Domača vzgoja. Piše Jakob Dimnik. (Daije.) 9. Ker so stariši otroku prvi vzgojitelji, je torej kraj njihovega bivanja domača hiša, prvo a tudi najvažnejše vzgojišče. Ako so domače razmere take, kakeršne morajo biti v krščanski rodovini, si kar ne moremo misliti boljšega, primernejšega vzgojnega zavoda, zlasti prva otrokova leta, kakor je domača hiša, obitelj. Tukaj se uporabljajo vsa vzgojna sredstva: vzgled, privada, pouk, strahovanje itd.; v rodovini se druži telesna vzreja z duševno. Otroku je domača hiša vzgojilnica in tudi učilnica. PrihodDJa sreča ali nesreča otrokova sloni torej na domači vzgoji. Kar oče in mati storita za krščansko vzgojo, ni nikdar prazno delo; a težko, težko je pozneje namestiti, kar ta dva zamudita. Domača hiša je še takrat otroku naj imenitnejše vzgojišče, ko hodi v šolo; kajti tudi tista leta še ostane vzgoja otrok starišem pravica in dolžnost. Dobra domača vzgoja je zelo potrebna, še zlasti pa dandanes, ko toliko nevarnosti in zapeljevanja preži na otroka. Otrok, ki je dotnd dobro krščausko vzgojen, se more vsem poznejim nevarnostim ustavljati. Dobra domača vzgoja je otroku vse poznejše življenje najčvrstejša zaslomba. Tudi za učitelja je zelo važno, kako se otrok doma vzgojuje. Učitelj mora nadaIjevati, kar je pričela domača hiša; a kako more sezidati lepo poslopje krščanske vzgoje, ako je črviva, slaba podloga, t. j. domača vzgoja. Le tam je učenec vzprejemljiv za šolsko vzgojo in veselo napreduje tudi pri pouku, kjer uže oče in mati storita svojo dolžnost in otroka vadita pokorščine, pridnosti, pazljivosti itd. Domača hiša mora tudi vseskozi podpirati učitelja pri vsem njegovem blagem prizadevanju, ker šola svojo namero zvršuje le tam, kjer je lepa edinost med njo in rodovino. Kakor pa povsod domača vzgoja škodo trpf, kjer oče in mati živita v razporu, tako se tudi v taki občini ne more kaj posebnega doseči pri vzgoji in pouku, kjer učiteljl in stariši niso složni. Tudi tu velja: -Sloga jači, nesloga tlači!" B. Telesna vzgoja. Mens sana in corpore sano. Juvenal. 1. Hrana novorojenčeva. Ko zagleda otrok luč sveta, treba je naj bolj paziti na hrano dojenčkovo, kajti nezadostna hrana ima čestokrat za vse življenje slabe nasledke. Da se bode novorojenec pravilno telesno razvijal, mu moramo dati potrebnega živeža ter skerbeti za spanje in toploto. Glede spanja in toplote se večinoma povsodi vse potrebno ukrene, le glede hrane se pogostokrat napačno ravna, ne toliko, kar zadeva koliko, temuč, kakšna je hrana. Umrljivost otrok v prvem letu je izvanredno velika, in največ bolezni izvira iz slabe, napačne hrane. Kakšno hrano pa moramo otroku v prvem letu dajati? Narava daje nam na to prav natančen odgovor. Edina in nenadomestljiva hrana za novorojenca je materino mleko, in vender je na tisoče raater, ki otroku iz popolnonaa neopravičenih vzrokov te edino prave hrane ne privoščijo. Statistično je pa dokazano, da izmej 100 otrok, ki dobivajo naravno hrano, umrje jih le 10 do 17, in izmej 100 otrok, katerim dajejo umetno hrano, umrje jih 82 do 90. Oziraje se na te številke, moramo izreči sodbo, da vsaka mati, koja brez pravega vzroka telesne slabosti ali zdravniško dokazane nesposobnosti svojemu otroku naravno hrano zabranjuje, je kriva ropa nad lastnim otrokom, kojega nikdar ne more poravnati. Mati, katera je pri prvem otroku nesposobna za dojenje, naj si prizadeva pri drugem ali tretjem otroku, to napako odstraniti, in če bode imela dobro voljo, potrpljenje in tudi zmerno živela, bode gotovo dosegla svoj natnen. V deželah, kjer se matere zelo prizadevajo, da svoje otroke same dojijo, je umrIjivost otrok zelo majhna. V Norvegiji in na Angleškem umrje izmej 100 živorojenih otrok komaj 10 do 15 in to le zaradi tega, ker dobivajo naravno hrano — materino mleko. Pri nas umrje jih pri enakih razmerah 30 do 35, zato, ker otroci ne dobivajo take hrane, kakoršna jim gre po naravi. — 2. Hrana starejših otrok. Dojenca moramo le polagoma vaditi na drugo primerno hrano. Nekateri stariši se lreradi ponašajo, da njihovo jednoletno dete uže vse je, kar mu ponudijo. Tako ravn.nje z otrokom pa ne zasluži hvale, ampak graje, kajti za otroke, ki so manj ko dve lel stari, treba je tudi posebne, take hrane, koja je večinoma mlečna. Polagoma naj se naMdi otrok na juho, zakuhano z rižem itd. Tudi lehka jajčna jedila in lehko prebavljivc goveje ali koštrunovo meso ali divjačino sme otrok uživati; vender mu pa ne smemo vsak<ian mesa dajati. Kruh je za otroka jako zdrava hrana, krompir in sočivje pa prve dve ki ni posebno zdrav živež. Mlečen riž ali mlečna kaša otrokom jako dobro ugaja. Pregovr pravi: nKaša otroška paša". čaj ali kava otrokoin več škodujeta kakor koristita, kr jim preveč živče razburita. Tudi z vinom iu pivom zdravih otrok ni treba preveč 9itj, zato jim moramo pa pogostoma vode ponujati. čista, pitna voda otrokom nikdar mgkoduje, razven na vroče jedi. Posebno pred jedjo in po jedi otroci jako radi vodo pijej, §e celo dojencem nekoliko vode ne škoduje. Malokedo misli na to, da je tak otrok vročem poletji tudi včasih žejen. če vpije v nenavadnein času, je pogostoma vzrok temu>o, da je otrok žejin. Posebno za one otroke, ki imajo hitrico, je čista voda zelo velika -brota in pomoč; samo mleko v takih slučajih bolezen shujfia. Še le v četrtem letu smejo otroci nekako brez skrbf vsako hrano uživati. Le večerja naj bode kolikor mogoče priprosta. Še starejši otroci bolje spijo iu so bolj zdravi, če zvečer malo jejo. Varovati morarao otroke, da ne postanejo sladkosnedeži. Sladkor sam na sebi ni škodljiv, če ga otrok preveč ne uživa; da, še celo potreben je za zdravje otrok. Skodljive za otroka so presladke tnočnate jedi, ker se lehko pokvari želodec. Nezrelo sadje je strup vsakemu človeku; zrelo sadje smejo pa otroci, kolikor hočejo, uživati, ker sadje je potrebno za razvijaDJe kostf. Surovo maslo s kruhom je jako zdrava jed. Maslen kruh in malo mesa je tudi zelo tečna hrana. Glede kolikosti jedi velja pravilo: Uživaj le toliko hrane, kolikor je želodec prekubati niore; kajti neprebavljene jedi organizmu prav nič ne koristije. Otrok res potrebuje obilne hrane in izdatne, a preobjedati se ne sme. Ozir kakovosti jedila je otrokom izbirati ter dajati najzdravejše hrane, to je take, kojo si telo najložje in najboljše prisvoji, upodablja, ako bi tudi ne bila najslastneja, najukusneja. Dražljivih in hudo razgrevajočih jedi in pijač se otrokom vsaj pred 10. letom ne sme dovoljevati, ali vsaj prav redko kedaj ter prav malega kaj. Varovati se je vročih jedi, kakor tudi zelo mrzlih. Oboje škodujejo zobem in želodcu. Prebavo pospešuje, ako se jedi dobro in zadosti zvečijo. Rejenca moramo torej učiti, da ne sme jesti preurno in pohotno, temveč, da je treba vsa jedila dobro žvečiti ter s slino pomešati. 3. Snaga. Kakor hrana, enako tudi snaga veliko in zelo vpliva na telesno vzgojo otrok. Dostikrat se s snago poravnajo napake, ki jih naredimo pri hrani. Ni pa dosti, da otroka vsak dan umijemo, ampak moramo ga tudi redno kopati. Kopanje osnaži kožo po vsem životu in provzroči, da se kri bolj redno pretaka po truplu; kopanje utrjuje tudi spanje in vpliva jako ugodno na prebavljanje. Saj je gotova už. vsaka mati zapazila, kako zadovoljni so otroci v vodi in kako dobro se po kopanji počutijo. Bojazen, da bi se otrok prehladil, je popolnoma nepotrebna. Pri umivanji se otrok mnogo preje prehladf, kakor pri kopanji, ker pri umivanji se ne more vse telo ob jednem zmočiti, in vsled tega nima telo enake toplote. Nikdar se pa ne sme otrok z isto gobo utnivati po obrazu, kakor po životu. Kopanje škoduje le tedaj, če je voda prevroča ali premrzla. Posebno nevarno p otroka v prevroči vodi kopati. Zato je prav umestno in primerno, da toploto vr>e vselej s toplomerom zmerimo in uravnamo. Z roko toploto vode meriti ni zanesljivo in mnogokrat zelo goljufivo. V prvih tednih je potrebno, da ima voda 28° R. toplote. Ko je otrok šest mesecev star, zadostuje 26 in po leti tudi 25° R. Pri starejših otocih sme biti voda bolj mrzla. Za starejše otroke je najbolje, če se zvečer kopljejc ker po kopanji navadno bolj trdno spijo. Potrebno je sev.da, da otroka po vsakem Ppanji dobro zavijemo v platneno rjuho in ga dobro obrišemo. Ni pa zadosti, da otroke le po životu snažimo in umivamo, ampak tud njihova oblačila morajo biti, kolikor le mogoče snažna. Zelo potrebno je, da ima vs^ otrok, posebno kadar uže v šolo hodi, vsaj po dvoje ali troje oblačil. (Dalje.J""-)