IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK - ORIGINAL SCIENTIFIC PAPER
DAVČNA MISELNOST IN DAVČNA MORALA V SLOVENIJI
Tax Morale and Tax Mentality in Slovenia
Stanko Čokelc
Revidicom, revizijska družba d.o.o. revidicom@siol.net
Ana Križman
Samostojna raziskovalka ana.krizman@solve-x.net
Prejeto/Received: Julij 2013 Popravi jeno/Revised: Oktober 2013 Sprejeto/Accepted: Februar 2014
Izvleček
Gospodarska in finančna kriza, ki ¡e v številnih državah povzročila proračunski primanjkljaj, je najočitnejši vzrokzanimanja oblasti in raziskovalcev za dejavnike, ki oblikujejo vedenje posameznikov in podjetij na področju davkov in vplivajo nanj. Gre za vprašanje, zakaj so davčni zavezanci pripravljeni sprejeti davčno politiko, zakaj se nekateri izogibajo plačilu davka in drugi, kljub nizkemu tveganju razkritja, voljno izpolnjujejo svoje davčne obveznosti. Empirične raziskave nakazujejo, da voljnosti plačevanja davkov ni mogoče zadovoljivo pojasniti zgolj z zunanjimi dejavniki, kot so davčne stopnje, globe ali druga tveganja, npr. verjetnost inšpiciranja, ampak kažejo na kompleksnost vzrokov in njihovih interakcij. Izkazalo se je, da na izpolnjevanje davčnih obveznosti vpliva več zunanjih dejavnikov (družbeni, sistemski, situacijski), prav tako pa tudi več čisto subjektivnih dejavnikov (značilnosti posameznika, motivacija in notranja naravnanost, pogosto označena tudi kot davčna morala). Prav davčna morala naj bi bila eden najpomembnejših dejavnikov, ki določajo vedenje in ravnanje posameznika v davčnem sistemu. V raziskavi smo skušali sestaviti pregled dosedanjih spoznanj iz novejše literature ter jih umestiti v kontekst slovenskega davčnega sistema. Skušali smo ugotoviti, kako anketiranci dojemajo davčni sistem v Sloveniji, opredelili smo njihovo dojemanje davčne morale in v luči najnovejših spoznanj s tega področja raziskali dejavnike, povezane z davčno moralo in davčnim vedenjem. Ključne besede: finančna psihologija, davčna morala, davčna mentaliteta, davčna miselnost, dejavniki, ki pospešujejo davčno moralo, dejavniki, ki izboljšujejo davčno moralo in davčni sistem
Abstract
The economic and financial crisis, which resulted in budget deficits in several countries, was the most evident cause generating authorities' and researchers' interest in the decisive factors influencing the behavior of individuals and corporations in tax matters. The question arises why taxpayers are willing to accept the tax policy of the state, why some avoid paying their taxes and why others voluntarily fulfil their tax obligations despite the relatively low detection risk. Empirical research indicates that the volition to pay one's taxes cannot be sufficiently explained exclusively by external factors, such as tax rates, fines, and other risks (e.g., probability of a tax audit), but rather points to a complex interplay of causes and their interactions. Several external factors (societal, systemic, and situational) and a number of purely subjective factors (the individual's character, motivation, and inner conscience, often referred to as tax morale) have been proven to affect the settlement of one's tax obligations. Tax morale is thought to be one of the key factors affecting the behavior and actions of individuals with respect to the tax system. In our research, we aimed to provide an overview of the present findings from the most recent literature and position them in the context of the Slovenian tax system. We attempted to discern how respondents view the Slovenian tax system, investigating their perception of tax morale and researching the factors linked to tax morale and tax behavior in light of the most recent findings in this field. Keywords: Financial psychology, tax morale, tax mentality, tax perception, tax system
Naše gospodarstvo / Our Economy Vol.60, No. 1-2,2014 pp. 47-61
DOI: 10.7549/ourecon.2014.1 -2.05
UDK: 336.22:174(497.4) JEL klasifikacija: M48, K34.
47
NG, :■'■ . 1 -2/2014 l/'.'IKN /'NAM i I VI Kl :IAN /O -NA ■ :l NI I c (Wik:
1	Uvod
Davek jc denarna dajatev fi/ičnih in pravnih oseb. Je prisilna dajatev, kar pomeni, daje določena z zakonom in jo morajo plačati pravne in fizične osebe. Gre za dolžnost, določeno z zakonom, brez neposredne protidajatve. Namen dajatev je vzdrževanje delovanja države, torej zadovoljevanje splošnih, kolektivnih potreb. Pri davčnih zavezancih je ne glede na njihov materialni položaj prisoten odpor do plačevanja davkov, ki ga razumemo kot skupek vseh reakcij proti plačevanju davkov; če se davčni odpor pojavlja v obliki davčne utaje, jc to nezaželen pojav, ki povzroča socialno in narodnogospodarsko škodo, saj:
-	davčna utaja1 vodi do izpada prejemkov v proračunu, kar jc v protislov ju s ciljem obdavčenja; proračunske izdatke mora država pokriti /. drugimi prejemki (povečanjem davčne stopnje ali uvajanjem novih davkov), zadolževanjem ali varčevanjem;
-	davčna utaja krši tudi načelo davčne pravičnosti:
-	davčna utaja ruši družbene vrednote, kar povzroča reakcijo na moralnem ali pravnem področju.
Poročilo Evropske komisije2 navaja podatke, da znaša obseg sive ekonomije v državah članicah v povprečju skoraj 20 % BDP. hkrati pa v polovici držav članic izterjane davčne obveznosti ne dosegajo 50 % teoretičnih davčnih obveznosti po predpisanih merilih. Drugo poročilo, predstavljeno v Evropskem parlamentu, navaja occno v absolutnih številkah: davčne utaje na območju EU naj bi vlade evropskih držav vsako leto stale trilijon evrov. pri čemer occnjujcjo. da bi s popolno preprečitvijo davčnih utaj evropske vlade poplačale svoj javni dolg v manj kot devetih letih (Murphv 2012.2).
2	Opredelitev davčne etike (morale)
Pojem etika izhaja iz grške besede ethos (običaj, šega. navada) in jc v dobesednem pomenu istoveten z moralo, ki izhaja iz latinske besede mos. Po nekaterih filozofih jc etika filozofska disciplina, ki se ukvarja s tematiko človeškega hotenja in ravnanja z vidika dobrega in zlega, moralnega in nemoralnega. Kot uporabna filozofska veda poskuša etika najti odgovore na vprašanja, kako naj človek kot moralno bitje z zavedanjem o »prav« in »narobe«, o »dobrem« in »zlem« deluje v družbi, v odnosu do soljudi, okolja, v katerem biva. in predvsem v odnosn do samega sebe (Etika http://sl.wikipedia.org/wiki/Etika). Etika tako opredeljuje. katera merila bi lahko vključili v dejanja ali jih izključili iz njih. Pravila lahko nastanejo iz navad ali tradicije, pogosto jih povezujemo z vero. versko prakso in kozmo-loškim pogledom na družbo (Clarke in Linzcv 19%. 307).
Aim in Torglcr predstavljata pojem etike na davčnem področju kot družbeno normo davčnega podrejanja.
1 I/.raza davčna utaja in zatajitev davkov sta dejansko sopomenk i.
s Communication from the Commision to the European Parliament and the council, 2012. On concrete ways to reinforce (he, fight against tax fraud and tax evasion including in relation to third countries (COM (2012) 351 final). Brussels: Kuropcan Commission.
Družbena norma jc takšen vzorec vedenja, ki ga na podoben način presojajo tudi drugi, injo tako na neki način vzdržuje družbeno odobravanje ali neodobravanje oz. tudi vedenje drugih (Alm in Torglcr 2012.9). Song in Yarbrough navajata definicijo, da je davčna etika predstavljena kot »vedenjske norme, ki vodijo državljane v vlogi davkoplačevalcev v njihovem razmerju z oblastmi« (Alm in Torglcr 2006. 228). '
Splošno jc davčna morala opredeljena kot notranja pripravljenost davčnih zavezancev, da svoje davčne obveznosti izpolnijo v skladu s predpisi. V strokovni literaturi je najpogosteje določena kot »moralna zaveza k plačevanju davkov« ali »obstoj notranje motivacije, ki jc neodvisna od zunanjih vplivov oz. dejavnikov« (Torgier 2003a, 16). Torglcr in Schncidcr (2005, 232) definirata stališča do plačevanja davkov kot »približek za davčno moralo«.
Po Schmöldcrsu sta davčna miselnost in davčna etika osrednji točki finančne psihologije. Ta z davčno miselnostjo razume odnos državljanov do obdavčevanja, z davčno moralo pa odnos do izpolnjevanja ali neizpolnjevanja davčnih obveznosti (Körner in Slrotmann 2006. 22).
Z apeliranjem na poslušnost državljanov, da plačujejo davke, prenaša družbenoetični problem pravičnih davkov na raven osebne morale (Schmoldcrs 1975. 114). Raziskave so pokazale, da sta osebna in poslovna morala pred davčno, saj se ta obravnava kot kavalirski prekršek. Prenos davčne morale na osebno raven nastopi samo. čc sta izpolnjena naslednja pogoja:
-	da država gospodarno uporablja javna sredstva,
-	da država pravično razdeli davčno breme in uravnoteži
davčne sposobnosti davčnih zavezancev z njihovo voljo.
da poravnavajo te obveznosti.
Pogoj za etično delovanje jc pripravljenost, da se interesi posameznika ali skupine podredijo tudi blaginji drugih in ne stremijo samo za doseganjem egoističnih ciljev. To etično načelo ne izključuje stremljenja za oplimiranjcin dobička.
Cilj po povečanju koristi se omeji z zahtevo, da se dobiček fizičnih ali pravnih oseb ali koristi države lahko dosega samo na etični način (Hansen. Crosser in Laufer 1992.684).
Torglcr in Schallcggcr poudarjala povezanost davčne morale in (ekonomske) upravičenosti obdavčitve. Po njunem mnenju je odločilno, na kakšen način vlada določa obdavčitev in na drugi strani porablja zbrana sredstva (Torglcr in Schallcggcr 2005. 3).
Nasprotje davčne etike je davčna agresivnost. Davčna agresivnost jc opredeljena kol davčno načrtovanje dohodka, ki vključiijc aktivnosti, ki so zakonite, ali aktivnosti, ki spadajo v sivo področje delovanja, ali aktivnosti, ki so nezakonite. Tako jc davčna agresivnost lahko sopomenka za izogibanje plačilu davkov, ki vključuje tudi davčna zavetišča. Lanis in Richardson pa ugotavljata, da je družbena odgovornost podjetij po razkritju podatkov o davku od odhodka pravnih oseb negativno povezana z davčno agresivnostjo (Richardson. Taylor in Lanis 2013.1-4).
48
Stanič» Cokelc, Ana Kri'man: Davčna miselnost n davčna morala v Sloven i
Negativen odnos med davčnim izogibanjem in nivojem notranjih davčnih kontrol v podjetju v povezavi z neustreznim upravljanjem davčnih tveganj vodi do manjšega davčnega izogibanja. Pozitiven odnos med davčnim izogibanjem in nivojem notranjih davčnih kontrol v podjetju skupaj s pomanjkanjem nadzora povečuje možnosti za tvegane davčne strategije in agresivno davčno izogibanje (Baur2011, 11).
2.1 Dejavniki, ki oblikujejo davčno moralo
Razumevanje vedenja davkoplačevalcev je pomembno z gospodarskega vidika in za raziskovalce, zato število raziskav, ki skušajo pojasniti individualne razlike v vedenju in dejavnikih zanje, narašča. Razumevanje individualnih in nacionalnih razlik v davčni morali lahko služi kot osnova za uporabo politik za izboljšanje davčne voljnosti (pripravljenosti) oz. zmanjšanju izogibanju plačila davkov (Alm 2012, 22-28).
Dejavnike, ki vplivajo na posameznikovo davčno etiko in pripravljenost plačati davke (voljnost), razdelimo v dve skupini, v zunanje (ekonomske, odvisne) in notranje, soci-oindividualne, psihološke dejavnike (Alm, Kirchler in Mu-elbacher 2012, 138).
a) Ekonomski in odvisni dejavniki
Pri ekonomskih in odvisnih dejavnikih na odločitve posameznika vplivajo okolje ter osebe (akterji), ki vstopajo v medsebojne odnose. S slike vidimo, da medsebojno vplivanje deluje na treh nivojih.
Alm, Kirchler in Muebacher navajajo, daje razdeljeval-na pravičnost horizontalna enakost (posameznikovo davčno breme v primerjavi z drugimi z enakimi dohodki), vertikal-
na enakost (posameznikovo davčno breme v razmerju do drugih z manjšo ali večjo plačilno sposobnostjo) ter pravičnost izmenjave (posameznikovo davčno breme v razmerju do povračila v obliki prejetja javnega dobrega, financiranega z davki). Procesna pravičnost je pravičnost oz. poštenost procesov, pomembnih za davčno odločanje (možnost soodločanja pri oblikovanju pravil, transparentnost, konsistentnost, nevtralnost ter pravičnost interakcij med davčno upravo in davčnimi zavezanci). Povračilna pravičnost pomeni pravičnost oblike in strogosti kazni za davčne prekrškarje (Alm, Kirchler inMuelbacher 2012, 138).
al) Prvi nivo medsebojnega vlivanja
Vlada z zakonodajno oblastjo vpliva na davkoplačevalca z zakoni, s katerimi uokvirja davčni sistem. Alm povezuje vpliv vlade na davčno moralo predvsem z razumljivostjo, obsežnostjo in kompleksnostjo davčne zakonodaje, pri čemer poudarja, da se zaradi vse večjega obsega in razdrobljenosti davčne zakonodaje pogosto izgubi informacija o namenu davčnega zakona (Alm, Kirchler in Muel-bacher 2012, 136). Tekeli, Frey in Torgler omenjajo pomen zaupanja v nacionalne strukture oblasti (vlado, sodstvo in parlament), ki izboljšujejo davčno moralo (Frey in Torgler 2007, 145). Torgler poudarja, da decentralizacija države približa oblast ljudem in ohranja pobrane davke na regionalno ožjem območju, tako daje davčna morala boljša v decentralizirani strukturi kot v centralizirani (Torgler 2003b, 8). Podobno Torgler, Schneider in Schaltegger ugotavljajo, da z večanjem lokalne avtonomije v odnosu do centralnih oblasti narašča davčna morala ter se znižuje stopnja sive ekonomije (Torgler, Schneider in Schaltegger 2010, 305-310).
Slika 1: Ekonomski in odvisni dejmmiki SUBJEKTI
DEJAVNIKI DAVČNEGA OKOLJA
Vodenje in zakonodaja, predstava o davčnih zavezancih, davčni zakoni, davčna stopnja
Predstave o vladi, davčnih svetovalcih, davčnih zavezancih, preverjanjih, kaznih
Predstave o vladi in davčnem organu, davčnih zavezancih in njihovih ciljih
Predstave o vladi in davčnem organu, stališča, davčna morala, poznavanje davčnih zakonov in norm (osebnih in družbenih), pravičnost (razdeljevalna, procesna, povračilna)
Vir: Alm, Kirchler in Muelbacher 2012, 136.
49
ng, :■'■ . 1 -2/2014 i/virn /'nam i ivi ki :ian /o -na 'i ni i C l;a i
Davčna morala jc povezana tudi z učinkovito porabo javnih sredstev. Barone in Mocetli dokazujeta, da je vloga javnega sektorja pomembno povezana /. davčno moralo: kadar jc stopnja porabe javnega denarja v javne namene višja, so državljani bolj zadovoljni s fiskalno izmenjavo in manj zaskrbljeni glede porabe sredstev. V obratnem primeru, kadar je vlaganja v javno dobro manj. so lahko državljani manj pripravljeni sodelovati v davčni izmenjavi, saj čutijo, da za svoj davčni prispevek ne dobijo ustreznega pov račila v javnih dobrinah (Barone in Mocetli 2009, 16).
a2) Drugi nivo medsebojnega vlivanja
Drugi nivo medsebojnega vplivanja jc med davčno upravo in davčnimi svetovalci. Raziskovalci so zaradi neposrednega učinka na davkoplačevalca že od prvih Allin-ghamovih in Sandmovih raziskav leta 1972 pripisovali davčnemu sistemu (npr. višini davka in obliki nadzora in kazni) največji pomen pri odločitvah o utaji davka. Številne raziskave so potrdile pozitiven vpliv pogostosti davčnega nadzora na upad davčnih utaj (pri čemer ima subjektivno zaznana vcijctnost večji vpliv kakor objektivna) ter da imajo višje kazni določen učinek (Alm. Kirchlcr in Muelbacher 2012, 138). Nekateri avtorji ugotavljajo, da na davčno moralo slabo v plivajo spremembe za večjo davčno obremenitev (Lago-Pennas. I. in S. Lago-Pcnnas 2008. 21). Sodobnejši avtorji poudarjajo pomen, ki ga ima zaupanje davkoplačevalcev v davčni sistem na njihovo davčno moralo. Torgler in Schaltcggcr (2005. 21) poudarjala. da »če bodo davčne oblasti skušale biti odkrite, poštene, informativne in uslužne, se torej obnašale kot javna služba, obravnavale davkoplačevalec kot partnerje in ne podrejene v razmerju, bodo davkoplačevalci bolj motivirani za pošteno plačilo davkov«. Podobno menita tudi Fcld in Frcv (2003, 3). ki poleg transparcnlnih in jasnih davčnih postopkov izpostavljata predvsem spoštljivo obravnavo davkoplačevalcev, ki jc neposredni osebni dejavnik: če so davčni zavezanci obravnavani kot partnerji v psihološki davčni pogodbi, ne pa kol podrejeni v davčni hierarhiji, pravita av torja, bodo imeli večji motiv, da pošlcno plačujejo davke.
Gangl. Hofmann in Kirchler (2012. 9-11) opredeljujejo dinamiko razmerja med močjo davčne uprave in zaupanjem vanjo in kako to razmerje vpliva na odnos med davčno upravo in davkoplačevalci. Avtorji predstavljajo moč kol zmožnost vplivati na vedenje drugega in navajajo dva konccpla moči davčnih oblasti:
-	moč prisile, ki temelji na kaznih, nadzoru oz. prisili ali posledicah, ki za neustrezno vedenje prinašajo finančne, fizične, socialne ali psihološke poslcdicc:
-	legilimno moč. ki izvira iz priznanja oz. pooblastila, znanja, spretnosti, dostopa do informacij in istovetenja z vladajočim in deluje s pomočjo rabe informacij, pooblastila in strokovnosii. da spodbudi davkoplačevalce k prostovoljnemu sodelovanju v davčnem sistemu.
Avlorji razlikujejo dve vrsli zaupanja: zaupanje, ki temelji na razumu, dejstvih, sledenju ciljem in znanju
(logično zaupanje), ter zaupanje, ki jc avtomatična, nehotena in nezavedna reakcija na dražljaj ter se pojavlja predvsem ob družbenem poistovetenju (implicitno, po-nolranjcno zaupanje). Predpostavljajo, da jc dinamika odnosa med močjo in zaupanjem takšna, da prisilna moč znižiijc ponotranjeno zaupanje, legitimna moč in na logiki temelječe zaupanje pa se medsebojno spodbujata. Avtorji navajajo, da kombinacije zaupanja in moči vodijo v tri različne oblike medsebojnega delovanja oz. okolja, ki dolgoročno vodi v različno dojemanje davčne kulture in oblik sodelovanja davkoplačevalcev (Gangl. Hofmann in Kirchlcr 2012, 12-14):
-	nasprotovalni odnos se pojavlja v sistemu, v katerem prevladujeta moč prisile in nizka stopnja zaupanja: davčni organ in davkoplačevalci drug drugemu nasprotujejo v spirali izogibanja in prisile, kar zmanjšuje motivacijo in veča izogibanje davčnemu sodelovanju:
-	storitveni odnos temelji na zakoniti moči oblasti in na logičnem zaupanju: značilen odnos na tej stopnji jc »služba« in »stranka«, kar pomeni, da oblasti in davkoplačevalci sodelujejo na podlagi dobro opredeljenih pravil in norm - oblasti nudijo davkoplačevalcem strokovne in poštene storitve, davkoplačevalci pa vračajo s podreditvijo svojim davčnim obveznostim: prednost tega odnosa jc njegova stabilnost, saj posamezni spodrsljaji pri storitvah v tem okolju ne zmanjšujejo davčne vo ljno st i davkop lačeva lccv;
-	odnos zaupanja se pojavlja ob prevladi zaupanja oblastem: v tem sistemu se oblast in davkoplačevalci poistovetijo v ciljih in skušajo delov ali čim bolj v isti smeri, saj čutijo potrebo po sodelovanju v dobro skupnosti - davčno podrejanje postane notranje zavezujoča norma, zaznana tudi kot pravilo, ki mu sledijo tudi drugi davkoplačevalci.
a3) Tretji nivo medsebojnega vplivanja
Tretji nivo, ki vpliva na odločitve posameznika, so drugi davkoplačevalci. Vedenje drugih enakovrednih lahko vpliva na pripravljenost podrejanja davčnim pravilom. Frcv in Torgler (2007, 3) poudarjala, da pri dav čni morali nc gre zanemariti vpliva pogojnega sodelovanja, lo pomeni sodelovanja glede na prepričanje o tem, kako sc v edejo drugi davkoplačevalci. Kadar davkoplačevalci verjamejo, da je davčna utaja pogosta, se njihova davčna morala zniža. V nasprotnem primeru, ko so prepričani v poštenost drugih davkoplačevalcev, sc njihova davčna morala zviša. Alm. Kirchler in Muelbacher (2012. 140) govorijo o »dilemi družbenega prispevka«, pri čemer jc dobiček posameznika v nasprotju s skupnim dobrini. Tako lahko posameznik z utajo davkov pridobi, vendar pa skupnost in posledično tudi posameznik izgubljata, čc sc tako vede večina v družbi. Za razrešitev dileme jc tako pomembno, da spodbudimo sodelovanje vseh udeležencev, kar dosežemo tako. da poslane (davčna) norma zavezujoča in udeležencem lahko zaupamo. Kjer udeležene i predstavljajo majhno skupino, ki medsebojno komunicira in postavlja pravila ter prejema povratne informacije. sc pripravljenost za sodelovanje pov eča.
50
s ai k' i čoki .< , ak.a k^i/mai : d/«;" ha ,vi- i \i< >v in :ka ■ :/■ ■ - si -vi ni i
h) Sociodemografske in socioekonomske spremen Ijivke
Torglcr in Schaltcgger (2005. 12) povzemala rezultate različnih raziskav, v katerih seje izkazalo, da so sociode-mografski dejavniki pomembni pri določanju vedenja tudi v primeru davčne morale. Slarosl je pogoslo pomembno in pozilivno povezana s stopnjo davčne morale, lorej so se starejši bolj pripravljeni podrejati davčnim predpisom. Nordblomova in Žamac (2012. 14) razlagala razlike v davčni morali med starejšimi in mlajšimi posamezniki s tem. da gre za predvidljiv razvoj ponotranjene norme v smeri večjega podrejanja normi z lcli.
Podobno naj bi vplival spol: ženske so pogosteje bolj pripravljene sprejeti davčne obveznosti in se jim podrediti kakor moški, pri čemer ni popolnoma jasno, od kod izvirajo razlike. Možna je razlaga, da imajo ženske bolj razvit občutek za skupnost ali so manj nagnjene k tveganju (razkritja) kakor moški. Izobrazba posameznika ni v vseli raziskavah povezana s stopnjo davčne etike, saj različne raziskave podajajo različne razdvojene odgovore. Torgler in drugi predvidevajo, da naj bi bolj izobraženi posamezniki imeli več znanja o davčnih zakonih in pravilih in so tudi bolj ozaveščeni glede prednosti in koristi, ki jih država z davki omogoča prebivalcem. Na drugi strani taki posamezniki najverjetneje razvijejo tudi večjo kritičnost do ravnanja države, predvsem v primeru porabe sredstev iz davčnih prilivov (Lago-Penas. I. in S. Lago-Penas 2008. 13).
Posebno pozornost so raziskovalci posvečali zaposlitvenemu statusu posameznika v zvezi z izogibanjem plačevanju davkov. Prevladujoče mnenje je bilo. da imajo samozaposlcni posamezniki nižjo davčno moralo, upokojenci pa izkazujejo višje stopnje davčne morale. Nižja stopnja davčne morale pri samozaposlenih se pretežno povezuje z večjimi priložnostmi za davčno izogibanje kakor pri drugih oblikah zaposlovanja. Prav tako ima na davčno moralo vpliv zadovoljstvo s finančnim položajem gospodinjstva. Posamezniki, ki izkazujejo zadovoljstvo s svojim finančnim položajem in ne poročajo o denarnih težavah, manj pogosto opravičujejo davčno utajo (Daudc. Gutiérrez in Mclguizo 2012. 13). Empirični rezultati kažojo tudi. da izražajo brezposelni pomembno višjo davčno moralo kakor zaposleni (Halla in Schneider 2008. 15).
Davčna morala je povezana še z drugimi značilnostmi posameznikov, kot sta zakonski status in religioznost. Zakonski status (poročen, neporočen) lahko vpliva na vedenje posameznika preko mehanizmov vpetosti v družbeno mrežo posameznika in njegove ožje skupnosti Rezultati so ponekod odvisni od tega. kako so zakonske skupnosti davčno obravnavane, na splošno pa se kaže tendenca, da poročeni izkazujejo višjo davčno moralo Religioznost, izkazana kot stopnja udeleževanja verskih obredov in ugotovljena stopnja religioznosti, se v številnih raziskavah pozitivno povezuje z davčno moralo. Verska pripadnost ima vpliv, ki preseže individualno raven, saj
so raziskovalci ugotovili pozilivno povezanost med religioznostjo ter manjšo pripravljenostjo davčnemu izogibanju in davčnemu tveganju ne le na individualni ravni, ampak ludi na ravni podjetij (Boonc. Khurana in Raman 2013.77).
Lubian in Zarri celo navajala, da naj bi bil z davčno moralo povezan tudi občutek sreče posameznika - ljudje z izraženo višjo davčno moralo naj bi bili srečnejši, pri čemer avtorja domnevata, da zadovoljitev notranje moralne obligacije za plačilo davka vzbuja pozitivne občutke pri davkoplačevalcu in tako davčna morala sama po sebi zagotavlja določeno psihično povračilo (Lubian in Zarri 2011. 20).
2.2 Raziskave davčne morale v Sloveniji
V slovenskem prostoru je bilo v zadnjih letih opravljenih nekaj manjših raziskav o davčni morali. Filipovič (2008. 52-75) je proučevala raven davčne morale med podjetniki posamezniki. Avtorica ugotavlja, da podjetniki posamezniki ne izkazujejo nizke davčne morale, ampak nekoliko nadpovprečno. Poudarja, da imajo v njeni raziskavi največji vpliv na davčno moralo družbene norme, zato za izboljšanje davčne morale priporoča pritisk na vrednote. Država naj bi plačevanje davkov poudarjala kot vrednoto ali državljansko dolžnost, kar dosežemo z izobraževanjem in obveščanjem. Hkrati ugotavlja, da podjetniki davčni sistem zaznavajo kot nepravičen, zapleten in pristranski (omogoča različno obravnavo), kar znižuje davčno moralo.
Baloh (2010. 13-25) ugotavlja, da je od leta 1990 davčna morala upadla, kar pripisuje nizki stopnji zaupanja v pravni sistem in nezadovoljstvu z delovanjem davčnega organa ali negativnim zaznavanjem davčne zakonodaje (slabo delovanje davčnega sistema). Poudarja, da so davki previsoki in da pojavnost davčnih utaj v okolici vpliva na posameznikovo davčno moralo. Hauptman in MalajiČ (2012. 301-307 sta ugotavljali, kakšna je davčna morala podjetnikov v severovzhodni Sloveniji. Ugotavljala, da več kol polovica vprašanih l/ka/ujc visoko davčno moralo in več kot polovica jih pri davkih ne goljufa. Hkrati sta v raziskavi ugotovili precejšnjo kritičnost do davčne zakonodaje (je zapletena) ter do davčnega organa - sodelujoči podjetniki jih ocenjujejo kot pristranske in neobjektivne. davčne uslužbence pa kot neprofesionalne. Kol pomemben dejav nik predlagala izboljšanje delovanja davčnega organa, ki vpliva na davčno moralo. Skupno vsem izvedenim raziskavam je nezadovoljstvo ali nezaupanje v davčni sistem ali davčno zakonodajo.
3 Davčna miselnost'
Davčna miselnost izraža splošno veljavno vedenje ali mišljenje o davkih in obdavčevanju (Schmolders 1975. 102). Po Kirchlcrju je davčna miselnost opredeljena kol stališče do izogibanja plačilu davkov in pojmovana kol norma, ki se pri posamezniku razvija daljši čas in ostaja relativno stabilna (Kirchlcr 2007, 154).
51
NG, :■'■ . 1 -2/2014 l/'.'IKN /'NAM i IVI Kl :IAN /O -NA 'I NI I c IW'ik:
I/ davčne miselnosti izhajajo občutek davčne obremenitve. davčna morala in davčna disciplina posameznika. Lewis (1979. 246-257) je ugotovil, da davčna miselnost ne predstavlja splošnega pojma, temveč jo sestavlja pet sestav in: izogibanje davkom, utaja davkov, prav ičnost obdavčitve. opravičljivost utaje in višina davkov.
Država mora / zakoni in upravljanjem na področju obdavčevanja ukrepati tako. da pozitivno vpliva na notranji odnos davčnih zavezancev do poravnave njihovih davčnih obveznosti, kar lahko doseže s pravičnim davčnim sistemom. Razlikujemo dva vidika pravičnosti:
-	ekonomskega, ko govorimo o objektivni pravičnosti davkov.
-	psihološkega, ko govorimo o zaznavni pravičnosti.
Občutek davčne nepravičnosti lahko nastane na dva načina. Na horizontalno neprav ičnost mislimo, če davčni zavezancc ocenjuje, da ga v podobnih razmerah v primerjavi z drugimi obravnavajo nepravično. Pri izmenjavi med davčnim zavezancem in državo govorimo o vertikalni nepravičnosti. Davčni zavezancc v državno blagajno plačuje davke in prispevke in od državne blagajne pričakuje koristi: pokojnino, družinske dodatke, podpore, zdravstvene storitve, storitve na področju izobraževanja in druge; čc občuti nesorazmerje med dajatvami in prejetimi koristmi, obstaja verjetnost. da se bo davkom izognil ali jih utajil. Pri izmenjavi davčni zavezanec - država obstajajo naslednje možnosti:
-	pri krajšanje kot oblika nepravičnosti: davčni zavezanec meni. da za svoje davčne prispevke od države ne prejme ustreznih koristi;
-	pravičnost: za posameznika obstaja uravnoteženo razmerje med njegovimi prispevki in koristmi;
-	prednost kot druga oblika nepravičnosti; posameznik misli, da prejema od države več, kol ji prispev a s svojimi prispevki.
Pri pravičnosti ima pomembno vlogo razporeditev davčnega bremena. Docrrenberg. Duncan. Fucst in Peichel so raziskovali povezavo med davčno moralo in razporeditvijo davčnega bremena med skupine z. različnim dohodkom. Ugotavljajo, da bo davčna stopnja za določeno skupino višja, kadar je višja njena davčna morala, in daje tako davčno breme v posameznem sistemu države pogosto nepravično razporejeno. Čeprav priznavajo, da lahko tudi višje obremenjene skupine občutijo notranje zadovoljstvo ob upoštevanju davčnih zakonov, pa omenjajo nevarnost, da tovrstna davčna politika v daljšem obdobju ni vzdržna, saj spodbuja razvoj nižje stopnje davčne morale (Doerrenberg, Duncan, Fucst in Peichel 2012. 23).
4 Namen in cilji raziskave
V raziskavi smo želeli ugotoviti stanje davčne miselnosti in davčne morale v Sloveniji v letu 2013 in dajavnikc. ki vplivajo nanjo in na njene spremembe. V nasprotju s predhodnimi raziskavami v Sloveniji se nismo omejili le na eno skupino poklicno aktivnih, ampak smo v raziskavi zajeli vse skupine, poklicno aktivne in neaktivne, ter primerjali tudi razlike med različnimi zaposlitvenimi skupinami.
Na podlagi predhodnih ugotovitev smo oblikovali dve glavni hipotezi:
HI: Na davčno moralo vplivajo demografske značilnosti posameznika, kot so spol, starost, zaposlitveni status in socialno-ekonomski status posameznika. Predpostavljamo, da se bodo glede na opisane dejavnike med anketiranimi pojavljale statistično pomembne razlike.
H2: Predpostavljamo, da na davčno moralo in odnos do plačevanja davkov vpliva institucionalni okvir: davčna zakonodaja, dojemanje davčnega sistema in ravnanje institucij in državnih organov s proračunskimi sredstvi.
4.1	Metodologija
Za proučitev dejavnikov davčne miselnosti in davčne morale v Sloveniji smo izvedli raziskavo, s katero smo želeli ugotoviti dojemanje davčnega sistema v Sloveniji, dejavnike odnosa do plačevanja davkov ter določiti nekatere značilnosti davčne morale. V raziskavi je v prvi polov ici leta 2013 sodelovalo 1987 posameznikov, ki so samostojno izpolnjevali vprašalnik v pisni obliki ali na spletu. Podatke smo zbirali z osebnimi stiki ali s prošnjami za sodelovanje, ki smo jih naslovili na zaposlene, dijake, študente, kmete, upokojence, samostojne podjetnike, šole. podjetja, zavode in zavode za zaposlovanje. Vzorec tako po strukturi relativno ustreza populaciji po spolu, starosti ter pretežno tudi po zaposlitvenem statusu, zato podatkov v raziskavi nismo posebej obteževali.
Vprašalnik je bil sestavljen iz dveh delov. V. prvem delu so v prašani ocenjevali svoja stališča do davkov in davčnega sistema, občutenja davčnih bremen in vzroke za davčne utaje (14 vprašanj), drugi del je predstavljala petstopenjska ocenjevalna lestvica Likcrtovega tipa. s katero smo dobili še stališča do davčno sprejemljivih vedenj in lastnosti davčnega sistema (vprašani so ocenjevali 25 postavk).
Zbrani podatki so bili nato obdelani s programom SPSS (verzija 12); poleg opisnih statistik smo izpeljali tudi preverjanje statističnih razlik med posameznimi skupinami, zanesljivost Likertove lestvice postavk v vprašalniku. Na podlagi v sebinske in statistične ustreznosti nekaterih postavk smo oblikovali novo sintetično spremenljivko dav čna morala, ki smo jo uporabili tudi kot odvisno spremenljivko v regresijskem modelu, s katerim smo ugotavljali. katere neodvisne spremenljivke (demografske variable, odnosi v davčnem okolju, stališča posameznika) v vprašalniku statistično pomembno napovedujejo davčno moralo.
4.2	Rezultati raziskave
a) Struktura vzorca
Demografska struktura vzorca, zajetega v raziskavi je bila naslednja: sodelovalo je 46.2 % moških in 53.8 % žensk. Glede na starostno porazdelitev je bilo 11,9 % udeležencev starih do 25 let. 44.3 % vprašanih je bilo v starostni skupini nad 25 do 45 let. 33,4 % vprašanih je bilo v starosti med 45. in 60. letom 1er 10.4 % starejših od 60 let. Izobrazbeno
52
Stanič» Cokelc, Ana Kri'man: Davčna miselnost n davčna morala v Sloven i
strukturo vprašanih smo ločili v štiri skupine: osnovnošolsko izobrazbo je imelo 2,6 % udeležencev raziskave, dokončano srednjo šolo 47,4 % vprašanih, sodelujočih z višjo ali visoko šolo je bilo 23,6 %, univerzitetno ali višjo izobrazbo pa je doseglo 26,4 % vprašanih. Glede na zaposlitveni status je bila petina vprašanih neaktivna na trgu dela: 7 % celotnega vzorca predstavljajo nezaposleni oz. tisti, ki skrbijo za dom ali gospodinjstvo, 13 % vzorca predstavljajo vprašani, ki so še v procesu izobraževanja. Zaposlitveno aktivno skupino sestavljajo (odvisni) zaposleni, ki predstavljajo 58 % udeležencev raziskave, 2,8 % udeležencev je kmetovalcev, 4,1 % samostojnih podjetnikov, 2,7 % je bilo zaposlenih v svojem podjetju, 12,3 % sodelujočih pa predstavljajo upokojenci. Nobena od naštetih podskupin ni štela manj kot 50 članov.
V nadaljevanju so prikazani deleži možnih odgovorov na posamezna vprašanja. Pri vsakem vprašanju predstavljamo deleže, v katerih pa se pojavljajo tudi statično pomembne razlike med primerjanimi skupinami (npr. razlike med spoloma, starostnimi skupinami, vprašanimi z različno stopnjo izobrazbe ali vprašanimi glede na zaposlitveno aktivnost), predstavljeni so tudi rezultati testa ter izpostavljeni tisti segmenti udeležencev raziskave, pri katerih smo zabeležili statistično pomembna odstopanja od povprečnih odgovorov.
b) Dojemanje neplačevanja davkov
1.	Udeležence raziskave smo vprašali, ali neplačevanje davkov zanje predstavlja kaznivo dajanje, ali se jim zdi moralno sporno ali pa ga ocenjujejo kot nepomemben prekršek. Rezultati raziskave kažejo, daje neplačevanje davkov za 78 % vprašanih kaznivo dajanje, za 18,2 % je moralno sporno dejanje in za 3,9 % je nepomemben prekršek.
2.	Od zgornjih povprečnih rezultatov smo zabeležili nekatera statistična odstopanja glede na starostne skupine. Uporabili smo Kruskal-Wallisov test (neparametrični test za ugotavljanje razlik med tremi ali več skupinami);
vrednost tega testa je statistično pomembna (x2 = 8,860; df = 3, p < 0,05). Starejši v starostni skupini 45-60 let pogosteje od povprečja na celotnem vzorcu dojemajo neplačevanje davkov kot kaznivo dajanje (81,3 %), manj pogosto pa ga kot kaznivo označujejo v mlajši starostni skupini do 25 let (73,8 %). Ti ga najpogosteje označujejo kot moralno sporno (21,9 %), v manjši meri kot je povprečje za ta odgovor, pa ga kot moralno sporno ocenjujejo stari med 45. in 60. letom (16,7 %). Kot nepomemben prekršek ga pogosteje kot preostale starostne skupine označujejo stari od 25 do 45 let (5,2 %), manj pogosto kot preostali pa vprašani med 45. in 60. letom (2 %).
3. Nekatere statistično pomembne razlike so se pojavljale tudi med vprašanimi z različno doseženo stopnjo izobrazbe: vrednost Kruskal-Wallisovega testa je statistično pomembna (x2 = 18,875; df = 3, p < 0,05). Neplačevanje davkov v največji meri dojemajo kot kaznivo dejanje vprašani z univerzitetno izobrazbo (84,3 %), kot moralno sporno ga pogosteje, kot je povprečje na skupnem vzorcu, označujejo vprašani s srednjo šolo (20,6 %), kot nepomemben prekršek pa ga v večji meri, kot smo zabeležili na celotnem vzorcu, označujejo vprašani z osnovno šolo (9,6 %).
c) Dojemanjeplačevanja davkov
1. V nadaljevanju raziskave smo zastavili vprašanje, kako sodelujoči zaznavajo svoje davčne obveznosti: ali jim predstavljajo prikrajšanje (ker zanje od države ne dobijo dovolj koristi), ali pravičnost (uravnoteženo razmerje med davčnimi prispevki in koristmi od države), ali jih vidijo kot prednost (ker prejmejo od države več, kot ji prispevajo preko svojih davčnih obveznosti). Največji delež, 65,7 % vprašanih v celotnem vzorcu, meni, da je zanje plačevanje davkov prikrajšanje, saj za svoje davčne prispevke od države v zameno ne dobijo ustreznih koristi; slaba tretjina, 31,9 %, občuti pravičnost, svoje davčne obveznosti dojema kot uravnotežene s koristmi.
Slika 2: Dojemanje plačevanja davka glede na zaposlitveni status
0,0	40,0	60,0	80,0	100,0
II plačevanje davkov je zame prikrajšanje [...] pravičnost [...] ■ prednost [...]
53
NG, st. 1 -2/2014 Izvirni znanstveni članki/Original scientific papers
kijih dobi od države; 2,4 % vprašanih meni, da so glede na svoje davčne obveznosti v prednosti, kar pomeni, da imajo občutek, da od države prejmejo več kot plačajo.
2.	Podobno kot pri prejšnjem vprašanju smo zaznali nekatere statistično pomembne razlike med vprašanimi glede na starost: vrednost Kruskal-Wallisovega testa je statistično pomembna (x2 = 25,290; df = 3, p < 0,05). Plačevanje davkov občuti kot prikrajšanje največ vprašanih v starostni skupini med 25. in 45. letom (71,7 %), najmanj pa v skupini nad 60 let (58,5 %). Kot pravičnost ga občuti največ vprašanih v starostni skupini nad 60 let (39,5 %), najmanj pa ljudje, stari od 25 do 45 let (26,1 %); kot prednost ga v največji meri občutijo mladi do 25 let (5,6 %), najmanj pa vprašani med 45. in 60. letom (1,7 %).
3.	Statistično pomembne razlike so se pri tem vprašanju pojavljale tudi med vprašanimi z različnim statusom zaposlitve: vrednost Kruskal-Wallisovega testa je statistično pomembna (x2 = 21,805; df = 6, p < 0,05). Svoje davčne obveznosti zazna kot prikrajšanje največ nezaposlenih ali tistih, ki skrbijo za dom in gospodinjstvo
(71,9 %) ter zaposlenih (68,5 %), najmanj pa vprašanih v procesu izobraževanja (57,8 %). Odgovor pravičnost so pogosteje podali upokojenci (38,1 %) ter tisti v procesu izobraževanja (36 %), najmanjši delež teh odgovorov je med nezaposlenimi (23 %) ter kmetovalci (25,0 %). Odgovor prednost pa so relativno pogosteje kot drugi podali kmetovalci (14 %), v najmanjši meri pa zaposleni (0,8 %; slika 2).
d) Razlogi za poslabšanje odnosa do plačevanja davkov
Vprašani so kot najpomembnejši razlog za poslabšanje odnosa do plačevanja davkov prepoznali dejanja in zglede nosilcev javnih funkcij s povprečno vrednostjo ranga 2,42, sledijo ukrepi in ravnanje vlade in pristojnih organov s srednjo vrednostjo rangov 3,06, potem dejanja državnih uslužbencev s srednjo vrednostjo ranga 3,16 in delo sodišč s srednjo vrednostjo ranga 3,30. Manj pomembna za poslabšanje odnosa do plačevanja davkov sta poslabšan finančni položaj posameznika s povprečno vrednostjo ranga 4,02 in ravnanje evropskih inštitucij s povprečno vrednostjo rangov 5,03.
Slika 3: Prikaz srednje vrednosti rangov razlogov za poslabšanje odnosa do plačevanja davkov
1,00	2,00	3,00	4,00
Aritmetična sredina ranga
5,00
6,00
Slika 4: Prikaz srednje vrednosti rangov razlogov za izboljšanje odnosa do plačevanja davkov
1,00	2,00	3,00	4,00	5,00
Aritmetična sredina ranga
54
Stanič» Cokelc, Ana Kri'man: Davčna miselnost n davčna morala v Sloven i
e)	Razlogi za izboljšanje odnosa do plačevanja davkov
Vprašani so kot najpomembnejši razlog za izboljšanje odnosa do plačevanja davka prepoznali izboljšanje dela sodišč s povprečno vrednostjo ranga 2,79, sledi izboljšanje dela državnih uslužbencev s srednjo vrednostjo rangov 3,11, nato dejanja in zgledi nosilcev javnih funkcij s srednjo vrednostjo ranga 3,13 ter ukrepi in ravnanje vlade in pristojnih organov s srednjo vrednostjo ranga 3,24. Manj pomembna razloga za izboljšanje odnosa do plačevanja davkov sta ravnanje evropskih inštitucij s povprečno vrednostjo rangov 4,26 in sprememba finančnega položaja posameznika s povprečno vrednostjo ranga 4,47.
f)	Dejavniki, ki poslabšujejo davčno moralo
Najpomembnejši razlog za poslabšanje davčne morale je dejavnik, daje država oblikovala davčni sistem, ki omogoča zaslužek podjetjem, katerih lastniki so strankarski kolegi, političnim simpatizerjem in politikom, oblikovanje nove kaste bogatihposameznikov (tajkunov) s povprečno vrednostjo ranga 2,19. Naslednji dejavnik je, da država z zbranimi
sredstvi ravna neodgovorno in financira področja, ki jih ne bi smela, s srednjo vrednostjo rangov 2,69, tretji pomembni dejavnik, ki poslabšuje davčno moralo, je nepravična obdavčitev s srednjo vrednostjo ranga 3,15. Manj pomembna dejavnika za poslabšanje davčne morale sta povečevanje davkov in prispevkov s povprečno vrednostjo ranga 3,33 in dejavnik, da v RS ni posluha za skupnost in solidarnost med ljudmi, s povprečno vrednostjo rangov 3,63.
g) Dejavniki, ki izboljšujejo davčno moralo
Za vprašane je najpomembnejši dejavnik, ki izboljšuje davčno moralo, dober davčni nadzor in pogostost davčnega in-špiciranja s povprečno vrednostjo ranga 3,05, sledi dejavnik visoke kazni v primeru davčnih utaj s srednjo vrednostjo rangov 3,12, temu sledi davčni sistem s pomanjkanjem možnosti za davčno utajevanje s srednjo vrednostjo ranga 3,46, potem okolje, ki izloča osebe, ki so davčni utajevalci, s srednjo vrednostjo ranga 3,60 in zadovoljstvo s storitvami države in davčnim sistemom s srednjo vrednostjo ranga 3,62. Manj pomemben dejavnik je dobro poznavanje davčnega sistema v Republiki Sloveniji s povprečno vrednostjo ranga 4,15.
Slika 5: Prikaz dejavnikov, ki poslabšujejo davčno moralo
1,00	1,50	2,00	2,50	3,00	3,50 4,00
Aritmetična sredina ranga
Slika 6: Prikaz dejavnikov, ki izboljšujejo davčno moralo
1,00	2,00	3,00	4,00	5,00
Aritmetična sredina ranga
55
NG, st. 1 -2/2014 Izvirni znanstveni članki/Original scientific papers
Slika 7: Prikaz trditev iz lestvice o davčni morali
1. Skoraj vsak davčni zavezanec bi se do neke mere izogibal T plačilu davka, če bi vedel, da ga ne bodo dobili.
2. "Delo na črno" (brez prijave prihodka davčnim oblastem) ne predstavlja velikega prekrška, kadar gre za osnovno preživetje družine
3. Večina prevnih subjektov prireja davčne obračune in računovodske izkaze.
4. Če bi dobil del plačila v gotovini, ga ne bi prijavil davčni upravi.
5.	Stopnje obdavčitve v Sloveniji so tako visoke, da človeka silijo v
prirejanje podatkov.
6.	Kadar imam možnost dobiti storitev ali blago brez računa in brez
obračuna DDV-ja, jo izkoristim, saj imata obe strani koristi.
7.	Strinjal bi se, da bi prejel del prihodkov v obliki potnih stroškov ali višjih dodatkov, če bi na koncu moj skupni prihodek bil višji kot sicer
8. Plačevanje "na roko" brez računa, ki ne bo prijavljeno, je sprejemljivo, ko gre za majhne zneske zasebnikom.
9. V določenih primerih je lahko izogibanje plačilu davka
upravičeno.
10. Vzadnjih 12 mesecih sem prejel storitve ali blago, za katere lahko upravičeno domnevam, da so bili pridobljeni z delom na črno.
11. Možnost, da davčne oblasti nepravilnosti ugotovijo, so tako majhne, da se splača poskusiti prirediti svoje davčne napovedi.
12. Prikazovanje lažnih osebnih razmer (npr. prebivališča) z namenom pridobiti posebne ugodnosti, ne povzroča škode nikomur.
0
■ Sploh se ne strinjam	■ Se v glavnem ne strinjam
□ Se niti strinjam niti ne strinjam Se v glavnem strinjam Se popolnoma strinjam
Preglednica 1: Deja\>niki s slike 7 (postavke, kijih vključuje dojemanje »davčna morala«)
1	Skoraj vsak davčni zavezanec bi se do neke mere izogibal plačilu davka, če bi vedel, da ga ne bodo dobili.
2	Delo »na črno« (brez prijave dohodka davčnim oblastem) ne predstavlja velikega prekrška, kadar gre za osnovno preživetje družin.
3	Večina pravnih subjektov prireja davčne obračune in računovodske izkaze.
4	Ce bi dobil del plačila v gotovini, ga ne bi prijavil davčni upravi.
5	Stopnje obdavčitve v Sloveniji so tako visoke, da človeka silijo v prirejanje podatkov.
6	Kadar imam možnost dobiti storitev ali blago brez računa in brez obračuna DDV-ja, jo izkoristim, saj imata obe strani koristi.
7	Strinjal bi se, da bi prejel del prihodkov v obliki potnih stroškov ali višjih dodatkov, če bi na koncu moj skupni prihodek bil višji kot sicer.
8	Plačevanje »na roko« brez računa, ki ne bo prijavljeno, je sprejemljivo, ko gre za majhne zneske zasebnikom.
9	V določenih primerih je lahko izogibanje plačilu davka upravičeno.
10	Vzadnjih 12 mesecih sem prejel storitve ali blago, za katere lahko upravičeno domnevam, da so bili pridobljeni z delom na črno (tj. dohodek ni bil v celoti prijavljen davčnim oblastem).
11	Možnosti, da davčne oblasti nepravilnosti ugotovijo, so tako majhne, da se splača poskusiti prirediti svoje davčne napovedi.
12	Prikazovanje lažnih osebnih razmer (npr. prebivališče) z namenom pridobiti posebne ugodnosti, ne povzroča škode nikomur.
Preglednica 2: Deja\>niki s slike 8 (postavke, kijih vključuje faktor »davčni sistem«)	
13	Davčni sistem koristi le bogatim.
14	Država ustrezno porablja fiskalno pridobljen del proračunskih sredstev.
15	Davčni sistem v Republiki Sloveniji je napisan tako, da ga razume tudi nestrokovna javnost.
16	Davčni sistem je pravičen.
17	Davčni sistem je pregleden.
@ d m
17
35
30
10
12
17
26
35
41 14
33
31
15
12
25
24
18
24
13
31
15
16
25
18
16
29
28	19
26 18 22	14
24
21
22
21
12
22
22
24
37
16
21
23 13
10 13
24
29
29
14
43
24
20
%
20%
40%
60%
80% 100%
56
Stanič» Cokelc, Ana Kri'man: Davčna miselnost n davčna morala v Sloven i
Slika 8: Prikaz dojemanja trditev o davčnem sistemu
13. Davčni sistem koristi le bogatim
14.	Država ustrezno porablja fiskalno pridobljen del proračunskih
sredstev
15.	Davčni sistem v Republiki Sloveniji je napisan tako, da ga
razume tudi nestrokovna javnost
7 I
16. Davčni sistem je pravičen 17. Davčni sistem je pregleden.
0%
15
33
38
37
37
25
29
34
21
32
19
26
26
27
26
23
20%
40%
60%
80%
■ Sploh se ne strinjam	Se v glavnem ne strinjam
□ Se niti strinjam niti ne strinjam Se v glavnem strinjam Se popolnoma strinjam
9 3
8 3 8 2
7 3
100 %
h) Trditev o davčni morali in davčnem sistemu
1. Testiranje davčne morale in dojemanja davčnega sistema je vsebovalo 25 trditev, ki so jih anketirani ocenjevali na petstopenjski lestvici (1 - Se sploh ne strinjam; 5 - Se popolnoma strinjam). Z eksploratorno faktorsko analizo smo določili notranje (latentne) faktorje. V nadaljevanju raziskave smo obdržali tiste postavke, ki pojasnjujejo čim večji delež variance prvih dveh izločenih faktorjev in največji delež celotne variance; faktor 1 je vsebinsko najbliže davčni morali, faktor 2 pa davčnemu sistem. Dojemanje davčne morale zajemajo postavke od 1 do 12 (v preglednici 4). Dojemanje davčnega sistema zajemajo postavke 13 (obrnjen) in od 14 do 17 (opis v preglednici 5). Zanesljivost obeh lestvic smo preverjali s Cron-bachovim koeficientom a (alfa). Cronbachov koeficient alfa za lestvico davčne morale znaša 0,787, za lestvico trditev o davčnem sistemu pa 0,75.3
V nadaljevanju smo iz postavk o davčni morali izračunali novo spremenljivko, indeks davčne morale. Ta predstavlja povprečje vseh spremenljivk o davčni morali, ki se nanašajo na lastno vedenje ali vrednostne sodbe (izpuščeni sta spremenljivki 3 in 10). Mann-Whitncyjcv U-test ni pokazal statistično pomembnih razlik na spremenljivki »davčna morala« glede na spol (moški 2,95, ženske 3,00).
Kruskal-Wallisov statistični test razlik je pokazal, da obstajajo statistično pomembne razlike glede na starost za indeks davčne morale, ta linearno narašča s starostjo (tf = 194,343; df = 3, p < 0,05). Indeks davčne
morale znaša 2,45 za stare do 25 let, 2,93 za stare od 25 do 45 let, 3,22 v skupini od 45 do 60 let in 3,00 v skupini nad 60 let.
Kruskal-Wallisov test razlik je pokazal statistično pomembne razlike glede na stopnjo izobrazbe (x2= 13,389; df = 3, p < 0,05). Podobno kot s starostjo narašča indeks davčne morale tudi z večanjem stopnje izobrazbe. Srednja vrednost v skupini z osnovnošolsko izobrazbo znaša 2,90, z dokončano srednjo šolo 2,93, z višje- ali visokošolsko izobrazbo je srednja vrednost 2,99, v skupini z univerzitetno ali več kot univerzitetno izobrazbo pa je srednja vrednost 3,06.
Kruskal-Wallisov test je pokazal statistično pomembne razlike med odgovori glede na zaposlitveni status (X2 = 178,198; df = 6, p < 0,05). Najnižji indeks davčne morale so dosegli vprašani v procesu izobraževanja (dijaki ali študentje), in to 2,50; sledijo jim nezaposleni ali tisti, ki skrbijo za dom, gospodinjstvo z 2,68; najvišji indeks davčne morale pa so dosegli samostojni podjetniki, in to 3,26, ter zaposleni v svoji firmi - 3,23.
Izvedli smo multiplo regresijsko analizo modela, pri kateri smo spremenljivko »morala« uporabili kot indikator davčne morale posameznika. V model je vključena kot odvisna spremenljivka; kot neodvisne spremenljivke smo vključili vse demografske spremenljivke ter druga vprašanja, na katerih smo merili stališča do davčnega sistema in odnosa do plačevanja davkov. Model je statistično pomemben (F = 21,816, p < 0,05), čeprav z vključenimi
' Cronbachov koeficient a (alfa) je najpogosteje uporabljana mera notranje konsistentnost (»zanesljivosti«) merske lestvice, temelji na interkorelaciji med trditvami. Najpogosteje se uporablja pri vprašalniku z več postavkami na Likertovi lestvici (tj. z lestvico ocen, npr. od 1 do 5). Pove nam, v kolikšni meri zajete postavke »merijo isto stvar« oz. isti konstrukt. Vrednosti lahko segajo od 0,00 do 1,00; grobi kriterij v večini družboslovnih znanosti je, da so vrednosti na 0,70 zadovoljive (vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Cronbach's_alpha, http://www.ats.ucla.edu/stat/spss/faq/alpha.html).
57
NG, :■'■ . 1 -2/2014 l/'.'IKN /'NAM i IVI KI :IAN /O -NA 'I NI I c IW'ik:
podatki nismo pojasnili večjega dela variance' v spremenljivki davčna morala. Naš model pojasnjuje 26 % variance spremenljivke, kar kaže. da poleg dcmogralskih dejavnikov in dajavnikov davčnega sistema in zaznavanja svojega položaja v davčnem sistemu obstajajo tudi dnigi pomembni dejavniki, ki vplivajo na davčno moralo in jih v tokratni raziskavi nismo zajeli.
5 Zaključek
V	zaključku podajamo preglednico statistično pomembnih spremenljivk, ki so razv rščene po moči učinka na davčno moralo, ter skupne ugotovitve raziskave.
Največji vpliv na davčno moralo v našem modelu ima zaposlitveni status vprašanih (razdeljen na kategorije aktiven/neaktiven), pri čemer se je izkazalo, da imajo vprašani, ki so delovno aktivni, višjo davčno moralo (standardizirani koeficient je 0.206. kar pomeni, da če se »aktivnost« spremeni za cn standardni odklon, se davčna morala poveča za 0,206 standardnega odklona). Podoben vpliv ima starost vprašanih, pri čemer podobno kot raziskovalci pred nami ugotavljamo, da se z večanjem starosti viša tudi davčna morala (standardizirani koeficient 0.191)
Na davčno moralo vpliva tudi mnenje deleža ljudi, ki delajo »na črno«, tj. brez prijave dohodka davčnemu organu (standardizirani koeficient napovedne spremenljivke je -0,151). Bolje ko vprašani ocenjujejo ta delež, nižja je njihova davčna morala (in obratno), kar sc sklada z ugotovitvami, da na davčno moralo posameznikov vpliva tudi mnenje o participaciji drugih davčnih zavezancev v davčnem prostoru.
Napovedno moč smo ugotovili tudi za nekatere trditve o davčnem sistemu. Vprašani, ki sc bolj strinjajo s trditvijo, da davčni sistem koristi le bogatim, imajo nižjo davčno moralo (standardizirani koeficient -0,141). To lahko razumemo, kot da so sc ljudje, ki davčni sistem vidijo kot dober za vse, nc lc kot orodje bogatih, bolj pripravljeni podrediti davčnim pravilom in sistemu, medtem ko tisti, ki sc s trditvijo strinjajo, izkazujejo nižjo davčno moralo.
O kvaliteti davčne morale lahko sklepamo tudi na podlagi mnenja o povezavi med transparentnostjo razporejanja sredstev in davčno utajo (standardizirani koeficient
* Pojasnjena varianca pri linearni regresiji nam pove, kolikšen tlele/ variabilnosti oz. razpršenosti podatkov odvisne spremenljivke (v našem primeru morale) lahko pojasnimo z neodvisnimi spremenljivkami oblikovanega modela (v našem primeru z napovednimi spremenljivkami, ki statistično značilno vplivajo na davčno moralo, gl. preglednico 3) vir: https://cn.wikipcdia.org/wiki•' Kxplai lie d var i at ion.
Koeficient beta jo vrednost, ki pove, v kolikšni meri vsaka napovedna spremenljivka vpliva na uporabljeno odvisno spremenljivko (moralo).
V	našem primeru gre /a standardizirani koeficient beta. ki nam pove, v kolikšni meri bi se spremenila odvisna spremenljivka, če se napovedna spremenljivka spremeni za eno standardno deviacijo. Pozitivni predznak pomeni pozitivno povezanost (če narašča napovedna spremenljivka, sc veča tudi morala), negativni predznak pa pomeni negativno povezavo (napovedna spremenljivka se veča, spremenljivka morala v modelu se manjša).
je -0.104). kar pomeni, da bolj ko sc vprašani strinjajo s to trditvijo, nižja je njihova davčna morala. Povezavo lahko razumemo kol posredno priznanje, da netransparentnost razporejanja proračunskih sredstev na neki način opravičuje davčne utaje, na kar se bolj skliciijejo vprašani z nižjo davčno moralo.
Napovedno veljavnost davčne morale smo ugotovili tudi pri mnenju, da so v primerih davčnih utaj potrebne visoke kazni (standardizirani koeficient 0,091). Vprašani, ki sc bolj strinjajo z visokimi kaznimi za utajcvalcc, izkazujejo višjo davčno moralo.
Enako stopnjo napovedne veljavnosti ima nivo odpora do tveganja davčne utaje (standardizirani koeficient 0,091); večji ko je odpor do tveganja utaje, višja je tudi davčna morala.
Napovedna spremenljivka o izogibanju davkov v Sloveniji kaže na to, da bolj ko vprašani menijo, da jc stopnja izogibanja plačevanja davkom visoka, višja je davčna morala (standardizirani koeficient 0.086).
Napovedno veljavnost za davčno moralo ima tudi zadovoljstvo s finančno situacijo (standardizirani koeficient 0.075). Bolj ko so vprašani zadovoljni s finančno situacijo svojega gospodinjstva, višja jc njihova davčna morala.
Napovedno veljavnost za davčno moralo ima tudi zaznava davkov kot prikrajšanje, pravičnost ali prednost (standardizirani koeficient 0.073). Bolj ko vprašani zaznavajo plačevanje davkov kot prednost ali pravičnost, višja jc njihova davčna morala.
Statistično pomembna napovedna spremenljivka našega modela je tudi sprememba v odnosu do plačevanja davkov od časa izpred krize do danes (standardizirani koeficient 0.055). Višja ko jc stopnja izboljšanja (razpon odgovorov je od »se je zelo poslabšal« do »se je zelo izboljšal«), višja jc davčna morala.
Zadnja statistično pomembna napovedna spremenljivka v modelu je mnenje o verjetnosti nadzora davčne napovedi od davčnega organa (standardizirani koeficient 0.052). Bolj ko jc nadzor davčnega organa po mnenju vprašanih verjeten, višja je davčna morala.
V raziskavi smo ugotavljali povezanost med davčno moralo in različnimi dejavniki, ki vplivajo nanjo, vključujoč razlike med posamezniki in razlike tned stališči in vrednostnimi orientacijami, ki jih imajo ti posamezniki. S statistično metodo multiple regresije smo oblikovali model, s katerim smo ugotovili napovedno veljavnost nekaterih vključenih spremenljivk, po pomembnosti razvrščenih v preglednici 3/ To pomeni, da lahko na podlagi vrednosti teh spremenljivk v določeni meri napovemo stopnjo davčne morale posameznika, tudi če ne poznamo dejanskih odgovorov- na vprašanja o njej. Kot avtorji smo
3 Poudarjamo, da naš model pojasnjuje le kakšno četrtino variabilnosti v davčni morali, torej nanjo vplivajo tudi spremenljivke, ki jih v raziskavi nismo zajeli oz. proučevali.
58
Stanič» Cokelc, Ana Kri'man: Davčna miselnost n davčna morala v Sloven i
Preglednica 3: Statistično pomembne spremenljivke
Zap. št. spremenljivke	Napovedna spremenljivka	Beta	P	Razlaga
1	Zaposlitveni status	0,206	p <0,001	Zaposleni imajo višjo davčno moralo.
2	Starost	0,191	p <0,001	Višja starost v povprečju napoveduje višjo davčno moralo.
3	Mnenje o deležu ljudi, ki vsaj občasno delajo na črno.	-0,151	p <0,001	Višanje ocene dela na črno napoveduje nižjo davčno moralo.
4	Davčni sistem koristi le bogatim.	-0,141	p <0,001	Večja mera strinjanja s trditvijo napoveduje nižjo davčno moralo.
5	Če bi država proračunska sredstva razporejala bolj transparentno, bi bilo manj poskusov davčnih utaj.	-0,104	p <0,001	Večja mera strinjanja s trditvijo napoveduje nižjo davčno moralo.
6	V primeru davčnih utaj so potrebne visoke kazni.	0,091	p <0,001	Večja mera strinjanja s trditvijo napoveduje višjo davčno moralo.
7	Nizek, srednji ali velik odpor do tveganja davčne utaje	0,091	p <0,001	Naraščanje stopnje odpora do davčne morale napoveduje višjo davčno moralo.
8	Izogibanje davkom v Sloveniji je nizko, srednje visoko ali visoko.	0,086	p <0,01	Naraščanje ocene izogibanja davkom napoveduje višjo davčno moralo.
9	Zadovoljen sem s finančno situacijo gospodinjstva.	0,075	p <0,05	Večje zadovoljstvo s finančno situacijo gospodinjstva napoveduje višjo davčno moralo.
10	Dojemanje plačevanja davkov kot prikrajšanje, pravičnost ali prednost	0,073	p <0,001	Bolj ko je dojemanje plačevanja davkov zaznano kot lastna prednost, višja je davčna morala.
11	Spremenjen odnos do plačevanja davkov od časov pred gospodarsko in finančno krizo do danes	0,055	p <0,05	Večje ko je izboljšanje odnosa do plačevanja davkov, višja je napovedana davčna morala.
12	Verjetnost inšpekcije vaše davčne napovedi	0,052	p <0,05	Večja ko je verjetnost inšpekcije davčne napovedi, višja je napovedana davčna morala.
v predhodnih raziskavah ugotovili statistično pomemben vpliv individualnih dejavnikov, kot so starost, zaposlitev, finančna situacija gospodinjstva, s čimer smo potrdili našo prvo hipotezo.
Druga predpostavka raziskave, da na odnos do davkov in davčno moralo v veliki meri vplivajo institucionalni dejavniki, davčna zakonodaja in ravnanje davčnega organa ter ravnanje državnih organov, seje prav tako potrdila. Pri rangiranju najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na odnos do plačevanja davkov, so izrazito na prvem mestu tovrstni dejavniki, subjektivni dejavniki pa so v povprečju pri odnosu do plačevanja davkov oz. pri spremembah tega odnosa manj vplivni. Potreba po visokih kaznih in trditev o transparentnosti razporejanja proračunskih finančnih sredstev pa sta se izkazali kot statistično pomembni tudi v napovednem regresijskem modelu. Na podlagi tega ugotavljamo, daje potrjena tudi druga hipoteza.
Z raziskavo smo torej prikazali trenutno stanje in ugotovitve o davčni morali v Sloveniji. Z oblikovanim modelom ponuja raziskava uvid v vplivne dejavnike ter omogoča tudi napovedovanje, oblikovanje odločitev in daje možnosti za obravnavo in vzgojo davkoplačevalcev, tako da bo njihovo sodelovanje v davčnem sistemu najbolj učinkovito.
Literatura
1.	Aim, J. (2012). Measuring, Explaining, and Controlling Tax evasion: Lessons from Theory, Experiments, and Field Studies. Working paper 1213. Tulane University.
2.	Aim, J., E. Kirchler in S. Muelbacher (2012). Combining Psychology and Economics in the analysis of compliance: From enforcement to cooperation. Economic Analysis and Policy 42 (2): 133-151.
3.	Aim, J. in B. Torgler (2012). Do Ethics matter? Tax compliance and morality. Tulane University: Working paper. Dostopno na: http://econ.tulane.edu/RePEc/pdf/ tull207.pdf
4.	Aim, J. in B. Torgler (2006). Cultural differences and tax morale in the United States and in Europe. Journal of Economic Psychology 27: 224-246. http://dx.doi. org/10.1016/jjoep.2005.09.002
5.	Baloh, Ti (2010). Davčna morala v Republiki Sloveniji. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani: Ekonomska fakulteta.
6.	Barone, G. in S. Mocetti (2009). Tax morale and public spending inefficiency. Banca d'ltalia Eurosistema: Temi di Discussione.
59
NG, :■'■ . 1 -2/2014 l/'.'IKN /'NAM i IVI Kl :IAN /O -NA ■ :l NI I c fvV'E 1'
7.	Baur. A. M. (2011). Internal Control Quality as an Explanatory Factor of tax Avoidance. America Accounling Associalion Annual Meeting-Tax Concurrent Sessions. http://dx.doi.org/10.2139/ssrn.1905093.
8.	Boone. J. P.. I. K. Khurana in K. K. Raman (2013) Religiosity and Tax Avoidance. Jala 35 (1): 53-84.
9.	Coin mimical ion from the Commision to the European Parliament and the council. 2012. On concrete ways to reinforce the fight against tax fraud and tax evasion including in relation to third countries. (COM (2012) 351 final). Brussels: European Commission: Dostopno na: http://cc.europa.cu/laxation_customs/rcsourccs/ documcnts/common/publicalions/com_rc ports/taxation/ com(2012)35 l_en.pdf.
10.	Clarke. P. B. in A. Lin/cy (1996): Dictionary of Flics. Teology and Society. London. Published by Routledge
11.	Daudc. C.. H. Gutierrez, in A. Mclgui/o (2012). What drives tax morale? Working paper No. 315. OECD Development Centre.
12.	Docrrcnbcrg. P. D. Duncan. C. Fucst in A. Pciclil (2012)
Nice Guys Finish Last: Are People with higher Tax Morale 'I axed More Heavily? 1ZA Discussion Paper No. 6275.
13.	Feld. L. P. in B. S. Frey (2003). Deterrence and Tax morale: How tax administrations and. Taxpayers interact. OECD Papers: Special issue on taxation. 3/10.
14.	Filipovic. V. (2008). Merjenje davene morale pri podjetnikih posameznikih v Sloveniji. Magistrsko delo Univerza v Mariboru: Ekonomsko-poslovna fakultcta.
15.	Frey.B. S.inB.Torgler(2007). Tax Morale and Conditional Cooperation. Journal of Comparative Economics 35 (1): 136-159. http://dx.doi.org/10.1016/j.jcc.2006.10.006
16.	Gangl. K..E. HofmamiinE. Kirchler(2012). Tax Authorities' Interaction with 'taxpayers: (hmpliance by power and trust. WU International Taxation Research Paper Series. Dostopno na: littp://ssrn.com/abstract=2174917.
17.	Halla. M. in C. Sclincidcr (2008). Taxes and benefits: 'Two options to cheat on the state. Discussion paper Nr. 3536 University of Liny.. Dostopno na: http://ftp.iza.org/dp3536. pdf
18.	Hansen. D. R.. R. L. Crosser in D. Läufer (1992). Moral Ethics: Tax Ethics. The Case of Transfer Pricing Among Multinational Corporations. Journal of Business Ethics. http://dx.doi.org/10.1007/BF01686348
19.	Hauptinan. L. in M. Matajic (2012). Davcna morala podjclnikov v sovcrovzhodni Sloveniji. Management 1 (4): 295-308.
20.	Kirclilcr. E. (2007). The Economic Psychology of Tax behaviour. New York: Cambridge University Press, http:// dx.doi.org/10.1017/CB09780511628238
21.	Körner. M. in H. Strotmann (2006). Steuermoral Das Spannungsfeld von Freiwilligkeit der Steuerzahlung
und Regelverstoß durch Steuerhinterziehung. Tübingen: Institut für Angewandte Wirtschaftsforschung.
22.	Lago-Pcnas, 1. in S. Lago-Penas (2008). The Determinants of Tax morale in Comparative Perspective: Evidence from a multilevel analysis. Instituto de Estudios Fiscales Working Paper No. 2/2008. Dostopno na: http:// ssrn.coin/abslracl=1321437 ali http://dx.doi.org/10.2139/ ssrn. 1321437. http://dx.doi.org/10.2139/ssrn. 1321437
23.	Lewis, A. (1979). An Empirical Assessment of. Tax Mentality. Public Finance 34.
24.	Lubian D. in L. Zarri (2011). Happiness and tax morale: An empirical analysis. Journal of Economic behaviour & Organisation. Dostopno na: 10.1016/j.jebo.2011.03.009.
25.	Murphy. R. (2012). Closing the European tax gap. A rcport for Group of the Progressive Alliance of Socialists ¿¿Democrats in the European Parliament. Dostopno na: liltp://vvvv\v.socialjuslicc.ic/siles/default/files/file/ EU/201%2()Closing%20the%20Europcan%2()Tax%20 Gap%20-%20Richard%20Murphy.pdf.
26.	Nordblom. K. in J. Zantac (2012). Endogenous Norm Formation Ch er the Life Cycle - The Case of Tax Morale.
Economic Analysis Policy 42 (2): 153-170.
27.	Richardson. G.. G. Taylor in R. Lanis (2013). The impact of board of director oversight characteristics on corporate tax aggressiveness: An empirical analysis. Journal of Accounling and Public Policy. Dostopno na: http://dx.doi. org/10.1016/j .jaccpubpol.2013.02.004.
28.	Schmöldcrs, G. (1975). Einführung in die Geld- und Ei-nanzpsychologie. Darmstadt: Wissenschaftliche Buchgc-sellschaft.
29.	Torglcr. B. (2003a). Tax morale: Theory and empirical analysis of tax compliance. DEd. University of Basel. Doslopno na: http://cdoc.unibas.cli/56/l/DissB_6463.pdf.
30.	Torglcr. B. (2003b). Tax morale and institution. Working paper 2003-09. Basel.
31.	Torglcr. B. in C. A. Sclialtcggcr (2005). Tax morale and fiscal policy. Working paper 2005 - 30. Basel. Dostopno na: http://vvvvvv.crcma-rescarch.cli/papcrs/2005-30.pdf.
32.	Torglcr. B. in F. Schncider(2005). Attitudes towards Paying Taxes in Austria: An Empirical analysis. Empírica 32 (2): 231-250. http://dx.doi.org/10.1007/sl(>663-004-8328-y
33.	Torglcr. B.. F. Schneider in C. A. Schallcggcr (2010). Local autonomy, tax morale and the shadow economy. Public Choice 144, 293-321. http://dx.doi.org/10.1007/ si 1127-009-9520-1
34.	http://sl.wikipcdia.org/vviki/Etika, dostopno na splctu.
35.	lilt ps://cn.w i kipcdia.org/wiki/Explaincd_va rial ion, dostopno na spletu.
36.	lit tp://cn.vv ik ipedia .org/wiki/Cronbach's_alplia. do stopno na splctu.
60
Stanič» Cokelc, Ana Kri'man: Davčna miselnost n davčna morala v Sloven i
Dr. Stanko Čokelc ima dolgoletne izkušnje z revidiranjem računovodskih izkazov in davčnega svetovanja. Je ustanovitelj in vodi revizijsko družbo Revidicom, revizijska družba d.o.o., ima licenco pooblaščenega revizorja, preizkušenega davčnika in državnega notranjega revizorja in je kot višji predavatelj zunanji sodelavec Eko-nomsko-poslovne fakultete v Mariboru.
Stanko Čokelc, Ph.D. in economic science, is a senior lecturer of accounting and auditing at the University of Maribor, Faculty of Economics and'Business (FEB). He has accumulated extensive experiences in auditing, tax inspection procedures, and tax advisory services over the past two decades. He is also the manager of an auditing office and holder ofprofessional certificates for auditing, state auditing, and tax advising.
Ana Križman je univerzitetna diplomirana psihologinja, ki se ukvarja z raziskovanjem, metodologijo raziskav in analizami. Ima več kot 12 let izkušenj pri raziskovanju trga in javnega mnenja ter v marketingu, več let je vodila raziskavo Eurobarometer v Sloveniji. Na raziskovalnem področju in pri razvoju sodobnih raziskovalnih orodij sodeluje s številnimi partnerji in raziskovalnimi inštituti v Sloveniji, na Hrvaškem in v Avstriji. Objavlja periodično poročilo Eurobarometer za Sloveni jo ter je soavtorica nekaj izvirnih znanstvenih objav.
Ana Križman is a psychologist working in the area of social research, methodology, and analysis. She has more than 12 years of experience in social opinion and market surveys. She has been the manager of the Eurobarometer survey for Slovenia for several years. Collaborating with various partners and institutes from Slovenia, Croatia, and Austria in the area of research, she is also involved in the development of innovative researcher's tools. She is the author of the periodical Eurobarometer National Report for Slovenia and the coauthor of several scientific publications.
61