joliet, 111., will roll outh American Bowling Congress, under the banner of our ■ti^ iitoj. °nic Catholic Union. For the first time in our Union’s f a bowling team represent it in the annual classic sth tracts nation-wide attention. The JSKJ No. 66 champs, H j(,V are popularly called, have literally burned up the alleys iv*'Wle^ this season, sweeping all opposition into oblivion, ii ^ season of 1930-31 this bowling wrecking-crew an-go( fy,, S. S. C. U. national bowling championship honor by 1 oitf1 °* a victory over the George Washington Lodge, No. 180, 1 ^ ^C(j’ ^e^lers of Cleveland, who had been crowned Eastern b0' c'lampions, and who played the Jolieters, Western SSCU op' ^e^l0ns’ for the national title. n**. l ushes for success go to the SSCU representatives at the 1 a ’ ®Ver.y SSCU lodge interested in bowling will watch ] / eaSsnxious eyes on the performance of No. 66 team, who can i fff Ured that the membership is behind them 100 per cent. .V v------------- back upon the course of past life and enumerate some good ideas which were the direct re- 1 suit of co-operating with someone else. Consequently, it is obvious at a glance that we must ■ turn our thoughts in the same direction and “all work together” if we are to master the highly important quality of co- i operation. 1 Frank “Lefty” Jaklich, < No. 180, SSCU. • « 7 -----------O------ Editor’s Note Continuation of “Tenth Brother,” a translation by Joseph L. Mihelič, has been suspended in this issue of New Era, due to lack of space. A number of i contributing articles have been held over for the same reason; all of which will appear in next week’s edition. -------o------- A man arrested for shooting a stork was released when it was discovered that he was the father of 25 children. 3’ ( , Suable Asset /*1 ^and, O.—In ourfrater-/! Oiir^n*Zati°n> co-operation ^a^l,able Asset.” My j ’ c°-operation is the road He ac*s to progress, and to tJnUr Slavonic Cath- ^1 Ql0ri an outstanding fra-Nt6rganization we must co-i 8ayj ‘ ft’s just another way f V’ ^ w°i’k together.” it i th6s meaning is involved n three words, for from f p the 11 time to the present ,1 ^ b6e 1 eal cause of progress f \ the result of co-oper- '• t). j rymg need of the S. S. rtf tye ° *a^ work together,” , eH w may rest assured that JN Ca°r^ing together for a j i the Use> we are following | i{°%8sIlever ending road of I) j?11 ^e achievement jj^t 0£ ea^s and accomplish-greater good for the ■ **°lip South Slavonic V Uuo”- ij] j ‘ Scarcely a thought-1-r ''Voman but can look ]; Pathfinders Gowanda, N. Y.—The Pathfinder Dart Ball team opened its league games and almost knocked the league up side down. In the first game the rivals, M. E. Men’s Club, lost to our team by a score of 15 to 1. In this game Johnny Batchen and Philip Palcic had seven 5 straight hits while Chas. Ster- ! nisha had five out of six. However, each of the following con- * tributed a share in the first league victory: Charles Ster- ’ nisha, Louis Palcic, Philip Pal- ^ cic, Johnny Batchen, Louis An-dolsek, Peter Batchen, Frank ” Palcic, Frank Batchen, Frank ^ Krall, Anthony Sternisha, Jack Krall and Ernest Palcic. In the first inning, Johnny Batchen hit a three-bagger with the bases loaded. Hi Moreover, the second game which was played against the I. O. O. F. Encampment was a circus. The above Pathfinder line-up had earned a victory of 6 85 to 3. In this game Charles ^ Sternisha and Johnny Batchen continued their fine playing with 10 straight hits. Scores1 by innings of the last game ^ were as follows: t «iH!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii]iiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiu(iiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiuiiiiiiiniiiiiiiiuiii3iiiiniiiinii7iiniiiii(:ifiiiiiitnriiiii K m MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT TOPKNOT * He was an old Bluejay, who had lived in this particular neck-of-the-woods for many, many years. He had to sit right still, shut his eyes tight, and think and think before ever he could recall the time when he was a smail, naked youngster, sprawling around in a nest way up among the leaves in a big red oak. He remembered, in a dim, far-away fashion, how his mother used to look, in fact when he shut his eyes very tight he could see that blue dress, with black and white trimmings, that she always wore. And he remembered her bill, how' black and strong and capable it was. Though she often scolded him, she never got tired and fretful. He recalled, with a, little feeling of shame, how he used to follow her about, begging to be fed, when he had grown as large, or larger, than she was. He remembered, too, how great big, hulking fellow as he was, he used to shake his wings and squeak in high-pitched, baby tones, w'henever his mother was around. He hadn’t forgotten how proud he was when he first learned to crack his own acorns by holding them firmly against the limb with his claws and pecking and pecking until the shell came off and left the yellow meat, for all the world like a little round ball of butter. But these things all happened so long ago that it really seemed as if it was in another world somewhere. He could count on his toes fifteen winters, with their snow storms and sleet, and fifteen happy summers, that had come and gone since he was a big boy in his first long tail feathers. But winter was the time of all the year that he dreaded most. Winter— with its dearth of fat, yellow-legged grasshoppers, soft, gray, cut worms and delicious silver-winged moths. He did get so awfully tired of frozen acorns for breakfast, dinner and supper! And these rainy days—cold, rainy days! Just drip, drip, drip, from morning until night; not a dry spot anywhere and no sunshine to sit in! Sometimes the rain would turn into ice, and that made matters all the worse. Think of sitting on ice-covered limbs, and holding an ice-coated acorn in one’s bare toes, and pecking and pecking, only to find a sodden and rotted kernel within! Yes, Topknot found winter days bad enough, but winter nights were simply \Y SANKAL BI SE RAD Za Jerebovega Šimeta so bile sanke višek sreče. Vsaj on je mislil tako, kadar je gledal svoje sovrstnike, ki so kakor lastovka brzeli s sankami po hribu navzdol. Šime pa je bil ubog in ni premogel sank. Njegova mati, dninarica, ni imela denarja, še najmanj pa gozda, da bi iz svojega lesa mogla dati napraviti sinku sanke. In tako je Šime zaman zdihoval. Ko je nekoč spet stal ob robu za-mrzlega ribnika in gledal kako letijo sankači s hriba čez ribnik in prav tja do ceste, je v strahu zapazil, kako se je Doretu, sinu premožnega kmeta, udrl led pod nogami. Revež je bil pol v vodi, pol na vrhu. Začel je kričati na pomoč, toda otroci so se bali priti blizu, kajti bila je nevarnost, da se pod težo led še bolj udere. Le Šime se ni pomišljal prav nič. Zaklical je Doretu naj miruje, sam pa se mu je previdno približal in po velikem trudu, ne oziraje se na lastno nevarnost, je Doreta srečno spravil iz ledovja in ga spremil domov. Doretov oče je bil Šimenu zelo hvaležen za pomoč in ga vprašal, kaj želi za plačilo. “Sanke!” je vzkliknil Šime. "Samo sanke?” se je zasmejal oče. "No, te boš pa že dobil. Kar jutri se zglasi! Si že priden! Ti pa,” se je obrnil oče k hlapcu, “pelji še danes voz drv Šimetovi materi.” Da ste videli potem drugi dan Šimeta na sankališču! Niti kralj bi ne mogel biti srečnejši od njega! Pa kakšne sanke. Najlepše izmed vseh! Vsi so mu jih privoščili prav iz srca! ---------O-------- Manica: _ AKO ZADREMLJEM Not a Dry Spot Anywhere and »o Sunshine to Sit In awful! The ivy vine, where he slept, was often covered with a coating of the coldest ice one ever sat on; and then, the frozen twigs were so brittle that they were apt to snap and give one a fall, just as one was dropping to sleep. But there was one blessed thing he had always noticed; This awful weather vi as always followed by a time when the sun shone warm and bright, and when the buds swelled and swelled until they burst into clusters of beautiful, fresh, green baby leaves! Hoppers and crickets once more courted and sang in the tall, rank grass, lovely fat worms crawled lazily everywhere, and life was just one long, bluejay luncheon time! On sunny days Topknot would sit by the hour on the edge of the horse trough and preen his beautiful feathers as he admired his reflection in the water. His rasping voice lost much of its harshness, and soft love notes dripped, honey-like, from his bill, and his heart went pitty-pat whenever he caught a glimpse of a sky blue skirt flitting through the leaves. Sidling, like an awkward boy, up- to the lady of his choice, and, in his blunt, bluejay way, Topknot tells the old, old story over again. This ardent courtship usually ends in a brief bridal trip down to the clover field, where grasshoppers were to be had for the picking. Housekeeping followed hard on the heels of the honeymoon and, in a few weeks, five ugly bluejay babies were clamoring to be fed in the ramshackle nest up in the red oak. For the next month Topknot had little time for teasing the cat, asleep under the hedge, for Mrs. Bluejay saw to it that he did his full share toward feeding the babies. Topknot loved these hungry youngsters in a perfunctory way, but he wasn’t a bit sorry when they left the nest and flew away to hustle for themselves. It gave him more time to just hang around and to act as a kind of a self-appointed constable, or rural policeman of the birds. If a strange bird appeared Topknot would raise his crest until it looked very much like a helmet and, puffing out his chest and throwing back his blue-clad shoulders, he immediately Če takole med pisanjem zadremljem, je vedno narobe. Pa še kako! Samo berite! Kuža skače po travniku. Pa priteče mali konj, laja vanj in ga celo ugrizne v nogo. Kuža pai vzdigne nogo in brcne. Konj milo zacvili, se prekucne in obleži. Mačka je ušla iz kletke. Zletela je na bližnje drevo in zažvižgala lepo pcsmico. Pa jo je zapazil škorec in si v svoji grešni duši zaželel mastne pečenke. Previdno in potuhnjeno se je splazil na drevo. Mačka pa je pravočasno opazila nevarnost, razprostrla krila in zletela nazaj v kletko. Z njo je zletela tudi škorcu mastna pečenka izpred nosa. Naša koklja je zelo pridna. V zgodnjih jutranjih urah začne kikirikati in prepeva vse dotlej, da spravi po-koncu vso hišo. čez dan ponosno hodi po dvorišču in vodi za seboj vso kurjo družino. Večkrat cbišče tudi petelina, ki sedi na gnezdu in vali piščeta. Otroci, ali ste brali to kolobocijo? Tako ne more ostati! Prosim vas, rešite me in spravite besede v pravi sklad! Ali boste? Kaj ne da? REŠITEV Hvala, da ste me rešili. Imate prav. Pravilno se glasi tako: Konj skače po travniku. Pa priteče mali kuže, lSja vanj in ga celo ugrizne v nogo. Konj pa vzdigns nogo in brcne. Kuže milo zacvili, se prekucne in obleži. Škorec je ušel iz kletke. Zletel je na bližnje drevo in zažvižgal lepo pesnico. Pa ga je zapazila mačka in v svoji grešni duši zaželela mastne pečenke. Previdno in potuhnjeno se je plazila na drevo. Škorec pa je pravočasno opazil nevarnost, razprostrl krila in urno zletel nazaj v kletko. S tem je pa seveda zletela tudi mački pečenka izpred nosa. Naš petelin je zelo priden. V zgodnjih jutranjih urah začne kikirikati in prepeva vss dotlej, da spravi po-koncu vso hišo. čez dan hodi ponosno po dvorišču in vodi za seboj vso kurjo družino. Večkrat obišče tudi kokljo, ki sedi na gnezdu in vali piščeta. ---------O---------- (Tu be colored with paints or crayons. Whenever you come to a word spelled in CAPITAL letters use that color) Oh! See the TAWNEY (use BROWN and YELLOW mixed) March Lion! He is bouncing over the GREEN grass and throwing things to right and left as he roars into the picture! He has taken Susie May’s PURPLE silk umbrella with its GREEN parrot handle and tossed it high in the air. Its siik cord about the long YELLOW stick is flying, too. The cord is PURPLE. The parrot has a YELLOW beak. There goes Susie May’s BROWN hat with its RED feather almost yanked out! There’s a BLUE feather from somebody’s hat and there goes Teddy’s roufid BLUE sailor with its long BLACK tails flying! The Lion is pouncing on Teddy’s RED Speller and tearing at the leaves with glowing GREEN eyes and roaring out of his great RED mouth! Sus^e May’s YELLOW covered Reader is flying about, too, and Teddy’s RED polka-dotted handkerchief! “Well, well,” says the timid White March Lamb. “I should think he would be ashamed of himself!” The Lamb wears a pretty PINK (use RED lightly) skirt and necktie with a YELLOW bell. The Lamb has a RED mouth and BLUE eyes. The sky is light BLUE with big pufly White clouds in it and the letters tumbling about are RED and GREEN. Paint the border of this picture RED and the lettering BLUE. The Mystic Number Mali Branko se prvič pelje po železnici. Vlak je zapeljal v predor. Ko pripelje iz hriba, se Branko srečno nasmehne: "Vidiš mamica, zdaj je spet jutro!” _____ proceeded to interview that bird and find out who he was, where he came from and how long he expected to stay. If a hawk happened to pass by, Topknot would drop anything he might be doing and, with loud, discordant cries, pursue that raider of the air until he was glad to take refuge in the first thorn thicket he came to. Topknot had many traits that do not exactly call for emulation. In fact, he does some things that the best society docs not approve of. In a way, he is dishonest. He can’t, for the life of him, resist the temptation to steal a choice morsel from a smaller or weaker neighbor. And, in some bird circles, it has been whispered, that he has been known to make a quick lunch of a whole nest full of young wrens or catbirds, while the parent birds were away. Topknot doesn’t take the time or trouble to deny these rumors, but goes right on planting acorns and burying nuts, when he can find nothing more exciting to do, so that many a waste place is clothed in trees or shrubs—thanks to his propensity for hiding things. He is one of the first birds up in the morning, and one of the very last to go to bed. The days are all too short for him. He has so many “irons in the fire” that night always catches him with tasks unfinished. When he has nothing else to do, he sits down and tries to invent some new sound that is more ear-splitting, more nerve-racking than the last,. As long as he remains silent, he is really a very attractive fellow—but, the moment he opens his mouth, the illusion vanishes and, we know him for what he is—a sky-blue bundle of discord! Poor old Topknot! He hasn’t many friends—and few have a good word to say for him, but we know of no one who gets more out of life than he! The Germans say that “All good things are three”; but seven is also a rerfiarkable, one might almost say, a mystic number. The little girl in Wordsworth’s well-known poem said, “We Are Seven.” The days of the week are seven. The colors of the rainbow are seven. The notes of the musical scale are seven (the eighth one being the same as the first). There were said to be seven sages of Greece, and seven kings ol Rome, and the city of Rome was buill on seven hills. London city has sever hills also: Cornhill, Snow Hill, Ludgatc Hill, Fish Street Hill, Bread Street Hill Holborn Hill and Tower Hill. The world was made in seven days There were seven famous cities of an tiquity: Rome, Antioch, Nineveh Babylon,'1 Athens, Tyre and Carthage. There are seven wonders of tin world, that is of the ancient world, anc these/ were: the Colossus of Rhodes (i huge statue striding across the entranci to the harbor of Rhodes), the Pyramids the Ephesian temple of Diana, the Man soleum (or tomb of King Mausolus, tin remains of which are now in the Brit ish Museum), the hanging Gardens of Babylon, the Statue of Jupiter and the Pharos. There arc also seven wonders of history. These are: the Colosseum, the Catacombs, the Great Wall of China, Stonehenge, the Leaning Tower of Pisa, the Porcelain Tower of Nankin, and the Mosque of St. Sophia at Constantinople. Here are the seven new wonders of the worldT Wireless, the Telephone, the Aeroplane, Radium, Antiseptics and Antitoxin, Spectrum Analysis, X-Rays. There are many passages in the Bible in which the number seven is mentioned, and it is on this account and the facts mentioned above that Seven is considered a sacred number. 0------------------ Manica: Q)OK SUSY Susy Ethel Jenkins, she Lives acrost th’ street fum me. Susy’s eyes is awful black; Sends the shivers down your back. Susy, she knows lots er things— Bears an’ ghosts an’ pirate kings; Ring ’at w’en you only rub Brings a genie wif a club! W’en I think of things she’s said I’m jes’ scared to go to bed; Seems like some of Susy’s bears Was a-growlin’ on th’ stairs. -----------------o--------— ŠALE ZA MALE “Janezek,”-pravi mamica, “nikar ne delaj takegi ropota, kadar greš po stopnicah. Če te bom drugič še slišala, jih dobiš!” Drugič ni bilo čuti niti glasu. “Danes si bil pa priden,” ga mamica pohvali. “Kako si pa to napravil?” “Nič posebnega,” pravi Janezek. “Kar po ograji sem se peljal.” PEANUT HUTTER COOKIES u Cream together cupful peanut butter, a '/x cupful cooking fat, o 1 cupful sugar, e / teaspoonful salt, v Add the milk, a 2 eggs, a Sift together one and one-half cup- t fuls flour and two teaspoonfuls baking c powder. g Add to the other ingredients and beat till smooth. s Drop onto greased cookie pans and t bake in a quick oven. Put cookies about c 2 inches apart as the dough will spread. 1 ..------------------o--------- NA VKAT—NA NOS Na vrat, na nos, na samo Svečnico se je oglasil kos. S prelepo pesmico ljubimko, priklical svojo Minko, in pel: Le brž, le brž, zdaj gnezdo narediva, le brž, le brž, se oženiva!” Na vrat, na nos, u je skozi mah in rahlo prst, pokukal beli zvonček, k poroki njuni pozvonkljal: "Le brž, le brž se oženita, da bo o postu krst!” Stooka breza premišljuje, mladost, to noro, zaničuje: "Saj vendar ni spomlad še prava, le zima malo je norčava, a ta nesrečni kos, se ženi kar na vrat—na nos!” _________o— ------- Gnjevcš: _____ PRED POMLADJO Imeli smo možica: | debela njega lica, iz oglja nos in plašč snežen brez rokavic in bos je na dvorišču stal. j In žarek sončni prismejal se mu je prav v obraz — in mož. se Je zajokal. Vsak dan odslej je manjši in venomer je tanjši, da kmalu ga ne bo že kaj . . . In skoro bo pogreb njegov. Trobentice in zvončki v slovo iriu zazvonijo, marjetice >n Jurjev cvet v zsmljo 8a spravijo — Možic, možic, brez rokavic pa se je zbal 1 Oj, danes ni ga nič več tam, kjer je še včeraj revež ponižno v solzah stal. Učitelj vpraša: “Kdo od vas mi lahko pove kako nevarno rastlino?” Janezek vstane in reče: “Leskov grin, I gospod učitelj!” “Zakaj pa leskov grm?” “Ker nas starši potem z leskovko nabijejo!” Like the Human Voice Every now and then one hearts amazing stories of birds that have learned to pronounce words and even whole sentences so perfectly that the listener could almost take oath they were being uttered by a human being. “I recall two instances of this,” said an old man recently, who had worked on railroad trains many years for an express company. “Once, I remember, we had unloaded a huge pile of trunk? and boxes on our siding when we were astounded to hear a voice that seemed to come from the very center of the pile crying: ‘Let Tillie out! Tillie wants tf get out.’ “We hesitated a moment and then attacked the pile frantically, knocking trunks and boxes to right and left in our eagerness to rescue the unfortunate human being buried in the pile. The FOOLING “Oh, mother dear, come here, come here, As quickly as you can, It seems to me that I can see A dear old beggar man, All pale and sick, oh, do, come quick And ask him in to tea— We’ll give him ham and bread and jam And he can sit by me!” She shook her head and sternly said, “We’ve just enough for two, But you may share your cake and pear And cut your pudding through!”. She thought he’d say, “Nay, nay, nay, nay!” And hang his head and pout, But she was wrong, for with a song He bounded gayly out. And bent and lame the beggar came And Johnny served the tea, “Please Mister Man eat all you can— Don’t leave a bit for me!” The mother smiled and said, “My child, You’re brave and good though small— And you may eat from bread to sweet— There’s quite enough for all!” 0----------------- Ivan Albrecht: DEKLICA PRAVI Mamica, pa veš kako rožice se smejejo? Čisto tiho, veš, tako kakor male deklice, kadar se pri mamicah nežno, nežno grejejo. In pa, kaj mi rožica pravi, ko sva sami? Da nikdar ni ubožica, ker ima dovolj sestric, kterih slednja prav na las je podobna mami. Manica: ŠEGAVI PEPE Pepe, stari berač, ki smo otroci prav radi, nam je nBW dal tole: “Otroci, veliko sveta sem veliko izkusil in marsikaj z3”'5 doživel. Ali kaj takega, kar pripetilo visoko gori v kat^ hribih, kaj takega, pravim, P1 Pri neki bajtici sem namreč P1^ prenočišče in ga tudi dobil. ® jo so mi dali skledico sokca in tem odkazali posteljo gori Poti Bili so vkljub' svoji revščini z! ctrežljivi ljudje in mi znosili kar devet odej. Lepo sem se J hvalil in se zaril v posteljo, bilo hladno, sem si vse odeje P čez glavo, da bi se prej o gr6*' zaspati nisem mogel. Preveč ^ motile zvezde, ki so tako IcP0 . tisto noč . . .” j j_ ( "Ha, ha, ha,” se zakrohoče" naenkrat. "Zdaj ste nas pa P°J? . "Jaz—potegnil? Nič potegu11 018 je upiral Pepe. , V "Slišite Pepe,” je dejal m®3 n*, nim smehom Kremžarjev TonL * bil največji izmed nas, “z ° pig odejami ste bili pokriti čez glaV ^ , pod streho ste ležali, pa trdifo , "a, vezde videli. Ne, to ni mog<*j' pQ2 "In vendar je res,” je tiščal -Pepe. . i“lV "Kako neki?" smo kričali vs!'| la "Kako neki?” se je zahudj* , "Če vam pa rečem, da je hi' tul] odeja vsa raztrgana in poleg 1 zjjj bila raztrgana tudi vsa stre*18 menoj. Ali zdaj razumete?” , _ t Zdaj smo bili seveda pora^ Dali smo mu prav, kajpada. ,. navihani Pepe! | P1 To Se Ur, val ku 8a ki, K, jed: šli ne srn; sv0 on toži Iven ftia asi 2 JSl MLADINSKI DOPISI Contributions from our Junior Members A tV sp«1' ;lfl* tl lik to di, br, was quite different. Instead ting diplomas, wc received roses’ smartest girl was presented tne roses; a bouquet of 15 floW®f5_ blue vase. I w'as very glad bec*j| best friend Dora received this P She was the type of girl popular in all her classes and e; of the girls who were quite as s! her. Then Dora was asked 1® the bouquet to the person she best. I was quite sure she was it at Dean Smith, my enemy, threw it at me, and it made ^™ happy. Miss Smith was disptt1 ( L was so happy that I wished to thr““ flowers back to Dora to show h® much I loved her. I But the dean looked at me “Amelia, dumb girls are not pr|Vj to do that.” I was very angry 8| torted, “Oh, yeah,” and threw th® ers back. Then something did *■ The old lady didn’t hit me, ^ (. hurt my feelings when she said other girls, “Oh, that Amelia is s( castic and dumb. I can’t see h° has any friends at all.” I was sure the girls would J1''1 They did—but not my Dora. SH to cheer me, but to no avail-made up my mind to commit sUi® went to the top stair and llf When I came to Miss Smith ing over me. She seemed to be ^ v something under my arm. It to see a 5-year-old boy with hej| ; ing I was still out, he said, “0.jj)( pinch her, that’s an easy } ^ rid of her.” That got me int°, and I jumped up and grabb® P; Smith aftd said, “You niurdere si tell the police.” - j tj She said nothing, but told mc ^ . the gymnasium and enjoy th® , I did go and had a good time,1)11 how 1 knew disaster was in th® , watched Miss Smith to see if sj16 J give herself away, but she did« Lj dancing with Dora couple phoned the police to wait at th® door. I continued to,dance denly the little fellow that "’ ,i Miss Smith jumped on Dora 3 ^ to joke her. I came to the resC,)ii the little fellow was stroiigef jj His muscles were powerful f( thought his grip would be th® me. At last the police grabbed Miss Smith. f{ I was very happy once 1,1 ^ Dora called me a heroine. Sl'® j me and squeezed me tight. Th® j a sudden I woke up and I jjj older sister squeezing me. I 8 ,ci was dreaming of love and roiPa il AMELIA PETERNEL (af 5) No. * 0--------------—' NAGRADE j Zu dopise, priobčene j a inski prilogi Nove ca februarja, so bile zneska enega dolarja vsakemu nakazane slede#’ d inskim dopisnikom: Frances Oberstar, d^1'1 /:>, Evcleth, Minn.; VJ vec, društvo št. HO, 1 £ Vdo.; Margaret Sliust.eh vo št. 92, Joliet, III.; pel j, društvo št. 71, O.; Mary Supancic, dff p . ~7, Export, Pa.; Ludu'W. | društvo št. GO, Thomas, 'Jj j. Rudolph Supancic, df^ ^ 57, Export, Pa.; Edith j društvo št. 106, Davis, ^ * se jvze Uru t» Je Sle tu 0(1 Pa Do bi otl •ei We Attacked the I’ile Frantically more boxes we took off the pile, the plainer the voice became; but when we had reached the bottom layer we found no one, though the cries of distress still continued. “Then, presently, someone noticcd a J small wooden box that had been put down a short distance from the big pile. There was no doubt about it, the cries were coming directly from that box. We broke it open and found—a largf black magpie! “On another occasion I was on duty in the baggage car of an eastbound train and wc had on board a box containing a pet dog which had died. Imagine my surprise when, a few miles out, I heard the most awful moans and choking sounds coming from the end of the car in which the box had beer placed! “I got the conductor and several of the train crew and they, too, heard the sounds. Instantly, wc decided that the dog had come to life and the box must be opened. We were just in the midst of prying loose the lid when one of the men noticed a small box lying next the side of the car. Moreover, the groans seemed to be coming from it. We investigated straightway and found it contained—a bedraggled, cross, hungry old parrot!” EXPORT, PA. Zadnji mesc; sem čakala na mladinsko prilogo Nove Dcbc tako dolgo, da sem že mislila, da en mesec sploh ne bo izšla. Gotovo je imel urednik preveč drugih važnih stvari za priobčiti, pa je odložil do konca meseca mladinsko prilogo in naše sitne dopise. Če ni g. urednik imel sitnosti z drugimi dopisi, bo jih imel pa z mojim. Ata in mama nič ne vesta, da sem kaj napisala za ta mescc, zato sem ta dopis skupaj spravila kar po svojem. Vesela sem, da smo vsi, kar nas je v družini, člani JSKJ. Ne vem, kako bi bilo, da nismo. Mama je bolna že | več mesecev in zdravnike je treba plačati, zato podpora od JSKJ zelo prav pride. Malo se že pozna, da se pomlad počasi približuje, ker kmetje že orjejo. Tudi moj oče, svak in sosed so vzeli v najem na neki tukajšni farmi kos zemlje, nekako dva akra, da bodo posadili krompir in koruzo. - Jaz oboje rada jem, zato bom pri obdelovanju pomagala, kolikor bom mogla. Tudi drugi ljudje sc vzeli v najem nekaj zemlje tam okoli, toda med njimi je največ Slovencev. Sc pozna, da Slovenci radi delajo. Moj svak je rekel, da je zdaj približno tako v Ameriki, kot v časih, pionirjev, ko so morali drevesa sekati, da so zemljo obdelali. Toliko jc bolje zdaj, da se vsaj Indijancev ni treba več bati. Vreme je zdaj še precej hladno, toda upam, da bomo kmalu zopet zapeli tisto: “Gozdič je že zelen, travnik je razcveteti, ptički pod nebom veselo pojo.” Ta pesem se mi zdi tako lepa, da jo imam rajši kot katero drugo, ki sem jo kdaj slišala ali pela. Kateri malih bratcev in scstric ugane katero teh dveh ugank: “Zakaj so tatove obešali? Katera sveča gori dalje, lojena ali voščena?” Pozdrav vsem bratcem in sestricam mladinskega oddelka JSKJ! MARY M. SUPANCIC, društvo št. 57 JSKJ. --------O--------- CHICAGO, ILL. DEAR EDITOR: Feb. 22 was George Washington's 200th birthday and also my mother’s. Washington’s birthday is a legal holiday, so we didn’t have any school. I went downtown with my mother to the art institute and saw the marble statue of the Jugoslav poet, Marko Marulich. Mestrovich, the Jugoslav sculptor, made it and many others. I am proud that I am a Jugoslav. He also made the two big horses with Indians on them, which are made out of bronze, that stand in Grand Park facing Michigan Boulevard. The dream of Father Marquette and Louis Joliet came true* when the Illinois deep waterway opened March 1, 1933. Both of these men hoped that the Mississippi River and Lake Michigan would some day be joined. - A government boat will be the first to make the trip and inspect the channel. This channel is only one block from our house. The buildings for the World’s Fair are almost all finished. It will be a wonderful event. Best regards to all brother and sister members of our SSCU. EDWARD LAURICH (age 10), No. 170, SSCU. --------o-------- THE ENEMY Ely, Minn.—It was graduation night and the freshmen were graduating just as the seniors cxcept that the ceremony 8< 11111»! p *'Oprave o iniciativnem M j . predlogu ^ Denver, Colo. itlllll! v ^ redni mesečni seji društ-a ,sv- Jožefa, št. 21 JSKJ, ki :le Vršila dne 9. marca, smo v Pretres tudi iniciativo ^ ustva sv. Alojzija, št. 6 J. S. • ednote, ki se tiče gradnje o|šH n?^nega doma, ter smo pri- Np 1 ° zaklJučka> da iniciative Podpiramo. Naše društvo gvara’ da Jednota potrebuje Jtn ^as^ne uradne prostore, 1 reJ smo zato, da se vpošteva :e^a.?Vl^ sklep 14. redne kon- in se (jom Zgra(ji; 0ziro- la!f da Se nadaljuje z gradnjo las>tnega doma. JSKjdrUŠtV° SV' Jožefa’ št 21 John Schutte, tajnik. Ely, Minn. [ini ^ • Se mmed razpravami o tiativnem predlogu tudi do- V ’ k' n°si naslov “NE PESKA stvtCi Dobremu CLAN- pi . JSKJ,” katerega je naliti Na'^n80^ KaČai’ iz Clevelan’ p’ ; Omenjeni dopisnik me sty la’ ^a na.i Pojasnim član-]a ’ zakaj je Jednot'a napravi-km i ° B^a^° investicijo, ko je zid'V- zern^Jišče, kjer naj bi se j8 jednotin dom. iiive^ • S.em ornenil, da je slaba bi ^lc!]a le> če se zdaj dom ne okadil na dotičnem prostoru. 7H(l^emljišče je bilo po naročilu Se j0 konvencije kupljeno, da istem zgradi jednotin j,„ine pa, da bi se zemljišče kin) ZA Farmo- Ako bi bili °vali zemljišče za farmo, bi ** He K*r i j. ^ »ui kupili v mestu, ampak |k0ZUnaj mesta, kjer bi bili to-<<;2g Prostora dobili lahko za Mj ■ Torej, ako se dom zgra-denar, vložen v lote, do-st0r lnVestiran, če bi se pa pro-Je ^°?’abil ^a njivo ali travnik, s]a^a investicija prav gotovo 5S^iŽi^ojem dopisu sem tudi v hef tul(. • ^a kot so sedaj davki od y-J’ Znašajo na leto $49.74 Pa j zne^a zemljišča. Ako bi ) zgradila svoj dom. acrtu, ki je bil že narejen, j °Vrh tega prišlo še davka t0 sloPja približno $168.00 na j ' skupni davek bi torej na leto S217-71 ( ne pa 2q kot piše sobrat Kačar). $4 jjf. ^e^ih bi znašali ti davki trdi u 0 (ne Pa $4,974.00 kot z- * Kačar)- 'la j Cl8^enje jednotinega ura-šk^.^dnota imela male stro-ob^t. Sak mesec vse od njenega 'Nlet *n kakor vsako drugo je tudi Jednota rafta cl. ^ stroške za izdatke, ne t0v*1 ’^Vesticijo. Od takih stro-ticjj ’ u so neizogibni, ni prak-ite j_lačunati obresti. Kar se Sem !Uljave razsvetljave, pa Za Jetjlepr^an> da bi ti izdatki bil; j-j*v 0^o v novem poslopju ne -o iS ,Večji in nič manjši kot bili a*V To iz vzroka, ker bi bul,- Vl Prostori že po naravi i.. gorki. Il()tn x n*Sern trdil, da če si Jed-20]e^*adi svoj dom, da bo čez Jo ^a.1)l’av toliko vreden, kot bi ’la j)0 j. stal, pač pa sem omenil stroškov, da bi bil v -p' ^obi dom plačan s »alt, i. U^° 11 a v a d n o računa bkiij ■1 kupi hišo, češ, v to* kolikih letih bo hiša sicer * samo s tem, kar bi bil biše> a.ial za najemnino tuje ?°va. \?abi nikoli ne bila nje-^tttnik .° '!e vzr°k, da vsak na-Sobr. imeti lastno hišo. *e®ti u1 Kačar je prištel ob-etl° str. Vs.em stroškom in na *^° bj Utl *ma dober argument, iS*'1’°ški *!?• storilo z vsemi p ’. Jih ima Jednota. Jaz ^bo ;:Stel obresti za omenjeno .ti'St0’ kar je jednotž %*, fa Zemljišče, načrte ii Ja, |_(J ° lebno za gradnjo do- * Zdaj a ‘s'učaj, da Jednota ne ^otu kn’adila doma. Ako pa 'st> od ^^^di svoj dom, obre-^iciojo °mcin'ienih izdatkov ne l'^je ^ .Poštev, ker niso bili Ošteti. ■E r se kat*1 :č P1 Za in i> jv pod ii 2 sili se ^ io. je P“: grel. ret 1 lepo [OCI Pc t’ ,egi'"’ med 'one ,goie! ilčal vsi. udi* bil* a g te! treh® raž^j ‘S ,d °1 0seS' the wefS ec*,! Shf it- siiic'1 i )' w»s be was ier.1 i. K--ay 1 nt° ,bed, eref- ie 10 :he but the1,1 she’ n’t- f d" the* M'he( W'US a^ esCw :r <& ul he ‘ d l"1 * t "If tlC 'Ki fo" gll® agc , 2i , 11 (P 0 -uš1' -/ r,« in t y- ii' ■t. Ako bi hoteli pri Jednoti šteti vse izdatke kot investicije, potem bi morali postaviti v to vrsto tudi plače glavnih uradnikov in osobja v glavnem uradu, tiskanje uradnega glasila Nove Dobe, stroške konvencij, revizij, letnih in polletnih sej in stotere druge izdatke. Ako bi mogli vse to dobiti zastonj, bi si res dosti prihranili. Pa to je nemogoče; Jednota mora za vse to plačati in taki izdatki se seveda smatrajo za stroške, ne pa kot INVESTICIJE. Ako bi take izdatke smatrali za investicije, bi morali seveda od njih tudi obresti računati, pa bi nam končno po takem sistemu številke pokazale, da danes Jednota nekomu že dosti več dolguje, kot pa je vse njeno premoženje vredno, da ne štejemo k temu niti obligacij, katere ima na-pram članstvu. Z bratskim pozdravom, Louis Champa, glavni blagajnik JSKJ. Center, Pa. Društvo sv. Barbare, št. 83 JSKJ je na svoji redni seji dne 19. februarja 1933 vzelo v pretres iniciativni predlog društva sv. Alojzija, št. 6 JSKJ v Lo- s rainu, O., ter je sklenilo, da is- I tega podpira. Predlog se tiče i gradnje jednotinega doma in i je pošteno in pravično, da pride > na splošno glasovanje. Naj iz-pregovori članstvo zadnjo in od- < ločilno besedo, če hoče imeti i jednotin dom ali ne. Kar se tiče mojega mnenja kot starega člana Jednote in i precej dolgoletnega društvene- i ga uradnika, naj povem, da jaz 1 se v teh kritičnih časih ne vne- < mam za zidavo jednotinega do- : ma. Pomisliti je treba, da te i hude krize še ni konec. Kdaj i jo bo konec in kakšne posledi- ■ ce nam bo pustila, to je še vse i vprašanje časa. Ne vemo, kaj i bo z našimi podpornimi organi- 1 zacijami, kako bodo prestale to ( veliko krizo. Društva se manj- 1 šajo in se bodo še bolj zmanjša- < la. Seveda odpadajo po večini : le mladi in zdravi člani, kajti 1 ■stari in onemogli se držijo or- ' ganizacije z vsemi silami. Ako 1 vzamemo naše štiri velike slo- 1 venske podporne organizacije, 1 vidimo, da so skupni upravni 1 stroški ogromni; k temu seve- ■ da pridejo še stroški lokalnih ' društev. To so veliki izdatki, ( preveliki za tak mal narod kot smo Slovenci v tej deželi. Ako vse to premislimo, moramo priti do zaključka, da mo- ■ ra v doglednem času priti do[ 1 nekakega preobrata, naj bo ta preobrat že tak ali tak. Kje bodo potem jednotini uradi, je vprašanje. Sem tudi proti temu, da bi se denar za gradnjo jednotinega doma vzel iz fonda mladinskega oddelka v celoti. Kaj, ko bi ta denar ne bil več vrnjen? Ko smo mi plačevali asesmente, smo jih plačevali za naše otroke, to naj si vsak zapomni. Dostikrat se je že pisalo, da je mladina naše upanje za bodočnost in tudi jaz mislim tako. Ko je otrok dopolnil 16 let in je prestopil iz mladinskega v odrasli oddelek, se mu da kot neka rezerva $10.40, da se iz iste nekaj časa plačuje asesment zanj. Zakaj bi se ne dalo $20.00 ali $25.00 in zakaj se ne bi izpustilo nekaj več asesmentov na leto, ako ima ta oddelek res toliko preveč denarja. S tem bi se precej pripomoglo starišem, ki plačujejo asesmente mladinskega oddelka, in otroci bi imeli več veselja za prestop v odrasli oddelek. S tem bi se napravilo res kaj koristnega za članstvo in Jedno-Ito. Drugače bo pa dosti otrok ostalo v mladinskem oddelku do 18. leta, potem bodo pa šli po svojih potih. Seveda bo morda kdo argumentiral, da tega ne dovoli postava. Po mojem mnenju mora -postava skrbeti za to, da se denar ne rabi v druge svrhe, kot za tiste, za katere je bil namenjen. Mla- dinski oddelek je popolnoma ločen od odraslega oddelka in če bi se dom zgradil z denarjem mladinskega oddelka, bi spadal mladinskemu oddelku, ne pa celi Jednoti. No, pa naj bo že kakor hoče, jaz sem zato, da bi se z gradnjo doma še nekaj časa počakalo, da bomo videli, kaj bo nastalo iz te ameriške mizerije. Po mojem mnenju je potrebno, da smo jako previdni v vseh zadevah. Imel bi še dosti napisati o tej stvari, pa bi morda sobrat urednik rekel, da bi bilo za nekatere dopisnike treba izdati kar posebno izdajo Nove Dobe. (Le nič strahu: v Canadi še rastejo smreke za papir, na zapa-du še kopljejo svinec za črke, na typewriter.) u imam nov trak in dragi rojaki imajo čas čita-ti, ker je v teh dneh toliko različnih moratorijev v deželi. Op. ured). Se pa morda še o priliki kaj oglasim. — Z bratskim pozdravom, Frank Schifrar, tajnik društva št. 33 JSKJ. Lorain, O. Jednota ima svoje glasilo, da se potom istega pogovorimo, debatiramo, protestiramo, hvalimo, kar je dobrega, grajamo, kar nam ne ugaja, itd. Te poti se torej poslužim tudi jaz. Glavni blagajnik, sobrat Louis Champa, piše, da-li bomo prej podirali kot zidali. Poudarja kakšne koristi bi imela Jednota v slučaju, da si postavi svoj dom. Vse je olepšano s samimi dohodki. Vprašali bi pa sobrata blagajnika, kje so pa stroški? če se kakšna stvar zagovarja, naj se prinese popolna slika pred članstvo. Navede naj se dohodke, pa tudi izdatke, da bo članstvo imelo sliko pred seboj. Tukaj pa, kakor jaz vidim, so vsi glavni stroški pozabljeni. Bilo bi lepše, da bi se pisalo čisto in odkrito, ne pa tako v megli. Sobrat glavni blagajnik tudi piše, da je glavni odbor vedno skušal zadovoljiti.članstvo, kjer je bi-io mogoče. Jaz nimam nič za oporekati v drugih ozirih, tukaj pa, kar se tiče gradnje jednotinega doma, ni poskusil zadovoljiti članstva JSKJ. Zakaj ga ni? Kolikor je podpisanemu znano, je stari glavni odbor imel že neke pred p r i prave pripravljene davno pred konvencijo. Zakaj ni dal v pretres članstvu pred konvencijo to važno zadevo? Jaz smatram to zadevo za važno. Ali je bilo to v zadovoljstvo članstva? Ali ni ravno zaradi tega največ razburjenja med članstvom? Ko bi bil glavni odbor delal res v zadovoljstvo članstva, iii bil prinesel to važno zadevo pred članstvo že pred konvenci-jo. članstvo bi bilo o zadevi kolikor toliko debatiralo potom glasila in bi bilo dalo svojim delegatom navodila, kako naj delajo in kako naj volijo, ko bo zadeva prišla na dnevni red konvencije. Moje mnenje je, da bi v takem slučaju bilo glasovanje izpadlo povsem- drugače. Ne trdim, da bi bili delegati enostavno zavrgli zadevo, toda delalo bi se bilo odkrito pred vsem članstvom, in jaz upam, da bi bilo članstvo po večini zadovoljno. Tako pa, ko se ni delalo odkrito pred vsem članstvom, se pa danes članstvo r a z b u r j a, vzdiga proteste in iniciative. Kdo .ie tega kriv? Sobrat Joseph L. Champa, predsednik društva št. 2 JSKJ in bivši delegat 14. redne konvencije, ki piše o iniciativnem predlogu društva št. 6 JSKJ, pravi, da to ne bi bila za Jednoto slaba investacija, če si postavi svoj dom. Jaz pa trdim, da bi bila. Kot bivši delegat 14. konvencije bi moral imeti v spominu, da šta bili na konvenciji sprejeti dve resoluciji. Ena teh resolucij določa, da naj se deluje za združenje z drugimi sličnimi podpornimi organizacijami, druga pa nalaga glavnemu odboru, da mora takoj pričeti s pripravami za gradnjo lastnega doma za Jed-ncto. Zdaj pa nastane vpraša- lije, kako bomo na ta način prišli do kakšnega združenja. Meni je to uganka. Zakaj sobrat Champa ne reši te uganke pred članstvom? Namreč, kaj se misli napraviti z jednotinim domom v slučaju, da pride do združitve s kakšno drugo slično organizacijo? Ali smo gotovi, da bomo potem imeli še glavni stan v Ely ju, Minnesota? Zakaj ne bi malo počakali, da vidimo, tkaj nam bo bodočnost prinesla, ali se združimo ali se ne združimo? čele potem bomo gledali za dom, ker bomo vedeli kje ga postaviti, da nas ne spravi v luknjo. V slučaju združitve nas lahko kakšna druga organizacija potegne kam bolj v sredino Zedinjenih držav. Kdo nam more tudi povedati, da bi nam lastni dom res dohodke nosil ali vsaj stroške pokrival? Sobrat Champa tudi piše, da članstva v odraslem oddelku jednotin dom ne bo stal niti centa. Tukaj naj se člani vprašajo, kdo plačuje asesmente za člane mladinskega oddelka, ali otroci sami ali njih stariši? Moje mnenje je, da če bi stariši, ki spadajo v odrasli oddelek, ne dali vpisati svojih otrok v mladinski oddelek svojih društev in ne bi zadnje plačevali asesmentov, bi ne bilo mladinskega oddelka, pa tudi ne mladinskega sklada. Torej čegav žep bo trpel? Jaz bi priporočal, če je toliko preveč denarja v mladinskem skladu, da se ne ve kam z njim, naj se mladinski asesment suspendira ;,a toliko časa, da se izčrpa do svoje meje. V teh ozirih, mislim, da postava ne nasprotuje. Tisti centi, katerih ne bi bilo treba starišem plačevati za mladinski oddelek, bi nekaterim zelo prav prišli, posebno v teh prijetnih časih. čudno se mi tudi vidi, ko naš glavni tajnik piše v informacijo članom, da je stavbišče za jednotino hišo že kupljeno in da iz-j datki v to svrho znašajo približno $4,000.00. Ti izdatki so pri-1 tisnjeni k iniciativnemu predlo- j gu, kamor po mojem mnenju ne! spadajo. Zdi se ni, da mlinar j obrača vodo na svoj mlin. Pol mojem mnenju ne morejo Jednote oškodovati loti, kateri so kupljeni, niti za en cent. Poročano je bilo, kako v lepem kraju so, kako dober kup so se dobili in kako je bilo treba hiteti, da jih i kdo drug ne bi vzel. Ilvale je bi- : lo kar na koše. če je to resnica, ; potem je jednotin denar dobro investiran, ali pa naj se prodajo j in Jednota mora napraviti dobiček, ne pa izgubo. Ča pa ni bila resnica poročana, potem pa naj tisti odgovornost nosijo, ki take reči v javnost pošiljajo. Za enkrat naj bo o tem zadosti. Mogoče se še o priliki kaj oglasim. Obenem pa prosim vsa di uštva J. S. K. Jednote, da podpirajo iniciativni predlog, katerega je stavilo društvo št. 6 J. S. K. J. v Lorainu, Ohio. Frank Ivančič. Hibbing, Minn. Društvo sv. Frančiška, št. 54 JSKJ je na svoji zadnji redni seji razmotrivalo o iniciativnem predlogu društva št. 6 JSKJ, ki sc tiče gradnje jednotinega doma, ter je z večino glasov sklenilo, da podpira omenjeni iniciativni predlog. Sklenjeno je bilo nadalje, da se sporoči na glavni urad in obenem priobči v našem glasilu, da društvo št. 54 JSKJ podpira iniciativni predlog društva 'št. 6 JSKJ v Lorainu, O. Za društvo sv. Frančiška, št. 54 JSKJ: Joseph Kern, tajnik Ely, Minn. SKUPNA SEJA ELYŠKIH DRUŠTEV,—Kakor je vam že znano, da n e k a t e r a društva JSKJ protestirajo v Novi Dobi in so proti, da bi se zidal ali gradil jednotin dom na Ely, Minnesota. In ob enem pa priporočajo, da bi se gradil dom v Duluthu, Minnesota. Zakaj pa to? Ali ni elyška naselbina slovenska naselbina? Ali ni resni- ca, da jugoslovanski narod v Ely spada 90 odstotkov k JSKJ? Ali ni resnica tudi to, da ima elyška naselbina kot posamezna naselbina največ članstva v J. S. K. Jednoti? Na Ely, Minn., je sedem velikih društev, katera pripadajo k JSKJ. Edina naselbina, katera se še lahko ponaša s takim številom, namreč Cleveland, Ohio, naj večja slovenska naselbina v Ameriki, in to samo po enakem številu društev, ne pa v članstvu. Kar se tiče števila članstva v posamezni slovenski naselbini, ki spadajo k J. -S. K. Jednoti, je elyška naselbina na prvem mestu. Vam je tudi znano to, da se je JSKJ ustanovila (takorekoč rodila) v mestu Ely, Minn., tam kjer ima še danes svoj glavni urad, in to že svojih 35 let, od njenega rojstva in pa do danes. Odgovor in pojasnilo tistim, ki priporočajo, da bi se zidal jednotin dom v Duluthu, Minn. Članstvo JSKJ v splošnem naj bo prepričano tako, da bo znalo, da Duluth, Minnesota, ni slovenska naselbina. Mesto Duluth ima okrog 100,000 prebivalcev ali še nekaj več. Tam sta dve majhni društvi, kateri spadata k JSKJ. Pred zadnjo konvencijo sta omenjeni društvi šteli skupaj 59 članov. Pregovor pravi, če ni, ne moreš vzeti, in tako je tudi v Duluth-u; tam ni Slovencev, da bi spadali k našim organizacijam, z malo izjemo. Eni pravijo, da je Duluth pristaniško mesto in ima dobre zveze z vso Ameriko. Lahko da ima dobro zvezo z vso Ameriko, nima pa dobre zveze z JSKJ. Elyška naselbina ima boljše zveze z JSKJ, kakor jih ima pa Duluth. To se reče, da mesto Ely je že več dobrega in koristnega naredilo za JSKJ kakor 20 Duluthov. Drugi spet pravijo, da Ely nima bodočnosti? Mesto Ely je na dobrem stališču, in ima tudi bodočnost zasigurano. Ely ima železne rudokope vse naokrog, nihče ne zna, koliko je rude, ali lahko se sodi, da jo je toliko, da je ne bomo izčrpali ne mi starejši člani in niti naša mladina, to se reče, da ima mesto Ely boljšo bodočnost, kakor katera druga naselbina v našem železnem okrožju ali marsikje drugod. Spodaj podpisani odborniki in odbornice vseh društev JSKJ na Ely, Minn., so na skupni seji vzeli v pretres iniciativni predlog društva sv. Alojzija, št. 6, v Lorainu, Ohio. Po dolgotrajnem razmotrivanju navzoči odborniki in odbornice so prišli do zaključka, da so proti iniciativnemu predlogu iz sledečih razlogov: Ker je bilo na zadnji konvenciji dvakrat z absolutno večino sprejeto, da si Jednota postavi svoj dom. Ker konvnečni sklepi so in morajo biti merodajni v vseh ozirih, drugače konvencija zgubi pravo moč in delegacija zadnje konvencije bi se čutila ponižana, ako bi društva, oziroma članstvo njih sklepe zavrglo. Ker denar, kateri bi se porabil za zidavo doma, bi se izposodil iz rezerve mladinskega oddelka, kateri denar se ne more rabiti za druge svrhe. V tem slučaju bi bil denar mladinskega oddelka bolj sigurno naložen kakor pa v bondih. Ker bi bila dobra investicija za Jednoto, ako bi zidala svoj lastni dom v sedanjem času. Ker si bi Jednota prihranila dosti denarja pri zidavi v teh slabih časih. Ker se bi rabil denar iz mladinskega oddelka, kateri je nad 2000'- solventen. Ker ne bi bilo treba razpisati nobene izvanredne naklade. Ker sedanji prostori so premajhni, da bi odgovarjali za dobro in točno poslovanje. Ker ne bi lastno poslopje nič škodovalo naši združitvi s slično organizacijo. Ker 14. redna konvencija je pooblastila glavni odbor, da takoj prične z zidavo. Ker je glavni odbor napravil vse potrebne načrte, tako, da se lahko takoj prične z delom. Ker je glavni odbor, kupil zemljišče v najlepšem kraju na Ely, in v to svrho so bili izdatki približno $4000.00. Ker je bila ta zadeva priobčena v Novi Dobi za razpravo od minnesotske Federacije pred konvencijo. Ker je bila JSKJ ustanovljena Ely in doživela dober uspeh zadnjih 35 let, je želja celokupnega članstva v Minnesoti, da ostane glavni urad na Ely. Radi tega v imenu celokupnega članstva v Ely, Minn., apeliramo na vsa društva in njih uradnike, posebno na društva v državi Minnesoti. Društvenih tajnikov ali uradnikov dolžnost je zagovarjati to, kar je zadnja konvencija sklenila, treba je članstvu pojasniti in povedati resnico, kadar se gre za kako korist ali dobrobit za celokupno članstvo JSKJ. Torej še enkrat apeliramo na vsa društva, da se podpira omenjeno resolucijo, katera je bila sprejeta na 14. redni konvenciji, ki pooblašča glavni odbor, da zgradi lastno Jednotino hišo. Z bratskim pozdravom, Joseph Spreitzer, predsednik društva št. 1; Joseph L. Champa, predsednik društva št. 2; John Glavan, podpredsednik društva št. 114; Mary Jerich, predsednica društva št. 120; Frances Koschak, predsednica društva št. 129; Louis J. Kompare, predsednik društva št. 184; Anton Poljanec, predsednik društva št. 200; Louis J. Kompare, zapisnikar. Ely, Minn. Ko človek čita in premišljuje razprave k iniciativnemu predlogu, ga skoraj začne glava boleti, ko sliši vedno en in isti zvon. Po navadi ima tako zvo-nenje slab konec. Na primer, pri nas v starem kraju smo imeli eno malo božjo pot (sv. Roka), in tam je bilo vsako leto enkrat žegnanje. Ta mala cerkvica .je bila nekoliko oddaljena, je bila postavljena v lepem malem gozdiču, imela je samo en zvon. Kot običajno na vsakem žegnanju, so ljudje radi veseli in se dobro zabavajo; tako je bilo tudi tam. Bilo je obilno dobrega dolenjskega cvička “pod senco hrastovo,” in tudi kako žemljo in gulaš se je dobilo. Zato so se farani in znanci že zgodaj dobro podprli, že poprej ko je bilo čas za iti v cerkev. Ko pride tja duhoven, takoj pozvoni z enim zvonom; po domače se to pravi “vabit,” oziroma to naznani, da čez pol ure se prične maša. Farani so c pozabili na to, da je tam samo i en zvon, in ko je čez 15 minut i zopet zvonilo, kar pomeni, “sku- < pa j klicat,” po navadi z večjim 1 številom zvonov, pa je bil zopet s samo eden. Pozabili so pa, da I to jim že v drugič zvoni. Pa ! eden zakriči: “Hej, Micka, še en liter ga prinesi—France, pol ure imamo še časa!” Duhovnik pa pred oltarjem čaka in čaka, a nobenega ni v cerkev. Seveda ga razjezi, kot bi vsakega, pa je šel zopet zvoniti, a nič ni pomagalo. Spet so samo en zvon slišali in so mislili, da imajo še pol ure časa. Mož je šel še enkrat zvonit in to pa prav zares, češ, ali so ti ljudje gluhi ali kaj je ž njimi. Zvoni in zvoni, naenkrat pa poči zvon in “zaškat- , lja” in je bilo konec zvonenja. , Farani tečejo skupaj proti cerkvi, češ, kaj se je zgodilo. Duhovnik pa pride iz cerkve, pa so bili vsi skupaj pred vrati. “Kaj pa je, gospod?” vprašujejo farani, “Nič, kaj je pa vam, da ni nobenega v cerkev?” odvrne ta. “Oh gospod, saj ni še skupaj zvonilo!” Ta pa odvrne: “Enkrat sem ‘vabil’ in že trikrat sem pa ‘skupaj zvonil’!” “Ja, pa nismo slišali!” “Kako da ne?” se razhudi duhoven, “saj .sem vendar tako zvonil, da sem zvon razbil!” Nato pa se eden oglasi: “Potem pa niste ‘skupaj vabili,’ ampak ‘razbijali’!” Jaz sem to zgodbo ali priliko omenil samo zato, ker vsakokrat, ko dobim v roke naše glasilo Novo Dobo, vsakokrat se sliši zvon: “Jednota nima de- narja na razpolago!” Bilo je že čez stokrat povedano, da nas člane in članice v odraslem oddelku nihče ne vpraša za noben cent denarja, kar se tiče zidanja jednotinega doma. Jaz mislim in sem skoro prepričan, da je članstvo J. S. K. Jednote, že po večini sito tega brenčanja. Ravno tako sem čital v Novi Dobi, ki je izšla dne 1. marca, t. 1. Glasi se nekako tako: “Ker Jednota nima preveč denarja na razpolago, ako pa ima rezervo v mladinskem skladu, naj se jo rabi toliko časa, dokler se rezerva ne izčrpa.” Ta je pa res lepa! To se reče: rajši izčrpati vse sklade, najsibo na en ali drugi način, kakor pa zgraditi jednotin dom, kateri bi bil v korist odraslemu in mladinskemu oddelku ter v ponos celokupnemu članstvu naše Jugoslovanske Katoliške Jednote! Cenjeno mi članstvo J. S. K. Jednote, kaj naj to pomeni? Jaz sem prepričan, da do tega ne bo prišlo. Vprašam pa vas to: kaj prav za prav želijo taki ljudje naši organizaciji, ki tako stvar priporočajo? To bi bilo še slabše, kot pravi stari pregovor: Kamor je šla krava, naj gre pa še tele! To bi bilo pa tako: kamor je šlo tele, naj gre pa še krava! To je: 1. jednotinega doma ne zidati; 2. denar vseeno porabiti in mladinski sklad izčrpati. Potem ne bi bilo ne doma in ne denarja, a mladinski oddelek bi spravili pa na beraško palico. V ta oddelek imamo največje zaupanje, za v pomoč nam članom in članicam in pa za njih bodočnost. Jaz kot tajnik Federacije minnesotskih društev J. S. K. Jednote želim še enkrat sporočiti celokupnemu članstvu JSKJ željo vaših bratov in sestra, JSKJ v Minnesoti. Ko smo se skupaj zbrali, in to z dobrim namenom, samo za v korist naši organizaciji ter njenemu članstvu v splošnem, je članstvo na seji Federacije, in to še pred 14. redno konvencijo “soglasno” sprejelo predlog in je naročilo delegatom in de-legatinjam 14. konvencije, da naj delegatje in delegatinje iz Minnesote delujejo nato s celokupno delegacijo zbrano na 14. redni konvenciji v Indianapo-lis-u, Ind., sledeče: Da naj urad ostane tam, kot je bil dosedaj, na Elyju, in naj tudi delujemo na to, da se naj zgradi ali sezida lastni dom za J. S. K. Jednoto v mestu Ely, Minnesota. To seveda tam, kjer se je naša J. S. K. Jednota porodila že pred 35. leti, in kjer še danes. In zato naj bi jo njeni sinovi in hčere nagradili s tem, da bi svoji stari in dobri “materi” zgradili eno majhno hišico, katera bi bila last njena in njenih sinov in hčera, da bo imela naša dobra mati J. S. K. Jednota, svojo lastno streho na svoje stare dni. Cenjeni mi sobratje in sose-stre JSKJ, to je tudi 14. redna konvencija vpoštevala in je delegacija z ogromno večino za to odglasovala. Zatorej, bratje in sestre JSKJ, bodimo odkritosrčni in pošteni eden napram drugemu. Nikar se ne preganjajmo sami med seboj. Spoštujmo j in odobravajmo, kar .je dobrega j in koristnega za nas vse člane in članice JSKJ. j Sobratje in sosestre, podajmo ! si roke! Zakaj pa ne ? Saj smo S vsi pri eni materi, in to je naša J. S. K. Jednota. Zgradimo ji 'jdom, pa bo ona ponosna na nas, ‘jmi člani pa še bolj nanjo. Daj-' (Dalje na 6. strani) Razprave o iniciativnem predlogu (Nadaljevanje s 5. strani) mo ji to, kar ona najbolj potrebuje, in to je, da ji zgradimo njen “lastni dom!” Bratski pozdrav ! Za Federacijo društev J. S. K. J. v državi Minnesoti: Joseph L. Champa, tajnik. Pittsburgh, Pa. Društvo sv. Jožefa, št. 12 J. S. K. Jednote je na svoji redni seji dne 12. marca razpravljalo o iniciativnem predlogu društva št. 6 JSKJ v Lorainu, O., ter je z večino glasov sklenilo, da omenjeni iniciativni predlog podpira. Za društvo št. 12 JSKJ: Frank Alič, tajnik. Akron, O. Društvo št. 127 JSKJ je za splošno glasovanje glede zidanja jednotinega doma, zato podpira iniciativo društva št. 6 JSKJ v Lorainu, Ohio. To že iz večkrat omenjenega vzroka, da bo enkrat prišlo do združenja med raznimi Jednotami in Zvezami, kar ni več tako daleč. Najbolj vroči za zidanje doma so večinoma tisti, ki so zanj glasovali na zadnji konvenciji; tisti se tudi ne strinjajo zdaj, da bi šla zadeva na splošno glasovanje. Ne tako, bratje in sestre. Pomnite, da več glav več zna. Oni štiri tisočaki niso izgubljeni, in žrtvovati konja za rešitev janjca bi bilo nepremišljeno početje. To še posebno v današnjih razmerah. Torej, naše društvo podpira iniciativo društva št. 6 JSKJ, ki določa, da pride zadeva zidanja jednotinega urada na splošno glasovanje. Za društvo št. 127 JSKJ: Geo. Shaltz, predsednik; John Meyer, tajnik, in Ana Starc, blagajničarka. (Društveni pečat.) -------o------- DOPISI Joliet, 111. Nekoliko zagovora pa mora biti priobčenega na dopis iz Jo-lieta, ki je bil priobčen v Novi Dobi z dne 1. marca. Kar čudim se, da ga je sobrat urednik priobčil.' C 1 a n i c a piše in se vmešava v zadeve in posle bivšega društvenega predsednika, sedanjega tajnika in društvenih sej, kar je njej malo ali nič znano. Že dva tedna prej je bil vsak dan argument o tem, ko mi je bilo povedano, da je nekaj napisanega in poslanega v Novo Dobo. Jaz sem trdil, da kaj takega urednik ne bo priobčil in sem bil siguren svoje zmage. Ko pa pridem 2. marca domov z dela, sem bil pa že na pragu sprejet z besedami: “Na, zdaj pa beri, ko si tako trdil, da ne bo priobčeno v Novi Dobi!” Ko sem prišel malo k sapi in je vihar pojenjal, sem pričel citati, in dalje ko sem čital, manj sem vedel na koga bi se jezil: na dopisnikarico, ki je tisto napisala in podpisala, ali na urednika, ki je tisto reč priobčil. Saj je tudi res malo poniževalno za tako obilno osebo kot sem jaz, ki jih vzdigne na tehtnici 220, da se jo prišteva k živalim, ki celo zimo spijo pod zemljo. Kar se pa predsedni-štva tiče, pa pripomnim le to, da ni varno hvaliti dneva, ko se še jutranja zarja dela. O uredniku pa mislim, da bi bil boljše napravil, če bi bil dopis odložil do polletne seje glavnega odbora, kjer bi ga bili glavni odborniki prerešetali in izrekli svoj pravorek, če se priobči ali ne. Vem, da moj prijatelj F. V. ne bi glasoval za priobčitev. Mesto tistega dopisa pa naj bi bil rajši priobčil kakšno razpravo, recimo o tem, da na pomlad kokoši več jajc ležejo kot v jeseni, da so pomladi zležena jajca debelejša, da se na pomlad jajca barvajo za pirhe itd. Torej, predlaga- no, podpirano in sprejeto, da se kaj takega več ne pripeti, da so moje visokosti ne bo več tako poniževalo. Ce to no bo držalo, se bo treba pritožiti na nižjo distanco. Sedaj pa: prazna skleda, prazen lon’c, in te stor’-je naj bo kon’c! Prihodnja nedelja bo tretja v mesecu in ob eni uri popoldne se bo vršila redna seja društva št. 66 JSKJ. Vsi člani so vabljeni, da se iste udeležijo. Casi so resni, zato je tudi za društvo potrebno, da kaj dobrega odobri in sklene. Nedavno sem slišal pogovor neke družine, katere člani vsi spadajo k JSKJ in so ponosni na to. Mož je dejal: “V nedeljo bo društvena seja, bom pa šel na sejo, ko imam čas; bom slišal, če bo kateri kaj pametnega povedal.” Žena pa mu odvrne: “Seveda, tisto je že prav, le pojdi na sejo, toda glej tudi, da boš asesment plačal. Saj veš, da je najbolje, da ga vsak mesec sproti plačaš, da se preveč ne nabere. V novih pravilih sem videla, da mora vsak član in članica plačati svoj asesment vsaj do 25. v mesecu, če ne, pa izgubi vse pravice pri društvu in Jednoti. Kaj bi bilo, če bi ne imeli pravočasno plačanega asesmenta, in bi se kaka nesreča primerila. Ničesar ne bi mogli zahtevati od društva ali Jednote. Zato, nikar ne pozabi plačati asesmenta !” “Cisto prav govoriš, ženica,” odvrne mož, “dokler smo zdravi, mora biti naša prva skrb, da imamo pri društvu poravnane svoje asesmente. Pa tudi nič kaj lepo ni videti zapisan dolg v tajnikovi knjigi pri imenih članov, posebno takih, ki se držijo, da kaj imajo. Zadnjič sem plačeval asesment ter z drugimi vred stal pri tajnikovi mizi, pa sem videl tiste označbe. Mislim, da tisto ni prav nič lepo in častno.” Torej, člani in članice, ne pozabite, da je plačanje društvenega asesmenta p r a v o č asno vsak mesec naj večje važnosti. Marsikdo se je že bridko kesal, ko je to zamudil, in se je v istem času oglasila nezgoda. — Z bratskim pozdravom, Frank Pirc, tajnik društva št. 66 JSKJ. vzrok, da jih ni več? Resnici na ljubo je treba povedati, da ta podružnica dosedaj ni bila zelo aktivna. Kdo je termi kriv? Smelo trdim, da ljudstvo samo, oziroma člani podružnice, ki so spali spanje pravičnega, ko bi bili morali delati za procvit in povzdigo Zveze. To se ne more pripisovati posameznim članom, ampak vsem članom enako. Sedaj je podružnica št. 9 AJZ zopet oživela in lepo napreduje. Toda, pomniti moramo, da s tem ni še vse storjeno in rešeno in da bo šlo zdaj vse dobro in lahko. Vresniči se to lahko le tedaj, če bomo vsi delali in vpoštevati dejstvo, da je eden prav toliko vreden kot drugi, dokler vpošteva pravila Zveze. Naj omenim še, da podružnica ali klub št. 9 AJZ zboruje vsako drugo sredo v mesecu ob polu osmih zvečer v Community Rldg. V nujnih ali važnih zadevah se skliče izredna seja kluba in člani se o tem obvestijo z ‘ dopisnicami, ki so pripravljene v to svrho. Članarina je letos samo 25 -centov, in sicer za vse leto, kar je vsota, ki jo skoro vsak lahko zmore. Končno pozdravljam vse rojake širom Amerike, posebno pa člane AJZ klubov v Minnesoti, in želim, da se še drugi kaj oglasijo. Za klub št. 9 Ameriško Jugoslovanske Zveze: Frank I,. Tekautz, tajnik. Gowanda, N. Y. Na večer 18. marca bo v tukajšnjem S. N. Domu vprizor-jena zanimiva burka “Kakršen gospod, tak sluga.” Igra je zelo smešna in nedvomno ne bo žal nobenemu, ki jo pride pogledat. Opisoval je ne bom, niti ne bom navajal imen igralcev, toda zagotovim lahko vsakega, da se bo pošteno nasmejal vsa k, ki bo prisostvoval vprizoritvi te igre. Še posebej so vabljeni vsi Jožeti in Jožice, Pepeti in Pepice, da pridejo na večer 18. marca v S. N. Dom in v veseli družbi pričakajo svojega godu. Odbor se bo potrudil, da bo postrežba v vseh ozirih izvrstna. Igra se prične točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina je za moške 35, za ženske 25 centov. Na svidenje torej 18. marca v S. N. Domu! John Matekovich. Chisholm, Minn. Namen Ameriške Jugoslovanske Zveze v Minnesoti je združiti vse Jugoslovane in njih potomce, živeče v‘državi Minnesoti, ter razširjati med njimi prijateljstvo, edinost in pravi duh bratske ljubezni. Torej, ako se pri tem ustavimo in si začnemo tolmačiti namen te organizacije besedo za besedo, stvarno in premišljeno, moramo priti do zaključka, da pravila A. J. Z. so na mestu. Izprevidimo, da so jih sestavili ljudje, ki želijo blagor jugoslovanskemu ljudstvu v Minnesoti. Torej, rojaki v Chisholmu, tu imamo podružnico te Zveze, in sicer št. 9. Šteje že lepo število članov, toda štela bi jih lahko |vsaj štirikrat toliko. Kaj je čane prodno odpotuje (menda, da ima za priboljšek na poti), a za drugo polovico pa dobi ček, baš ko se dobro odpočije doma, in je brez skrbi, ker mu ni treba plačati ficka obresti in ne povrniti kapitala. Imen i t n o ! Toda mi, ki bomo tukaj ostali in držali Jednoto pokonci, si bomo morali pa od ust pritrgati, da bomo mogli plačati vse do centa nazaj, kar bomo prejeli. Končno pa tudi apeliramo na izvrševalni o d b o r, da dotično točko, kar se tiče posojevanja, po možnosti omili v korist in zadovoljstvo članstva. Za društvo št. 57 J. S. K. Jednote: Jacob Bele, August Stipetich, John Sever. Export, Pa. Zadnja, toliko pričakovana konvencija je za nami. Pravimo : toliko pričakovana, zato, ker člani JSKJ smo veliko pričakovali od nje, dobili pa seveda bolj malo za v pomoč v teh kritičnih časih. Kar se tiče pasivnosti, katera je bila spredeta na zadnji konvenciji, jo je naše društvo št. 57 JSKJ takoj po objavi obsodilo v koš, kot skrajno neprimerno za članstvo, ker je kot taka ustrojena tako, da bo malokdo silil vanjo, raz-ven v skrajni sili, če ne bo nobenega drugega izhoda. Toda zaradi tega se ni nihče posebno razburjal, k a j t i bila je neka druga stvar, za katero se je članstvo bolj zanimalo kot za kaj drugega. In to je rezerva od certifikatov v načrtu “AA.” Rezerva, to je bil predmet govorjenja pred in po konvenciji, kajti nanjo je mnogo članstva stavilo zadnje upanje, kot resnično izdatno pomoč v sili, Dobro, dobili smo jo, oziroma sprejeto je bilo, da se članom poso-juje denar iz nje, kateri jo imajo kaj. Sedaj pa, ko imamo pred seboj vsa stvar črno na belem, pa vidimo, da ni od daleč tako, kot smo pričakovali. Člani našega društva so izrazili svojo ne vol j o s tem, da so na zadnji seji dne 12. februarja protestirali proti takemu sistemu posojevanja iz rezerv, in sicer iz sledečih razlogov: 1. Obresti po 6% so pretirano visoke v teh časih, in bi po našem mnenju zadostovalo po 4%, kot je bilo prvotno določeno, ali pa sploh nič, kajti ako je rezerva naša, nam ni umljivo, zakaj bi plačevali obresti od lastnega denarja. 2. Zaradi povišanja asesmenta in starosti. Kdor hoče dobiti posojilo, mora pristopiti v načrt “AA,” in seveda se mu pri tem zvišajo mesečni prispevki. V doglednem času bo član na ta način plačal posojeno mu vsoto s samo tistimi dodatnimi prispevki, poleg tega bo moral pa še povrniti originalno vsoto, zabeljeno s 6% obresti; to se nam vidi malo preveč oderuško od naše matere Jednote. Potem pa še povišanje starosti. Ako bo šlo tako naprej, da nam bo vsaka konvencija primaknila nekaj let, bomo kmalu imeli stoletnike v naši organizaciji. 3. Nam se ne vidi pravično, da imajo člani, kateri odpotujejo v stari kraj, prednosti pri izplačitvi rezerve. Kakor je razvidno iz zapisnika letne seje glavnega odbora, dobi tak član polovico rezerve izpla- Trinidad, Colo. Člane d r u š tva sv. Andreja, št. 84 JSKJ opozarjam na sklep redne društvene seje, ki se je vršila 5. marca. Sklenjeno je bilo, da vsak član tega društva, ki živi v mestu Trinidadu, se mora udeležiti vsake redne mesečne seje. Izvzeti so le bolniki in tisti člani, ki istočasno delajo in ne morejo svojega dela pustiti. Za vse druge velja enomesečna suspen d a c i j a od bolniške podpore, če ne pridejo na sejo. Od izven mesta Trini-dada živečih članov se pa zahteva, da se udeležijo društvenih sej vsaj vsake tri mesece enkrat; član našega društva, ki tega ne bo vpošteval, bo za en mesec suspendiran od bolniške podpore. Ce kakšen član misli, da ima dober in važen izgovor, naj pride na društveno sejo in tam pove. Društveni sklepi niso samo za posamezne člane in članice, ampak veljajo za vse enako. Na omenjeni seji je bilo tudi sklenjeno, da v bodoče se ne bo za nikogar več zakladalo iz društvene blagajne. Kdor ne bo plačal, svojega asesmenta do 25. v mesecu, bo suspendiran, pa naj potem ne krivi nobenega. Ako bo tajnik založil za katerega člana, bo sam odgovoren. Naša društvena blagajna je izčrpana in ne moremo več zakladati asesmentov za nikogar. Kdor ne more zmagovati svojih asesmentov, naj iz-premeni svojo polico v načrt “AA,” nakar bo lahko dobil od Jednote posojilo v svrho plačevanja asesmentov in morebitne druge nujne potrebe. — Z bratskim pozdravom, Matt Karcich, tajnik društva št. 84 JSKJ. , član je bil pokojni. Pogreba se i I je udeležilo tudi pevsko društvo , “Ilirija” iz Canonsburga, ki je , v zadnji pozdrav, pokojniku zapelo ginljivo žalostinko. Kot brat naj se vsem iskreno zahvalim za vse izraze sožalja in naklonjenosti. Ti pa, dragi brat, odšel si k zasluženemu počitku v kraje, kjer ni več solza in trpljenja, mirno počivaš v tihi gomili, kjer Rože na grobu Ti bodo cvetele, ptičice drobne vspavanke Ti pe-le, duh Tvoj bodrilni nad nami bo plaval, dokler naš rod se bo tukaj vzdr-žaval. Žalujoči brat: Rudolph Pleteršek. Conemaugli, Pa. Članstvo društva sv. Alojzija, št. 36 JSKJ je tem potom vljudno vabljeno, da se kar mogoče številno udeleži prihodnje seje, ki se bo vršila 19. marca ob 10. uri dopoldne. Na dnevnem redu bodo razne važne zadeve, med njimi tudi razprava o iniciativi glede gradnje jednotinega doma. Vse člane prosim, da plačajo svoje asesmente do 25. marca, kajti blagajna je izčrpana in se iz iste ne more založiti za nobenega. Za društvo sv. Alojzija, št. 36 JSKJ: John Brezovec, tajnik. Cie Elum, Wash. Na soji društva Sloga ljubezni, št. 167 JSKJ, ki se je vršila marca, je bilo sklenjeno, da bo vsak bolniški obiskovalec kaznovan po pravilih, če ne bo bolnikov obiskoval, kot mu je naročeno, in če ne bo o stanju bolnikov poročal na seji ali pa potom katerega drugega člana. Članom in članicam priporočam, da se bolj številno udeležujejo društvenih sej, da ne bomo vedno eni in isti na seji. Prihodnja seja se bo vršila v nedeljo 2. aprila ob dveh popoldne v M. KauzlariČa dvorani; upam, da se je članstvo našega društva polnoštevilno udeleži. Za društvo Sloga ljubezni, št. 167 JSKJ: Leo Lemshek, tajnik. Jlvan Tavčar tako čudovito1 sal v svojem najlepšem <»* j “Cvetje v jeseni.” Možak 'star in izkušen lovec strup* kač in jih je že nešteto P j vil tudi v Ameriki. Ta ^ 'gost nas je najbolj prepričali j je konec zime in da bo K®| vesela pomlad. Kakor poroča “Koroški j renec,” je krajevni šolski 1 j Rožeku pred meseci sfcj da se odpravi slovenski P01" tamkajšnji šoli. Proti ^ s t a v n emu in proti vzgoji sklepu se je pritožilo 80 ods1 kov slovenskih staršev vsej1 loobveznih otrok na deželn1; ski svet. Te dni je prispel* šitev, ki veleva, da se mo11 prvem razredu še naprej rS slovensko-nemška začetnica slovenske otroke. Tudi kadilci štedijo. P° f tistiki monopolske oblasti v Sarajevu, v mestu in ok#: v preteklem letu potrošilo $ bak in cigarete 39,023,350 nar jev-, za 9,914,000 din«! manj kakor v letu 1931. Zn1' rSj[ šanje porabe tobaka v 11 kjer se največ kadi v Juff rosi viji, je očitna posledica ki'1'u -----------------o---------- | Ali ste v vaši naseli ustanovili angleško posM društvo J. S. K. Jednote? Bridgeville, Pa. Pod svežo gomilo na Narodnem pokopališču v Bridgevillu, Pa., počiva brat, slovenski pionir te okolice, John Pleteršek iz Sygana, Pa. Tja smo ga položili k večnemu počitku dne 1. marca 1933. Pokojni John je bil med prvimi dobro poznanimi rojaki v naselbini Sygan, kjer je preživel večino svojega življenja, odkar je prišel v Ameriko. Rojen je bil leta 1873 v Šaleški dolini na Štajerskem, kjer je preživel svoja mlada leta. Leta 1905 je prišel v to obljubljeno deželo, ter se je ustanovil na Syganu, Pa., kjer je delal ;es čas za National Mining Co. Tam se je tudi oženil ter je vzgojil vzorno družino, dva sina in tri hčerke; najmlajši sin že četrto leto obiskuje višjo šolo v Morganu, Pa. Pokojnik je v tej obljubljeni deželi užil le malo veselih ur, kajti skrb za življenje, “eden za sedem,” ni lahka navadnemu zemljanu-premogarju. Toda vse je nekako šlo do leta 1927. Takratna premogarska stavka in izguba unije ga je zelo potrla. Od takrat ni šel več delat pod zemljo. Bolj in bolj ga je težila neka skrb, kar je najbrže tudi pospešilo njegovo smrt. Pri pogrebu so bila zastopana društva SNPJ in SSPZ, kakor tudi samostojno slovensko in samostojno nemško podporno društvo iz Bridgevilla, katerih volitve, katere se bodo vršile, 4. aprila. Med nominiranimi sta tudi dva Slovenca, namreč sobrat John Živetz Jr., ki kandi- ’ f I dira za pomožnega supervizorja in Rudolf Turk za policijskega nameščenca (constable). Sobrat Živetz je dobro poznan po svoji vedni aktivnosti na društvenem in narodnem polju. Navadno je vselej vodja p r i raznih društvenih prireditvah, in je član atletičnega odbora pri J. S. K. J., kakor tudi vodja kegljačev, ki bodo zastopali našo Jednoto na American Bowling Con-gresu v Columbusu, Ohio, dne 19. in 20. marca 1933. Odkar sta se on, kot tajnik, in njegov oče, kot predsednik, zavzela za delo za društvo sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ, je društvo postalo tako živo, da člani rajši na seje prihajajo in redkokdaj jih je manj nego 40 navzočih. Vse društvene prireditve so navadno obilno posečane še s tuje-rodci, ki čislajo brata Živetz-a mlajšega, in večkrat se je že pripetilo, da je bila velika dvorana tako natlačeno polna, ko je društvo priredilo kako zabavo ali “card party,” da so morali zavrniti več udeležencev, ker niso mogli priti v dvorano. Pozdrav vsem čitateljem! Math Golobich. -------o------- ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV (Nadaljevanje iz 1. strani) na Konjiški gori. Premog je dobre kakovosti in družba ga je že poslala dva vagona v Maribor v reklamne svrho. Chicago, III. Poživljam vso članice društva Zvezda, št. 170 JSKJ, da se gotovo udeleže naše prihodnje seje, ki se bo vršila v sredo 22. marca v običajnih prostorih. Na dnevnem redu bo več važnih točk, zato je potrebno, da so navzoče vse članice, brez izjeme. Vse članice so dalje prošene, da redno plačujejo svoje ases-mente in se na ta način izognejo neljube spspendacije. Društvo je brez denarja, istotako tajnica ne more za nobeno založiti. Glavni blagajnik pa zahteva svoje vsak mesec pravočasno. Prosim, da članice ta poziv vpo-števajo. Sestrski pozdrav vsem članicam društva Zvezda, št. 170 JSKJ! Agnes Jurečič, tajnica. Denver, Colo. Člane društva sv. Jožefa, št. 21 JSKJ prosim, naj skrbe, da bo vsak imel pravočasno plačan svoj asesment, da ne bo suspendiran. Asesment mora biti plačan do 24 v mesecu. Tajnika ni treba prosit, da bi za koga za-kladal, ker je sam brez dela in zaslužka, torej nima s čim za-kladati. Kdor pa želi, da se zanj založi iz društvene blagajne, mora priti osebno na sejo in apelirati na člane, da to dovolijo. Tajnik sam tega ne more storiti. Prosim, da člani ta navodila vpoštevajo. — Z bratskim pozdravom, John Schutte, tajnik društva št. 21 JSKJ. Ljubljanska poštna direkcija je nedavno zasačila dva poštna uradnika, ki sta o d p i r a 1 a iz Amerike došla pisma in jemala iz njih denar. Nepoštena ptička ima v rokah ljubljansko deželno sodišče. V okolici Mirne peči na Dolenjskem zasleduje orožništVo večjo vlomilsko družbo ciganov, ki so v raznih vaseh pokradli mnogo jestvin, pijače in obleke. Ljubljanski dnevnik “Jutro” poroča: Prišel je v uredništvo prijazen možakar iz Poljanske doline, in potegnil izpod suknje s časopisom zamašen Štefan. Že se je zdelo, da je zadišalo po slavnem poljanskem brinjevcu, ampak zmota nam je hudo segla v srce, ker je bil v Štefanu namesto žlahtne poljanske dišave, dolg pisan modras. Stari Bro-dovec iz Kopačnice nad Gorenjsko vasjo, ki se piše za Jurija Čerina, je hudo pošast ujel v Lovskem brdu nad Poljanami, torej tam v onih sončnih krajih pod Blegašem, ki jih je dr. 1SK0VINE T od najmanjše do največje za * DRUŠTVA in posameznike izdeluje lično moderna slovenska unijska tiskarna. Ameriška Domovina 6117 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND,OHIO RURLEY TOBAK KENTUCKYJA “Direktno od prideloval do vas” Kentucky Burley tobak , rmetana najfinejših prideš |;i jih more plodovita keI1' ckyška zemlja producirati, ® Corel, sočnolist, gladek in I”. hak, istih starodavnih okU»" in dišav, ki jih dobi le po P*J vilnem “staranju.” Mi smo P™ pričani. da niste še nikciaf j Eivljenju okusili ali pušili "J, zadovoljivega in okusnega baka. . POSEBNA PONIJI^ pet funtov tobaka pušenje $1 , Starovrsten, zrel, sočn0^, av Naš kentuckyški Burley to&jjU se tako močno loči od tov»r': >tti( ško pripravljenega tobaka, % . . se loči dan od noči. Prost , sl vseh kemikalij in drugih Pj, .pravkov, ki zakrivajo pom9')], kljivosti, zavajajo okus in podkopavajo zdravje. u \ Mi se poslužujemo istih , pri pripravljanju tobaka, j se Jih posluževali naši pra“ j, za svojo porabo. Vsa trdost, odpravljena, ničesar ni v nJv kar bi grizlo jezik ali oPaV okus. Tisoči ljubitelji tobaka ■ rom sveta prisegajo pri nel kosljivih svojstvih tega tol za kajenje in' žvečenje. ZMANJŠAJTE VAŠE IZDATKE ZA TOBAK Mi prodajamo direktno pridelovalca, kar odpravi centov davka pri funtu, ves ® biček tovarnarjev in posre® valcev, kar pomeni za vas Pi hranek 50% ali več. Nik«-* lepih zavitkov ali okraskov, mo kvaliteta, in mnogo iste' ZA ŽVEČENJE ALI ^ PUŠENJE pet funtov za $1.00 Cena, ki prihrani dei Pošljite nam en dolar vam bomo takoj poslali v\. funtni zavitek. Denar pov*1.« mo, če pošiljatev ne bo za1 ljiva. Pet funtov starovrstnega ^ tuckyškega Burley tobaka d® jf velikih obrokov za pušiti a» zalogajev tobaka za žvečenje- 25^ Pošljite 25 centov v sreWJjwr.. poskusni eno-funtni zavite^ 1| lahkega ali močnega tobaka- >8^ poskusen zavitek vas bo PreP |0, čal. I«1 Independent Tobacc® j* Growers Association I01 McClure Building, J* FRANKFORT KY, ' r ......................-5» GLAS NARODA P NAJSTAREJŠI NBODVrtf*1 SLOVENSKI DNEVNI* V AMERIKI , Je najbolj razširjen slo*®^ , list v Ameriki; donaSa vfl*J\jj»J>a nje svetovne novosti, najb°>č\ Izvirna poročila lz stare doj*')!, vine; mnogo Sale ln pr% Fe romanov najboljših pisatelj«’’ |Q] Pošljite $1.00 h, ln pričeli ga bomo poSUJ* Vsa pisma naslovite n*! . GLAS NARODA, 216 W. 18th St., New Terk. Sij tel t »10 or tv£ ih h( |lo i’ll: 1 Ni h d^ »-e, io ji h] * \ Joliet, III. Začetkom preteklega tedna se je vršila v tukajšnjem mestu konvencija republikancev za nominacijo kandidatov za mestne ZA VELIKONOČ se spominjajo rojaki na svojce v domovini in, če le mogoče, pošljejo kak dar v denarju. Glede denarnih pošiljatev pazite v bodoče za cene na tem mestu. Vsled vladno proglašenega bančnega praznika začasno ne pošiljamo denarja. Onim, ki so namenjeni potovati v staro domovino na spomlad ali v poletju, svetujemo, da nam pišejo za pojasnila. Dolgoletne skušnje vam zagotavljajo najboljšo postrežbo. Vsa pisma in denarne pošiljatve naslovite na: - METROPOLITAN TRAVEL BUREAU Frank Sakser 216 W. 18th St., New York, N. Y. t?