Obseg:: Soseda Razumnika prašičja reja. — Preosnova ljudske šole. — Napravljanje presnega masla. — Vprašanja in odgovori.
- Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva. — Tržne cene. — Inserati.
METOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe	za vojvodino kranjsko.
---------
Ureja Gustav Pire, družbeni ravnatelj.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — (Jdje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 50 K, na '/, strani 30 K, na </4 strani 15 K in na '/6 strani 10 K. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3.
Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
Št. 6. Y Ljubljani, 31. marca 1904. Leto XXI.
Soseda Razumnika prašičja
(Dalje.)
IX. Tekališče za prašiče.
Sosed odpre vrata na južni strani hleva ter stopi s Kopitarjem na prosto
Pred njima se razprostira lep, kakih 40 štirjaš-kih metrov velik ograjen prostor na južni strani svinjaka. V jesenskem soincu (bilo je meseca novembra) je zadovoljno ležala lepa doječa svinja, in okoli nje so se drvili živahni pujski (glej pod. 15.).
„Ta prostor je določen le za eno družino," pojasnjuje Razumnik. „Dve drngi
tekališči sta takoj tik tega, a nista toliko sta strmi."
Podoba 15. Tekališče za doječe svinje
prostorni ter
,.Kaj ne škoduje pujskom, če se morajo plaziti po takih strminah?" vpraša Kopitar. ,.Saj se lehko prekucnejo ali dol popadajo."
,,Pujski plezajo okoli kakor koze." zagotavlja smejč sosed; „to plezanje gorindol jim nič ne škoduje, narobe, po mojem mnenju jim celo še zelo prija.Udje in prsi se jim pri takem plezanju imenitno razvijajo. Sicer pa imajo tudi steze. Na teh tekališčih ostanejo pujski še potem, ko so odstavljeni, toliko časa, da se morajo svinjice ločiti od
mrjaščekov. Mladi mrjasci pridejo čez 3 do 4 tedne, ločeni drug od drugega,v posebne koče. Pozneje nameravam prirediti cel<3 za
vsakega mladega plemenskega mrjasca posebno tekališče."
„Zakaj pa takih mrjaščekov ne pustiš skupaj?" vpraša začudeno Kopitar. „Saj jim ne more škodovati, če ostanejo skupaj."
„Ni res," zagotavlja Razumnik, „kajti, če je več toliko starih mrjaščekov skupaj, potem se love in se upehajo. Vrhutega prezgodaj spoznajo svojo moško naravo, in tudi ne uspevajo več tako dobro."
„Pojdiva sedaj pogledat še veliko tekališče, kamor izpuščam svoje velike breje svinje," vabi Razumnik.
Kmalu sta bila pred 2 m visoko , preprosto leseno ograjo, in sosed je odprl vrata. Moža sta bila sedaj na četrt hektara velikem ograjenem prostoru, ki je bil okoliinokoli zasajen z visokim, senčnatim drevjem. Na sredi je bil cementni kal, kamor sta vodila od dveh strani dohoda (glej pod. 16.). S cementnim kalom je bil zvezan iztok vodovoda.
„To je tekališče za odrasle prašiče in njih kopelj, ki poleti ščetinarjem imenitno prija," razklada sosed.
,,Tukaj ni drugega raslo kakor kropive in enak plevel, sploh: bil je nerodoviten prostor, ki ni bil za nikako drugo porabo. Ta prostor sem ogradil in sedaj imam krasno tekališče za prašiče.
Naprava kala tudi ni bila posebno draga. Tu imam vse združeno, kar je za tako tekališče potrebno, namreč solnčno lego in poleg nje tudi senco drevja. Prašiči lehko rijejo. Voz zdrobljenega starega zidovja sem tudi dal pripeljati. Prašiči se lehko kopljejo in potem na solncu grejejo. Odkar imam to tekališče, sem izredno zadovoljen z uspevanjem in zdravjem svojih prašičev."
„Da, da, to je že res; ali taka tekališča morejo prirejati le bogati ljudje, kakor si ti, sosed," ugovarja Kopitar. „Mi reveži tega ne moremo."
»Popolnoma tvoj ngovor ne velja," odvrne Razumnik. „Koliko pustinj se nahaja v bližini posameznih hiš ali vasi; koliko je prostorov, kjer rasejo samo kropive in plevel! Vsi ti prostori bi se dali kaj koristno
Podoba 16. Tekališče za plemenske prašiče s kopališčem.
Podoba 17. Trnkan prašič.
porabiti za taka tekališča. Saj ni nikjer zapisano, da mora tekališče meriti četrt hektara.
Preprost kal iz ilovice se kaj kmalu naredi, in če ni druge vode blizu, se pa vanj napelje deževnica s streh. Vse se naredi, če je le kaj resne volje.
Če bi se naši kmetje vselej in povsodi ter v vseh pogledih vedeli okoristiti z
vsako priliko, bi bilo v marsičem veliko bolj e!
Tudi majhno tekališče zadostuje. Poglej to tekališče! Prašiči ga rabijo komaj do polovice. To ti kaže tam zadaj nepohojen plevel. Prašiči so največ blizu vhoda in okoli kala.
Če ni drugače, zadostuje za prašičje tekališče
popolnoma tudi kak majhen prostor, da je le 20 do 30
štirj aških metrov velik, da je solnčnat in deloma z drevjem ali s
čim drugim obsenčen in da je na njem, seveda če je mogoče, majhen kal ali vsaj luža. ktere voda se da od časa do časa premeni ti ali obnoviti."
Temu razkladanju je Kopitar seveda moral pritrditi.
X. Pomen paše za prašiče.
Čez nekaj časa vpraša Kopitar: „Kaj pa, ali bi ne bilo dobro prašiče tudi na pašo goniti, na pr. na str-nišča?"
„Gotovo je to zelo primerno," odgovori sosed. „Ne le, da se prašiči pri tem gibljejo, oni dobivajo na strniščih tudi mnogo takega, kar lehko pojedo, in doma jim potem ni treba toliko pokladati. Računati je seveda, če pastir ni predrag in če se taka paša izplačuje."
„Jaz sem menil, da se prašiči tudi na paši lehko prežive," dostavi Kopitar. „Na grajskem deteljišču v Zaloki sem nedavno videl, da se je pasla čreda prašičev kakor goved."
„To je res," pritrdi sosed. „Na deteljiščih ali na njivah, posejanih z mešanico iz detelje in trav, se
Podoba 18. Plemenjak „Perun."
prašiči s pašo prav dobro prežive, če se jim potem doma še nekoliko dodaja. Prašiči se na pašo prav kmalu in izborno privadijo. Poleti je taka reja prašičev prav poceni. Če je prostor ograjen, niti pastirja ni treba."
„Jaz bi pa mislil, da prašiči deteljišče hitro popolnoma razrijejo in potem prav kmalu nimajo več jesti," pripomni Kopitar neverno. „ Jaz kar umeti nisem mogel, da so se prašiči tako mirno pasli, kakor da bi bili čisto pozabili na svojo navado, da povsodi rijejo."
„To ima pa zopet svoj poseben vzrok," se smeja Razumnik. „Prasiče, ki naj se pasejo, je treba trnkati, to je: skoz gornji rob rilca se jim vtaknejo žičasti obročki, (glej pod. 17.). Če trnkan prašič hoče riti, mu ti obročki delajo prav znatno neprijetnost, in prav rad neha riti."
„Potem bom pa svoje prašiče trnka], preden jih spustim na tekališče," meni Kopitar. „Kolikokrat sem se jezil, ker so vse prerili."
„To bi pa ne bilo pametno, ljubi moj," ga zavrne smejaje sosed. Kaj naj pa pojedo prašiči na tvojem pustem tekališču, kjer jev komaj nekaj plevela. Če se prašiči ženč na tekališče ali na strnišče, potem bi bilo pač silno neumno s trnkanjem zavirati jib, da bi ne rili. Pustinji vendar nič ne škoduje, če jo prašič razrije, kakor tudi ne strnišču in prašeni njivi, ki je za prašičjo pašo tudi primerna. V zemlji dobivajo prašiči marsikaj, kar jim prija: črve, gliste, polže, žuželke itd., posebno pa rudninske snovi, ki so jim toli potrebne.
Pusti torej mimo svoje prašiče, naj rijejo po takih tleh. Če boš pa prašiče pasel po deteljišču ali travni celini, potem jih seveda trnkaj, prej pa ne. Na tekališču pa pusti svojim prašičem vso prostost ter jim ne brani riti."
V takih pogovorih sta moža prišla počasi v vas, in Kopitar se je hvaležno poslovil, a poprej je še Razumniku obljubil, da pride v nedeljo z nekterimi sosedi k njemu v vas, da jih nekoliko pouči o reji in krmljenju prašičev.
Razumnik je namreč nekoč obljubil svojim sosedom,
Podoba 19. Mlada plemena svinja ,.Lada."
ki se za to zanimajo, da jih nekoliko pouči in jih zlasti opozori na napake, kterih se vsakdo lehko ogiblje, če jih pozna.
XI. Kakšni naj bodo plemenski prašiči.
Bilo je v nedeljo popoldne.
Kakih šet vaščanov je prišlo s Kopitarjem k Razumniku. Saj so vsi vedeli, kako umen prasiče-rejec je njih sosed. Tudi jim je Kopitar pripovedoval, kaj vse je zadnjič videl in slišal.
Razumnik jih je prav prisrčno sprejel ter jih je takoj peljal v svoj svinjak.
Najprej jim je pokazal lepega mrjasca „Peruna" (glej pod. 18.).
„To je pa lep mrja-sec,"meni mlinarVrhovnik. „Lepši se redkokdaj vidi."
„Mrjasec je že dober" potrdi Razumnik. „Glava je lepa in primerna plemenu. Nos je zakrivljen, toda ne preveč. Rilec je krepak in ne predolg. Tega mrjasca lehko tudi spuščam na pašo.
Sprednji del in hrbet sta dobra.
Križ je dolg in širok. Vendar je hrbet malo vdrt, kar ni prav.
Život je globok in rebra so lepo vzbočena ter široka. Pleča in stegna so izredno mesnata.
Noge so kratke pa vendarle krepke.
„Perun" je 10 mesecev star, in odslej ga bom spuščal po plemenu.
Dekla je „Peruna" spustila na prostoren hodnik. Vsi so občudovali lepo ustvarjeno žival.
„Seveda, če bi mi imeli take mrjasce," meni Poljanec, „potem bi tudi mi kaj boljšega priredili."
„Od mrjasca je res veliko odvisno," potrjuje sosed, „a dober mrjasec še ni vse. Tudi plemenske svinje morajo biti prave, če naj se reja izplačuje."
„Kakšne pa naj bodo prave
p«
plemenske svinje pitar. „Hvaležni ti bomo,
Podoba 20. c gube na podbradku, znaki lehkega pitanja.
vpraša Koče nam
to razložiš. Glej, nedelja popoldne je, vsi imamo tako lep čas, in ker smo se od tebe že toliko koristnega naučili, smo prepričani, da nam boš tudi glede prašičje reje marsikaj dobrega na-svetoval."
Razumnik je smehljaje poslušal. „Ljubi sosedje" je dejal ii se muzal, „predvsem morate izbrati dobro pasmo, in živali, ki jih hočete imeti za pleme, morajo imeti na sebi znake te pasme, morajo biti lepe in prave oblike, biti zdrave, rastne, in ne smejo imeti ni-kakih napak.
Kar se tiče oblik, razmotrivajmo jih na tejle svinji „Ladi." Ona je angleške, jorkširske pasme, kakor vsa moja reja. S to pasmo sem najbolj zadovoljen. Presojajmo ,,Lado" (glej pod. 19.)!"
Možje so obsuli koč, kjer jih je živahno motrila „Lada," ter so občudovali lepo, 10 mesecev staro žival.
»Glejte semkaj!" pravi sosed, „vrat se mora od tilnika navzgor nekoliko dvigati. Naguban podbradek je dobro znamenje, kajti te gube kažejo, da se bo žival rada debelila (glej c na pod. 20.). Suh in medel vrat je velika napaka in obeta slabo debeljenje.
Život sploh, zlasti pa hrbet in ledja, morajo biti široka. Prsi naj bodo toliko široke kakor križ. Zadaj za pleči naj bo žival posebno dobro razvita. Vdrt hrbet in praznota za pleči sta veliki napaki."
Preosnova ljudske šole.
Ljudska šola potrebuje korenite preosnove, če hočemo, da bo zadoščala duhu časa in da se bo v njem razvijata. Učiteljstvo samo to čuti, a čuti tudi ljudstvo, in pritožbe, ki jih slišimo, ne zadevajo ueiteljstva, ampak osnovo ljudske šole.
„Kmetovalec" je na vprašanje: ali bi ne veljala živinska sol ravno tako dobro za gnojilo kakor kalijeva sol, cel<5 ker je cenejša? kaj pametno odgovoril. Žal nam je le, da sta si „Slovenec"' in .Popotnik" ^Kmetovalcev" odgovor tako prikrojila, kakor da bi bil naperjen proti nčiteljstvu samemu.
To seveda ni res.
Mnenje „Kmetovalčevo", da naj bi ljudska šola dala kmetu ono strokovno podlago za njegovo težavno obrt, ki mu je neobhodno potrebna, podpišem z obema rokama.
Kako si »Kmetovalec* misli preosnovano ljudsko šolo, ne vem. Pisec teh vrstic si jo misli tako: Glavna učila ljudske šole so mnogovrstna berila in pa računice. Preosnujemo te — preosnovali smo ljudsko šolo. Vprašanje nastane, kako jih preosnujmo? Odgovor: „»ola bodi praktična!" „Ne za šolo, za življenje se učimo!" to bodi geslo bodoče preosnove ljudske šole.
Ce pregledujemo naše ljudskošolske knjige, vidimo v njih toliko nepotrebne navlake, da je groza! Seveda, da temu zlu niso toliko vzrok sestavitelji, ampak učni načrti — osnova ljudske šole.
Toda k stvari!
V	»Slovenskem Učitelju" sem svoje misli o tem predmetu označil takole:
I.	V nižje oddelke, v abecednik in v prvo berilo, naj bi spadali opisi.
II.	V srednji oddelek, v drugo berilo, naj bi se vpletel gospodarski pomen domače živine.
III.	V višjih oddelkih, v tretjem berilu, naj bi se obravnavala umna gnojitev, domača živinoreja.
V	nižjem oddelku, to je v I. in II. razredu, se predvsem goji nazorni nauk, ki naj bi se bolj oziral na kmetijstvo — na naravo.
V	„Učnih slikah iz nazornega nauka za I. in II. razred" najdemo obravnavane rudnine: zlato, železo, svinec, in gotovo je, da bi ne nasprotovalo kakemu
vzgojnemu načrtu, če bi obravnavali tudi najprvotnejše sestavine zemlje, kakor apnenec, kremen, pesek, ilovico itd. Rastlinstvo, zlasi pa takozvane kmetijske lastline, bi morali bolj upoštevati, kakor se je to dosedaj godilo.
Tudi domače živalstvo se nekako zanemarja, a bolj se opisuje in upošteva divjina. In tako postopanje ne nasprotuje zgolj gospodarskemu zmislu, ampak tudi vzgojnemu.
Kakor se opisujejo živali v I., nižjem oddelku, tako se i v srednjem in najvišjem. Sami dolgi opisi! Kakor se opisuje medved, volk, lev itd., tako še tudi opisuje krava — če morda ni še celo izpuščena! In vprašam: Kakšno korist ima vendar kmečki otrok, če ve opisati morskega psa, a niti ne ve, kolikega pomena je zanj govedo! Da, gospoda! Živinoreja zasluži tuli v naših ljudskošolskih knjigah več pozornosti, ker obeta biti rešiteljica iz kmetijskih neprilik.
Tudi bi bil lehko v šolskih berilih kak vzoren načrt hleva, skednja, svinjaka i. t. d,. Končno bi bilo lehko tudi kaj o živinozdravništvu, kakor 1. bolezni,
2.	vzrok bolezni in morebitno razširjanje na človeka,
3.	znamenja bolezni in 4. zdravljenje živali.
Tupatam imajo tudi že zavarovalnice za živino; morda tudi o tem kaj?!
Da je v resnici potrebna taka strokovna iiobrazba, | priča dejstvo, da ljudstvo le malo bere strokovne knjige, ki jih izdaja „Mohorjeva družba". Zakaj jih tako malo bere? Ne razume jih! Zna mehanično brati, a pride do besed, kakor ogljik, dušik, kisik, ogljikova kislina, žveplena kislina, fosforova kislina, kalij, natrij, prašnik, pestič. brazda, vrat, plodnica; pride do raznih soli, okisov, a vse to mu je nerazumljivo; in česar ne razumemo, nas ne zanima.
Sadjarstvo! Kdo ne priznava te važne panoge v kmetijstvu! Resnica pa je, da je še mnogo, mnogo I kmetovalcev, ki nimajo zmisla za napravljanje drevesnic, ne vedo, kako je obirati sadje, ne, kako je zatirati škodljivce i. t. d.
Pač se naši otroci uče o magnetizmu, o elektriki, o gori Gavrizankar; a kdor bi menil, da bi v našem ljudskošolskem berilu našel kratek, jedrnat opis o po-žlahtnjevanju sadnega drevja, bi se zelo motil!
In kako je z dugimi panogami kmetijstva!?
Gozdarstvo, čebelarstvo, perutninarstvo, zelenja-darstvo, ribarstvo — to so nam španske vasi!
Največji greh, ki mi ga bo kdo predbacival, bo pa ta: „Vsa nepotrebna navlaka iz prirodoznanstva, zemljepisja in zgodovine iz ljudskošolskih beril vun, a na njeno mesto upletimo berilne sestavke, ki nam bodo kazali v zemljo, rediteljico vseh živih bitij!
Ker sem v začetku omenjal računico, naj z njo tudi končam. Povem svoje misli o nji prav na kratko: Računica naj bi kmetom kazala vzorno knjigovodstvo, opisala naj bi najpriprostejši ustroj kmetijskih zadrug, mlekaren, posojilnic in hranilnic, in imela naj bi mnogo iz življenja vzetih praktičnih nalog! Iv. Štrukelj.
Napravljanje presnega masla.
(Piše Anton Pevc.)
Mnogo se je že pisalo o mlekarstvu tudi v slovenskem jeziku. Vendar nisem še našel črtice, ki bi bila iz praktičnih izkušenj opisovala način zboljševanja naših mlekarskih izdelkov. Mnogi so mnenja, da se iz strokovnih knjig ne more nihče ničesar naučiti ter da je potreben zgled učitelja. V gotovem oziru je to res. Vsekako pa mlekar, ki ima vsaj poglavitno praktično
podlago v mlekarstvu, more popolniti svojo izobrazbo iz črtic, ki mu kolikor mogoče na drobno razjasnjujejo vsako delo, ter si tako zboljševati svoje izdelke.
V	naslednjih kratkih poglavjih bom skušal podati zgled, kako naj se predrugači sedanje delo v naših mlekarnah. Če hoče kdo napredovati, mora imeti veselje za to. Vsaka stroka ima posebne težave; v mlekarstvu je pa glavna zahteva, paziti na vsako malenkost, ker je ravno malenkost lehko vzrok slabili uspehov.
I. Dobava smetane.
Če mleko dalj časa stoji, ne da bi se mešalo, izločuje svojo tolščobo, in dela se smetana. Mleko sestoji iz različnih snovi: iz vode, sirnine, beljakovine, mlečnega sladkorja itd. Med vsemi najimenitnejša je tolščoba, Oaa je v majhnih krogljicah, ki zaradi svoje lehkote silijo na površje in tvorijo smetano.
Smetano so že odnekdaj podelovali v maslo. Razni načini posnemanja smetane so se vedno boljšali, dokler nismo dobili posnemalnih strojev. Prva splošna navada je bila, da so pomolzeno mleko dejali v plitve latvice in so jih devali na hladen prostor; čez 24 do 48 ur so smetano posneli z žlico. V mnogih krajih na Kranjskem se pusti mleko tako dolgo, da se skisa; šele potem se loči smetana, ki je naredila nekako kožo, večkrat že plesniva. Presno maslo iz te smetane je kislo, grenkega okusa in ni trpežno.
V	sirarnah, kjer se izdeluje pust in četrtmasten sir in ki nimajo posnemalnega stroja, se rabijo še cinove latvice večje oblike. V teh postavimo mleko v mrzlo, skoraj ledeno vodo. Čez en dan ali dva posnamemo smetano z mleka.
Boljše od latvic so po mlekarnicah dobro znane Švarčeve posode. Te se napolnijo z mlekom, se postavijo v mrzlo vodo ter se v 48 urah posnamejo. Rabijo se zaraditega, ker zavzemajo mnogo manj prostora kakor latvice.
Neprecenljiva dobrota v mlekarstvu so posnemalni stroji. Navadno posnemanje je zamudno, zahteva mnogo prostora, in maslo je manj trpežno; večkrat se spridi tudi mleko. Pri posnemalnikih se zaradi hitrega vrtenja zbirajo na površju tolščne krogljice in odtekajo v podobi smetane.
Prvi posnemalnik je izumil inženir W. Lefeldt leta 1877. Ta je le toliko posnel v enotrajnem vrtenju, kolikor je držala njegova posoda; zato je bilo treba stroj tolikrat ustaviti, izprazniti in napolniti, da je bilo vse mleko posneto, šele leta 1879. so izumili posnemal-nike, ki so delali brez presledkov.
V	naših mlekarnicah rabimo splošno posnemalnike alfa, ki posnamejo vedno najčisteje. Najdejo se tudi posnemalniki krona in še druge vrste, a so le redke prikazni. Razložiti sestavo teh strojev se mi ne zdi potrebno, ker je vsakemu mlekarju dobro znana in bi to niti ne bilo mogoče brez slik.
Mleko se posname s posnemalnikom 30 do 35 0 C toplo. Posnemalnik alfa posnema še dobro pri 20° C. Nad 35 0 C. naj se mleko ne segreva.
Da mleko enakomerno in najprimerneje gorko doteka v posnemalnik, rabimo grelnike. Če je mlekarna opremljena s parotvorcem, najdemo pasterje, namreč cinovo z lesom obdano okroglo posodo z dvojnim dnom, kamor se spusti para. Oskrbljen je paster z mešalno pripravo, ki ovira, da se dna dotikajoče mleko ne prismodi. Tudi najdemo jarine z dvojnim dnom; mleko v teh se mora vedno lehno mešati.
Če ni parotvorca, se rabi segrevalnik, kije obenem tudi peč. Isti obstoji iz navadne okrogle železne peči,
in vanjo je obešen majhen kotliček, ki se napolni z vodo. V ta kotliček se pritrdi posoda za mleko. Ko se peč zakuri, se segreva voda, in s to vred se segreva mleko. Posoda za mleko je dvojni cilinder: notranji manjši, zunanji širji. Mleko teče iz jarina v okroglo posodo, pritrjeno nad pečjo. Ta posoda ima v sredi odprtino, da skozi teče mleko v segrevalnik. Odtod pride mleko v široki cilinder, se segreje od vroče vode ter se vzdiguje po notranjem ožjem cilindru (ki je brez dna) do cevi za odtok v posnemalnik. Enakomerna toplina se zdržuje stem, da je dotok in odtok mleka večji ali manjši ter da se močneje ali slabše kuri. Tak segrevalnik priporočam vsem mlekarnam, ki so urejene na roko ali drugo mrzlo silo.
V nekterih mlekarnicah imamo vzidane bakrene kotle z vodoravnim dnom. V te se postavljajo posode, napolnjene z mlekom, dokler ni zadosti gorko. Tako ravnanje ni piiroeno in je zamuino za večje mlekarne.
Hitrost vrtenja je razna z ozirom na vrsto in kolikrst posnemalnikov in je veduo predpisana za posamezne stroje. Posnemalnik alfa se zavrti 5000 do 6000 krat na minuto, kar pomeni pri ročnem posnemal-niku zavrteti gonilno veliko kolo 50 do 60 krat v minuti, pri posnemalnikih na silo udari zvonec, ki je za merilo hitrosti, 50 do 60 krat v minuti. (Dalje prih.)
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 85. Seim naj zatrem na pašniku resje in breze? Pašnik nameravam preorati in v njivo izpreme-niti. (A. B. v C.)
Odgovor: Breze morate posekati in štore ter korenine vsaj toliko globoko izkopati, kolikor globoko boste orali. Vsled oranja in obdelovanja resje samoodsebe izgine.
Vprašanje 86. Kako je to, da moja prasiea vkljub rednemu pokladanju klajneg-a apna glodata les? (A. B. v Č.)
Odgovor: To prihaja odtod, ker prašiča nista pravilno oskrbovana in krmljena. Bajte prašičem priliko, da se izko-dijo, da morejo žreti nekoliko prsti, in pokladajte jim primernejšo krmo, ki ne tvori v želodcu preveč kisline. Skrbite tudi za snago in glejte, da v koritih piča ne zaostaja in se ne kisa.
Vprašanje 87. Ali je repa, ki je čez zimo zunaj ostala in sedaj bujno cvete, dobra za zeleno gnojilo, t. j. da se p o d o rje, ali jo je bolje porabiti za krmo? (I>. B. v Z.)
Odgovor: Taka repa ni veliko vredna za krmo, in ravno tako malo ali še manj za gnojenje, kajti za obe porabi ima kaj malo redilnih snovi v sebi.
Vprašanje 88. Imam dve leti starega, junca, ki mu raseta rogova navzdol. Ali je res, kakor pri nas trdijo, da se to da na ta način popraviti, da se na rog natakne ravnokar iz peči vzet vroč kruh ali vroča pečena repa in se potem rog poljubno zavije? (V. M. v V.)
Odgovor: To je res, da se z veliko vročino rog toliko omehča, da se da kriviti, a vročina mora biti precejšnja in dolgo trajajoča, kakršne ne da ne vroč kruh in ne vroča repa. Vrhutega bi zadostna in dolgotrajna vročina poškodovala zelo občutljive dele pod rogom tik glave, vsled česar lehko nastane huda bolezen, ki bi naredila, da rogovi odpadejo. Vroč kruh ali repa bi premalo časa grela, vendar zadosti, da se lehko bolezen izcimi. Z vročino rogove naravnati torej nikakor ne gre. Pri mladi govedi včasih zadostuje v gotovih presledkih, na pr. vsak teden ali vsakih 14 dni, rog na vzbočeni strani, t. j. tisti, na ktero bi ga radi zakrivili, z
nožem ali s koscem stekla ostrgati; potem se rog samodsebe uravnava. Edino pravo sredstvo, roga uravnati, je pa primerno narejen kos lesa, ki se natakne čez oba roga nad glavo; v tem lesu se rogovi silijo, da prav rasejo. Pa tudi to sredstvo velja le pri mladi govedi. Pri dveletnem juncu Vam pa priporočamo, da opustite vsako uravnavanje rogov kot brezuspešno.
Vprašanje 89. Lansko leto sem imel prašičke, ki so se kmalu po rojstvu začeli po vsem životu drg"niti, kakor da bi bili ušivi, a so bili cisti, ter so polagoma vsi poginili. Letos imam zopet mladiče, ki se prav tako drgnejo, zato prosim pouka, kakšna bolezen je to in kako jo je zdraviti? (J. V. v M.)
Odgovor: Samo zato, ker so se prašički drgnili, niso poginili; biti so morali bolni. Če se žival drgne, je znamenje, da jo srbi, in srbijo pa uši ali kaki kožni izpuščaji. Vi sicer pišete, da so bili prašički čisti, a zdi se nam, da ste jih le premalo natančno pregledali. Če prašički nimajo uši, potem imajo kožni izpuščaj, ki se kaj lehko primeri, če niso oni kakor tudi doječa svinja prav oskrbovani. Tak izpuščaj na sesajočili prašičkih se naredi, če ni snage v hjevu, če prašički ne hodijo na piano, t. j. na čist zrak in solnce, in če svinja dobiva prazno klajo brez vsake izpremembe. Mi sicer za gotovo ne moremo vedeti, na čem so Vaši prašički poginili, prepričani smo pa, da vzrok ni bila nikaka nalezljiva bolezen, temveč le slab hlev in nepravilno oskrbovanje doječe svinje in njenih mladičev.
Vprašanje 90. Na nekem mestu mojega vinograda trte prav slabo rasejo. čeravno je ves vinograd enakomerno gnojen. Te trte mislim pog-nojiti s čilskim solitrom, zato prosim pouka, kako in kdaj je to delo zvršiti. (T. Ž. pri Sv. T.)
Odgovor: Priporočamo Vam raztopiti 3—5 kg čilskega solitra v 100 litrih vode ter meseca maja dati vsaki trti 3—4 litre te tekočine. Če uspeh ne bo zadosten, ponovite to delo čez kake 3 tedne.
Vprašanje 91. Pri nas delajo jerebice veliko škodo stem, da zobljejo popje na sadnem drevju in tudi na trtah. Kaj je proti temu ukreniti?
Odgovor: Proti tej nepriliki ne morete nič ukreniti, a imate pravico terjati od najemnika lova povračilo za škodo.
Vprašanje 92. Koliko redilnih snovi ima oves v sebi in koliko lanene tropine, ker se mi zdi, da bi bilo pri sedanjih cenah bolje krmiti oves kakor tropine?
Odgovor: Sestava v odstotkih je naslednja:
beljakovine, tolšce, dušika proste lesna spojine, vlaknina oves	12	6	56	9
lanene tropine 28	11	30	11
Ker pridejo vpoštev predvsem beljakovine, manj tolšče, in šele v tretji vrsti dušika proste ogljikove spojine, potem je razvidno, da imajo lanene tropine več kakor dvakratno krmsko vrednost ovsa.
Vprašanje 93. Pred hlevom mislim napraviti vodnjak in živino v hlevu napajati. Vodnjak hočem popolnoma pokriti. Pri nas trdijo, da voda v zaprtem vodnjaku ni dobra in da ni zdravo živino v hlevu napajati. Koliko je na tem resnice? (J. I), v S,)
Odgovor: Bolj če je vodnjak zaprt, tem boljši je za vodo, ker je manj prilike za onesnaženje. Trditev, da je voda v pokritem vodnjaku slabša, je nezmisel, ki nima podlage. Istotako je nezmiselna trditev, da je napajanje živine v hlevu nezdravo. Zakaj neki ? Za živino, ki je vedno v hlevu, je pač zdravo, če hodi daleč na vodo, a zdravja ne daje kraj, kjer se napaja, temveč pregibanje na čistem zraku, če se živina dovolj pregiblje na planem, potem je napajanje v hlevu tako zdravo, kakor kako drugo, če se vrši dostikrat in v zadostni meri.
Vprašanje 94. Pri nas je splošno v navadi, da se 3 do 6 dni starim pujskom polomijo zobje, t, j. kraj-niki in okla, zgoraj in spodaj. Ali je to umestno ? (J. M. pri Sv. J.)
Odgovor: Prašički, ki pridejo na svet, imajo jako špičaste zobe, ki pri sesanju prizadevajo svinji bolečine, in odtod večkrat prihaja, da potem svinja ne pusti sesati in celo prične sovražiti in moriti svoje mladiče. Iz tega vzroka je dobro, pujskom poščipati špice zob; pri pujskih od občutljivih in hudobnih mater je pa to neobhodno potrebno. O vsem tem bomo pozneje še podrobneje pisali.
Vprašanje 95. Pri nas je navada, da se rabi za seme le ajda, ki ima malo moke v sebi, torej najslabša. Pravijo, da je vseeno, kakšno je seme, da le kali, in tudi jaz sem se prepričal, da je vseeno, kajti jeseni se ni prav nič poznalo, kje je bila sejana dobra in kje slaba ajda. Kakšno je Vaše mnenje? (H.JM. pri Sv. J.)
Odgovor: Mi smo pa popolnoma nasprotnega mnenja, kajti ajda ne dela izjeme, in kar velja pri drugih nastlinah, to velja tudi pri ajdi. Le iz najboljšega semena se more doseči dober pridelek. Vam je vseeno, ali pridelate mernik klenega zrnja, ali pa mernik plev. Na njivi priznamo, da ni očiten poseben razloček; če bi pa pridelka iz slabega in iz dobrega semena tehtali in primerjali, potem bi pa že prišli na velik razloček.
Vprašanje 96. Imam telico, ki ima po vratu vse polno bradavic. Te bradavice so se pričele delati že pred letom in se sedaj čedalje bolj množe. Kako te bradavice odpravim ? (J. O. v P.)
Odgovor: Bradavice se najhitreje odpravijo, če se odžigajo in izluščijo, kar pa more le veščalt narediti. — Dobili smo sporočilo, da se bradavice z uspehom preženo, če se vsak dan s špehom mažejo. Mi o tem nimamo skušnje; poskusite pa lehko, saj je poskus legak in poceni.'
Vprašanje 97. Ali sme najemnik lova nastavljati blizu hiš pasti za lisice, ne da bi ljudi na to opozoril? Ljudem se dela velika škoda, ker se love psi, mačke in kuretina. (A. S. v V.)
Odgovor: Najemniku lova ni z nobenim zakonom prepovedano nastavljati pasti, vendar je on odgovoren za vsako škodo, ki se pripeti vsled njegovega početja. Glede povračila za škodo zaradi ubitih psov in maček bo seveda nastalo vprašanje, če so te živali tamkaj sploh smele biti, kajti najemnik lova sme preganjati pse in mačke, ki brez gospodarja tekajo po lovišču in utegnejo divjačino zasledovati.
Vprašanje 98Naša vas je pogorela, in spomladi se bo splošno zidala. Premožnejši bodo pač zidali in strehe z opeko krili, vendar je veliko revežev, ki bodo veseli, če bodo zmogli lesene, s skodlami krite stavbe. Sedaj pa nekteri prete, da občina ne bo dovolila takih lesenih stavb, zato vprašam, ali so lesene stavbe res prepovedane, in kaj je storiti, če bi se resnično hotele zabraniti? (J. B. v P.)
Odgovor\: § 42. kranjskega stavbenega reda res prepoveduje lesene stavbe in v § 45. tega reda se zapoveduje, strehe kriti le z rečmi, ki niso zgorljive, vendar pa § 71. dovoljuje olajšave, in sicer slove točka 7 tega paragrafa takole: ,.Poslopja iz lesa so dopuščena v krajih, kjer kakovost stavbenih tal ne pripušča drugačnega stavljenja, ali kjer je ognja varno gradivo dobiti le z neprimerno velikimi stroški. Tudi je dopuščeno, strehe kriti s skodlami in s slamo ali s kako drugo ne ognja varno tvarino. Vendar se mora pri lesenih poslopjih strešno lesovje dobro ločiti od stropnega lesa, in strop se mora pokriti z 11 cm debelim ilovnatim tlakom." — Proti občinskim sklepom o stavbenih rečeh se je v teku 14 dni pritožiti na deželni odbor.
Gospodarske novice.
*	Sadnega drevja, in sicer jablan in moštnic lepih, visokodebelne rasti, ima družba še nekaj 100 komadov ter bo dotlej, dokler bo še kaj zaloge, izvršila vsako naročitev. Istotako ima še nekaj 100 komadov šibkejšega visokodebel-natega sadnega drevja po prav nizki ceni. Podružnice, ki žele kaj takega šibkejšega drevja brezplačno, da ga razdele med revne posestnike, naj se takoj zglase.
*	Gospodarske potrebščine za pomlad, zlasti semena, ki jih družba oddaja svojim udom, so v tem listu vse objavljene, ter prosimo se teh objav držati ter nam z nepotrebnimi vprašanji ne delati nepotrebnega dela. Naročniki naj natanko prijavljajo svoj naslov in tudi zadnjo pošto, oziroma železniško postajo.
*	Vse naročeno sadno drevje, bodisi od podružnic ali od posameznih udov, se je od 14. do 26. t. m. razposlalo. Ce se je kakšna naročitev pregledala, če kdo ni naročenega drevja dobil, naj se takoj zglasi, istotako tudi tisti udje, ki so pozabili pravočasno naročiti, kajti nekaj drevja je še v zalogi, zato se vsakemu še lehko postreže.
*	Novih udov je pristopilo kmetijski družbi za 1. 1904 doslej že 687.
*	Novo drevesnico ustanovi c. kr. kmetijska družba, in je v to svrho že kupila velik prostor, ležeč v Gornji Šiški, tik državne ceste. Stroški za novo drevesnico so pro-računjeni na 30.000 K, in je kranjska hranilnica velikodušno vso to vsoto obljubila dati družbi na tak način, da z novimi stroški družbeno denarno uspe vanje ne bo prav nič trpelo. Dražba ima namen z drevesnico združiti tudi osrednjo postajo za rejo kuretine, ker je že skrajni čas, da se tudi za to prevažno panogo kmetijstva nekaj stori.
*	Časten pojav za našo družbo. Iz ravnokar objavljenih podatkov je naša dežela med avstrijskimi krono-viuami na petem mestu glede množine porabljenih kalijevih umetnih gnojil v 1. 1903. Ker je poraba drugih umetnih gnojil razmerno ravno taka, se vidi, kako lepo napredujemo. Če pa upoštevamo, da v drugih kronovinah pride večji del umetnih gnojil na veleposestva, dočim pri nas skoraj izključno le na kmete, potem lehko trdimo, da je naša dežela glede porabe umetnih gnojil od strani kmetov eua izmed prvih. Zaslugo na tem prekrasnem pojavu ima pa prav vso le naša družba,in to ji je nalepše zadoščenje za njeno delo, ktere ga smer je bila in ostane, kmetu pomagati.
*	Živinorejski shod v Noveramestu, ki se je
vršil v nedeljo, 20. marca t. 1. v gostilniških prostorih g. župana Jos. Zurca v Kandiji, je popolnoma uspel, kajti sprejeli so se soglasno predlogi, ki jih je predlagal poročevalec V. Rohrman, pristav na Grmu, in ki je v daljšem govoru pojasnjeval, da je v korist občin, če se redi zadostno število zasebnih bikov, in da je to le v tem slučaju pričakovati, če se bo reja bikov živinorejcem bolje izplačevala kakor dosedaj. Njegov govor objavimo dobesedno. Stavil je nazadnje naslednje predloge: 1.) Junčevina naj se povsodi zviša na najmanj 2 K. Manj kakor 2 K ni zahtevati, ker se v tem slučaju bikoreja ne izplačuje. 2.) Pobira naj se povsodi enako visoka juničevina. Izvzeta bodi le juničevina od posebno žlahtnih in dragocenih plemenjakov, ki je lehko višja. 3.) Občine naj pospešujejo rejo zasebnih bikov stem, da varujejo koristi bikorejcev pri zvišanju in pobiranju enako visoke juničevine in da dajejo kjerkoli mogoče za uspešno rejo bikov tudi denarne nagrade, zlasti tudi v to
svrho, da si na ta način zagotove potrebno število bikov. — Na to se je razvilo živahno razpravljanje, ki so se ga udeležili: ravnatelj Pire, deželni poslanec in graščak U1 m iz Klevevža, metliški župan Ju tras in vodja kmetijske šole Dolenc. Tekom te razprave se je čula marsiktera dobra in odkrita beseda. Vsi pa so bili edini v tem, rla bi se moralo bolj skrbeti za dobre plemenjake in da bi morale licencijske komisije zlasti po nekterih občinah strože nastopati, kakor tudi. da bi se moral živinorejski zakon sploh bolje izvrševati. Zakon je že deset let v veljavi, pa še sedaj ni znatnega napredka, ker se ne izvršuje. Nazadnje so bili sprejeti vsi predlogi poročevalca, le s to izpremembo, ki jo je predlagal deželni poslanec Ulm, da naj se pobira povsodi enako visoka junčevina brez izjeme.
Shoda so se udeležili živinorejci od raznih strani naše dežele. Največ je bilo seveda Dolenjcev. Ali prišlo je tudi več Gorenjcev, dočim ni bilo nobenega Notranjca blizu. Izmed veleposestnikov so se udeležili shoda: deželni poslanec vitez L a n g e r iz Bršljina, deželni poslanec U1 m iz Klevevža, Smola z Grabna in baron Wambolt s Hmelnika. Kmetijsko družbo je zastopal ravnatelj Pire. Pismeno sta pozdravila zborovalce deželni poslanec Ar ko iz Postojne in veleposestnik Lenarčič z Vrhnike. Shod je počastil s svojim obiskom tudi novomeški okrajni glavar baron Rechbach.
Po shodu, kteremu je predsedoval vodja Dolenc, se je vršila v gostilniškem salonu Windischerjevem vinska pokušnja, ki jo je priredilo dolenjsko kletarsko društvo in ki je pričala, da se dobiva tudi v novomeškem okraju izborna vinska kapljica. Pokušnjo je priredil vinski nadzornik B. Skalickv. Pri kozarcu izbornega „dolenjca" se je vnela kmalu prav živahna zabava, ki je trajala do 8 zvečer.
*	Izredna plodovitost. Na postaji za rejo prašičev na Grmu je skotila 23. t. m. mlada jorkširska svinja 12 praset, kar je nekaj izrednega za prvo skotitev. Praseta so enakomerno in dobro razvita. Na istem zavodu je imela krava domačega plemena tele, ki je tehtalo pri porodu 47 kg, kar je tudi nekaj izrednega, če se pomisli, da je krava primeroma majhna in tehta le 440 kg. Oplemenjena je bila z bikom pomurskega plemena.
*	Fosforovokislo klajno apno, in sicer od tvrdke Barthel na Dunaju, ima • družba vsled opetovano in mnogo-stransko izražene želje svojih udov v zalogi ter ga oddaja 100 kg po 23 K. 50 kg po 12 K, 10 kg po 3 K in v vrečicah po 5 kg po 1 K 70 h. Manj kakor 5 kg se ga ne oddaja. Denar za naročbe na klajno apno je naprej pošiljati, in se na naročbe brez denarja ne bo oziralo.
*	Ribniški semenski fižol, lepo izbran, pristen ter priskrbljen od družbenih udov v ribniški dolini, oddaja družba, dokler je kaj zaloge, svojim udom po 30 h kilogram. Ker tudi letos ni veliko tega semenskega blaga in je naša zaloga celo manjša kakor lansko leto, zato bomo mogli po-streči le tistim, ki se pravočasno zglase.
*	Modro galieo bo družba letos oddajala po 54 K 100 kg. Ker je že sedaj tržna cena modri galici izdatno višja, more družba to ceno vzdržati le za ono množino, ki jo je jeseni kupila; zato dobe galico za to ceno le tisti, ki se pravočasno zglase. Opozarjamo, da letos družba prevažanja galice iz Ljubljane do sedežev podružnic ne bo plačala, ker v to svrho ne dobi deželne podpore. Vzlic temu naj gredo podružnice tistim vinščakom, ki zaradi revščine ne morejo biti udje družbe, vendarle na roke ter naj jim dajo galico za tisto ceno kakor udom. Kdor pa u dnino lehko utrpi, naj galice ne dobi, če ne pristopi k družbi. Družba bo imela v galici založenih nad 70.000 K, zato ne more na plačilo čakati in je torej galico precej plačati. Družbena galica ni smetno ameriško ali
angleško blago v težkih sodih, temveč najbolj cista galiea, skoraj kemijsko čista, brez vsakega odpadka, ter se razpošilja v vrečah.
*	Zmleto žveplo proti plesnobi na trtah bo družba imela letos v zalogi le v najfinejši kakovosti, in sicer z 9%oo° finosti po Šanselu. To žveplo je res za 2 K dražje kakor manj fino zmleto, a zato se ga vsaj 7* manj potrebuje in je tudi jačje v svojem učinku. To „ventilirano" žveplo bo družba oddajala v vrečah po 50 % po 17 K 100 kg.
*	Trtne škropilnice oddaja družba svojim udom po 18 K, nahrbtne žveplalnike po 19 K. Revnim vinščakom se cena za škropilnice primerno zniža. Opozarjamo na dotični razglas med uradnimi vestmi v zadnji številki.
*	Semenski krompir oddaja družba, dokler je kaj zaloge, po 7 K 100 kg z vrečami vred. Krompir se oddaja le v vrečah po 50 kg. Oddajo se v večji množini vrste: oneidovec, zborovec in triglavan, dočim je omejena zaloga vrst: ljudski oče, gol jat in zgodnji turovan.
*	Moena krmila so cenejša. Ker so cene tem krmilom izdatno padle in ker je družba za eno leto sklenila kupčijo na veliko vagonov, more od sedaj naprej lanene in sezamove tropine izdatno ceneje oddajati svojim udom. Lanene tropine stanejo 16 kron in sezamove tropine 14 kron 100 kg. Oboje tropine se oddajajo le v vrečah po 50 kg. — Pokladanje tropin je vsestransko boljše kakor pokladanje otrobov, kterih cena gre sedaj močno kvišku. Va tropin veliko več izda kakor kilogram najboljših otrobov.
*	Deteljno seme, zajamčeno predenice čisto in potrjeno od c. kr. semenskega preskušališča na Dunaju, oddaja družba svojim udom z zavojem vred, in sicer seme domače, štajerske ali črne detelje po 1 K 65 h, in seme lucerne ali nemške detelje po 1 K 55 h za kilogram.
*	Izvirno rusko laneno seme iz Rige na Ruskem je že v Ljubljani in se oddaja po 35 h kilogram. Ker je to seme kupljeno z državno podporo in je cena znižana pod kupno ceno, zato imajo pravico do njega tudi neudje.
*	Seme krmske pese dobivajo udje pri družbi po 80 h kilogram z zavojem vred, in sicer rdečo in rumeno mamutovko ter rumeno ekendorferico.
*	Umetna gnojila ima družba vedno v zalogi in jih oddaja po naslednjih cenah:
Tomasova žlindra 16 »/„, 17<>/0, 18 »/0, za 100 kg.....5K 80 h, 6 K 10 h, 6 K 40 h.
Te cene veljajo le za oddajo nadrobno v vrečah po 100 kg, dočim za oddajo podružnicam v celih vagonih po 100 vreč more družba ceno še izdatno znižati. Podružnice, ki leže ob železniški progi Trst-Ljubljana ali Reka-Ljubljana in naroče po cel vagon, imajo tudi dobiček pri voznini, ker potem družba ne vračuna vožnje do Ljubljane, ki je v gorenjih cenah zapopadena, temveč le resnično plačano voznino. Družba ima vedno v zalogi in na drobno oddaja le 16 odstotno žlindro, dočim oddaja višeod-stotno žlindro le v celih vagonih iz zaloge v Trstu, oziroma na Reki.
Rudninski snperfosfat po 7 Iv 25 h 100% z vrečo vred.
Kaj ni t po 5 K 100%.
Kalijeva sol po 12 K 60 h 100%. To gnojilo se oddaja tudi v vrečah po 50 kg. Kdor gnoji travnike s To-masovo žlindro ali z rudninskim superfosfatom, ta mora gnojiti tudi s kalijem, bodisi s kalijevo soljo ali s kajnitom. Mi odločno priporočamo kalijevo sol, ki ima v sebi 40 »/„ kalija in stane 12 Iv 60 h, dočim ima kajnit le 12—13»/0 kalija ter stane 5 K. Namesto 300 kg kajnita se vzame le
100% kalijeve soli, a ima še več kalija in se vrhutega še prihrani 2 K 40 h.
Kostno moko, kostni superfosfat, čilski sol i ter, roženo moko in druga gnojila se oddajo po dnevni ceni.
* Živinsko sol priskrbuje družba le v vrečah po 50 Ig ali 100 % in le udom, ki sami ne morejo ponjo v Ljubljano. Cena živinski soli je 3 K 38 h za 50 % in 6 K 63 h za 100 kg, ter je denar brezpogojno naprej pošiljati, ker se družba na naročila brez denarja ne bo ozirala.
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Za nove ude so se zglasili in so bili sprejeti: (Nadaljevanje.) Zupančič Ivan, pos. v Brezju; Legat Evgen, kaplan v Sv. Križu pri Litiji; Novinec Peter, posestnik v Ilohovici; Rajnar Frančišek, okrajni sluga na Gabrski Gori; Resnik Anton, pos. na Moravski Gori; Kofer Josip, posestnik v Gorenjih Vodicah; Hribar Vincenc, posestnik na Moravški gori; Sotlar Matija, posestnik na Moravški gori; Erjavec Frančišek, posestnik v Tihaboju; Oven Ivan, posest, v Gabrovki; Grabnar Karol, lesni trgovec v Motniku; Korošec Frančišek, župan v Motniku; Korošec Matevž, posestnik v Motniku ; Cene Josip, posestnikov sin v Motniku; Brvar Gabrijel, posestnik v Motniku; Grabnar Tomaž, posestnik v Motniku; Piskar Šimen, posestnik v Motniku; Kogej Frančišek, posest, v Motniku; Mlinar Terezija, posestnica v Motniku; Slapnik Ivan, posestnik na Kro-pivnici; Slapnik Ivan, posestnik na Srobotnem; Reberšek Gašper, posestnik na Srobotnem; Smrkolj Ivan, posestnik na Srobotnem; Koprivšek Ivan, posest, na Beli; Slobar Luka, pos. na Vranskem;
(Dalje prih.)
Listnica uredništva.
I. S. v M. Za napravo vodovoda ni potrebno dovoljenje deželnega odbora. V Ljubljani je v vseh trgovinah z železnino dobiti dotične reči.
S. P. na B. Varuh nedoletnih otrok ima pravico, po svojem najboljšem prepričanju gospodariti na posestvu nedoletnikov, torej tudi zemljišče v zakup dajati brez dražbe.
B. P. v V. Posestnik more svoj vinograd obdelovati kakor hoče, če pa pri tem naredi kaj škode svojemu sosedu, mora to škodo popraviti.
I. Z. na H. Posestniki skupnega zemljišča morejo dati komu drugemu pravico do tega posestva le s soglasnim sklepom; kakor-hitro pa le eden ugovarja, je to nemogoče.
M. F. v Z. Prostor, ki je med njivama in služi za mejo, je na razpolago obema mejašema, zato ne smete narediti ograje po njega sredini.
J. Z. v D. Vrbarstvo in pletenje je povsodi koristno vpeljati. Sadike vrb dobite na obrtnih šolah v Ljubljani in v Kočevju, kjer Vam radovoljno svetujejo ter Vam bodo gotovo tudi radi šli na roke.
A. B. v Č. Če so okna v svinjaku toliko visoko, da gre prepih nad prašiči, potem to ne škoduje. Svetujemo Vam narediti oddušnike za prezračevanje skozi strop in streho.
A. A. v B. Če se Vam cepljenje kakšen dan sponese, drugi dan pa ne, je dokaz, da vselej ne ravnate pravilno.
M. S. na T. Zakaj je volova noga nad parklji vroča in otekla, mi ne moremo vedeti, zato Vam tudi nobenega sveta ne moremo dati. Najmanj, kar morete narediti, je, da vola toliko časa ne vprežete, dokler noga popolnoma ne ozdravi.
L. T. na E. Vsi posestniki v fari so zavezani skrbeti za cerkvene potrebščine, in če se kdo temu upira, se s tožbo lehko prisili; nikakor pa se mu ne more braniti, hoditi v cerkev.
I. Š. v S. Takih izrastkov (gob) na telčniku krave, ki je storila, ne kaže zdraviti, temveč glejte, da kravo kmalu prodaste. Krmljenje prosa ali kislega zelja nima prav nikakega vpliva na take izrastke v telčniku.	.
F. I. v L. Ce Vam podgane na latniku delajo škodo, m druge pomoči, kakor da jih zatrete.
S. M. v L. Mi vendar ne moremo vedeti, kakšno bolezen ima Vaš konj, in če tega ne vemo, Vam tudi ne moremo svetovati, kako ga je zdraviti.