Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Peter Svetina Ljubljana 2007 Studia litteraria Urednika zbirke: Darko Dolinar in Marko Juvan Peter Svetina Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Recenzenta: Aleš Bjelčevič, Marjan Dolgan Oblikovanje: Ranko Novak Stavek in prelom: Alenka Maček Izdajatelj: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU Za izdajatelja: Darko Dolinar Založila: Založba ZRC, ZRC SAZU Za založbo: Oto Luthar Glavni urednik: Vojislav Likar Tisk: Littera picta, d. o. o., Ljubljana Naklada: 300 izvodov ∞ 2007, Založba ZRC Izid publikacije je podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821.163.6.09-1«16/17«:801.67 801.67(497.4)«16/17« SVETINA, Peter, 1970- Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji / Peter Svetina. - Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007. - (Studia litteraria / Založba ZRC, ZRC SAZU) ISBN 978-961-254-029-6 235609856 Vsebina 7 Uvod 9 Pojasnila 11 Kitične oblike v slovenski protestantski in katoliški pesmi od 16. do 18. stoletja 11 Nekatere kitične oblike v protestantskih pesmaricah 16. stoletja 18 Nekatere kitične oblike v katoliških pesmaricah 17. in 18. stoletja 21 Posvetne pesmi pred Pisanicami 35 Anton Feliks Dev 36 Na rimo se zbodeš: epigrami 41 Ariozno: kitične oblike v Belinu 45 Medved per čebelah: med tujejezično predlogo in Devovim izvirnikom 56 Kitice, merjene na tri vogale: zaključek 57 Zoisov krog 57 Kdo bo pel v laškem enajstercu: pesniško delo Žige Zoisa 62 »Vendar pravjo in zna biti, da se ona dá sprositi«: Japljevi prevodi in izvirne pesmi 69 »Zdej zapojmo, zdej ukájmo«: Linhartov dramski verz 73 Valentin Vodnik 74 Učna leta: pesmi v Pisanicah 79 Vodnik in Ramlerjeva poetika 81 Urjenje v formi: napisi za mesece 89 »Vodnikov spominek«: alpska poskočnica in romarska kitica 95 Kitice v sorodstvu: uganke 101 »Navada je novu letu vošíti«: Vodnikova priložnostna verzifikacija 110 »Östreich über Alles«: prevodi 119 Živela forma!: zaključek 121 Zaključek 129 Kitični repertoar 129 Pojasnila 130 Kazalo kitičnih oblik 135 Kitične oblike 205 Bibliografija 211 Imensko kazalo 215 Zusammenfassung Uvod Vsako ukvarjanje s kitičnimi oblikami je seveda v prvi vrsti ukvarjanje s formo. Pričujoča študija si ne zastavlja toliko teoretičnih vprašanj, pove- zanih s formo, kolikor opisuje pojavljanje kitičnih oblik in njihov razvoj v starejši slovenski posvetni poeziji. Gradivo, ki ga študija zajema, so kitično členjene pesmi starejše slovenske po- svetne poezije, in sicer v rokopisih ohranjene posvetne pesmi pred prvim tiskanim zbornikom slovenske posvetne poezije Pisanice od lepeh umetnost, ki je izhajal v letih 1779 in 1781, vsi trije tiskani zvezki zbornika in obe rokopisni varianti za četrti zvezek, ter Zoisov, Japljev, Linhartov in Vodnikov pesemski opus. Študija obravnava torej vso v slovenščini ohranjeno kitično členjeno pesemsko tvornost, ki je nastala pred Pisanicami (pesmi iz Slatenskega urbarja, Leškega rokopisa, Martjanske pesmarice itn.) ter pesmi avtorjev Pohlinovega in Zoisovega kroga, ki so poezijo prestavili iz območja péte poezije v poezijo, namenjeno branju, s čimer so poskrbeli, da je dobila poezija ob kolektivni (skupinskega petja) še individualno izkušnjo (branje). Avtorji obeh krogov so začeli posvetno poezijo redno objavlja-ti, s čimer so jo približali širšemu krogu izobraženstva. Pomembno pa je bilo tudi, da so začeli načrtno pisati in prevajati poezijo, ki je imela predvsem estetsko funk-cijo in ne utilitarne. Pričujoča študija s tem izhodiščem pušča ob strani del tudi pomembne popisa- niške pesemske tvornosti starejšega obdobja, ki ni nastajal v omenjenih krožkih, in sicer pesmi Leopolda Volkmerja, Štefana Modrinjaka, Janeza Nepomuka Primica, Mihe Andreaša, Andreja Šusterja Drabosnjaka, Urbana Jarnika, Valentina Staniča in Pavla Knobla. Študija obravnava različne verzne sisteme, ki so se pojavljali v starejši slovenski poeziji (silabični verz, poskusi s kvantitativnim verzom, Zoisov poskus uvedbe italijanskega endekasilaba, dokončna uveljavitev silabotoničnega verza v času razsvetljenstva), kolikor je to potrebno za razumevanje kitičnih oblik. 7 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji V uvodnem razdelku prvega dela opisuje študija kitične oblike slovenske protestantske pesmi 16. stoletja in kitične oblike katoliške pesmi 17. in 18. stoletja. Protestantske in katoliške pesmarice so edine prinašale natisnjene pesmi v slovenskem jeziku in kot take lahko ohranjale kitični repertoar cerkvene pesmi. Z zatrtjem protestantizma so protestantske pesmarice na Slovenskem izginile, a del kitičnega repertoarja so katoliški pesmarji z melodijami vred prenesli v katoliške pesmarice. Mnogi slovenski pesniki starejšega obdobja, ki so pisali posvetno poezijo, so kot duhovniki cerkvene pesmi dobro poznali, zato je vpliv na njihovo posvetno pesemsko ustvarjalnost zelo verjeten. Med avtorji, katerih pesmi obravnava pri- čujoča študija, so to vsaj Dev, Vodnik in Japelj. Njihovi opusi so dovolj obsežni in pomembni, da se je zdelo smiselno v študijo vključiti kratek pregled kitičnih oblik v slovenski cerkveni poeziji od 16. do 18. stoletja. Osrednji razdelek prvega dela študije je namenjen obravnavi kitičnih oblik v posvetnih pesmih pred zbornikom Pisanice, takih besedil je okrog dvajset. Nato študija obravnava Devov kitični repertorar. Dev je osrednji avtor Pisanic in ob Vodniku edini, ki je pesmi kitično členil. Pred obravnavo Vodnikovega kitičnega repertoarja, ki prvi del zaključuje, pa je umeščen še prikaz pesemske ustvarjalnosti Žige Zoisa, Jurija Japlja in Antona Tomaža Linharta. Drugi del študije je kitični repertoar, v katerem so pregledno opisane vse kitične oblike, ki se pojavljajo v obravnavani poeziji. Pri opisovanju geneze kitičnih oblik mi je s podatki o pojavljanju nekaterih kitic v repertoarju slovenskih katoliških pesmaric pomagal Aleš Bjelčevič, ki se mu za to zahvaljujem. 8 Uvod Pojasnila Kratice Za opisovanje verzne in kitične strukture uporabljam naslednje oznake: T = trohej () J = jamb () Amf = amfibrah () D = daktil () An = anapest () Kr = kretik () A = moška oziroma enozložna rima (klavzula): lučáj – tolováj () a = ženska oziroma dvozložna rima (klavzula): dolíne – zgíne () a' = tekoča oziroma daktilska rima (klavzula): pretákala – čákala () Številka za oznako stopice označuje število zlogov v verzu (7 je za sedemzložni verz oziroma sedmerec, 8 je za osemzložni verz oziroma osmerec itn.). Oznaka T8/7 aBaB pomeni, da si verzi sledijo v takemle zaporedju: trohejski osmerec z žensko rimo a, trohejski sedmerec z moško rimo B, trohejski osmerec z žensko rimo a, trohejski sedmerec z moško rimo B. Oznaka T8/7 aBBa pomeni, da je kitica sestavljena iz enakih verzov kot prejšnja, le da si verzi ne sledijo prestopno (8787), ampak sta sedmerca z moško rimo na sredini, oklepata ju trohejska osmerca z ženskima rimama (8a7B7B8a). Glede na to, da so avtorji v isti kitici uporabljali mnogokrat ne samo različno dolge verze, marveč tudi različna verzna merila, se mi je tak način zapisovanja zdel najpreglednejši. Ob zapisu kitične zgradbe s kraticami, kot je bilo pravkar opisano, pa je praviloma tudi zapis metrične sheme s standarnimi oznakami za poudarjena () in nepoudarjena () mesta v verzu in shema rim. Ob oznakah za opis verza in kitice uporabljam zaradi številnih ponavljanj (zlasti v Kitičnem repertoarju) tudi nekatere kratice: Pis = Pisanice; Skupspravlanje krajnskeh pisanic od lepeh umetnost oziroma Pisanice od lepeh umetnost (1779–1781) PP = Vodnikove Pesme za pokušino (1806) PB = Vodnikove Pesme za brambovce (1809) 9 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji VP = Velika pratika (1795–1797) MP = Mala pratika (1798, 1803) LN = Lublanske novice (1797–1800) SPP = Slovenska protestantska pesmarica ( Ta celi katehismus, eni psalmi itn., 1584) rkp. = rokopis Prepisi Viri prepisov so navedeni takoj za odlomki besedil. Ker si prepisi niso enotni, sem jih nekoliko poenotil: opuščam zapis protetičnega v in p; interpunkcija, velika za- četnica, medbesedne meje, polglasnik (razen v enozložnicah), diakritična znamenja so zapisani praviloma po današnjem pravopisu; velike črke na začetkih verzov sem spremenil v male; kjer pesem ni bila pisana stihično, sem jo v verze uredil sam; prepis je narejen tako, da je ohranjena prvotna verzna podoba. Kljub vsemu sem v prepisih ohranil nekatere značilnosti prepisovalcev, zato si prepisi niso povsem enotni. 10 Kitične oblike v slovenski protestantski in katoliški pesmi od 16. do 18. stoletja Nekatere kitične oblike v protestantskih pesmaricah 16. stoletja Slovenske protestantske pesmi, ohranjene v slovenskih protestantskih tiskih 16. stoletja, izkazujejo zelo bogat kitični repertoar. Načelna težava, ki je povezana z opisovanjem kitičnih obrazcev slovenskih pro- testantskih pesmi, je povezana z verzom. Večina raziskovalcev slovenske prote- stantske verzifikacije je mnenja, da so se slovenski avtorji pri oblikovanju pesmi zgledovali po silabičnem načinu verznega oblikovanja sočasne nemške protestantske verzifikacije, ki se je naslanjala na starejše zglede, zlasti na poezijo meistersin-gerjev (Kidrič 1929-1938: 89; Rupel 1956: 228; 1966: 23; Grafenauer 1973: 122 idr.). Pogačnikovo mnenje (1990: 166) je nasprotno, saj trdi, da je »[s]lovenski verz […] že v reformaciji dobil tisto ritmično podobo, ki jo ima tudi v 19. stoletju. Postal je silabotoničen in se je otresel vsega, kar ni ustrezalo njegovi naravi.« Pretnar (1997a: 19) oba pogleda združuje: »[P]replet rastočih in padajočih zlogovnih osmercev in sedmercev […] je mogoče brati zlogovnonaglasno«. Pretnarjevi sintezi (da gre pri verzu slovenske protestantske pesmi pravzaprav za združevanje silabičnega in toničnega principa) se je Pogačnik deloma pridružil: »Protestantska pesem se je torej zavestno opirala na silabično verzifikacijsko tehniko, a dejansko rasla tudi v akcentuacijski princip.« (Pogačnik 1998: 115) Vendar ne v celoti, saj ostaja ob opisu Dalmatinovega verza pri prvotnem mnenju: »Le-ta [akcentuacijski princip, op. P. S.] je – zlasti pri Juriju Dalmatinu – kar hitro premagal neustrezne kalupe in zaživel v celoti svojega zvoka in gibanja v okviru silabotoničnega verzifi-kacijskega sistema.« (Pogačnik 1998: 115) A tudi pogledi na oblikovne značilnosti verza nemške protestantske pesmi so različni. Gasparov ugotavlja, da je silabotonični princip gradnje verzov, ki se je po-11 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji javljal v nemški poeziji od 14. do 16. stoletja, v 16. stoletju ponovno razpadel na čisti silabični in čisti tonični verz. Nemška protestantska himnika je primer čistega silabičnega verza: »Kot primer pétega verza šestnajstega stoletja s povsem silabič- nim razmeščanjem naglasov lahko občutimo merilo protestantske himnike.« (Ga- sparov 1996: 175–176) Drugačno mnenje o verzu nemških protestantskih pesmi zapiše Mantuani ob besedilu Trubarjeve »O Bug zakaj ti dopustiš«: »[V]izvirniku [v nemški predlogi, op. P. S.] beseda gladko teče in rima muzikalično dela odmore ob posameznih stihih; vsaka beseda ima svoj naravni naglas, dočim naglaševanje in skandiranje po Trubarjevem merilu ni po duhu slovenščine.« (Mantuani 1908: 86) Taka trditev seveda občuti verz nemške protestantske himnike kot silaboto- ničnega. Sam menim, da je verz slovenskih protestantskih pesmi sicer silabičen (Sveti- na 1997: 34–41), da pa je potrebno pri opisovanju kitic upoštevati dejstvo, da gre pravzaprav za péti verz in da ga je pri opisu kitičnih struktur potrebno opisovati v kontekstu melodičnih poudarkov, ki jih narekuje melodija (Svetina 1997: 42–50; 2001: 121–122). Šele tedaj se nam pokaže prava kitična struktura pesmi.1 Prav pritegnitev melodije v obravnavo kitičnih struktur je pokazala, da lahko na videz isti kitični obrazec ob upoštevanju melodičnega poudarka razkrije, da nikakor ne gre za isto kitično strukturo: izmenjevanje sedmerca in šesterca je v trohejski realizaciji melodije vagantska kitica, v jambski pa hildebrandska ipd. Pri obravnavi kitičnih struktur slovenskih protestantskih pesmi 16. stoletja torej izhajamo iz stališča, da je verz slovenskih protestantskih pesmi 16. stoletja péti verz, kar pomeni, da se je prilagajal ritmu melodije,2 ta mu je določala metrični obrazec: če govorim o jambskem verzu, to torej pomeni, da je tak ritem melodije, po kateri se je pesem pela. Verz, ločen od melodije, pa se ravna le po načelu izosilabičnosti. Ker so pesmi praviloma pisane nestihično, v odstavkih, katerih konci pomenijo le konce kitic, je za prepoznavanje kitične strukture ta značilnost verza pomembna, prav tako pa tudi verzni konci, rimani lahko tudi raznonaglasno (mogoča je kombinacija moške in ženske klavzule ipd.) (Pretnar 1997c: 90–97). Ženske oziroma moške klavzule so zato označene glede na ritem melodije. 1 O součinkovanju melodije in zlogovne organizacije besedila v protestantski pesmi govorijo številni slovenski literarni zgodovinarji (Kidrič 1929: 83; Kumer 1961: 126; Grafen auer 1980: 416; Rupel 1966: 24; Gspan 1978: 30; Pretnar 1997a: 19). 2 O melodijah slovenih protestantskih pesmi v 16. stoletju je temeljno študijo prispeval Josip Čerin (Čerin 1908). 12 Kitične oblike v slovenski protestantski in katoliški pesmi od 16. do 18. stoletja Na podlagi omenjenih lastnosti verza in kitice je pri večini slovenskih protestantskih pesmi 16. stoletja kitično strukturo mogoče razbrati. Ena najbolj priljubljenih kitic protestantske verzifikacije je štirivrstičnica, grajena iz paroma zaporedno rimanih jambskih (kakor izkazuje melodija, prim. Čerin 1908: 190) osmercev (J8 AABB):  A Ne daj, Oča, naš lubi Bug,  A de bi od nas se vzel tvoj uk,  B zateri Turka, papeža,  B kir zašpotujo Jezusa. (Trubar: Molitov zuper Turke, papeža, smrt inu zludja; SPP 1984: 168-169) Tovrstna štirivrstičnica izvira iz latinske ambrozijanske himnike (Frank 1993: 208) in ima bogato tradicijo v vsej evropski poeziji (Strofika 1964: 115). Kitica, kakor navaja Frank (1993: 209, 213), je postala tako rekoč najbolj razširjena kitica nemške cerkvene pesmi. Glede na to, da so slovenski protestantje sprejemali melodije svojih nemških (nekaj pa tudi čeških) somišljenikov, se je kitica zasidrala tudi v slovenski protestantski poeziji. Včasih je zapisana tudi z refrenom: Jezus ta je od smrti vstal inu je cilu dokonjal, kar je Bug njemu naložil, s tem je spet verne oživil. Aleluja. (Trubar: Ena druga velikanočna pridna pejsen; SPP 1984: 155) Ambrozijanska štirivrstičnica (J8 AABB) je prav tako ena redkih kitičnih oblik, ki so jo iz protestantske pesmi prevzeli v svoje pesmarice katoliški pesmarji 17. in 18. stoletja. (Bjelčevič 2004: 270) Iz protestantske pesmarice so katoliški pesmarji v svoj repertorar prevzeli še t. i. hildebrandsko kitico (Bjelčevič 2004: 273). Gre za osemvrstično kitico, pisano v izmenjavajočih se jambskih sedmercih in šestercih (J7/6 aBaBaBaB), ki je nastala po razpadu dolgega verza srednjeveške junaške epike (Frank 1993: 573–574). Kitica ima tudi krajšo, prepolovljeno, štirivrstično varianto (Frank 1993: 106): 13 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji  a  B  a  B  c  D  c  D oziroma  a  B  a  B Dalmatin je v Eni duhovni hvaležni pejsni po jedi in v Eni duhovni pejsni k našimu Gospodu Jezusu Kristusu uporabil sedemvrstičnico, katere začetno štiristišje je v bi-stvu kratka varianta hildebrandske kitice; navajam prvo kitico slednje:  a  B  a  B  c  c  X O Krist, pravi sin Božji, Očeta večniga, jest pridem h gnadi tvoji, vsliši me vboziga: ti si prava Danica, kir prelipu sije vsa, čez vse druge zvezde.( SPP 1984: 253-254) Najpogosteje rabljena kitična oblika v slovenski protestantski pesmarici pa je t. i. lutrska kitica (Lutherstrophe). Gre za sedemvrstičnico, sestavljeno iz prestop-14 Kitične oblike v slovenski protestantski in katoliški pesmi od 16. do 18. stoletja no in zaporedno menjavajočih se jambskih osmercev in sedmercev z zaključnim po navadi nerimanim sedmercem, prve štiri rime so prestopne (prvi štirje verzi so ostanek vagantske kitice; Frank 1993: 543), peti in šesti verz sta rimana zaporedno, sedmi je, kot že rečeno, po navadi neriman (lahko pa se zadnji verz kitice rima z zadnjim verzom naslednje kitice). Kitica je bila znana že v nemški poeziji minezanga v 14. in 15. stoletju, razcvet pa je doživela v 16. stoletju za časa evangeličanov; med drugim je v taki kitici Luther, po komer je dobila kitica ime, spesnil tudi znamenito zahvalno pesem 'Nun freut euch lieben Christen gmein' (Frank 1993: 543–544). Melodijo pesmi 'Nun freut euch lieber Christen gmein' in z njo vred kitično obliko so prevzeli tudi slovenski protestantje. Prvikrat jo je verjetno uporabil Trubar v Katekizmu 1550 v pesmi o stvarjenju Ena pejsen iz s. stariga pisma (Čerin 1908: 149), J8/7 AbAbCCx:  A Nu pujte, pujte vsi ludje  b inu se prov učite  A spoznat sebe grehe svoje  b inu prav zastopite,  C zakaj je Bug nam Sinu dal,  C čudne riči je on ž njim djal,  x te merkajte po redi. ( SPP 198+4: 25–26) Kitica je z zatonom protestantizma tako rekoč izginila iz pesemskega repertoar- ja; pojavi se še v eni pesmi v Paglovčevi pesmarici (Bjelčevič 2004: 272). Prvo četverostišje (J8A J7b J8A J7b) je, kot sem že omenil, ena od variant va- gantske kitice, in sicer t. i. kratka razvezana3 vagantska kitica. Vagantska kitica (o njej Ludvik 1978: 49–52) se je pojavila v 12. in 13. stoletju v latinski poeziji potujočih sholarjev, od koder je dobila tudi ime. Najznačilnejša je bila štirivrstična kitica iz štirih zaporedno žensko rimanih trohejskih ali jambskih tetrametrov (aaaa, variant rimanja je več; tudi cezurne rime oz. rime na polstišjih se pojavljajo, a niso obvezne), od »katerih je trinajstzložni najbolj pogosten« (Ludvik 1978: 49). Taka kitica se je z razpadom dolgega verza na krajši polstišji (T13 > T7+T6 oz. J15 > 3 Iz prvotno dolgih verzov, ki so se cepili na krajša polstišja, so nastale kitične oblike s kraj- šimi, razvezanimi verzi; zaradi velikega števila verzov v kitici so se lahko te prepolovile, nastale so kratke oblike kitic. 15 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji J8+J7) lahko razvezala v osemvrstičnico (razvezana vagantska kitica), ta pa v štirivrstičnico (kratka razvezana vagantska kitica). Ostanek le-te je razviden v prej obravnavani Lutherstrophe. Ob kratki razvezani vagantski kitici se je v slovenskem protestantskem pe- sništvu 16. stoletja ohranila tudi oblika dolge razvezane vagantske kitice, pisane v (manj običajni) kombinaciji jambskih osmercev in sedmercev (J8/7) z dodanim nerimanim sedmercem na koncu (Dalmatin: Ena druga nova duhovna pejsen od S. Krsta; J8/7 AbAbCdCdx):  A Poslušajte vsi človeki  b inu se prov učite,  A nerveč vi vsi krščeniki  b čez tu prov pomislite:  C gdu je nam gori postavil  d tu svetu krščovanje,  C kaj nam je per tem oznanil.  d inu vsem dal na znanje,  x de imamo verjeti. ( SPP 1984: 67–68) Sled vagantske kitice se je ohranila tudi v desetvrstični Trubarjevi božični pesmi Na božični dan. Zanimiva pa je ta kitična oblika zlasti zato, ker prvemu prestopno rimanemu četverostišju, kratki razvezani vagantski kitici, sledi dvoje zaporedno in oklepajoče rimanih trostišij (J8/7 AbAbCCdEEd):  A Hvalimo mi danas Boga  b inu se veselimo,  A kir je nam dal Sinu svojga,  b z angeli ga častimo.  C Danas ta Beseda Božja  C zavolo vsiga človeštva  d se je k nam prdružila,  E vzela nase to kri, mesu  E v enim Divičnim telesu,  d s tem nas z Bugom zmirila. ( SPP 1984: 110-111) 16 Kitične oblike v slovenski protestantski in katoliški pesmi od 16. do 18. stoletja V istem času, kot je bila zapisana oziroma prevzeta v kitični repertorar slovenskih protestantov ta kitična oblika,4 se je namreč na Francoskem z Ronsardom pojavila zelo podobna kitica z enakim razporedom rim, le da je bila pisana v desetercih oziroma dvanajstercih (Morier 1975: 791–792). Ta kitična oblika tako spominja na sonet, da sta se je prijeli tudi imeni »sonet brez prve kvartine« (Novak 1995: 61) in »brezglavi sonet«.5 V srednjeveški latinski verzifikaciji sta se iz polstišij petnajstzložnega verza razvila samostojna verza (8+7). »Kasneje sta pridobila rimo in začela nastopati samostojno ali v kombinaciji z drugimi verznimi oblikami. Prvo, osemzložno polstišje se je na primer podvojilo in nastala oblika je izoblikovala zelo popularno kitico: 8f + 8f + 7d.« (Gasparov 1996: 107–108): Stabat Mater dolorosa Iuxta crucem lacrimosa, Dum pendebat filius, Cuius animam gementem. Contristatem ed dolentem Pertransivit gladius(Citirano po: Gasparov 1996: 107–108). Kitica iz dveh tovrstnih sekvenc, šestvrstična kitica (T8/7 aaBccB), se je pojavila v latinski poeziji sicer že pred 13. stoletjem, vendar je zahvaljujoč omenjeni sekvenci prišla ta oblika tudi v »najbolj reprezentativne kitične oblike latinske poezije« ( Strofika 1964: 222, 227); po himni Stabat Mater Jacopona da Todija je dobila ime kitica stabat mater (Frank 1993: 476). Šestvrstično kitico, sestavljeno iz osmercev in sedmercev, ki imajo opisani razpored rim (aabccb), je uporabil v Eni troštlivi pesmi Jurij Dalmatin. Razlika pa je v izbiri verznega izrazila. Latinska himna Stabat mater je pisana v trohejskem osmercu in sedmercu, melodija Dalmatinove pesmi (Čerin 1908: 212–213) pa izkazuje jambski verz (J8/7 AAbCCb), kar kaže na izvor iz vagantske kitice: 4 Taka kitica, pisana v izmenjavajočih se trohejskih sedmercih in šestercih, je znana iz srednjeveške latinske poezije. 5 Tako jo je poimenoval František Štraus na predavanju o verznih sistemih v slovaški poeziji, ki ga je imel v Ljubljani 3. 4. 1997. 17 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji  A Poslušajte, krščeniki,  A vsi vbogi revni grešniki,  b kaj vam sam Jezus pravi:  C on vas kliče milostivu  C k sebi vabi prijaznivu,  b de on vas vse ozdravi.( SPP 1984: 245) Nekatere kitične oblike v katoliških pesmaricah 17. in 18. stoletja V katoliški pesmi 17. in 18. stoletja je še vedno prisoten silabični verz, ki pa že kaže tendence k silabotoničnosti; »cerkveni verz [je] postal silabotoničen šele pod vplivom posvetne pesmi v začetku 19. stoletja.« (Bjelčevič 2004: 247, 250, 253) Poglavitna značilnost katoliških pesmi 17., zlasti pa še 18. stoletja je, da so »trohejski napevi prevladali nad jambskimi« (Bjelčevič 2004: 249). To je seveda povzročilo, da so se začele v veliko večji meri pojavljati kitice v trohejskem metru. Najbolj znana kitica, ki je po pogostnosti (in nemara tudi funkciji) zamenjala vagantsko kitico in njene variante v protestantski verzifikaciji in ki je imela tudi najbolj dalekosežen vpliv, je t. i. romarska kitica: Za romanja in križeva pota se je ustalila 8- in 4-vrstična kitica iz 8-ercev in 7-ercev s trohejskim napevom: T8787 8787 aBaB(cDcD), ki je pozneje na Slovenskem ravno zaradi tega dobila ime romarska kitica. […] V poznejši posvetni poeziji je to ena od najbolj pogostih in semantično nevtralnih kitic. (Bjelčevič 2004: 260) Romarska kitica se po Bjelčeviču (2004: 270) pojavi že v 17. stoletju, v Kalob- škem rokopisu (v kratki, štirivrstični varianti, in odtlej vsaj v kateri od variant v vseh katoliških pesmaricah:  A Oh, mi revni, kaj je striti?  b Kaj je nam 'bogem začet?  A Kam se hočmo obrniti, 18 Kitične oblike v slovenski protestantski in katoliški pesmi od 16. do 18. stoletja  b ko ne mormo več trpet?  C Kje be mi pomuč iskali,  d kdo b' mogel potroštat nas,  C de be tolkajn ne žalvali  d na tem svejtu cele čas? (Redeskini 1776; v: Škulj 2001: 81) S Paglovcem pa se pojavi v cerkveni pesmi tudi tridelni ritem, kot verzno izra- zilo uporabi trizložni daktil (Bjelčevič 2004: 260). Uporaba trizložnih meril pov-zroči tudi nastanek novih kitičnih oblik, Amf11 AABB (oblika alpske poskočnice) ali D6 AABB (Bjelčevič 2004: 270):  A  A  B  B  a  a  b  b Omenili smo že, da sta med drugimi iz protestantske poezije v katoliške pesma- rice prešli še ambrozijanska (J8 AABB):  A  A  B  B in hildebrandska kitica (J7/6 aBaBcDcD):  a  B  a  B  a  B 19 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji  a  B Romarska kitica (T8/7 aBaB) in alpska poskočnica (Amf6/5 aBaB) sta tista ki- tična obrazca, ki sta najmočneje vplivala na kitični repertoar slovenskih posvetnih pesmi. 20 Posvetne pesmi pred Pisanicami Za »[p]rvi vidnejši in za nadaljnji razvoj odločilen pojav slovenskega [posve- tnega; op. P. S.] pesništva« (Koruza 1971: 1) štejejo trije natisnjeni zvezki Pisanic,6 ki so izhajali v letih 1779 do 1781. Vendar pa je bilo poskusov posvetne verzifikacije v slovenščini nekaj že pred tem. Obravnav v literarni zgodovini je kar nekaj. O slovenski (posvetni) poeziji pred Pisanicami je napisal Jože Koruza leta 1971 pregleden članek z naslovom O začetkih slovenskega pesništva (ponatis: Koruza 1971/72). Članek, ki se ukvarja z vprašanjem verza posvetnih pesmi pred Pisanicami in se torej neposredno dotika tu obravnavane problematike, je prispeval še Aleš Bjelčevič (1998/99). Temeljno delo pri študiju predpisaniške posvetne verzifikacije sta z objavljenimi teksti še Gspanov Cvetnik slovenske vezane besede (1978) in transkribirana in komentirana izdaja Martjanske pesmarice, ki jo je z obširno spremno besedo leta 1997 pripravil Vilko Novak. V članku O doslej neznanem slovenskem pesnjenju v dobi pred Pisanicami se Koruza posveča predvsem dvema verzifikacijama, najdenima v slatenskem urbarju, pa tudi Frankopanovi pesmi Fratri putnici,7 ki je v članku v celoti objavljena (1973/74: 231). S pesmima iz slatenskega urbarja se ukvarjata tudi prispevka Janeza Kosa in 6 Prvi zvezek zbornika (1779) je bil naslovljen Skupspravlanje krajnskeh pisanic od lepeh umetnost, tretji (1781) Pisanice od lepeh umetnost. V literarni vedi se je zbornika oprijel naslov Pisanice. 7 Pomislek o »slovenskosti« Frankopanove pesmi je seveda na mestu. Koruza (1973/74: 231) jo uvršča v razpravo, ker želi s primerjavo dialoške zmerljivke iz Slatenskega urbarja in Frankopanove zabavljice nakazati, »da je mogoče imeti Eno lepo pejsem ad pejaniga moža ino žene za pesniški izdelek verzifikatorja iz višjih slojev.« Franjo Krsto Frankopan, ki je bival tudi v brežiški graščini in čigar krušna mati je bila Slovenka, je tamkajšnji govor poznal: naslovni junak Frankopanovega prevoda Molièrove komedije George Dandin ( Jarne bogati), govori v slovenskem, brežiškem dialektu (prim. Vončina 1995: 29, 33-34, 45-46). To dejstvo in dejstvo, da pesem Fratri putnici jezikovno (čeprav le malo) »odstopa od jezika drugih Frankopanovih pesmi«, sta najbrž razloga, zaradi katerih ju slovenska literarna zgodovina uvršča med »poskuse slovenskega pesnjenja pred Pisanicami«. (Koruza 1973/74: 230) 21 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Eme Umek (1973/74: 218–20; s transkripcijo obeh pesmi) ter Brede Pogorelec (1973/74: 233–43). O Zizenčelijevem kitično nečlenjenem Zaštitnem vošenju, objavljenem 1689 v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske, s katerim se pričujoča študija tudi ne ukvarja posebej, sta poleg Bjelčeviča pisala še Pretnar (1997a: 20) o verzu in Koruza (1977: 244–5) o pesmi kot o vložnici. Prepis Lavrinove pesmi v goriškem zborniku v čast kneza Kobencla ( Raccolta di composizioni e di poesie italiane [itn.], 1779) je bil z opombami objavljen v Ljubljanskem zvonu leta 1894 (Rutar 1894: 62–4), omenja pa jo tudi Gantar v študiji o sapfiški kitici v slovenščini (1978: 182). Leški rokopis je opisal Jože Kotnik (1929: 174–89; objavlja tudi tam ohranjene zapise posvetnih pesmi), Davida Novaka bratislavsko pesem pa Vilko Novak (1970: 129–40; tudi on je pesem objavil v članku). Začetki slovenske posvetne poezije segajo v 15. stoletje. Iz tistega časa je namreč ohranjen poškodovani in zato dokaj slabo čitljivi odlomek pesmi, kasneje poimenovan kot Auersperški fragment, za katerega Tomšič trdi, da je »delo izobraženca, ki je imel pred očmi posvetno trubadursko poezijo« (Tomšič 1956: 179). Ohranil se je »vlepljen na notranji strani platnic neke rokopisne knjige iz knjižnice knezov Turjaških« in priča, da »je vsaj v poznem srednjem veku nastajalo neko prigrajsko, če že ne plemiško pesništvo v domačem jeziku« (Koruza 1971: 6-7). Iz prve polovice 15. stoletja je v pesmih Oswalda Wolkensteinskega ohranjenih tudi več »slovenskih rečenic« (Koruza 1971: 7), ki pa so v nasprotju s prejšnjim fragmentom, ki je bil verjetno ves zapisan v slovenščini, le jezikovni fragmenti, zapisani v sicer večjezičnih pesmih. Kažejo pa Oswaldove pesmi skupaj z Auersper- škim fragmentom, da je bila slovenščina v tistem času pri plemstvu naših dežel vse prej kot zanemarjen jezik: Oswald naj bi se slovenščine naučil prav v komunikaciji z njimi (Habjan 1988: 470, 570–571 idr.). Prav tako mesto ima v slovenščini zapisano geslo puntarjev »Leukhup leukhup leukhup leukhup woga gmaina«, ohranjeno v daljši nemški pesmi o kmečkem pun- tu leta 1515, ki je bila istega leta natisnjena na letake. Prvo v celoti ohranjeno slovensko posvetno pesemsko besedilo (Gspan 1978: 158) je pesem Roža zjutraj cvete, zapisana z roko na vezni list v krstni knjigi župnije Dob pri Domžalah za leta 1634–42. Pesem je datirana z letnico 1643, zložil ali pa samo zapial naj bi jo vikar Mihael Tercelij. Za pesem, ki je »[k]ar presenetljivo lepo in skladno […] izpeljana primera iz narave – o roži« (Gspan 1978: 158), se zdi, da je pisana v prepletajočih se rimanih trohejskih (šest in devetzložnih) ter jambskih (osemzložnih) verzih (T6/9/J8 aBaBBa): 22 Posvetne pesmi pred Pisanicami  a Roža zjutraj cvète,  B z njo lipoto vse razveselí,  a zvečer doli jemle,  B čez nuč se cilú posuši;  B taku vas tudi svejt slepí  a nu njega vesele. ( Cvetnik 1978: 95) Toda posvetni značaj pesmi ni povsem enoumen. Lahko bi jo namreč interpre- tirali tudi kot parafrazo odlomka 90. psalma, ki govori o minljivosti: Zakaj tavžent lejt je pred tabo kakor ta dan, kateri je včeraj minil, inu kakor ena straža ponoči. Ti pustiš, da se vteko kakor en potok iz ene plohe dežja inu so kakor en sen, ravno kakor trava, katera vsaj hitro uvene, Katera zguda cvete inu hitru uvene inu se na večer pokosi inu posuši. ( Biblia 1994: 302 v.) Iz 16. in 17. stoletja je tudi rokopisna prekmurska pesmarica, t. i. Martjanska pesmarica, v kateri je med številnimi nabožnimi pesmimi tudi nekaj izvirnih in prevedenih posvetnih pesmi. Dolga epska pesem o boju Nikole Zrinjskega ('Čakovom Turni' ) je zapisana v silabičnem dvanajstzložnem verzu s cezuro po šestem zlogu, v t. i. panonskem dvanajstercu (Bjelčevič 1998/99: 99–100); kitice so štirivrstične, kakšnega pravila pri razporeditvi rim nisem mogel ugotoviti, večkrat se rimata med seboj notranja verza, drugi in tretji (neregularnosti so tudi v dolžini verza in mestu cezure): Zrinski Nicolaus veselo prebiva, s sigečkimi junaki z leipimi haiduki, i veselo čaka cara Solimana, i listor mi doide jedna poturica.( Martjanska pesmarica 1997: 329) Žalostinka Cantio de Rakoczio ('Pojdi verni sluga pogledi mi doma') in ljubezenska 'Zorja moja zorja, prvoga vrejmena' sta tudi pisani v štirivrstičnicah, le da so verzi (troheizirani) šesterci. Nemara gre za polstišja prej omenjenega panonskega dvanajsterca, ki so se izoblikovala v samostojne verze. Rima je večkrat prestopna (abab): 23 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Zorja moja zorja, prvoga vrejmena, ne zabi se zmene zmojega imena. Mene si ugodna, kak oni lejpi hlad, k angjelom s podobna, moj cvetek lejpi mlad.( Martjanska pesmarica 1997: 357) V štirivrstičnicah sta pisani tudi poučna šaljiva vložnica o tem, kako je treba z žensko ( 'Moja poštena gospoda' ), katere drugo in tretjo kitico navajam spodaj, in ljubezenska 'Žalosno vidim grlico' ; »verz je silabični osmerec […] rima nedosledna, večkrat zaporedna« (Bjelčevič 1998/99: 100), vendar tudi prestopna: Meni se pošteno ne vidi, ki rad lüčke žene lübi, ar mu se rado zlo zgodi, gda tou trouje on vse zgübi. Pamet svojo in poštenje ino k tomi vse njevo blágo, nigdar se tomi ne čüdüj, či po blági glavo zgibi. ( Martjanska pesmarica 1997: 290) V štirivrstičnih kiticah je verjetno pisana tudi zadnja pesem v Martjanski pesmarici (verjetno zato, ker je na verze nečlenjenemu besedilu tu še posebej težavno do-ločiti verzno in kitično strukturo), ljubezenska pesem neutolažljivega mladeniča, ki poje o svojih dekletih ( 'Tužil se je jeden mladenec' ). Nemara bi kitico shematično lahko prikazali takole: xxxxxxxxx a xxxxxxxxxx a xxxxx x xxxxxxxx a 24 Posvetne pesmi pred Pisanicami Verz je verjetno silabičen (deveterec, deseterec, peterec, osmerec), rima pa velikokrat taka, kot je opisana, čeprav se pojavlja tudi paroma zaporedna rima (aabb): Drugoje pak ime Barica, hodi kako prepelica ptica, prelepo hinca, gdej dajo piti vinca. Tretoj je pak ime Anica, oči i lica kako papinga, lejpa visoka, junake vsigdar spomina. ( Martjanska pesmarica 1997: 358) Pouk mladi ženi, kako naj se obnaša v zakonu ( 'Oženil se je jeden mlad junak' ), je pisano večinoma v petvrstičnicah, in sicer v (jambiziranem) desetercu in enajstercu, rima pa je večkrat xxaxa, v navedeni kitici xaaxa (zadnja dva verza vsake kitice sta refren, modificiran glede na vsebino moževega pouka oziroma opozorila: »ki budu vidili, ošpotajo te (me) / i tebi (meni) reko […]«): Ako gda vunka na plac pojdeva, tam se ne krčmaj ni se ne tancaj, ar čih se budeš ti tam krčmala, ki budu vidili, ošpotajo te i tebi reko velika pijanca.( Martjanska pesmarica 1997: 351) Iz druge polovice 17. stoletja se je ohranila v slovenščini zapisana protimeniška zabavljica, ki naj bi jo 1671 v ječi, čakajoč na smrt, zapisal hrvaški plemič Franjo Krsto Frankopan. Žalostno usodo svojega plemiča je z njim delila tudi njegova pesem Fratri putnici, ki »je še hrvaške izdaje Frankopanovih del po navadi ne upoštevajo iz nravstvenih razlogov« (Koruza 1973/74: 230). Pesem je zapisana dokaj plastično in morda ne docela v skladu z današnjimi predstavami o radoživosti tistega časa, pripoveduje pa o potovanju dveh menihov in njuni erotični prigodi v obcestni krčmici.8 8 Grob, nizek slog, »kakršnega se poslužujejo kmetje, veseljaki in služinčad«, v času, ko je ustvarjal Frankopan, ni bil znamenje slabega okusa, marveč je bil po takratni pesniški normi »priznan kot ena od oblik literarnega izraza« (Koruza 1973/74: 230); v tem slogu so po Koruzi nastajale satire in parodije – v nasprotju z visokim stilom, v katerem je bila pisana visoka dvorna lirika, in t. i. srednjim stilom priložnostnega meščanskega pesništva. 25 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Frankopanova osemkitična pesem je pisana v šestvrstičnih kiticah, verz je jambski. In čeprav prihaja v pesmi (predvsem v verzu) do številnih odstopanj, bi lahko kitico opisali kot šestvrstičnico, sestavljeno iz jambskih sedmercev in šestercev, ki se rimajo aaBccB. Morda je izhodišče te kitične oblike verz dolge hildebrandske kitice (J7+J6) z notranjo rimo, ki je po razpadu na polstišji tvoril samostojno dvostišje J7/6 aB, to pa v številnih kombinacijah tudi rimano trivrstičnico s podvojenim sedemzložnim verzom v paru J7/6 aaB oziroma šestvrstičnico J7/6 aaBccB9; tovrstna kitica je znana tudi v starejši nemški (Frank, 1993: 442–4) in slovenski poeziji, npr. Paglovčeva De morte10:  a Takur se domenili,  a jen drugom obljubili:  B vračstvu ino tringelt;  c po noči skup se stali,  c bolnoga namazali,  B praveči: še jen fert. ( Od lubezni in vesela 2006: 7; prepis po Koruzi 1973/74) Nekoliko kasneje kot Frankopanova meniška prigoda je na čast izida Valvasor- jeve Slave vojvodine Krajnske (1689) nastala kitično nečlenjena alegorična vložnica (Koruza 1977: 244–5) Zaštitno vošenje, v kateri Kranjska dežela slavi avtorja in poje blagor, ker je dobila njegovo čudovito delo. Pesem je podpisal Jožef Zizenčeli, nemara pa se za imenom skriva takratni jezuit Franc Siezenheim(b), učen mož, ki bi v tistem času na Krajnskem lahko obvladal domači jezik in obliko do te mere, da bi spisal tako pesem.11 Iz 18. stoletja je znan najprej rokopisni zapis dveh pesmi v urbarju slatenske graščine za leti 1715 in 1716. Prva je dialoška pesem pijanega moža in žene, ki ga pride iskat v gostilno ( Ena lepa pejsem ad eniga pejaniga moža ino žene), druga pa izpovedna pesem dekleta, ki je na prigovarjanje matere in brata zapustila ljubčka (brez naslova; prvi verz se glasi 'Jest vboga revna sruta' ). Zapisovalec prve pesmi (ki je datirana s 1712) je bil oskrbnik graščine Franc Jožef Jankovič, ki ga štejejo tudi za avtorja (Kos – Umek 1973/74: 218), kdo je zapisal drugo (ok. 1715), ni znano. 9 Na opisan razvoj bi lahko napeljala primerjava razvoja sorodne pestvrstične oblike, t. i. sekvence oziroma kitice Stabat mater (T8/7 aaBccB; Gasparov 1996:107), le da je šel razvoj tu iz trohejskega petnajsterca in po razpadu na polstišji pač v kombiniranje dvostišja T8/7 aB. 10 Podatek mi je posredoval Aleš Bjelčevič. 11 Za Miklavčičevo (1960-71: 320) trditev, da je pesem pisana v štirih desetvrstičnih kiticah, nisem našel pravih argumentov. 26 Posvetne pesmi pred Pisanicami Obe pesmi tako z oblikovno kot z jezikovno stilno izdelanostjo kažeta, da ni- kakor ne moreta biti ljudski, marveč gre avtorstvo v obeh primerih pripisati literarno izobraženemu in veščemu verzifikatorju (Koruza 1973/74: 230, 232; Pogorelec 1973/74: 234, 243). V prvi pesmi, naslovljeni z Ena lepa pejsem ad eniga pejaniga moža ino žene, je »[v] šaljivi obliki klasične prepirljivke […] upesnjen prastari motiv dialoga med mo- žem in ženo.« (Pogorelec 1973/74: 237) Kitične oblike, jih je namreč več, v katerih je zapisan dialog, pa so premišljeno razporejene v štiri enake kitične sklope, ki si sledijo v takemle vrstnem redu (Pogorelec 1973/74: 235): dvema štirivrstičnicama z notranjo razdelitvijo dialoga med ženo in možem na dvostišja (2+2, 2+2) sledi dvovrstičnica (1+1), nato pa trivrstičnica (2+1), kjer ima žena večji del dialoga, razen v zadnji, šestnajsti kitici pesmi, kjer mož ob svoji enostišni repliki ponovi še 2. verz predzadnje kitice 'Piše mene baba v ret', in s tem podkrepi svoj namišljeni enakovredni delež v dialogu (vseskozi je namreč ženska tista, ki ošteva pijanega moža, ta se le zajedljivo brani). Verz je praviloma trohejski (večinoma osmerci in sedmerci), navadno z zaporedno rimo. Kljub številnim odstopom (tako v verzu kot pri rimi) bi lahko opisani štirikitični segment (ki se štirikrat ponovi) posplošeno (ne upoštevajoč iregularnosti) opisali takole: a, b) prvi del (1., 5., 9. in 13. kitica) in drugi del (2., 6., 10. in 14. kitica) T8 aabb:  a  a  b  b (9. kitica) Žena: Ko sem sruta mlada bila, ni me lakota gonila. Mož: Bodi stara, bodi mlada, kdu te, butara, naj lada. Prva kitica je romarska štirivrstičnica (T8/7 xAxA), šesta pa je v celoti v trohejskih sedmercih (T7 AABB). 27 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji c) tretji del (3., 7., 11. in 15. kitica) T8 aa:  a  a (11. kitica) Žena Oh, moj ples, moje vesele. Mož Pojdi pak na druge dežele. Tretja kitica je iz dveh moško rimanih devetercev (T9 AA), petnajsta iz sedmer- cev (T7 AA). d) četrti del (4., 8., 12. in 16. kitica) T8 aaa:  a  a  a (8. kitica) Žena Oh, jest vboga sruta stara, kir moj mož za me ne mara. Mož Pojdi od mene, kurba stara. ( Od lubezni in vesela 2006: 10-11; prepis po Kosu – Umekovi 1973/74: 219-220 in Bjelčeviču 1998/99: 108-109) Šestnajsta kitica je pisana v sedmercih (T7 AAA + A), dvanajsta ima tudi moške klavzule, vendar so verzi enajsterec, deveterec in sedmerec. Vse tukaj rabljene kitične oblike so kitični obrazci, ki so se pojavljali že v srednjeveški latinski verzifikaciji, kasneje nekateri tudi v slovenski cerkveni in ljudski pesmi (Bjelčevič 1998/99: 86), od koder bi jih pisec utegnil poznati. 28 Posvetne pesmi pred Pisanicami Kitično zgradbo druge pesmi 'Jest vboga revna sruta' , ki ji je literarna zgodovina namenjala manj pozornosti, bi lahko označili kot štirivrstičnico s paroma zaporedno rimanimi trohejskimi osmerci (T8 aabb; Bjelčevič 1998/99: 87), vendar tudi tu prihaja do številnih odstopanj: Jest vboga revna sruta, adšla je meni dobruta, kir sem se s pametjo skregala, lubimo prstan nazaj dala. (Prepis po Kosu – Umekovi 1973/74: 220 in Bjelčeviču 1998/99: 110) V salzburškem nemškem koledarju za leto 1733 sta se med drugimi zapisi,12 da- tiranimi v leta 1757 in 1761, ohranila tudi dve posvetni verzifikaciji, Pejsom zuper sovražniko na tim hudobnim svito in Pejsom (Kotnik 1929: 177). Rokopis šteje Koruza (1971: 12) za starejšega med ohranjenimi »bukovniškimi zvezki«, kar torej priča, da je bil »[a]vtor rokopisa prejkone lajik, pač pa je moral biti v ozkih stikih s cerkveno oblastjo« (Kotnik 1929: 176). Razmišljujoča pesem o sovražnikih na tem svetu je pisana kot vložnica v štirivrstičnih kiticah. Verzi so trohejski petnajsterci s cezuro po osmem zlogu, paroma zaporedno rimani na koncu polstišij in na koncu verza T15 (8+7) (a)B(a)B(c)D(c)D (Bjelčevič, 1998/99: 91):   a B   a B   c D   c D Kadar se jezik vojskuje ino se čezte srdi, sovražnike vkup sklicuje, da ti srce vkrvavi, ne prehera se, le gmera srd no jeza čez tebe, taku dovgo, da ta scera kri popije iz tebe. (Prepis po Kotniku 1929: 179) Gre za starejši zapis t. i. romarske kitice, ki se je kasneje razvila v osem– (za kakršno pravkar opisano pesem rekonstruira Kotnik (1929: 181)) ali štirivrstično 12 Popis kmetov iz Leš na Koroškem, molitve, litanije, pridiga pred poroko, dve cerkveni pesmi itn. Rokopisa se je oprijelo ime Leški rokopis, to ime uporabljam tudi sam v pričujoči študiji. 29 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji kitico s prestopnim rimanjem aBaB(cDcD). Kitica ima po Bjelčeviču (1998/99) izvor v srednjeveški latinski cerkveni poeziji. Druga pesem, »narodna«, kot jo označuje Kotnik (1929: 175, 181), je pisa- na v štirinajstih dvovrstičnicah, ki imajo obliko alpske poskočnice: Amf11(6+5) (x)A(x)A, tudi (a)B(a)B); tudi v slovenski cerkveni pesmi 18. stoletja je ta kitica znana (Höfler 1975: 100), le da za pisani verz s številnimi odstopanji, kar pa za peto oziroma plesno pesem, kakršna je alpska poskočnica prvotno bila, ni nič neobičaj-nega (Vodušek 1959: 61–813; Bjelčevič 1998/99: 92–5; drugi verz navedene kitice ima krepek vzglas):   a B (x A) Nu ti si moj šacej, sem tvoje dekle,   a B (x A) al sam kaj zate, k pa pridi h mane. (Prepis po Kotniku 1929: 180) Se mi pa ob prebiranju postavlja vprašanje, ali gre pri tej štirinajstkitični pesmi res za zapis le ene ali morda dveh pesmi. Prvi dve kitici sta namreč šaljivi nagovor poročenega moškega, ki ga žena zaradi nezvestobe ošteva, on pa se za to ne zmeni, celo več, žene bi se kar znebil, da bi lahko užival naprej (neko ljudsko pesem take vsebine in takega obsega navaja že Kotnik 1929: 181): Sem v Ribnici bil, sam dekliče lubíl, skuz žena regla, mi jesti na da. Sem jezen bil, sam jej skuz protiv' – le ženo za plut, bom bogat gospud. ( Od lubezni in vesela 2006: 13; prepis po Kotniku 1929: 179-180) Preostalih dvanajst kitic, ki se začnejo z žensko repliko in dajejo vtis, da gre pravzaprav za nadaljevanje prvih dveh, pa je dialog med fantom (pup), torej neporočenim moškim, in dekletom. Prvi ženski repliki sledi pet moških, nato pet ženskih, pesem pa zaključi spet moška replika, v kateri fant prosi dekličinega očeta, naj zdaj, ko sta si že dala prstane, dekle čim prej pusti pred oltar: 13 Vodušek v članku navaja tri osnovne verzne vzorce alpske poskočnice, ki nastopajo v številnih kombinacijah: D4, D5 in D6, D4 in D5 imata lahko tudi anakruzo (D4 postane tako Amf5, D5 pa Amf6). 30 Posvetne pesmi pred Pisanicami Parstan sma si že dala, tukajte pa vi, ku prosim vas, lubi oče, ku dajte je skor.(Prepis po Kotniku 1929: 180) Zelo težko bi bilo verjetno, da bi bila končna replika istega moškega, ki je na začetku okrog prinašal svojo ženo. Zato je vprašanje, ali je dialog, ki je zelo simetrično in premišljeno (1+5+5+1) zapisan med 3. in 14. kitico, res nadaljevanje prvih dveh kitic ali pa gre za dve samostojni, vendar drugo pod drugo zapisani pesmi.14 Pomisleku v prid bi nemara govorili tudi dve letnici (1758 in 1761), ki sta zapisani pod verzifikacijo. Iz leta 1774 pa je slovenska posvetna verzifikacija, »žanrsk[a] slik[a] iz kmečke-ga življenja« (Koruza 1971: 6), ki jo je spesnil David Novak, dijak protestantskega liceja v Bratislavi, za pustni nastop (Novak 1970: 135). Pesem, v kateri se je avtorju »posrečilo […] ustvariti občutje ždečega, čemečega zimskega razpoloženja […] ob peči«, kjer je »[g]lavna snov […] oživljanje davnine z nenavadnimi, pravljičnimi dogodki, ki si jih ljudje obnavljajo z drastičnim humor-jem« (Novak 1970: 136), je pisana v štirivrstičnicah z zaporedno rimo (aaaa). Za verz si je Novak izbral t. i. panonski dvanajsterec, »silabični dvanajsterec s cezuro za šestim zlogom«, ki je v »osrednjeslovenski literaturi […] izjemno redek, […] značilen za panonski bazen« (Bjelčevič 1998/99: 100–1; tako verzno oblikovanje se je, kot sem že omenil, v slovenskem jeziku pojavilo pred Novakom tudi že v nekaterih posvetnih pesmih Martjanske pesmarice); na izbiro vsebine in oblikovanja je ob latinskem šolskem berilu vplivala verjetno tudi nemška, madžarska in slovaška poezija, s katero se je Novak utegnil seznaniti v liceju (Novak 1970: 136): xxxxxx xxxxxx a Poslünte da esi prosim vas gospoda, xxxxxx xxxxxx a ka bom vam jas pravo od toga naroda, xxxxxx xxxxxx a šteri v zimi v hiži pr peči se gloda, xxxxxx xxxxxx a ar ga mras mentüje od vsakoga hoda. (Novak 1970: 130) Leto kasneje kot Novakova bratislavska pesem naj bi bila natisnjena še Ena prav lejpa ino kunštna pejsem – jo je pel Juri Nabore tejga 20. nov. 1775, ki je u ano začetno 14 Skupaj s pesmijo zoper sovražnike na tem hudobnem svetu bi bile v Leškem rokopisu torej tri posvetne pesmi. 31 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji faro pršu. Napisal naj bi jo Franc Cepec svojemu učencu, Juriju Naboretu. Petnajst-kitična pesem je duhovita predstavitev novega cerkovnika in organista in obenem prošnja Bogu in vsem vaščanom (ženam, možem, dekletom, fantom, otrokom), naj ga prijazno in z darovi sprejmejo medse. Kitica je taka kot v pesmi zoper sovražnike na tem hudobnem svetu iz Leškega rokopisa (Bjelčevič 1998/99: 96–7): T15(8+7) (a)B(a)B(c)D(c)D, pač starejši zapis romarske kitice: Zdej, deklič, me poslušajte, mehek sem ko lipov les, oh, zatu ne zapelvajte me v pregrešni greh zares! Preč od mojiga telesa se ve poberite preč, jest nejmam za vas očesa, jest za vas nemaram neč. (Bjelčevič 1998/99: 118) V goriškem zborniku Raccolta di composizioni e di poesie italiane /itn./ pa sta bili pet let kasneje, leta 1779, v čast knezu Filipu Kobenclu med pesmimi, zloženimi v več jezikih, objavljeni tudi dve slovenski. Eno, kitično nečlenjeno, je v anakreontskem verzu (J7) spisal Jurij Japelj in jo naslovil preprosto z Anacreon: I. , drugo pa je v devetih sapfiških kiticah spisal vipavski župnik Andrej Jožef Lavrin. Lavrin v odi dosledno uresničuje predpisano metrično shemo nerimanih treh sapfiških enajstercev in adonija:  Naša cesarica dvorjane zbira  zveste in razumne, katerih rama  trudnih delov težo z veselim licem  nesti zamore. (Rutar 1894: 63) Verzi, kot je bil to običaj v antični poeziji, pri Lavrinu niso rimani. Rimana sapfiška kitica se pojavi dve leti kasneje v tretjem zvezku Pisanic, in sicer v Vodnikovi Prošni na krajnsko Modrino.15 Pogosta tematika predpisaniških pesmi je odnos med moškim in žensko: moški sam pri sebi premišljuje o ženski naravi in načinih, kako bi dosegel, da bi mu bila pokorna ( 'Moja poštena gospoda' ), mladi mož daje svoji mladi ženi nasvete, kako se ima obnašati v zakonskem stanu ( 'Oženil se je jeden mlad junak' ), najraje pa je odnos 15 Koruza (1971: 6) je menil, da je posvetno poezijo pred 1779 nemara pisal tudi že Leopold Volkmer, vendar pa Majda Potrata (1994: 15) postavlja prve Volkmerjeve pesmi šele v konec osemdesetih let 18. stoletja. 32 Posvetne pesmi pred Pisanicami med njima izpisan kar v dialogu ( Ena lepa pejsem ad eniga pejaniga moža ino žene, Pejsom iz Leškega rokopisa, tudi Frankopanova pesem ima veliko dialoga), velikokrat je taka pesem zabavljica. Pri vseh so avtorji uporabili preproste kitične oblike, največkrat štirivrstičnico iz (trohejskih) osmercev s prestopno ali zaporedno rimo, kar lahko kaže, da je izbira ljudske tematika vplivala tudi na izbiro kitičnega repertoarja, ki je v ljudski pesmi dokaj pogost. Tudi izpovedne pesmi, naj si bodo ljubezenske ('Žalosno vidim grlico' , 'Zorja moja zorja' , 'Tužil se je jeden mladenec' ) ali žalostinke, tožbe ( Cantio de Rakoczio, 'Jest vboga revna sruta' ) so pisane v preprostih štirivrstičnih kiticah s krajšim verzom in prestopno ali zaporedno rimo. Obe pripovedni pesmi, ep o Zrinjskem ( »Čakovom Turni«) in dijaška pesem Davida Novaka, sta pisani v štirivrstičnicah z dolgim verzom (dvanajsterec s cezuro po šestem zlogu). V dolgem verzu (T15 (8+7)) so pisane tudi pesmi iz Leške-ga rokopisa: razmišljujoča Pejsom zuper sovražniko na tim hudobnim svito ter Pejsom (za katero pa smo že izrazili domnevo, da gre pravzaprav za dve pesmi), ta v amfi-brahih enajstercih (Amf11 (6+5)). Tudi Cepčeva pesem Juriju Naboretu je pisana v trohejskih petnajstercih (T15 8+7)). V dolgem verzu (sapfiškem enajstercu) je zapisana tudi Lavrinova priložnostna oda knezu Kobenclu. Če glede na ohranjeno gradivo sklepamo na povezavo pesniškega žanra in verza, bi lahko previdno (zara-di ne velikega ohranjenega gradiva) rekli, da se dolgi verz pojavlja zlasti v epskih, refleksivnih in priložnostnih daljših pesmih. Značilno za večino pesmi pred Pisanicami je precejšnja oblikovna ohlapnost. Vprašanje pa je, ali ne gre ob morebiti malo manj veščih rokah verzifikatorjev tudi za maniro, katere zgled so imeli v predvsem petih pesmih, kjer neuresničevanje metričnega obrazca ni bila hiba, ampak običajnost, saj je imela (prilagodljiva) melodija nalogo ritmično organizati besedilo. Je pa nedvomno, da je nedoslednosti, kakor odstope od norme poimenujemo danes, precej manj (ali jih pa sploh ni) pri tistih avtorjih, za katere se ve, da so bili študirani (dijak Novak, župnik Lavrin) in so osnovno verzno oblikovanje morali obvladati že v šoli. Vse omenjene in obravnavane pesmi so ohranjene zgolj v rokopisih, razen Zi- zenčelijevega Zaštitnega vošenja, obeh pesmi iz goriškega zbornika pa Cepčeve pesmi iz 1775 (in verza puntarskih kmetov z nemškega letaka iz 1515), se pravi v po enem primerku in najverjetneje je, da kasnejši pisci zanje niso vedeli oziroma, kot pravi Koruza (1971: 6): »Pisaničarji in drugi sočasni slovenski verzifikatorji [npr. 33 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Zoisov krog; op. P. S.] niso imeli nikakršne tradicije posvetne verzifikacije, na katero bi se lahko oprli in ki bi jim bila pobuda in zgled za pesnjenje.« Zatorej ostajajo predstavljene slovenske predpisaniške posvetne pesmi (z izje- mo morda Lavrinove v sapfiških kiticah pisane ode Kobenclu v goriškem zborniku, ki bi utegnila vplivati na Vodnika) zgolj primeri tovrstne dejavnosti pred Pisanicami, ki pričajo, da je taka poezija na Slovenskem bila živa, da so pisci (izobraženi!) morali poznati tako domačo cerkveno kot tujo (posvetno) poezijo, saj so se nanjo tako oblikovno kot vsebinsko naslanjali, niso pa mogli opisani primeri neposredno vplivati na izbor kitičnih oblik pri Devu, pesnikih iz Zoisovega kroga in še naprej. Slovenska posvetna verzifikacija si je morala tako izdelati lasten kitični repertoar po tujih (nabožnih in posvetnih) zgledih pa po domači ljudski pesmi. Šele Dev, Vodnik in Zois so ustvarili »posvetni«, če bi ga smeli tako poimenovati, repertoar kitičnih oblik, na katerega so se lahko naslanjali kasnejši avtorji, ga modificirali in dopolnjevali. 34 Anton Feliks Dev Pravzaprav edini od pisaniških avtorjev, ki je pisal kitično členjene pesmi (oziroma eno prevedel), je bil Anton Feliks Dev. Vse svoje izvirne pesmi in pre- vode je objavil v treh zvezkih pesniškega zbornika Pisanice od lepeh umetnost (1779–1781) oziroma so ostali neobjavljeni v rokopisu za četrti zvezek (rokopisa sta pravzaprav dva, dve različici; Legiša (1977) ju označuje z rokopis a in rokopis b).16 Temeljni deli za študij kitičnih oblik pri Devu sta Koruzova monografija Značaj pesniškega zbornika Pisanice od lepeh umetnost (1993), v kateri temeljito obdela Devovo pesemsko produkcijo, in Legišova izdaja Pisanic iz leta 1977 s komentarji in opombami, še posebej dobrodošlimi za vse Devove v rokopisu ohranjene tekste, ki se jih Koruza razen izjem ni loteval. V izdaji Pisanic se je Legiša v poglavju o verzu (1977: 408–412) podrobneje posvetil tudi nekaterim pisaniškim verznim in kitičnim oblikam. Še dve študiji pa se lotevata posebnih problemov Devove verzifikacije. Koru- zova Vpliv G. B. Hanckeja na verzifikacijo A. F. Deva obravnava vplive nemškega baročnega pesnika na Devov pesniški razvoj (Koruza 1976),17 obširno pa se posve- ča tudi problematiki prevoda (prevajalčevemu odnosu do izvirnika) v tistem času nasploh. Druga, Toneta Pretnarja O Devovem dramskem verzu (1997b), pa obravnava verz arij in recitativa v Devovi opereti Belin in se navezuje na kasnejše tovrstne tekste (pesemski vložki v Linhartovem Matičku). 16 Lahko bi rekli, da gre z nekaterimi izjemami (Mihelič, Pohlin, Naglič in Vitezovič s po eno in Vodnik s petimi pesmimi, kar je skupaj 9 od skupaj okrog 70 pesmi) pri Pisanicah pravzaprav za samostojno Devovo pesniško podjetje. 17 Vplivi v pesmih Pudelbal iz drugega zvezka Pisanic, Amint na oči svoje Elmire iz tretjega zvezka Pisanic, Stanovitnost (rkp.); vplivi na Devovo izbiro aleksandrinca itn. 35 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Na rimo se zbodeš: epigrami Za razliko od ostalih slovenskih pesnikov starejše dobe je Dev zelo rad posegel po kratki satirični obliki epigrama, a je praviloma, kot je to kasneje počel recimo Prešeren, ni namenjal določeni osebi. Prvi epigram ( Epigrama), ki pa ni satiričnega, marveč panegiričnega značaja (Koruza 1993: 54), je Dev objavil že v prvem letniku Pisanic in ga namenil cesarju: Pod milem Bogam tam sladku naš Cesar spi, klobuk je vajkšenca. Kje tok' en krajl leži? — — — — — — — — — — — —Nekjer. Na čudi se: naš Jožef je žovnjer. ( Pisanice 1977: 15) Zanimiva je oblika, v kateri je epigram spisan. Dvema zaporedno rimanima jambskima dvanajstercema (aleksandrinec z moško klavzulo) sledita dva parno rimana verza, od katerih prvemu manjka deset, drugemu pa dva zloga do polne podobe, »kar daje možnost za sklepanje, da spada jamb v tretjem verzu pravzaprav k četrtemu in da je iz njega oddvojen le zaradi rime.« (Koruza 1993: 54) Štirivrstični so zapisi še treh Devovih epigramov. Epigram Na Škarkona, objavljen v Pisanicah leta 1780, verjetno napravljen po kakem tujem vzoru (Koruza 1993: 177) in naslovljen nekemu možu s tem imenom, ki goji domače živali in se mu pes dobrika zaradi obilne večerje, ne pa zaradi ljubezni do gospodarja, je pisan v paroma zaporedno rimanih jambskih trinajstercih in dvanajstercih (aleksandrinci z žensko oziroma moško klavzulo, J13/12 aaBB):  a Per mraku se Škarkon poda ven na dvoriše.  a Žival hiti k njemu, vsa mu dopasti iše.  B Z' lubezne (méne on, de) se je skup sešla;  B jest: da prekumernu je dans večirjala. ( Pisanice 1977: 115) Tovrstna štirivrstičnica (razvidno, a zaradi specifičnega oblikovanja manj očitno je to že pri prejšnjem primeru) je pravzaprav niz štirih aleksandrincev, kakršen je značilen za daljše, nestrofično pisane pesmi, ki so v Pisanicah dokaj številne. Koruza je o tem zapisal: 36 Anton Feliks Dev Dev je po Hanckeju povzel metrično shemo tako imenovanega junaškega aleksandrinca v nemški (oz. holandski) silabotonični jambski adaptaciji s premorom v sredini. […] Njegova bistvena značilnost pa ni struktura posameznega verza, marveč nizanje verzov z zaporedno rimo, pri čemer dvema žensko rimanima verzoma sledi par z moško rimo […] Praviloma po štirje verzi tvorijo večjo enoto, ki mora biti v sebi sintaktično zaključena, in sicer tudi takrat, ko grafično (s presledkom) ni označena kot kitica. (Koruza 1993: 201) Razlika med Devovimi in Hanckejevimi aleksandrinskimi četverostišji je, da se »Hanckejeva četverostišja začenjajo z moško rimanim[a] verzoma […] medtem ko Dev začenja četverostišje z žensko rimanima verzoma«. (Koruza 1993: 201) Ne- strofičnih pesmi, zapisanih v takih četverostišjih, je v drugem zvezku Pisanic, kjer je bil objavljen tudi epigram Na Škarkona, več: Novu lejtu, Krajnskeh Modric žaluvanje, Vesele krajnskeh Modric na prihod njeh Belina, Pudelbal itn.; tudi v prvem zvezku so: npr. Lubezn Jožefa II. Rimskega Cesarja pruti svojemu bližnimu. Vsi ti teksti so Devovi, več kot dovolj razlogov torej za rabo aleksandrinskega četverostišja kot samostojne kitične (pesemske) oblike.18 Denimo tudi v epigramu Gartroža inu mrcisa, objavljenem v tretjem zvezku Pisanic leta 1781, le da tu še drugače oblikovano, kot prestopno rimani jambski trinajsterci in dvanajsterci (J13/12 aBaB):19  a Kok bela se ked sneg, k Rozini prave Mina:  B Mordej ki kredo ješ, de te tok bledo stri?  a O kaj še! prave ta, le na pijem jest vina  B ked ti, katiru te kufreno naredi. ( Pisanice 1977: 273) Še en epigram, izhajajoč iz štirivrstičnih aleksandrinskih sekvenc, je zapisan kot samostojna kitica: epigram Na prazne obete. Je razširjena prepesnitev iz Marcia-la, ohranjena v rokopisu za četrti zvezek Pisanic. Sestavljen je iz dveh zaporedno rimanih jambskih dvanajstercev, ki imata na meji polstišij tudi cezurno rimo, in 18 A na mestu bi verjetno bilo vprašanje, ali lahko tako četverostišje, čeprav zapisano samostojno, sploh lahko štejemo za kitično obliko. Sam sem postopal tako, ker se aleksandrinsko četverostišje kot samostojna pesem oz. kitica pri Devu pojavlja večkrat. 19 Tako modificirano aleksandrinsko četverostišje je Dev porabil že v dolgi, kitično nečlenjeni pesmi Sodne dan enega pijanca, objavljeni v istem zvezku Pisanic; prej pa že v (obakrat v kitično nečlenjenih) Pogovoru med Špelo inu Meto ( Pisanice 1780) in v pesmi Krajnska dužela želi tudi svoj dikcijonarjum imeti ( Pisanice 1779). Kot samostojno zapisana kitična oblika pa se tako četverostišje pojavi še v sklepni morali Devove pesmi Na krajnske fante: kurje boj, ki je ostala v rokopisu. 37 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji dveh zaporedno rimanih jambskih šestercev, torej dveh aleksandrinskih polstišij, zapisanih vsako kot samostojen verz (J12/6 (A)B(A)BCC):  A B Neč ti mi živ na daš, po smrti praveš, dal  A B boš meni kar imaš. Oh, se že nise bal,  C de b' si na vošil jest,  C te skorej v jamo nest. ( Pisanice 1977: 315) Tudi epigram Na Pavlo, ki je tako kot prejšnji ohranjen v rokopisu za četrti zvezek Pisanic, »je razširjen, prosto razvezan po kratkem Marcialovem namigu: Nubere Paula cupit nobis, ego ducere Paulam / nolo: Anus est. Vellem, si magis esset anus«. (Legiša 1977: 465) Verzi so trohejski dvanajsterci (T12 aabb):  a Pavla oče mene za moža imeti,  a al' jest nočem Pavle za ženo si vzeti.  b Pavla je prestara. Ja, ke b' starše bila,  b še be otl jest, de brž se spet zločila. ( Pisanice 1977: 321) Na prvi pogled bi rekli, da gre tudi tu za modifikacijo štirivrstične aleksandrinske sekvence s krepkim vzglasom. A v tem primeru bi morala biti cezurna meja po petem, ne po šestem zlogu, tako kot je to tukaj. Kitica Devove pesmi nekoliko spominja na kitico, kakršno je rabil v svoji dijaški pesmi David Novak,20 vendar se zdi nemogoče, da bi Dev prekmurski, pravzaprav bratislavski zgled iz leta 1774 poznal. Mogoče bi bilo tudi, da je na Devovo izbiro vplivala hildebrandska štirivrstičnica brez anakruze in brez cezurnih rim. Podoba, kakršno je hildebrandska štirivrstičnica (v silabotonični varianti) prvotno imela, J13 (7+6) (a)B(a)B(c)D(c)D (Ludvik 1978: 18), je dobila pri Devu takole podobo: T12 (6+6) aabb. Vse skupaj ostaja vendarle pri domnevi, raje premišljevanju o pobudi za nastanek Devove kitice, saj se tudi v jambski trinajsterec s cezuro po sedmem zlogu novonastali verz ne ulega popolnoma: drugo polstišje namreč še vedno ostaja trohejsko (T6) in ne jambsko (J6).21 20 Novakov verz je sicer silabičen, a se je verjetno v kasnejšem razvoju troheiziral. 21 V hildebrandski štirivrstičnici (J7/6 aBaB) je Dev sicer zapisal pesmi Na krajnske fante: kurje boj in basen Lev inu podgana, obe ohranjeni v rokopisu za četri zvezek Pisanic. Aleš Bjelčevič me je opozoril, da je bil tovrsten verz (T12 6+6) zelo pogost v hrvaški t. i. visoki poeziji, vendar nimam podatkov, da bi Dev tovrstno poezijo poznal. 38 Anton Feliks Dev Aleksandrinec oziroma aleksandrinsko polstišje je Dev uporabil tudi pri gradnji daljših epigramov. Pri šestvrstičnem Na eno sramožlivo ženo, ohranjenem v rokopisu, je šestzložne jambske verze razporedil takole (J6 ABABAB):  A  B  A  B  A  B Osemvrstični epigram Na enga gologlavca – spet gre za razširjen prevod Marci-ala, ohranjen v rokopisu – je pravzaprav štirivrstična sekvenca iz aleksandrincev z moško klavzulo in notranjo rimo (J6 ABABCDCD):  A  B  A  B  C  D  C [] D Z notranjimi rimami pa se je Dev pozabaval še v devetvrstičnem epigramu Na skopina (tudi ta je ohranjen v rokopisu za četrti zvezek Pisanic). Prvi štirje in zadnji, deveti verz so jambski dvanajsterci z rimo na meji polstišij; peti, šesti, sedmi in osmi verz, jambski šesterci, pa so, pravzaprav polstišja, zapisana kot samostojni verzi (J12(6+6)/6 (A)B(A)B(C)B(C)BDADA(E)E):  A B Skopin ima jezar stu stukrat in še več,  A B sit vonder ni nigdar, nigdar mu ni preveč.  C B Sit, praveš, de on ni nigdar. Tu je preveč,  C B oh, na govori ti, te prosem, tega več,  D zakaj jest vem, de bil  A k večirji en komar  D preveč mu in de pil  A ni vina več nigdar  E E koker en fingerat. Tok sit je on šel spat. ( Pisanice 1977: 325) 39 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Dev je spisal še dva epigrama. Eden ošvrkne gosta, ki vedno godrnja čez gosti-telja, pa kljub temu neprestano zahaja k njemu na obisk, in nosi naslov Na enega namernega obiskavca (ohranjen je v rokopisu). Zapisan je v šestsih jambskih verzih, od katerih so prvi, tretji, četrti in peti šestzložni, drugi in zadnji sta četverca (J6/4 ABACCB): Čez vse ti godrnaš, kar je per nas. Zakaj ne godrnaš tud sam čez sebe ti, de priti te sram ni k nam večkrat v vas?( Pisanice 1977: 335) Zanimiv pa je še zadnji epigram, postavljen v drugem zvezku Pisanic takoj za onega o Škarkonu. Gotovo ne po naključju, saj je tudi v tem, ki nosi naslov Na pokopnici enega psa, pasji delež dokajšen. Kakor razlaga Koruza (1993: 177–178), gre za ironično obliko nagrobnika, namenjeno hišnemu ljubljenčku. Tovrstnih pri-merov je bilo po tedanjem časopisju več, ta, na katerega se neposredno navezuje Dev, pa je bil Klemmov ironično pisan polemični prispevek o tem, kako in katere živali so že kdaj v zgodovini literature prišle do svojih verzov, pa kakšno ime se za tako žival spodobi. (Koruza 1993: 178) Dev je predlogo, zapisano kot štirivrstič- nica iz po dveh zaporedno rimanih jambskih trinajstercev in dvanajstercev, tako metrično kot idejno predrugačil. Zunanja podoba je pri Devu šestvrstična, poan-ta, ki v originalu omejuje podobnost psa svoji gospodarici le v načinu življenja, pa je tu »priostrena [… in] bolj učinkovita, hkrati pa zaradi dvosmiselnosti [ki je v originalu ni; po J. K. op. P. S.] neprimerno bolj groba od originala« (Koruza 1993: 179): Šarmantek tu mrtu leži, Elmira ga žaluje. Britkust se nji z' oči cedi, srce po njem zdihuje. Zakaj? – O, žalost! On je živ – – Elmire us enake bil!( Pisanice 1977: 115) Bralec pri Devovem koncu namreč lahko razume, da je bil nesrečni poginuli Šarmantek podoben gospodarici tudi po videzu… 40 Anton Feliks Dev Zanimiva je tudi kitična oblika tega epigrama. Prvi štirje verzi so namreč verzi kratke razvezane vagantske kitice, ki se je v slovenski poeziji pojavljala vsaj že od protestantizma naprej, sklepno rimano dvostišje, ki je dodano, pa poudarja poan-to.22 Dev bi lahko nanjo naletel tako v slovenski cerkveni pesmi kot tudi pri kakšnem tujem pesniku, vsekakor pa je oblika, v kateri so bili ob njenem nastanku pisane vse prej kot pobožne reči, več kot primerna vsebini epigrama (J8/7 AbAbCC):  A  b  A  b  C  C Dev je za zapis epigramov praviloma uporabil junaški aleksandrinec oziroma njegovo polstišje kot samostojen verz. Junaški aleksandrinec je ime dobil »zato, ker so ga uporabljali namesto heksametra, klasične mere epskega, pretežno juna- škega pesništva« (Koruza 1976: 201), v katerem so bili pozneje sicer pisani tudi številni epigrami, na primer tudi nekateri Prešernovi. Po svojem značaju je moral biti v slovenski literaturi heksameter oziroma njegov nadomestni verz (junaški) aleksandrinec verz brane pesmi (brali pa so predvsem izobraženci), ne péte pesmi, kar kaže na to, da je Dev epigrame sestavljal kot izrazito literarne in predvsem duhovni igri namenjene kratke verzifikacije. Enkrat samkrat je posegel po vagantski kitici, kar pa je bila zaradi mnogokrat šegavega značaja – ki se je te kitične oblike oprijel na samem njenem začetku in se ni izgubil kljub kasneje precej razširjeni rabi v cerkvenem pesništvu – tudi več kot posrečena izbira. Ariozno: kitične oblike v Belinu Značilnost Devovega libreta Belin sta različna načina druženja verzov v arijah, ki so praviloma kitične, in recitativu, ki je do neke mere sicer tudi metrično urejen (dokajšnja urejenost verza in rimanja), a ni kitično oblikovan (Koruza 1993: 140). Naša pozornost bo zategadelj namenjena arijam, ki jih celoten libreto vsebuje sedem. Prva arija nimf v prvem prizoru obsega tri desetvrstične kitice, grajene iz različ- no dolgih amfibrahov (Amf6/5/3 aBaBccDeeD): 22 Kitica Bürgerjeve Lenore je oblikovno podobna, a tam je dodano še eno rimano dvostišje, J8/7 AbAbCCdd. 41 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji  a Vozimo, sestrice!  B Vozimo srčnu:  a gibajmo ročice,  B veslajmo ročnu!  c Gonimo,  c trudimo  D korajžnu veslé!  e Kalimo, valajmo,  e penimo, mejšajmo  D neutrudne morjé! ( Pisanice 1977: 69, 71) Amfibraško dvostišje Amf6/5, ki podvojeno sestavlja začetno četverostišje, je »nedvomno sprejeto neposredno iz domače poskočnice« (Pretnar 1997b: 104), jedrni in sklepni del kitice pa jo modificirata »s slovnično-zvočno figuro, ki kot stalna notranja rima simetrično deli amfibraški šesterec in grafično osamosvaja polstišji [… in] s trivrstičnim koncem: 6–6–5«. (Pretnar 1997b: 105) Svojevrstna modifikacija alpske poskočnice je tudi zaključna arija Belina in nimf, ki oblikovno zelo spominja na prejšnjo prvo arijo nimf. Tu sta amfibraška šesterca v prvem in tretjem verzu nadomeščena z jambskimi sedmerci, druga dva šesterca, ki bi po predvideni shemi sledila, pa sta razpadla v polstišji (J7/Amf5/3 aBaBccDccD):  a Pohlevnu te moliti  B je naša dolžnust  a ter tebe le lubiti  B je naša sladkust.  c Lubile,  c častile  D te bomo vselej.  e Ti boš naš,  e Belin naš,  D nam Buh sam tedej. ( Pisanice 1977: 97, 99) Za neke vrste izpeljavo iz alpske poskočnice gre verjetno tudi v Burjovi ariji: 42 Anton Feliks Dev  ref1  a  a  B  a (c)  a (c)  B Iz trizložnih meril, tokrat iz daktila, je sestavljen enokitični zbor nimf (D6/9 a'a'Bc'c'B):  a' Tebe mi molemo,  a' tebe mi hvalemo,  B Belin, na pomoč prteci ti nam.  c' Burja zavržemo,  c' Burja sovražemo, [] B Burja moliti nas je presram. ( Pisanice 1977: 89, 91) Drugo arijo nimf sestavljajo tri kitice stabat mater. Gre za šestvrstičnico (3+3), nastalo že v latinski poeziji srednjega veka iz dvostišja T8+T7 (ki je nastala z razpadom petnajstzložnega trohejskega verza) s podvojitvijo osmerca (Gasparov, 1996: 107–8):  a  a  B  c  c  B Razpad petnajstzložnega trohejskega verza na dve polstišji (T8+T7) je botroval tudi nastanku enostavnejših kitičnih oblik, denimo take iz zaporedno ponavljajo- čih se novonastalih dvostišij osmerca in sedmerca. Pri nas se je take kitice prijelo ime romarska kitica (štiri- ali prvotneje osemvrstična). Izvornejša, torej osemvrstična oblika romarske kitice je ohranjena v tretji ariji nimf; za tovrstne kitice pravi Koruza (1993: 142), da »so bile zelo pogostna oblika v slovenski cerkveni in sploh nabožni verzifikaciji XVIII. stoletja«: 43 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji  a  B  a  B  c  D  c  D Iz štirivrstičnice T8/7 se je v srednjem veku (Ludvik 1978: 52) razvila z raz- padom lihih osmercev na polstišji še ena zelo pogostna kitična oblika, uveljavljena tudi pri nas »vsaj že s kalobškim rokopisom, v katerem se večkrat pojavi kot štiri vrstična kombinacija osemzložnih in sedemzložnih verzov z leoninsko rimo in premorom sredi osemzložnih vrstic«. (Koruza 1993: 143) Najdemo jo pri Devu v ariji Belina (T4/7 aaBccB; kasneje se v pesmi Pod oknom pojavi denimo tudi pri Prešernu):23  a Na cagujte,  a na žalujte,  B če se lih nebu temni.  c Zakaj k sreči  c onu k veči  B dostikrat vam le grmi. ( Pisanice 1977: 95) V nasprotju z epigrami, za katere si je Dev izbral verz, namenjen branju, je pri Belinu, ki je bil namenjen petju, posegel po verzu in kitičnih oblikah, ki so bile tudi na Slovenskem, odkar so se pojavile v (ljudski in cerkveni) poeziji, namenjene petju: uporabil je krajše verze v tridelnem (amfibraškem, daktilskem) ali dvodelnem (trohejskem) metru. Vendar pa Dev nikakor ni ostal zgolj pri nereflektiranem pre-nosu mere iz ljudske in cerkvene pesmi v posvetno poezijo, namenjeno izobražen- cem. Dobro poznane kitične oblike je namreč velikokrat modificiral. 23 Dev Belinove arije ni očitno razdelil na kitici, tako da bi jo lahko interpretirali kot enokitično (aaBccBddEddE). 44 Anton Feliks Dev Medved per čebelah: med tujejezično predlogo in Devovim izvirnikom S stališča današnjega bralca je pri vseh pesnikih starejših obdobij nedvomno zanimivo vprašanje pesnikove izvirnosti, s čimer je tesno povezano vprašanje njegovega odnosa do tujejezične predloge oziroma do prevajanja. S tem problemom se tedaj nikakor niso ukvarjali toliko, kot to počnemo danes, ko je avtorstvo ključ- nega pomena: V teoriji in praksi je bilo [še celo 18. stoletje; op. P. S.] dopuščeno, da prevajalec dokaj svobo-dno in v okvirih svojega estetskega pogleda posega v tekst, ki ga presaja iz drugega jezikovnega območja v svoje. Tolerirali so najrazličnejše krajšave in razširitve, tolmačenje in prilagajanje drugačnemu okusu, raznovrstne popravke, presajanje v drugačne metrične oblike in v druge časovne in krajevne ambiente. (Koruza 1976: 199; povzema po Ocvirkovi Teoriji primerjalne literarne zgodovine, 1936, 125–7.) To pomeni, da jasne meje med tem, kaj je prevod in kaj izvirno besedilo, večkrat ni bilo. Od tod tudi stališče številnih literarnih zgodovinarjev, ki so se ukvarjali s starejšo literaturo, da je treba prevode obravnavati enakovredno z izvirnimi (pe-semskimi) besedili. V drugem zvezku Pisanic (1780) je Dev objavil prevod Denisove pesnitve Der Zwist der Fürsten, besungen von Sined den Barden 1778. Denisova pesnitev obsega tri pesmi, vsaka je sestavljena po svojem kitičnem obrazcu: »Prva ima na začetku štirinajst in na koncu trinajst jambskih desetercev oziroma blankverzov z moškim verznim koncem, vmes pa osem alkajskih kitic«. (Koruza 1993: 191) Kitično zgradbo alkajske kitice, kakor jo rabi Denis, opisuje Koruza takole:  x  x  x  x Dev je izbral drugačen kitični obrazec, in ker »očitno ni priznaval nerimanih pesmi [kakršne so klasične antične kitične oblike bile, op. P. S.], se je tudi v tem prevodu odločil za dosledno rimanje. […] Denisove blankverze je nadomestil z junaškim aleksandrincem, in sicer tako, da je postavil na začetek in na konec prve pesmi po tri [paroma zaporedno rimana; op. P. S.] četverostišja. Namesto alkajskih kitic je uporabil enako število iz hiperkatalektičnih aleksandrincev in dvojnega am-45 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji fibraha sestavljenih kitic«. (Koruza 1993: 192) Devov prevod strofično zapisanega dela prve pesmi ima torej takole zgradbo (J13(6+7)/Amf6 aBBa):  a  B  B  a Podrt je hrast! – Leži! – Oh, strela je rezbila vse njega vršiče, košate gojzdiče. Oh, strela, strela je njega v prah sprebrnila. ( Pisanice 1977: 131) Aleksandrinec je Dev v strofično pisanih pesmih – razen v omenjenem tekstu in epigramih – uporabil še nekajkrat. V sklepni poetovi kitici rokopisne pesmi Na krajnske fante: kurje boj je uporabil prestopno rimano aleksandrinsko štirivrstičnico (J13(6+7)/12(6+6) aBaB), gre pač za ekvivalent štirivrstičnemu nizu v daljših nestrofično grajenih pesmih:24  a  B  a  B O, fantji, vas ni sram za neč se toku klati? Vam vaša kri mordej za tu v žilah živi? S častjo za Jožefa vi znate prelivati njo, njega je, zajn, zajn nej le samu živi. ( Pisanice 1977: 315) Pesem Na krajnske fante: kurje boj je sicer pisana v štirivsrtičnih kiticah (črtice na koncu vsakega četrtega verza naznačujejo kitično delitev; Legiša 1977: 464), ki pa imajo v nasprotju z zaključnim aleksandrinskim četverostišjem zgradbo t. i. kratke hildebrandske štirivrstičnice: 24 Take so na primer Devove pesmi Krajnska dužela želi tudi svoj dikcjonarjum imeti v prvem zvezku pa Pogovor med Špelo in Meto v drugem in Sodne dan enega pijanca v tretjem zvezku Pisanic; kot kitično obliko pa je sekvenco uporabil še enkrat v istem, to je tretjem zvezku Pisanic, in sicer v epigramu Gartroža inu mrciza). 46 Anton Feliks Dev  a Dva tuja petelina  B sta skup na 'n dvor pršla,  a kjer vsa kurja družina  B je skupej zbrana bla. –( Pisanice 1977: 311) Hildebrandska kitica, ki je ime dobila po srednjeveškem t. i. mlajšem spevu o Hildebrandu, »je sestavljena iz štirih dvojno rimanih dolgih vrstic« (Ludvik 1978: 18), se pravi, da je prvotno bila to štirivrstičnica z daljšimi verzi (trinajsterci) ter cezurno in končno rimo (zaporedno), ki je na meji polstišij lahko razpadla v kitico s krajšimi verzi in zaporedno rimo. Taka kitica (osemvrstična) se je pojavila v slovenski poeziji vsaj že v času protestantizma. Dev je v t. i. kratki hildebrandski štirivrstičnici zapisal še basen Lev inu podgana, ki je ohranjena v obeh rokopisih za četrti zvezek Pisanic (v rokopisu a ima 12, v rokopisu b pa 22 kitic). Pobudo zanjo naj bi Dev dobil v nekem tujem viru (Koruza 1993: 275). Neposredno iz dvanajstzložnega (tj. z moško klavzulo) junaškega aleksandrin- ca pa je Dev izpeljal štirivrstično kitico, ki jo je uporabil v kasnejših obdobjih gotovo največkrat ponatisnjeni in največkrat omenjeni njegovi pesmi, v Občutenju tega srca nad pesmejo od Lenore. Pesem, napisana ob branju Bürgerjeve balade, je bila objavljena v tretjem zvezku Pisanic. Metrični obrazec zanjo je sila enostaven: dvanajstzložni aleksandrinec je Dev razbil na meji polstišij in tudi liha verza med seboj zrimal (J6 ABAB; tako že Koruza (1993: 228)):  A Lenora!, bral sem te,  B al videl več ked bral,  A in, oh, še videm, še,  B kar sem od tebe bral.( Pisanice 1977: 183) V enaki maniri, »iz samih jambskih šestercev, ki ustrezajo metrični podobi ale- ksandrinskega polstišja« (Koruza 1993: 224), je sestavljena tudi desetvrstična kitica, v kateri je zapisana žalostinka ob smrti cesarice Mile pogovor med Dunavo inu Savo pod Belem gradam od smrte Marije Terezije, svitle cesarice, objavljeni v tretjem zvezku Pisanic (J6 ABABCDCDEE): 47 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Sava:  A Krajlica nemškeh rek,  B mogočna Dunava!  A Zakaj je tih tvoj tek,  B zakaj se vsa kovna?  C Zakaj več na šumi  D val tvoj, zakaj on več  C veselu na buči,  D zakaj od mene preč  E bejži? Oh!, o zakaj  E ozira se nazaj?( Pisanice 1977: 164–165) Dev naj bi pesem, za katero je dobil pobudo v neznani tuji predlogi, sestavljal v naglici, »saj je bil tretji zvezek zbornika gotovo že pripravljen za tiskarno, ko je prišla vest o cesaričini smrti (29. novembra 1780)« (Koruza 1993: 225-227); to se po Koruzovem mnenju pozna v ne povsem premišljeni snovni razporeditvi, nedvomno pa se naglica odraža tudi v nedosledno upoštevani shemi rimanja. Poleg prej opisane se pojavijo še: ABABCACADD, AAAABABACC, ABABCBCBDD itn. Druga in tretja pesem Denisove pesnitve Der Zwist der Fürsten, besungen von Sined den Barden 1778 imata med seboj različno kitično strukturo: Druga pesem sestoji iz sedemnajstih štirivrstičnih kitic, […] sestavljenih iz polsvobodnih verzov s tremi ali štirimi poudarki, v katerih je zaznavna daktilska osnova. Tretja pesem je sestavljena spet iz metrično strogo grajenih verzov, katerih osnovna mera je silabotonični amfibrah. […] Pesnitev [Denisova; op. P. S.] je vseskozi brez rim. (Koruza 1993: 191-192) Koruza označuje metrično podobo kitic tretje pesmi takole:  x  x  x  x Dev je tudi tukaj, tako kot je to naredil že pri prevodu prve pesmi, spremenil metrično strukturo kitic, in sicer se je odločil v prevodu drugo in tretjo Denisovo pesem zapisati v enakem, sicer precej variiranem kitičnem obrazcu, za katerega je dobil pobudo »najbrž […] kar pri Denisu, in sicer v drugi pesmi njegove pesnitve, 48 Anton Feliks Dev za ritem pa tudi v tretji. V drugi pesmi originala je našel tudi zgled za svobodo v realiziranju začetnega nenaglašenega zloga (anakruza), nadomeščanju središčnih dvojic nenaglašenih zlogov z enim samim […] in za variiranje praviloma krepkih verznih koncev s šibkimi.« (Koruza 1993: 192) Osnovni obrazec, ki ga je variiral, pa bi lahko zapisali kot štirivrstičnico iz paroma zaporedno rimanih enajstzložnih amfibraških verzov (Amf11(6+5) AABB; če je vzglas krepek, je cezura po 5. zlogu; če je izglas šibek, je drugo polstišje šesterec):  A  A  B  B Kot primer pa navajam 11. kitico druge pesmi Devovega prevoda, ki ima v prvih dveh verzih namesto krepkega šibki izglas (Amf12(6+6)/11(6+5) aaBB): Vas, urne, vas zveste hrovatske vojšake, poštene, korajžne, navtrudne junake pozdravlajo citre, katireh roké k oranju, s strelanju so zmirerj volné.( Pisanice 1977: 137) Prav s pomočjo navedene kitice druge pesmi Devovega prevoda naj bi amfib- raški paroma rimani enajsterec začel svoj znameniti pohod po slovenski posvetni poeziji. Od tod, tako Koruza (1993: 238–239), naj bi namreč Vodnik prevzel verz za svojega Zadovolnega Krajnca, objavljenega leto kasneje od Devovega prevoda, iz čigar mere je napravil svoji in dobršnemu delu kasnejše poezije neminljiv zgled.25 V rokopisu za četrti zvezek Pisanic se je ohranila tudi Devova pesem Na muštro lublanskeh žovnirjov v ležišu, in sicer v dveh variantah (druga, krajša varianta, ki stoji v Legišovi izdaji Pisanic (Pisanice 1977) pod rokopisom a, nosi daljši naslov Na mu- štro lublanskeh žovnirjov pod Šmarno goro v lejti 1781 po eni turški viži).26 Oba zapisa 25 Zglede za oblikovanje alpske poskočnice je imel Vodnik tudi v ljudski in cerkveni pesmi, pa tudi pri nekaterih drugih Devovih pesmih (npr. v Belinu, v Spevorečnosti). 26 Neposredno se problematike kitičnih oblik ne dotika, je pa vsekakor zanimivo vprašanje, kateri od zapisov je mlajši. Koruza (1993: 40-3) v nasprotju z Legišo (1977: 394-395) trdi, da je rokopis a, torej tudi varianta pravkar omenjene pesmi z daljšim naslovom, mlajši. Kakor me je opozoril Igor Grdina, pomeni izraz »turška viža« najbrž koračnico; s »turška godba« se je tedaj označevalo godbo na pihala. 49 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji imata enak kitični obrazec (Amf5+Amf5/Amf11 AABB), le da je morda zapis v rokopisu b, torej tisti, za katerega Koruza trdi, da je starejši, v nekaj verzih doslednejši kot oni v rokopisu a. Niso pa v nobeni različici svoboščine podobne onim v Devovem prevodu druge in tretje pesmi iz Denisove pesnitve. Za primerjavo navajam ob shematičnem prikazu kitične oblike še transkripcijo obeh zapisov prve kitice:   A   A  B  B (rokopis b) Kok urnu drdra Lublana v pojlé, junaki kir nje že v vrstah stojé. K veselemu ognu, kir bron njim žvenkla že turške, ter bobn v čin njega bunkla.( Pisanice 1977: 371) (rokopis a) Kok urnu drdra Lublana v polje, junaki kjer nje že v vrstah stoje. K veselemu ognu bron njim zgvoni že turške, in bobn v čin njega grmi.( Pisanice 1977: 305) Občasno se pojavi v prvih dveh verzih na meji polstišij tudi notranja rima, kar je to razvidno že v prvi kitici. Trizložna (amfibraška in daktilska) mera se pojavi pri Devu še v Spevorečnosti na krajnske spevorečnike, objavljeni v drugem zvezku Pisanic. Kitica, v kateri je pisana in jo Koruza (1993: 185) označuje kot »metrično ritmični eksperiment«, je petvrstič- na iz štiri- do šestzložnih verzov in glede na kratke verze z neobičajnim bogastvom rim: Amf6(3+3)/5/D4/J4(2) (a)aB(c)cB ref1 ref1  a a Domači kovači,  B sem brž vsi skup!  c c Vse svoje orodje  B znosimo na kup,  ref1 ref1 (B B) na kup!, na kup!( Pisanice 1977: 115) 50 Anton Feliks Dev V tretjem zvezku Pisanic je izšla tudi pesem Dvoboj s podpisom Pavel Ritter. Izvirnik, do sedaj še neugotovljen, se pripisuje Pavlu Ritterju Vitezoviću, hrvaškemu pesniku in zgodovinarju, ki je živel v drugi polovici 17. in začetku 18. stoletja, prevod, objavljen v Pisanicah, pa Devu (Koruza 1993: 266–267). Verz osemvrstične satirične pesmice je paroma zaporedno rimani trohejski osmerec s »premor[i] sredi verzov, ki so značilni za hrvaški osmerec« (Koruza 1993: 268), T8 aabbcc:  a Edn na pojlu boje bije,  a druge doma vinu pije.  b Če lih nista oba junaka,  b vu vinu sta s', vem, enaka.  c Kup'ce lohka je spijati,  c težji kri je prelivati.( Pisanice 1977: 261) Dev je trohejsko mero razen v prevodu Vitezovićevega Dvoboja in v nekaterih arijah Belina uporabil še večkrat. Osemvrstično romarsko kitico (T8/7 aBaBcDcD) je ob tretji ariji nimf v Opereti uporabil še v šestkitičnem eksemplu Teh staršov kletvine nasrečne konc; med kitično oblikovano besedilo je vpletel osemindvajset verzov dolgo nekitično oblikovano pismo Jurija svojemu očetu (sedem četverostišij J13/12 aaBB). V krajši, štirivrstični obliki romarske kitice (T8/7 aBaB) pa je zapisal pripovedno tridesetkitično pesem o ženski nezvestobi ( Nezvestoba). Obe pesmi je Dev objavil v tretjem zvezku Pisanic. V drugem letniku Pisanic pa je Dev natisnil Pesm na enega domačega bolteka. Kot predloga mu je služila Denisova mladostna pesem Auf meinen Vogel, njen vpliv na Devovo besedilo pa je »bolj ali manj omejen na sprožitev zamisli in oporo pri oblikovanju« (Koruza 1993: 165, 170). Denisovo osemvrstičnico T8/7 aBaBCddC, ki je grajena kot dvodelna pesem, kjer »žanrski sliki prvega četverostišja sledi [op. P. S.] satirična paralela« (Koruza 1993: 167), je Dev spremenil v šestvrstičnico T8/7 aBaBCC (prvi štirje verzi so pač štirivrstična oblika romarske kitice), kjer je dvodelnost sicer še vedno ohranjena, vendar je zadnje dvostišje »vsebinski posnetek prvega četverostišja« in »razpoloženjska podkrepitev motiva, razpredenega v prvih štirih verzih« (Koruza 1993: 167): 51 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji  a Dan mlad kumej ti smejati  B se začne ter noč zbejži,  a ti mi že začneš žvižgati,  B ter mi spoješ sejn z oči.  C Skup madva se zbudema,  C skup madva tud vstanema.( Pisanice 1977: 101) Enako kitico, le da z žensko rimanim zaključnim dvostišjem (T8/7 aBaBcc), je Dev uporabil leto kasneje, v tretjem zvezku Pisanic, in sicer pri desetkitičnem eksemplu Kdor ne buga je bres Buga in štirikitični basni Pav inu slavc, iz katere je primer:27 V enmu gradu na dvoriši je en pav štemanu stal, in ke tukej pejti šliši enga slavca, jeznu djal: Muha!, jejnej žvrgoleti, jest na morem tu trpeti.( Pisanice 1977: 271) Dve Hanckejevi predlogi, ki pa ju je tako kot Denisovo pesnitev tudi oblikovno predrugačil, je Dev uporabil za pisanje dveh ljubezenskih vložnic – Amint na oči svoje Elmire in Stanovitnosti; prva je bila natisnjena v tretjem zvezku Pisanic, druga je ostala v rokopisu. Hanckejeva predloga za Devovo ljubezensko vložnico Amint na oči svoje Elmi- re ima naslov Auf die Augen seiner Geliebten in je pisana v osemvrstičnih kiticah s prestopno rimanimi trohejskimi osmerci in sedmerci (T8/7 aBaBcDcD) (Koruza 1976: 212), kakršne je Dev poznal, saj je v njih spisal že za drugi zvezek Pisanic (torej leto pred prevodom Hanckejeve predloge) tretjo arijo nimf v Belinu in leto kasneje še verzificirani eksempel Teh staršov kletnive nasrečne konc. Vendar si je Dev za prepesnitev izbral sedemvrstično kitico. Obdržal je sicer verzno izrazilo, kombinacijo trohejskega osmerca in sedmerca, vendar je v za verz krajši kitici verze razporedil tako, da peterostišje (aBccB) zaključi nekoliko preoblečeno začetno dvostišje (aB), ki »misel prvih dveh vrstic ponovi v stilistično nekoliko variirani obliki« (Koruza 1993: 211). Bjelčevič ugotavlja, da gre pravzaprav za trivrstično sekvenco 27 Pri tej Koruza zaradi izstopajoče perspektive grajske dame in »drž[e] galantnega pesništva« domneva, da gre za »povzetek po nekem neznanem zgledu« (1993: 273). 52 Anton Feliks Dev stabat mater (T8/7 aaB), ki jo oklepata dvostišji romarske kitice, T8/7 aB ccB aB, kar je verjetno »Devov izvirni postopek« (Bjelčevič 2000: 323-324):  a Skrite svoje žarje, skrite,  B zagrnite se, oči,  c de iz vas Amint na ujame  c kako iskro ter na vname  B se us in cel na zgori;  a zatu skrijte, varnu skrijte  B svoje žarje mu, oči.( Pisanice 1977: 257) Zanimivo je modificirana tudi kitica, ki jo je Dev uporabil v Stanovitnosti, še eni ljubezenski vložnici Aminta in Emire. Hancke je pesem Die beständige Liebhaberin, ki je Devu služila kot predloga (Koruza 1976: 206), zapisal v enakem kitičnem obrazcu kot Auf die Augen seiner Geliebten, torej v osemvrstični kitici, ki je pri nas dobila vzde-vek romarska (T8/7 aBaBcDcD), Dev pa za svojo prepesnitev ni uporabil take kitice, v kakršni je spisal ljubezensko vložnico Amint na oči svoje Elmire, marveč si je izbral novo. Tudi sedemvrstično in zopet z izmenjavajočimi se trohejskimi osmerci in sedmerci, vendar peterostišja (aBaaB) tu ne zaključuje stilistično variirano ponovljeno začetno dvostišje, ampak novo dvostišje (CC), ki kakor pri Pesmi na enega domačega bolteka vsebino kitice izpostavi v obliki sklepa (T8/7 aBaaBCC):  a Upej, srce moje, upej  B ter ked sivna skala stoj.  a Če se lih prseglu skupej  a vse je čez te, trdnu upej!  B Srečnu bit še znaš necoj.  C Kir se dostikrat zgodi,  C kar se namogoče zdi. ( Pisanice 1977: 355) Tako kitico, le da z žensko rimanim zaključnim dvostišjem (T8/7 aBaaBcc), je Dev uporabil še v dveh pesmih, ki sta se ohranili v rokopisu za četrti zvezek Pisanic: v Jetniku oziroma Zadovolnem jetniku, kot je pesem naslovljena v rokopisu a, in v pesmi Klitia k Belinu al soncu, ki ima (za dve kitici krajša) v rokopisu a tudi drugačen naslov ( Na svojega nekedanega Dobrutneka sončna roža).28 28 V slednji so zapisani verzi »Že je, že je štirkrat meni / mesec sjal polnu srebru« (varianta v rokopisu b) oziroma »Že je, že je šestkrat meni / mesec sjal polnu srebru« (varianta v 53 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji V »šaljivi zgodbici« Paradiš, ki je bila verjetno po tujih zgledih (Koruza 1993: 258–9) spisana za tretji zvezek Pisanic, in priložnostni verzifikaciji Na vesele prihod Piusa VI. rimske/ga/ papeža v Lublano ta 16 dan Sušca Anno 1782, ki je ostala v rokopisu za četrti zvezek, je Dev uporabil šestvrstično kitico stabat mater (T8/7 aaBccB, tudi aaBaaB). Za svoj sestavni del si je tako kitico vzela tudi desetvrstična kitica v rokopisu ohranjene basni Medved per čebelah (tak je naslov v rokopisu b, oni v rokopisu a ima naslov Na sladnost: satira). Šestvrstičnemu nizu iz trohejskih osmercev in sedmercev T8/7 aaBccB sledita dva rimana para, prvi je iz trohejskih osmercev (dd), naslednji, ki kitico zaključuje, pa iz trohejskih petercev (EE, tudi BB):  a Duh prjetne strdi vaše  a se izlil je v boršte naše,  B je k čebelam medved djal.  c Temu ke jest zuperstati  c mogl nisem, prhlačati  B k vam na pot sem se podal.  d Prosem torej, prvošite  d meni tu in bit pustite  E (B) tukej me per vas  E (B) le en majhne čas.( Pisanice 1977: 351) Oblikovno sila zanimiva je osemkitična kot dvogovor oblikovana pesem med protinom in polžem ( Putigrom inu en povš).29 Kitica je desetvrstična, sestavljena iz trohejskih osmercev in sedmercev, tako da je prvo četverostišje pravzaprav romarska štirivrstičnica (aBaB), preostali verzi pa pravzaprav šestvrstična kitica stabat mater (ccDeeD). Kitico je moral Dev prevzeti, saj gre za staro obliko. Se je pa tak kitični obrazec, le da največkrat z deseterci ali osmerci, oblikoval tudi v francoski poeziji sredi 16. stoletja. Eno od tako oblikovanih Racinovih od je prevedel tudi Japelj in namesto stalnih sedmercev uporabil v prevodu kombinacijo trohejskih osmercev in sedmercev (Smolej 1999: 298–300), torej prav tako oblikovano ki- tico, kakršno zasledimo pri Devovem Putigromu inu enem povžu. Verjetno sta oba rokopisu a), ki so spodbudili Koruzo, da je rokopis a v nasprotju z Legišo (ki se je opiral na večjo metrično urejenost verzov in praviloma daljše zapise istih pesmi v rokopisu b) časovno postavil za rokopis b, ki ga ima Legiša za mlajšega. 29 Protin je bil v starejši literaturi dokaj pogosten motiv in »Dev/u/, ki ga je na stara leta mučila ta bolezen, je bila ta literarna poosebitev znana«. (Legiša 1977: 464) 54 Anton Feliks Dev dobila pobudo za tako kitično oblikovanje (Japelj je morda neme e-je na koncu sodih verzov v Racinovi pesmi razumel kot verze z moško klavzulo, torej kot sedmerce) v cerkveni pesmi, ali je morebiti kdo od njiju lahko vplival na drugega, pa je težko reči, ker sta obe pesmi, Devova in Japljeva, ohranjeni le v rokopisu in torej nista mogli biti širše znani. Ohranjena sta dva zapisa Devove pesmi, eden v rokopisu a, drugi v rokopisu b, ki se niti oblikovno niti v številu kitic ne razlikujeta (T8/7 aBaBccDeeD):  a Putigrom enkrat ležati  B vgledal enga povža je,  a ga pobere in zdihvati  B k njemu on toku začne:  c Povš moj! O podoba moja  c se scer, al' oh!, sreča tvoja  D veče je. Oh, ti zaprt  e se znaš s tem saj veseliti,  e de na mize ti znaš priti,  D kamer mi je vhod zaprt.( Pisanice 1977: 357) Dev je včasih v enaki kitični obliki oblikoval tako izvirno pesemsko besedilo kot tudi prevod, pri čemer je za Deva značilno tudi, da predloge oblikovno ni zgolj posnel, ampak jo je predrugačil. Taki oblikovalski postopki morda kažejo, da so Deva tuji kitični vzorci zanimali bolj kot predloge, ki bi jih bilo mogoče modificirati in jih uporabiti tudi pri izvirnem snovanju. Zanimivo pri Devu je (kar se kaže tudi sicer pri sočasni izpovedni poeziji), da bolj ko je besedilo neposredno izpovedne narave, enostavnejša sta njegova verzna in kitična podoba: v najbolj osebno izpovedni pesmi, Občutenju tega srca nad pesmejo od Lenore, je uporabil najenostavnejši kitični obrazec iz svojega repertoarja, J6 ABAB. 55 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Kitice, merjene na tri vogale: zaključek Dev pri oblikovanju pesmi posega po treh verznih in kitičnih vzorcih in jih preoblikuje. V silabotoničnem junaškem aleksandrincu s cezuro po šestem zlogu, ki je lahko razpadel na polstišja, ta pa so prevzela vlogo samostojnih verzov, je pisal predvsem epigrame. In kakor so se vsebinsko naslanjali na antično izročilo (Marcial), tako so bili tudi oblikovno vpeti v antično tradicijo, saj je bil junaški aleksandrinec mlajši nadomestek antičnega heksametra. Večinoma je aleksandrince oziroma polstišja oblikoval v štirivrstične kitice, a Devova inovativnost je v številnih kombinacijah in inovacijah presegla zgolj enolično posnemanje enega samega kitičnega obrazca. V nasprotju z epigrami, ki so bili zaradi svojega verznega in kitičnega ustroja namenjeni predvsem branju, je Dev v opereti uporabil kot izhodišče svojega obli-kovalskega postopka predvsem amfibraško dvostišje, kakršno je značilno za alpsko poskočnico (Amf6/5 aB), in trohejsko dvostišje, značilno za romarsko kitico (T8/7 aB), ki sta bila v številnih kombinacijah (najraje v osem- in štirivrstičnicah) znana v slovenski cerkveni in ljudski peti pesmi že dolgo časa. V besedilu, namenjenem petju, se je Dev torej opiral na zglede, ki jih je poznal iz petega pesemskega izročila. A tudi tu ni mehanično posnemal, ampak je verzne in kitične vzorce vsakokrat na novo preoblikoval in modificiral. V preostalih izvirnih in prevedenih pesmih, namenjenih branju, je Dev kitične obrazce predlog praviloma modificiral in jih včasih iste uporabil tako v prevedeni kot v izvirni pesmi (npr. isti kitični obrazec za Stanovitnost, posneto po Hanckeju, in izvirni Jetnika ter Klitio k Belinu). Mnogokrat jih je oblikoval v daljših in zaple-teneje grajenih kiticah. Za daljše pripovedne pesmi je značilna raba trohejskega osmerca v kombinaciji s sedmercem (naslonitev na romarsko kitico): Nezvestoba, Kdur ne buga je brez Buga, Teh staršov kletvine nasrečne konc, Medved pr čebelah, Putigrom inu en povš itn. Zanimivo je, da bolj ko je bila pesem izpovedna, preprostejši kitični obrazec je Dev uporabil (npr. J6 ABAB v Občutenju tega srca). 56 Zoisov krog Poleg Pohlinovega kroga – iz njega je izhajal, a se je v načelih verznega oblikovanja odmaknil Dev – je v istem času v Ljubljani deloval še krog izo- bražencev, ki se je zbiral okrog imenitnika Žige Zoisa. Za pogled v posvetno pesniško (po)ustvarjalnost so pomembni zlasti sam Žiga Zois pa Jurij Japelj, Anton Tomaž Linhart in Valentin Vodnik. Temeljno delo za študij Zoisovega verza in kitičnih oblik je Gspanova študija Tri nova Zoisova slovenska pesemska besedila (1969), kjer nadrobno obravnava vsebinske in oblikovne značilnosti dveh Zoisovih izvirnih ( 'Letas kaže' in Efeška vdova) ter enega prevedenega pesemskega besedila (Castijeve Mačke); besedila so v članku v celoti tudi objavljena (sicer so vsi Zoisovi pesemski teksti objavljeni v prvi knjigi Gspano-vega Cvetnika slovenskega umetnega pesništva do srede 19. stoletja, 1978). Japljevim prevodom (ostali so v rokopisu), ki zavzemajo pretežni del njegovega verzifikatorskega udejstvovanja, se je do zdaj najobširneje posvetila Lucija Barovič v diplomski nalogi Japljevi prevodi iz evropskega pesništva (1972/73); njegove izvirne pesmi so objavljene v Cvetniku (1978: 224–9). Problematiko kitičnega oblikovanja pri Linhartu je spora-dično obravnaval v svojih verzoloških študijah Tone Pretnar (npr. 1997b); pesemske vložke iz Matička je posebej objavil Gspan v Cvetniku (1978: 254–8). Kdo bo pel v laškem enajstercu: pesniško delo Žige Zoisa Šolanje v Italiji je zaznamovalo Zoisove poglede na pesništvo, v veliki meri so se oblikovali ob Horacijevem Pismu o pesništvu. V času Zoisovega šolanja na plemi- škem kolegiju v Reggio Emilia je tam namreč delovala »cela plejada pesnikov, ki so se navdihovali ob Horaciju […], tako da se v italijanski literarni zgodovini ozna- čuje ta pojav kot 'estijanska horacijanska šola'«. (Gantar 1985: 56) Je pa Zoisovo navdušenje nad Horacijem razvidno tudi iz nekaterih pisem Vodniku, predvsem iz pisma, ki ga je poslal koprivniškemu župniku 20. marca 1794: »Vendar Vam prerokujem, da se bo pesniška žilica, naj se zdi še tako usahla, pozneje čisto neopa-zno odprla, tudi če študirate samo Horaca in ne iščete nobenega drugega zgleda«. (Pohlin – Zois itn. 1970: 19; prim. Vodnikov spomenik 1859: 46) 57 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Italijanski vpliv je pri Zoisu viden tudi v izboru besedil, ki si jih je jemal za pre-vajalsko preizkušnjo,30 in tudi v načinu verznega in kitičnega oblikovanja. V pismu, ki ga je Zois poslal Vodniku 4. avgusta 1795, mu svetuje, naj uvrsti v svoj verzni repertoar enajstzložni verz, ki ga v daljših poemah zapisujejo Italijani, Francozi, Angleži in Nemci:   Verzni poudarki so vedno na šestem in desetem ali na četrtem, osmem in dese- tem zlogu. Verz ima še katalektično (desetzložno) in hiperkatalektično (dvanajstzložno) varianto. Zois je opisal italijanski endecasillabo (prim. Pohlin – Zois itn. 1970: 36; Vodnikov spomenik 1859: 53). Vodnik se za tovrstni način verznega oblikovanja ni vnel, se je pa v njem posku-sil sam Zois. V takem verzu je prevedel spev La Gatta e il Topo iz Castijeve živalske pesnitve Gli Animali parlanti, ki je v italijanščini izšla leta 1802, v opisanem verzu pa je napisal tudi duhovito pesnitev po antičnem motivu vdove iz Efeza (Gspan 1969: 28–30, 50–5; 1978: 303). Za prevod speva iz Castijeve pesnitve je v skladu z izvirnikom izbral italijan- sko sekstino: štirim prestopno rimanim enajstercem (abab) sledi zaključno rimano dvostišje (cc): Enkrat je bla ena mačka imenitna, čez vse mačke zalublena in pregrešna, nesramožliva, tatna, hudovitna, srov'ga mesa bol ku pečen'ga žrešna; pred njo varna ni bla kokoš v hiši, golob na pojl', petelin na dvoriši. ( Cvetnik 1978: 241) 30 Ob gostovanjih italijanskih gledališč je Zois prevajal za domačo publiko znane operne arije (fragment ene navaja Prijatelj 1911: 133), prevedel pa je tudi spev Mačka iz Castijeve pesnitve Gli Animali parlanti. Mimogrede: Giambattista Casti (1724-1803) je moral biti v svojem času zelo čislan pesnik, saj je dosegel čast dvornega pesnika najprej v Firencah, potem pa še na Dunaju. Poleg poeme Gli Animali parlanti (zadnje Castijevo delo) je pisal tudi lirske pesmi, posebej znamenite pa so njegove Novelle galanti, spisane na Dunaju. 58 Zoisov krog Zanimivo je, da si je izbral tudi za obdelavo antične zgodbe o vdovi, ki žrtvuje mrtvega moža zaradi nove ljubezni z vojakom,31 isti verzni vzorec. Kitica, v kateri je pesnitev spisal, je oktava – kitična oblika, prav tako kot sekstina italijanskega izvora, s prestopno rimanimi prvimi šestimi verzi (ababab) in zaključnim rimanim dvostišjem (cc). Tudi to kitično obliko, ki jo je kasneje v dobršni meri, le da v jambski realizaciji, uporabljal Prešeren ( Slovo od mladosti, osrednji del Krsta itn.), je zanesel na Slovensko Zois: Pr ti besedi on ji za roko seže in morebiti jo enomalo stiska. Dekla, ki rada vid', de se kaj veže, s pogovoram prsrčnim jo prtiska, tako de se počas nje jok uleže in en mili pogled 'z oči zabliska; zdaj kaj jedí pokus, kaj lubga črkne, enmal sladkega vina 'z buče srkne. ( Cvetnik 1978: 251)32 Ob verzni in kitični podobi je zanimiva tudi kompozicija Zoisove pesnitve. Se- stavljena je iz osemnajstih kitic. V prvih treh kiticah izvemo za čedno vdovo, ki se je ob smrti svojega moža sku- paj z deklo zaprla v moževo grobnico, da bi tudi sama dočakala žalostni konec; v naslednjih treh kiticah izvemo za tolovaja Klukca, ki je bil obešen v svarilo vsem nepridipravom, in za stražarja, ki bi plačal s svojo glavo, če bi tolovaja kdo snel in odnesel z vislic. V sedmi kitici (začetek druge tretjine) pride do prve napetosti: vojak, ki straži tolovaja, opazi v grobnici ponoči luč, in ugotovi, »de se kaj živega notri glási«; osma in deveta kitica opisujeta vojaka, ki »dvigne vrata«, pride v grobnico, se zaljubi v vdovo in ji prinese hrano in vino, da bi se okrepčala. Deseta in enajsta kitica sta vojakov nagovor, v katerem občuduje vdovino krepost, a ji tudi pove, da ob mrtvem možu njeno početje ni prav smiselno. Pravi ji: »Držite se teh živih! Z njim' ne strada / nikoli vdova tako lepa in mlada.« Na koncu druge tretjine, v dvanajsti kitici, pa ji »za roko seže / in morebiti jo enomalo stiska« – vdova po-pusti in poskusi jed in pijačo. V trinajsti kitici (začetek tretje tretjine) je »vedova že zalublena v žolnirja […] de za sladke darí von jo že terja.« Ko pa se mladi vojak v 31 Te Zoisove pesnitve se je v slovenski literarni zgodovini po Gspanu, ki je pesnitev prepisal (1969), oprijelo ime Efeška vdova. 32 Vsi navedki Zoisove Efeške vdove so iz Cvetnika (1978: 249-253). 59 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji grobnici z njo zabava, z vešal ukradejo Klukca: »Klukcov tovarši so na galge zlezli / in starega prijatla doli otvezli«; v tej kitici pride po linearno stopnjevani zgodbi do tragičnega preobrata: zdi se, da bo vdova izgubila tudi drugega ljubljenega moške-ga. V 14. in 15. kitici se obup stopnjuje. V 16. kitici pa se vdova nenadoma spomni rešitve: »Veš kaj? Rancga moža iz truge vzemiva / in dejva ga na galge namest tata; / mrlič ne mara, al ga trava pokriva / al ga veter suši.« Rečeno – storjeno: v zaključ- ni kitici zvemo, kako »[l]epo fletno tedaj sta ga obesla / in oslepila mem' gredoče zjale«. Zaljubljenca sta na koncu deležna celo kraljevega odobravanja.33 Opazimo, da so deli navidez zgrajeni iz po šestih kitic (1.-6., 7.-12. 13.-18. kitica), vsak del pa je znotraj sebe simetričen (3 + 3 kitice). Če pa se natančneje ozremo po vsebinski zasnovi in izpeljavi, opazimo, da je osrednja tema pesnitve razdeljena v dva dela: vdovin načrtovani samomor in njena vrnitev v življenje. Zois je na sredino pesnitve (72. in 73. verz od 144) postavil pri-zadevanje dékle, ko skuša z vojakovo jedačo omečiti gospodaričino srce in jo spraviti nazaj k pameti in življenju: »de b' saj pokusla, kar ji h vustam nosi« (73. verz), a jedača vdove ne premoti, saj »trdovratna se ne ozre.« (74. verz) Vdovo premoti šele, ko ji vojak »za roko seže.« (89. verz) Vojakov dotik je šele tisti odločujoči dejavnik, ki spremeni vdovin pogled na stvari in jo vrne nazaj v življenje: njen jok se poleže, mili pogled se zabliska iz oči, spregovori, poskusi jed in srkne vino. Na-meravani samomor mlade vdove, ki je gonilo dogajanja do 89. verza, se sprevrne v njeno hotenje po življenju, ki pelje dogajanje od tod naprej. 89. verz je postavljen na mejo dveh notranjih delov pesnitve. Tako zgrajena se Zoisova pesnitev drži na- čela tako imenovanega zlatega reza: razmerje celotne pesnitve proti prvemu delu je enako razmerju med prvim in drugim delom pesnitve. Zlati rez, »božansko« oblikovalsko načelo, naj bi v kompoziciji odražal notranjo enovitost in harmonijo: gre za »oblikovalsko načelo, ki je spočeto iz notranje nujnosti in kar najtesneje povezano z vsebino, ostaja radovednemu očesu opazovalca sramežljivo prikrito«; po tem načelu je zgrajeno tudi Horacijevo Pismo o pesništvu. (Gantar 1993: 90-93) Raz-merja v Zoisovi pesnitvi so: 144 : 89 = 89 : 55. Zois je svojo pesnitev oblikoval po strogih antičnih merilih lepega. Kakor Horacijevo Pismo o pesništvu odraža na eni strani »izmaličeno podobo človeškega telesa, iznakaženega z raznimi disproporci […], tako so po drugi strani proporci Epistule, tj. proporci zlatega reza, povzeti po idealnem človeškem telesu«, saj je človek »tudi merilo umetnosti in poezije.« (Gantar 1993: 93) Tudi Zois v svoji pesnitvi upodablja izmaličeno človekovo telo 33 Pri Petroniju je vdovino ravnanje deležno krohota samo pri mornarjih, medtem ko Lihas obsojajoče zmaje z glavo in pravi, da »[k]o bi bil namestnik pravičen, bi bil moral položiti moževo truplo nazaj v grob, žensko pa pribiti na križ.« (Petronij 1973: 129) 60 Zoisov krog – umirajočo vdovo, razmršeno, shirano in bledo – ki ji zoperstavlja kompozicijsko merilo lepega. Kakor je prevodu iz italijanščine Zois našel ustrezno verzno in kitično obliko, tako je tudi prevodu Bürgerjeve Lenore v skladu z nemško predlogo izbral silabotoničen verz (izmenjavanje jambskega osmerca in sedmerca) in posnel še kitično obliko (J8/7 AbAbCCdd):34  A Iz težkih sanj, k' še dan ni siv,  b Alenka zaječala:  A O ljub' moj Jur, si mrt'v al živ,  b kak' dolg' bom žalovala?  C Pod Lavdonom ko čvrst pandur,  C nad Turka bil potegnil Jur,  d pa ne poslal besede,  d kak' jim kaj sreča prede.( Cvetnik 1978: 233) Poleg kitično nečlenjene poskočnice 'Letas kaže' se je v Zoisovi rokopisni za-puščini ohranila še pesem Planšar, nagovor kmečkega fanta, ki je prišel pod okno svoje »dolinske« izbranke. Pesem, pisana v štirivrstični alpski poskočnici (Amf6/5 aBaB), je dramaturško premišljeno zgrajena: začetni klici se, ker se dekle ne odzo-ve, sprevržejo najprej v dvom o dekletovi ljubezni, na koncu pa v fantovo jezo in zavrnitev dekleta: 34 Zanimivo je, da se je Zois pri prevodu Castija in Bürgerja oblikovno držal predloge, a si je v obeh primerih dovolil nekatere vsebinske premike, ki naj bi dogajanje približali domačemu bralcu (mimogrede: Prešeren je Zoisov prevod Lenore poznal in si z njim pri svojem prevodu tudi nekoliko pomagal; Gspan 1978: 302). »Bürger je dejanje Lenore vložil v neposredno preteklost, v leto 1763 [balada je izšla deset let kasneje; op. P. S.], ko je bila končana 7-letna vojna med Avstrijci in Prusi, Zois pa si ga je zamislil v naših krajih, in sicer okrog 1789 [Zoisov prevod je od opisovanih dogodkov prav tako oddaljen kakih deset let; op. P. S.], ko je Lavdon iztrgal Turkom Beograd« (Gspan 1978: 302). Podobno je dogajanje Castijeve Mačke najprej prestavil v čas Lavdonovega obleganja Beograda, nato pa ga še dodatno posodobil, postavil ga je med leti 1804 in 1806; »v drugi verziji […] je Lavdona zamenjal s Črnim Jurijem Karađorđem«, ki je takrat oblegal in zavzel Beograd, in sicer ne le zato, da bi časovno približal besedilo, temveč »morebiti tudi zato, da bi zabrisal asociacijo na Lenoro« (Gspan 1969: 27). Tudi pri izvirni obdelavi motiva efeške vdove je dogajanje iz Efeza prestavil na Kranjsko v sredino 17. stoletja, v čas, ko je po naših krajih deloval znameniti razbojnik Janez Košir, imenovan Kljukec (Gspan 1969: 161, 179). 61 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Le bodi vesela, pozabim te rad, strupeno te dela, k' je pičil te gad.( Cvetnik 1978: 232) Izbira verznih in kitičnih izrazil (oktave za krajšo epsko pesnitev po motivu vdove iz Efeza, ljudske alpske poskočnice za upesnitev nagovora hribovskega kmečkega fanta prevzetni gospodični) priča o Zoisovem poznavanju problema- tike verznih in kitičnih izrazil ter o občutku za izbiro ustrezne verzne in kitične oblike upesnjeni vsebini. V kompoziciji Efeške vdove se kažejo Horacijevi vplivi na Zoisove poglede na pesništvo. Tako jezikovno kot vsebinsko, oblikovno in kompozicijsko gledano je Zois v duhoviti pesnitvi, ki govori o volji do življenja, ustvaril vrhunsko literarno umetnino, ki bi jo lahko postavili ob bok mojstrsko izdelanim Prešernovim pesniškim stvaritvam. Prevodi, ki se oblikovno držijo predloge, prav tako kažejo Zoisa kot premišljenega in veščega prevajalca. Zois se je s svojim, sicer majhnim ohranjenim pesemskim opusom izkazal za dobrega poznavalca tako tuje poezije kot domačih potreb, saj je neposredno ali posredno prinesel v slovensko poezijo tako laški enajsterec, ki se je kasneje usidral v nemški silabotonični, jambski varianti, kot dve romanski kitični obliki (sekstino in oktavo), ki sta se, zlasti slednja, obdržali v kanonu našega kitičnega repertoarja. Pomemben je tudi njegov prevod Bürgerjeve Lenore, ki pozneje s Prešernovim prevodom zaznamuje začetek slovenske umetne balade. »Vendar pravjo in zna biti, da se ona dá sprositi«: Japljevi prevodi in izvirne pesmi Japelj je ob prevodu Svetega pisma (skupaj s Kumerdejem) in ob ukvarjanju s knji- ževnostjo za cerkvene potrebe (pridige, cerkvene pesmi itn.) prevajal tudi du- hovno (latinsko himniko, Akvinskega, Gellerta, Racina, itn.) in posvetno poezijo (štiri Hagedornove pesmi in eno Popovo), napisal pa je tudi štiri izvirne pesmi: v anakreontskem verzu kitično nečlenjeno odo Filipu Kobenclu ( Na povikšanje tiga visoku rojeniga gospoda Filipa kneza Kobencelna itn. ), ki je tudi edina njegova tiskana posvetna pesem, in še tri kitično členjene pesmi, o katerih bo govor ( Oda na god ene mlade gospodične, Koku se na Krajnskim prosu mane, Otročja postela na kmetih). 62 Zoisov krog Zanimivo je, pa zaradi radožive vsebine morda ne presenetljivo, da je bilo o Japljevih prevodih posvetnih pesmi (tudi prevodom duhovne lirike se ni godilo bistveno bolje) v literarni zgodovini sila malo govora. Znani naj bi prevodi v Japljevem času sicer bili, pač tistemu krogu, v katerem se je gibal, kasneje pa so tako pri literarni zgodovini, kaj šele pri ustvarjalcih, potonili v pozabo, omenjeni so bežno le tu in tam v kakšnem stavku (Barovič 1972/73: 5). Že Vodnik naj bi o njih sodil, češ, da si »[s] prevodi in posnemanjem […] tako ali tako ne bi dalo nič pomagati.« (Barovič 1972/73: 5) Nekoliko več pozornosti je bilo namenjene Japljevim štirim izvirnim pesmim, objavil jih je Gspan v Cvetniku (1978: 224–9). V vseh treh izvirnih, kitično členjenih pesmih je Japelj uporabil romarsko štirivrstičnico. Zanjo je pobudo lahko dobil tako v cerkveni pesmi, ki jo je nedvomno zelo dobro poznal, kot v ljudskih pesmih, ki mu pa po tematiki, ki jo je upesnil v svojih izvirnih pesmih sodeč, tudi niso bile tuje. V tarnanju moža, ki mu žena rojeva otroka, on pa se grize zaradi stroškov, ki jih bo s tem imel ( Otročja postela na kmetih) in v popisovanju radoživih pripetljajev fantov in deklet ob metju prosa ( Koku se na Krajnskim prosu mane) je uporabil najobičajnejšo štirivrstično obliko romarske kitice, T8/7 aBaB:  a Ta deveti mesec teče,  B kar sem se oženil jest,  a ena nova skrb me peče:  B žena hoče se razlest. ( Otročja postela na kmetih; Cvetnik 1978: 228) V Odi na god ene mlade gospodične, zajedljivi satiri na ošabno, posestniško damico in copatastega moža, ki bi ji v vsem, prav v vsem ustregel, pa je uporabil varianto romarske štirivrstičnice z dvema zaporednima rimama, T8/7 aaBB:  a  a  B  B Naj od žene dobru misli, de b lih švogre imel v čisli in če nosi on roge, naj to drugim ne pove. 63 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Če dobodo otročiče, al fantičke al dekliče, naj mu bodo vsi lubí, kakor de b njegov bili. Kadar bodo stara baba kumej lezli koker žaba, naj jih dedec rad ima in pomoč v nadlogi da.( Cvetnik 1978: 225-226) Romarsko štirivrstičnico, T8/7 aBaB, je uporabil Japelj tudi v prevodu Hage- dornove Der Zorn eines Verliebten, ki jo je naslovil z Jeza; predloga ima drugačno razporeditev sicer enakih verzov: pri Hagedornu sta sedmerca na lihih, osmerca pa na parnih mestih (T7/8 AbAb). Barovičeva (1972/73: 9) sklepa, da je to napravil »najbrž zaradi zvočnosti in vpliva ljudske pesmi«.  A Sie entblößte Hals und Brust,  b Mir der Knospe Druck zu zeigen:  A Plötzlich hieß der Sitz der Lust  b Mich und die Verweise schweigen. (Hagedorn 1757b: 90)  a To rekoč odgrne prsi  B in pokaže kéj boli.  a Zdaj se eden dalej mrzi,  B če ga jeza še drži.( Od lubezni in vesela 2006: 46) Manjšo oblikovno svoboščino pri prevodu si je Japelj privoščil še v pesmi Opravlanje ( Die Verleumdung), v duhoviti pesniški zabavljici o zbirki nadvse krepostnih deklet, ki si na ples niti pomisliti ne upajo in jim je odveč že dotik lastne sence, vendar pa se v dvovrstičnem refrenu vedno izkaže: »Vendar pravjo in zna biti, / da se ona da sprositi.« Predloga je pisana v šestvrstičnih kiticah z izmenjavajočimi se trohejskimi osmerci in sedmerci z zaključnim rimanim dvostišjem, ki pa je pri Hagedornu iz dveh sedmercev, pri Japlju pa iz dveh osmercev: 64 Zoisov krog  a Flavia will nichts gestatten,  B Was den Schein des Paarens hat;  a Und sie zürnt auf ihren Schatten,  B Weil er ihr zu sehr sich naht.  ref (C) Dennoch sagt und glaubet man,  ref (C) dass man sie erbitten kann. (Hagedorn 1757b: 57)  a Liza se z nje senco krega,  B da je vse preblizu nje,  a ona se vsegá frbega,  B kar na pare vkupaj gre.  ref (c) Vendar pravjo in zna biti,  ref (c) da se ona dá sprositi. ( Od lubezni in vesela 2006: 44) To po red obrnenu gospodinstvu ( Der ordentliche Hausstand), humorna, na trenutke že kar cinična pesem o tem, kako se lepo ujemata pijani mož za bokalom v gostilni in njegova čedna žena, ki si družbo najde pri sosedu (ne pri sosedi!), je zapisana v enaki kitični obliki kot Opravlanje, le da so vzglasi šibki, jambski, J9/8 aBaB ref (c) ref (c):  a  B  a  B  ref (c)  ref (c) Die Nachmittags- und Abendstunden Bringt sie mit ihrem Nachbarn zu, Und wann die Nacht sich eingefunden, Befördet sie des Mannes Ruh. Ihr ganzes Haus- und Wirtschaftswesen Ist ordentlich und auserlesen. (Hagedorn 1757b: 48) 65 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Zvečer nu popoldanske čase s sosedom ona vkup tiči; al kakor hitro noč narase, pomaga možu, da zaspi. Tako se njena reč domača po redi prav lepu obrača.( Od lubezni in vesela 2006: 41) Tudi v četrtem prevodu Hagedorna, pesem ima v izvirniku naslov Doris (Japelj pa si je v prevodu izbral domače ime Marjana), je prevajalec v največji meri ohranil oblikovne značilnosti izvirnika. Pesem, tožba lepe Marjane, ki je dobila za moža »tako grdega dedca« in bi morala nasvet, kako naj se mu maščuje, poiska-ti pri izkušenejših starejših ženah (tako kot vse, ki jih možje pestijo), je pisana v osemvrstičnicah s prestopno rimanimi amfibraškimi deveterci in osmerci (Amf9/8 aBaBcDcD):  a  B  a  B  a  B  a  B Was Doris aus Rache vollstrecket, Das hat mir noch niemand erzählt. Ihr lächelnden Schönen, entdecket: Was hättet ihr selber gewählt? Ihr Mädchen, befraget die Frauen; Zwar sind sie geheim und gescheit: Doch manche verrät im Vertrauen Die Rache, die Weiber erfreut. (Hagedorn 1757a: 89) Kak' se je mašvalu to dete, še danas obeden ne ve, ve, lejpe ženice, povejte, kaj ve bi sturile samé? 66 Zoisov krog Dekleta, le žen poprašajte, scer one vse skrivnu drže, al fletnu iz njim izmotajte, kaj one z mašvanja sturé.(Svetina 2002: 127) V rokopisu je ohranjen še en Japljev »posvetni« prevod, Rondeau Alexandra Popa. Za lažje razumavanje drobnega dvokitičnega pesniškega delca, ki je vzeto iz Popovih pisem Cromwellu, je dobrodošel komentar: »V njem [v rondoju; op. P. S.] pripoveduje, da se je včasih sramoval svoje majhnosti […] Neka dama ga je zaradi te hibe zaničevala, a jo je zavrnil s tem rondojem.« (Barovič 1972/73: 10)35 Pesem je torej dialog med majhnim moškim in žensko, ki se mu zaradi tega posmehuje. Refren »You know where« pa vpeljuje v popisovanje »majhinih reči« dvoumnost, katere pomensko rešitev bi nemara lahko iskali kje v glavi ali pa nemara celo kje nižje… Kitica je pisana v trohejskih sedmercih z zaporedno rimo AAAA in refrenom:  A  A  A   A  ref. You know, where you did despise (T'other day) my little eyes, Little legs, and little thighs, And some thin gs of little size, You know where. You, 'tis true, have fine black eyes, Taper legs, and tempting thighs, Yet what more than all we prize Is a thing of a little size, You know where. ( The Poems of Alexandre Pope 1963: 111; prepis Popovega Rondeauja tudi v Japljevem rokopisu – glej Vire) 35 Nastanku pa naj bi botrovala tudi nenavadna pesemska oblika, ki je Popa pritegnila (Barovič 1972/73: 10). 67 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Japelj je namesto samih trohejskih sedmercev uporabil kombinacijo trohejskih osmercev in sedmercev, v prvi kitici prestopno rimanih (aBaB), v drugi zapore- dno (aaBB), torej – podobno kakor že pri Hagedornovi Der Zorn eines Verliebten – variirano, na Kranjskem dobro znano obliko romarske štirivrstičnice (tu z refrenom): Že vejš, kéj si zaničvala moje majhene oči, majhna stegna in stopala in več majhenih reči, vže vejš, kéj! Ti scer fletno črno gledaš, ti me s hojo v srce ujedaš, al kar nam je bol ušeč, je še ena majhna reč, vže vejš, kéj!( Od lubezni in vesela 2006: 47) V nasprotju s prevodi, kjer je Japelj v skladu s predlogami uporabil več umetelnejših kitičnih oblik, je njegova izvirna poezija ubirala utrjena pota romarske štirivrstičnice (v varianti s prestopno in parno zaporedno rimo). Japelj se je pri prevodih v glavnem držal predloge, razen kjer se mu je zdelo potrebno prevod oblikovno približati kitičnim oblikam, udomačenim v slovenski poeziji (dvakrat je v neskladju s tujejezičnim izvirnikom uporabil v prevodu nam najobičajnejšo obliko romarske štirivrstičnice s prestopno rimo), in s tem dodatno pomensko umestil prevod v naše kulturno okolje. Vseskozi se Japelj kaže kot zelo dober poznavalec oblike in sila spreten v rabi jezika. Najbolj presenetljivo odkritje pa se ne skriva toliko v Japljevi oblikovni do-vršenosti pesmi kot v njegovi izbiri predlog, ki se jih je odločil prevajati. Izbrane štiri Hagedornove in ena Popova pesem namreč na mestih kar pokajo od radožive življenjske energije, ki je nemalokrat precej erotičnega značaja. Ni torej čudno, da je prevode Japelj ohranil v rokopisu in so imeli vanje vpogled najbrž le njegovi pri-jatelji.36 Izbor in obdelava Hagedorna in Popa, nenazadnje pa tudi nekatera mesta 36 Zelo mamljiva, a nemara le preveč neverjetna bi bila ideja, da se je v Zoisovem krožku oblikovala misel na salon, kraj intelektualne in igre in debate, kakršni so bili tedaj še v modi (van Tieghem 1963: 59) in kamor bi Japljevi prevodi Hagedorna in Popa pa recimo izvirna Oda na god ene mlade gospodične nedvomno sodili. 68 Zoisov krog v Odi na god ene gospodične in v pesmi Kako se na Krajnskem proso mane (vendar pri obeh v manjši meri) kažejo Japlja zelo hudomušnega, šegavega in radoživega. »Zdej zapojmo, zdej ukájmo«: Linhartov dramski verz Linhart je leta 1781 izdal pesniško zbirko Blumen aus Krain, ki je v celoti pisana nemško. Njegova verzifikacija v slovenskem jeziku pa so le pesemski vložki v ko-mediji Matiček se ženi, ki je izšla leta 1790, in zapisi o prevodih italijanskih opernih arij,37 ki jih je tako kot Zois pripravljal za gostujoča italijanska gledališča. Verzne in kitične oblike, ki jih je uporabljal Linhart, izhajajo iz dveh izhodišč – iz alpske poskočnice in romarske štirivrstičnice. Pesemski vložek v 4. prizoru 2. dejanja Matička se začne s šestvrstičnico Amf6/5 aaBccB, ki je pravzaprav štirivrstična alpska poskočnica s podvojenima trohejski-ma osmercema (trostišje aaB je uporabil tudi Dev v Belinu v prvi ariji nimf): Tonček:  a De polna plamena  a lubezen ognena  B razdjala me bo,  c de božec oparjen  c sem pičen, sem vdarjen,  B kaj morem za to!( Cvetnik 1978: 254) Trohejski ekvivalent (seveda z drugačnim nastankom, a podobnim razvojem) je šestvrstičnica T8/7 aaBccB, t. i. kitica stabat mater, v 4. prizoru 2. dejanja in v zaključnem, 18. prizoru 5. dejanja.38 Pri Linhartu bi sicer grafična ureditev lahko napeljevala na misel, da gre pravzaprav za trivrstične sekvence T8/7 aaB, vendar re-plike, ki so šestvrstične in oklepajoča rima tretjega in šestega verza vedarle kažejo, da gre verjetno za šestvrstičnice: 37 Ni znano, da bi bil kateri ohranjen. 38 Podrobneje je opisana že v razdelku o Devovem Belinu, ki je to kitično obliko uporabil v drugi ariji nimf. 69 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Nežka: Brez zamere, vaša gnada! Kar sem strila, nisem rada, pak sem mogla – take smo! Me dekliči in ženice za moža in za petice toku le se mujamo.( Cvetnik 1978: 257) Linhart je v 10. prizoru 4. dejanja uporabil še eno znano kitico, rabljeno zlasti v slovenski péti pesmi, šestvrstičnico iz trohejskih četvercev in sedmercev T4/7 aaBccB:39 Nežka: Čast in hvala vselej dala njim se, vaša gnada, bo. Ve, dekliči, vi, fantiči, le zapojte za manó.( Cvetnik 1978: 255) Linhart je uporabil v omenjenem prizoru kot repliko vseh nastopajočih kitico tudi prepolovljeno, kot trivrstični niz T4/7 aaB: Vsi: Čast in hvala vselej dala njim se, vaša gnada, bo. ( Cvetnik 1978: 255) Poleg teh kitičnih oblik je uporabil Linhart še varianto romarske štirivrstičnice T8/7 aaBB, in sicer v 4. prizoru 2. dejanja in 18. prizoru 5. dejanja:40 39 Tudi ta je natančneje opisana že pri Devu (arija Belina v opereti). 40 Mimogrede za primerjavo: osemvrstična romarska kitica T8/7 aBaBcDcD je tretja arija nimf v Devovem Belinu. 70 Zoisov krog Nežka: To so sile, so težave! Gospa: Vejš, de fanteč ni brez glave. Nežka: Nič ne marej, sej ni moj. Gospa: Le zapoj še, le zapoj! ( Cvetnik 1978: 254) Dve repliki v 10. prizoru 4. dejanja je zapisal kot dvovrstičnici iz trohejskih osmercev (T8 aa), ki se lahko s prestopno rimo povežeta tudi v štirivrstičnico (T8 abab; 18. prizor 5. dejanja):  a  a Dva fanta: De so strili nam vesele, dopolnili naše žele.  a  b  a  b Tonček: Žalostna je duša moja, misli moje so v Lublani. Jerica: Tihu bodi, jest bom tvoja, le ostani, le ostani!( Cvetnik 1978: 256) Glede na podobna verzna in kitična izrazila v Devovem Belinu in Linhartovem Matičku (v primerjavi z Devom so ta pri Linhartu enostavnejša in nekoliko manj raznovrstna) bi lahko sklepali, da je dramski verz v starejši slovenski posvetni literaturi obsegal stalne kitične obrazce, ki pa so morali biti zelo živo prisotni v pesmih, namenjenih petju. Ali se je Linhart zgledoval neposredno pri Devu ali kje drugje, je težko reči. Devovo opereto je gotovo poznal, saj so bile Pisanice, kjer je Belin izšel, v tiskani obliki precej razširjene med slovenskimi izobraženci tistega časa. A kakorkoli že, zelo verjetno sta tako Dev kot Linhart zelo dobro poznala tudi cerkveno umetno in zagotovo tudi ljudsko pesem, kjer so bile tovrstne kitične obike pač železni repertoar. 71 Valentin Vodnik Najstarejša monografska obdelava Vodnikovega pesniškega dela, na katero je oprta pričujoča študija, je spis Ivana Grafenauerja Valentin Vodnik – pesnik: analiza njegovega pesniškega razvoja in značaja (1918). Grafenauer se obsežno loteva Vodnikovega pesniškega postopka: iz rokopisov je rekonstruiral nastanek nekaterih njegovih pesmi ( Vinske mušice, Iliria oživlena), obravnava Zadovolnega Krajnca z vsemi njegovimi modifikacijami v različnih redakcijah, precej prostora namenja tudi obravnavi alpske poskočnice in njenih vplivov na metrično gradnjo drugih Vodnikovih kitic (1918: 124–127). Naslednji, ki se je obsežneje ukvarjal s problematiko verza in kitičnih oblik pri Vodniku, je bil Jože Koruza. V monografiji Značaj pesniškega zbornika Pisanice od lepeh umetnost (1993) natančno obravnava Vodnikov prispevek v prvem slovenskem pesniškem almanahu. Razčlenjuje Vodnikove štiri verzifikacije iz tretjega letnika zbornika ( Prošna na Krajnsko Modrino, Krajnske Modrine žaluvanje nad smrtjo Marije Terezije /itn./, Zadovolne Krajnc in Klek), in sicer tako z oblikovnega kot tudi z vsebinskega gledišča, opiše tudi vplive na Vodnikove pesmi in njih nastanek. Koruza se je Vodnika loteval še večkrat.41 O slovenski verzni normi v času razsvetljenstva in v okviru tega seveda o Vo- dnikovem verzu je dosti pisal Tone Pretnar (1979; 1997a), o kvantitativni metriki v Pisanicah pa Miroslav Kravar (1979: 319–341). O Vodnikovem Zadovolnem Krajncu je pred Koruzo pisal Fran Petrè (1969/70). O Vodnikovem poznavanju Horaca42 in vplivih na njegove poglede v poeziji je objavil temeljito študijo Dušan Volgar (1961/62: 60–87), o Vodnikovem prevaja- nju pa Matej Rode (1991: 311–317). 41 Najobsežneje in najbolj monografsko v spremni študiji k Vodnikovemu I zbranemu delu (Vodnik 1970), o Zadovolnem Krajncu je objavil tudi samostojno razpravo (Koruza 1982/83), ki pa je vključena v monografijo o Pisanicah (1993). 42 Nedvomno je Vodnik Horaca in njegove nazore o pesništvu izredno dobro poznal, in sicer tako iz lastnega šolanja kot kasneje s Zoisovim posredovanjem (Gantar 1985: 56-7), v svoji knjižnici je imel tudi več izdaj Horacijevih pesmi (Voglar 1961/62: 85). 73 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Pri delu pa sem si v veliki meri pomagal s Kosovo izdajo Vodnikovega Zbranega dela (Vodnik 1988) in z Gspanovo izdajo Vodnikovih Izbranih pesmi (1958). Pri zapisu pesmi sem si v glavnem pomagal z njunimi transkripcijami. Dobrodošla pomoč so mi bila tudi poglavja iz Kosove Primerjalne zgodovine slovenske literature (1987), kolikor zadevajo Vodnikovo pesniško delo in vplive nanj. Uporabljal sem tudi Grafenauerjevo izdajo Vodnikovega Izbranega dela (Vodnik 1935). Nekatera Vodnikova besedila, predvsem tista, ki so bila tiskana, sem transkribiral sam. V pomoč so mi bile nekatere faksimilirane izdaje Vodnikovega dela, Pesme za pokušino, ponatisnjene 1965, pa Pesme Valentina Vodnika (1997), ponatis Velike pratike (1996) in Male pratike (1986) pa Pesmi za brambovce (1809). Učna leta: pesmi v Pisanicah V tretjem letniku Pisanic (1781) je bila kot uvodna pesem v zbornik natisnjena Vodnikova Prošna na Krajnsko Modrino. Pesem, »oda bolj po obliki kakor po vsebini« (Koruza 1993: 224), je pisana v sapfiški kitici.43 Kitica je sestavljena iz štirih nerimanih verzov, treh sapfiških enajstercev in adonijskega verza:  x  x   x  x Nemara je zgled zanjo Vodnik dobil iz Horaca, pri katerem je sapfična kitica eden od petih najbolj pogostih kitičnih obrazcev (prim. Gasparov 1996: 58-60). Zanimivo pa je, da Vodnik ni uporabil klasično nerimanih ali po zgledu nemškega ali italijanskega baroka zaporedno parno (aabb), prestopno (abab) ali oklepajoče (abba) rimanih verzov, ampak se je odločil za rime, »katerih razpored […] je za sapfiško kitico precej neobičajen« (Gantar 1985: 52–54); trije sapfiški enajsterci so rimani z enojno rimo, četrti, adonijski verz prve kitice pa je riman z zadnjim verzom naslednje kitice (aaab; zadnji verz tretje kitice ostaja zaradi lihega števila kitic brez para); »[z]gled za presenetljivo druženje antične metrične oblike in rimanja je mogel Vodnik najti v nemški baročno-klasicistični verzifikaciji, še verjetneje pa v cerkvenem pesništvu« (Koruza 1993: 221). Verzi v njej (kot tudi sicer v vseh Vodnikovih pisaniških prispevkih) so že v izraziti meri oblikovani po (silabo)toničnem principu (Kravar 1979: 334): 43 To je antična kitična oblika, ki je ime dobila po pesnici Sapfo. Njene pesmi so »zložene […] v metričnih obrazcih, katerih zametke je treba verjetno iskati v ljudskem pesništvu otoka Lesbosa« (Gantar, 1985: 48-49), pesničinega rojstnega otoka. 74 Valentin Vodnik Druži se k men, krajnske Modrina d'žele, a jen zapejt prov čvrstu men daj povele; a stur se vredna v meni zažgati žele a pesem pejt krajnsko. B( Pisanice 1977: 163) Sapfiška kitica je v literaturi na Slovenskem prav v tistem času postajala priljubljena. Pojavila se je (prvič) v mnogojezičnem zborniku na čast grofu Janezu Filipu Kobenclu, ki je izšel v Gorici leta 1779 ( Raccolta di composizioni e di poesie italiane, latine, francesi, friulane, tedesche, cragnoline, inglesi, greche ed ebraiche), in sicer je odo slavljencu grofu Kobenclu v (nerimanih) sapfiških kiticah spisal Andrej Jožef Lavrin (Rutar, 1894). Ker je bila pesem natisnjena, je čisto mogoče, da je prišla v roke tudi Vodniku in vplivala na njegovo izbiro istega kitičnega obrazca za Prošno na Krajnsko Modrino. Istega leta, kot je izšel tretji zbornik Pisanic (1781), je tudi Anton Tomaž Linhart objavil pesniško zbirko Blumen aus Krain, kjer so tri pesmi, An die Hoffnung, An den Traum in Kaligula's Leibpferd, spisane v (nerimanih) sapfiških kiticah (Gantar 1985: 54). Malo kasneje, 1786, se je pojavil v Japljevih Zbranih molitvah (tokrat zaporedno parno rimanih verzih, aabb) sedemnajstkitični prevod 50. psalma (Gantar 1985: 54). V tretjem zvezku Pisanic je Vodnik objavil še tri pesmi. Pravkar obravnavani Prošni na Krajnsko Modrino sledi od Vodnikovih pesmi Krajnske Modrine žaluvanje nad smrtjo Marije Terezije, premodre cesarice. Trditve o njeni kitični strukturi sicer niso enotne, vendar vse težijo k ugotovitvi, da gre za (prosti) posnetek antičnih kitic (Gspan), da je mera daktilska (Scherber) oziroma da so verzi zapleteno sestavljeni iz različnih stopic in nihajo med kvantitativnim in toničnim principom verznega oblikovanja; po zapisu opažanj različnih raziskovalcev Koruza predlaga takole rekonstrukcijo metrične sheme kitice, ki je »[p]o značaju […] blizu strofam korske lirike« (1993: 233–4):  a  b  a  b  C  C ()()– C 75 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Koruza ugotavlja, da so 2., 4., 5. in 6. verz »zgrajeni po standardnem grškem ver-znem vzorcu z imenom 'hemiepes', ki ustreza polstišju pentametra [… v]zorec za prvi in tretji verz zaman iščemo med standardnimi grškimi stihi. Vse kaže, da ga je ustvaril Vodnik sam tako, da je v sapfičnem enajstercu zamenjal troheje z daktili, daktil pa s trohejem« (Koruza 1993: 234). Težava zaradi nedoslednosti po Koruzovem mnenju nastopa v zadnjem verzu, ki ga je Vodnik krajšal za en ali dva nenaglašena zloga, ni jasno, ali se je Vodnik »ravnal po kvantitativnih merilih in nadomeščal dva kratka zloga z dolgim ali po svoboščinah silabotonične verzifikacije« (Koruza 1993: 234). Povzetim opažanjem se s svojega gledišča pridružuje tudi Kravar (1979: 334), ki meni, da se v pesmi »prosto posnema arhiloška strofa«. Za Arhiloha, grškega pesnika, s katerim povezujejo arhilohej (verz) in arhiloško strofo, pa je značilno, da je »poleg elegičnih distihov uvajal v lirično pesništvo tudi druge metrične obrazce, predvsem razne jambske in trohejske verze« (jambski dimeter, imenovan mali arhilohej, jambski trimeter itn.), poleg tega so zanj značilne tudi »povezave dveh verzov različnih dolžin in različne metrične sestave« (Gantar 1985: 66). Z izra-zom »arhilohovska kitica« pa Gantar označuje kitico, sestavljeno iz arhilohejev in raznih jambskih, daktilskih verzov oziroma Falajkovega enajsterca, gre za sapfi- škemu enajstercu podoben verz, le da tu daktil sledi že prvemu, ne šele drugemu troheju (prim. Gantar 1985: 67, 73). Tretje kitično členjeno Vodnikovo pesemsko besedilo v Pisanicah (prav tako v tretjem letniku, 1781) je, kot ga je označil Koruza (1977: 248), značajska vložnica Zadovolne Krajnc. Po številu kasnejših objav, zapisov in študij (Grafenauer 1918; Petrè 1969/70; Koruza 1982/83; Koruza 1993 itn.) sodi zagotovo med estetsko, idejno in sicer najbolj izčiščena Vodnikova pesemska besedila; nemara bi lahko celo rekli, da je prav Zadovolne Krajnc oblikoval zavest o alpski poskočnici kot ki-tični obliki, ki pri Vodniku prevladuje; Grafenauer (1918: 138) na primer govori o »tist[i] svoj[i] [Vodnikovi, op. P. S.] navadn[i] štirivrstičn[i] kitic[i]«. Pesem je imela prvotno, v Pisanicah, podobo štirivrstičnice, sestavljene iz dveh zaporedno rimanih amfibraških dvostišij (Amf 12/11 aaBB):  a Men sonce iz straže hrovatske gor pride  a in na Korotanu za hribe zajide,  B iz burjo me Štajerc pozimi hladi,  B iz jugam mi Lah polejt čelu puti. ( Pisanice 1977: 215) 76 Valentin Vodnik Pesem je Vodnik še dvakrat objavil. Najprej v Veliki pratiki ( VP) leta 1797, nato pa še leta 1806 v Pesmah za pokušino. Za ti dve objavi je Vodnik kitično podobo pesmi (vsebinske ne) dodobra preoblikoval: »[P]rvotno dolgo vrstico z zarezo v sredi in s samo eno, končno rimo je razdelil pesnik v dva verza in ju opremil z rimo tudi ob prvotni zarezi; iz četvero-vrstičnice je nastala tako osmerovrstična kitica« (Grafenauer 1918: 134). Objava v Veliki pratiki 1797 in v Pesmah za pokušino izkazuje takšno kitično zgradbo:  a Od straže hravaške  b men sonce gor pride,  a v vinograde Laške  b na véčer zajide;  c z Beneškiga murja  D jug čelo potí,  c od Štajerjov burja  D per del' me hladí.( VP 1797; Vodnik 1988: 28) Iz dvanajst- in enajstzložnega amfibraškega verza je napravil torej šest- oziroma petzložen amfibrah, podvojil je število verzov (5. do 8. verz so takorekoč najpogostejša oblika štirivrstične alpske poskočnice) in s tem tudi rime: med prvotno zaporedno rimani dvostišji sta se zdaj obakrat vrinili še dve rimi, ki ju kot notranji rimi pesem prvotno ni imela. Tako preoblikovana pesem pa, kot pravi Koruza (1993: 253–4), ni dobila samo drugačnega značaja, ampak tudi pomen: Ritem pesmi in njegov zvočni učinek […] je v predelani pesmi povsem drugačen kakor v prvotni. Dolgi dvanajsterci in enajsterci so dopuščali veliko bolj sproščeno in naravno oblikovanje stavka […] Zadovolne Krajnc [je] v Pesmah za pokušino na najmanjše sintaktične enote enakega obsega razdrobljeno besedilo, ki je prav toliko kot godčevski poskočnici blizu izcize-lirani rokokojski pesniški igrački. Drugačen pomen je pesmi izposlovalo tudi mesto objave: [P]esem je najprej izšla v pratiki, periodični publikaciji, ki je bila namenjena najširšemu krogu bralcev, predvsem kmetom. […] V prvotni obliki pa Zadovolne Krajnc ni bil namenjen kmeč- kemu bralcu, marveč višjim in zlasti srednjemu sloju. […] gre bolj za hotenje bližanja ljudski pesmi, in sicer v tem smislu, da bo oblika kmetu čim bolj blizu, čim bolj domača, da bo zaradi nje pesem hitreje osvojil […] V prvi redakciji pa je njena oblika še dlje od ljudske pesmi.« (Koruza 1993: 254–5) 77 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Z izborom drugačne kitične podobe (bližje ljudski, godčevski verzifikaciji) naj bi torej v drugi objavi Vodnik hotel pesem približati bralcem Pratike. Od kod torej Vodniku pobuda za izbiro prav tega verznega in kitičnega iz- razila? Dolgi amfibraški dvanajsterec, kombiniran z enajstercem »kaže podobno zgradbo kakor kitice v Devovem prevodu druge in tretje pesmi Denisove pesnitve Der Zwist der Barden […] Vodnikova kitica [je] povsem enaka enajsti kitici druge pesmi Devovega prevoda« (Koruza 1993: 238–9), temu vzorcu je Vodnikova pesem podobna še v nekaterih vsebinskih elementih (Koruza 1993: 252), kar do- datno potrjuje možnost, da bi se Vodnik utegnil zanj odločiti na pobudo Devove verzifikacije iz drugega letnika Pisanic. Osemvrstično varianto kitice, ki je »bila že dolgo znana v slovenskem duhovnem pesnjenju, najdemo jo tudi pri sodobnih nemških pesnikih« in v kateri je Vodnik pesem natisnil v Pratiki in Pesmah za po-kušino, pa »je verjetno, da jo je […] izbral zaradi ritmične podobnosti s poskočno štirivrstičnico med kranjskimi kmeti priljubljene godčevske verzifikacije« (Koruza 1993: 255). Zadnje Vodnikovo pisaniško pesemsko besedilo, Klek, ki velja za »prvi pojav predromantične motivike in prvi primer 'folklorne balade' v slovenski književnosti«, kot jo označuje Pogačnik (Koruza 1993: 272), je zapisano v dvanajstih šestvrstičnih kiticah z izmenjavajočimi se trohejskimi osmerci in sedmerci: prvi štirje verzi kitice so rimani prestopno, zadnja dva, ki sta tudi semantično izpostavljena, pa zaporedno (aBaBCC):  a Kader noč se s črnem krilam  B na us volne svejt sprosti,  a mejsc se z bledem oblačilam  B čez plav firmament spusti.  C Takrat vešam dan je frek,  C de imajo jit na Klek. ( Pisanice 1977: 263) Mogoče bi bilo, da je Vodnik obravnavano šestvrstičnico, katere izvor je iskati v francoski duhovni poeziji (Frank 1993: 468), poznal iz nemške baročne ali slovenske cerkvene pesmi, kjer je bila tudi znana (Koruza 1993: 233). Kot izobraženec, ki mu francoščina ni bila tuja, bi lahko zgled dobil tudi neposredno iz francoske duhovne poezije. Morda pa si je obravnavano šestvrstičnico izbral tudi na podlagi leto pred izidom njegovega Kleka v drugem zvezku Pisanic objavljene Devove (desetkitične) Pesmi na enega domačega bolteka, ki je pisana v prav taki kitici. 78 Valentin Vodnik Prve štiri Vodnikove izvirne kitično členjene pesmi, ki so bile vse objavljene 1781 v tretjem zvezku Pisanic, pa tudi kitično nečlenjena poslovilna pesem patru Marku Pohlinu, pisana v elegičnih distitih (objavljena je bila v prvem zvezku almanaha leta 1779), ki je pa tu zaradi nečlenjenosti na kitice nisem obravnaval, izkazujejo, da se je Vodnik v začetnih verzifikacijah oblikovno naslanjal na antične zglede (sapfiška kitica v Prošni na Krajnsko Modrino in zapletena kitica po grških vzorih v žalni odi za Marijo Terezijo) in na Devovo (prevodno) verzifikacijo (štirivrstičnica Amf12/11 aaBB v Zadovolnem Krajncu in nemara šestvrstičnica T8/7 aBaBCC v Kleku). Obravnavane štiri strofične oblike izkazujejo, da gre za dokaj učeno poezijo, saj zapletene kitice z dolgimi verzi pač niso bile primerne za široko občinstvo. Izjema je edino šestvrstičnica, uporabljena v Kleku, za katero Koruza (1993: 233) navaja, da je bila znana tudi že v slovenski duhovni (cerkveni) verzifikaciji. Domnevo, da so (zaradi pisaniškega vpliva) prve Vodnikove pesmi delovale kot poezija za načitanega bralca, potrjuje Vodnikova izbira kitičnega vzorca (in s tem preobliko-vanje klavzul, skladnje) pri drugi, predelani različici Zadovolnega Krajnca 16 let po prvi objavi. Prvo, pisaniško obdobje Vodnikovega pesniškega ustvarjanja je torej zaznamovano (praviloma) z oblikovno zapletenimi, včasih morda malce okorno uresničenimi kitičnimi strukturami, ki jih je kasneje ali preoblikoval ali opustil. Vodnik in Ramlerjeva poetika Nesporno so na Vodnikovo poetiko v veliki meri vplivali Horacijevi pogledi na pesnjenje (Voglar 1961/62). Horaca priporoča Vodniku že Zois v svojem pismu z dne 20. marca 1794. Svetuje mu ga kot edini potrebni zgled in mu prerokuje, da se mu bo ob njem odprla pesniška žilica (prim. Pohlin – Zois itn. 1970: 19; Vodnikov spomenik 1859: 46). Manj pozornosti je literarna veda posvečala odnosu Vodnika do druge poetike, ki jo omenja Zois v pismu Vodniku z dne 30. novembra 1795: »Veseli me, da ste v Batteuxu in Ramlerju odkrili vso pesniško logiko in tehnologijo.« (Pohlin – Zois itn. 1970: 55; prim. Vodnikov spomenik 1859: 60) Gre za prevod in predelavo Batteuxove poetike, ki jo je v nemščino prestavil in dopisal filozof Karl Wilhelm Ramler. Poetika, ki nosi naslov Uvod v lepe znanosti ( Einleitung in die schönen Wissenschaften), je prvič izšla leta 1758, 1774, v času Zoisovega in Vodnikovega dopisovanja, pa je bila natisnjena že njena četrta izboljšana izdaja. Štiri Ramlerjeve knjižice poetike so bile ob času nastanka torej dobro znane in popularne. Tudi ta poetika sloni na Horacu. 79 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Del, ki je za naše razpravljanje še posebej zanimiv, je iz prve knjige, kjer govori Ramler o nemški verzni umetnosti: Ker ne moremo vedeti, ali se vam bodo te lirske verzne oblike posrečile, so tu na ogled še nekatere kitice, zložene iz naših običajnih stopic, s pomočjo katerih boste zlahka iznašli nove. Ne glede na to, ali jih boste rimali ali ne, boste z njimi vedno dosegli blagoglasnost. (Ramler 1774: 168; prev. P. S.) Na straneh 198 in 199 Ramler (1774) navaja šestnajst kitičnih zgledov, štirinajst štirivrstičnic, eno petvrstičnico in eno šestvrstičnico. Med zgledi navaja tudi naslednje kitične oblike: 10. zgled: J7/6 aBaB Es eilt im wilden Kriege,  a Der mit dem Tode droht,  B Ein schneller Held zum Siege,  a Und findet seinen Tod.  B 11. zgled: Amf6/5 aBaB Den flüchtigen Tagen  a Wehrt keine Gewalt:  B Die Räder am Wagen  a Entfliehn nicht so bald.  B 12. zgled: T7/6 AbAb Welche Gottheit soll auch mir  A Einen Wunsch gewähren?  b Unentschlossen irr' ich hier  A Zwischen den Altären.  b Deseti zgled je kratka razvezana hildebrandska kitica, 11. zgled je alpska poskoč- nica, 12. zgled pa kratka razvezana vagantska kitica. Zanimivo je, da med kitični-mi oblikami navaja tudi alpsko poskočnico, eno od obeh izhodiščnih Vodnikovih kitičnih oblik. Pomembno in zanimivo pa je zlasti Ramlerjevo napotilo, naj vsak pisec sam izumi kitične oblike, v katerih bo zapisoval pesmi. Naslednjo ugotovitev, ki je pomembna za Vodnikovo poetiko, zapiše Ramler v komentarju, potem ko navede izbranih 16 kitičnih obrazcev: 80 Valentin Vodnik Dolge kitice iz osmih, desetih, dvanajstih verzov so bile do zdaj v nemški poeziji najbolj obi- čajne; nemara zato, ker se naši prvi pesniki niso znali omejevati na krajše in istočasno niso ho-teli zaobiti pravila, da je z vsako kitico misel zaključena. Naši novi pesniki si po zgledu Horaca in grških prednikov izbirajo po večini štirivrstične kitice, ker je to nemara mera našega diha in ker more uho napačno stavo kitice lažje zapopasti in obdržati in je zatorej toliko prej v stanu presojati podobnost z vsemi preostalimi kiticami. (Ramler 1774: 199–200; prev. P. S.). Štirivrstičnica je torej kakor nalašč za piščevo uho Ramlerjevega in Vodnikove- ga (jezikovnega) prostora. Iz Ramlerjevih priporočil in napotil torej izhaja Vodnikov pogled na kitično obliko: najbolj naraven je izbor štirivrstičnice, ki jo pesnik po lastni invenciji spreminja, preobrača in preoblikuje. Z Ramlerjevo poetiko je povezana najbrž še ena Vodnikova odločitev. Glede na izjemno pestrost verznih izrazil, je presenetljivo, kako izjemno malo uporablja Vodnik jambski meter. V Ramlerjevi poetiki sem naletel na stavek: »Jambski meter [… je] prav tako primeren za nemško gledališče kot nekoč za grško in rimsko.« (Ramler 1770: 161) Nekaj strani naprej se mu za jambski meter zapiše še izraz »gledališki jamb« (»theatralische[r] Jambus«). Mogoče se odgovor za tako izrazito ne-rabo jamba skriva prav v predpostavki, da je to dramski verz, dramskega besedila pa se Vodnik ni loteval. Urjenje v formi: napisi za mesece Epigrame oziroma napise za posamezne mesece je Vodnik objavljal v Veliki pratiki za leti 1796 in 1797, v koledarskem delu. Oba »ciklusa« napisov je ponatisnil najprej v Mali pratiki za leto 1803, in sicer napise, objavljene v Veliki pratiki 1796 v koledarskem delu za tekoči mesec, one, ki so izšli leto kasneje, pa je zbral in jih objavil na koncu Male pratike. Značilno je, da je dvovrstične kitice iz Velike pratike 1796 v Mali pratiki spremenil v štirivrstičnice. Tako oblikovane pa včasih jezikovno nekoliko popravljene je ponatisnil Napise za mesece tudi v Pesmah za pokušino. Značilnost napisov za mesece v Veliki pratiki za leto 1796 so dvovrstične kitice, in sicer s precej dolgimi verzi (najkrajši je devetzložen), nasprotno pa se v naslednjem letniku pojavljajo po večini štirivrstičnice s krajšimi verzi (najkrajši je petzložni). Nemara bi v povezavi z Vodnikovo odločitvijo, da bo dvovrstičnice zamenjal s štirivrstičnicami, lahko razbrali vpliv Ramlerjeve poetike, ki je, kot smo omenili, zelo favorizirala štirivrstičnico. 81 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Štiriindvajset napisov, ki jih je objavil v dveh letnikih Velike pratike in obeh kasnejših (mnogokrat tudi oblikovno) predelanih ponatisih, je Vodnik zapisal kar v devetindvajsetih različnih kitičnih oblikah. Iz vseh treh objav pravzaprav istih besedil, ki pa so se oblikovno včasih precej spremenila, se da lepo slediti razvoju Vodnikovega odnosa do kitice (in seveda tudi do verza). Prvi postopek je prepolovitev dolgega verza, sestavljenega iz dveh različnih meril ali iz enega verznega vzorca z jasno nakazano težnjo po dvodelnosti, v dva verza. Napis za junij ( Rožencvet), dvovrstičnica, ki ji je Vodnik prvotno (v Veliki pratiki za leto 1796) za verz izbral šestzložni amfibrah s trizložnim kretikom, je na primer razpadel v kasnejši objavi v Mali pratiki (in Pesmah za pokušino) v štirivrstičnico z dvema prestopno nanizanima amfibraškima šestercema in dvema kretikoma: Amf6+Kr3 AA > Amf6/Kr3 xAxA  A Lepoto da zemli toplu léjt',  A nedolžnost mladenčam rožnicvét. (Vodnik 1988: 21)  x Lepoto da zemli  A toplo lét  x nedolžnost mladenčam  A rožni cvét. (Vodnik 1988: 56) V istem letniku Velike pratike sta še dva tovrstna primera. Napis za oktober ( Kozaprsk) je sestavljen iz daktilskih četvercev z amfibraškima petercema: D4+Amf5 AA (VP 1796) > D4/Amf5 XAXA (MP 1803)  A Grozdje masti veseli Dolenc,  A sladki mošt voz' bogati Gorenc. (Vodnik 1988: 22)  X Grozdje masti  A veseli Dolenc,  X sladki mošt voz  A bogati Gorenc. ( Vodnikova Mala pratika [1803] 1986) 82 Valentin Vodnik Januar ( Prosenec) pa ima verz sestavljen iz dveh različno dolgih daktilskih polstišij: D4+D7 AA (VP 1796) > D4/D7 XAXA (MP 1803)   A Kratek je pust, ročnu pobašte žene;   A kratek je ples, kvatre zakonske dolgé. (Vodnik 1988: 21)  X Kratki je pust  A ročno pobašte žené,  X kratki je ples,  A kvatre zakonske dolgé. (Vodnik 1988: 55) Štirvrstičnico Vodnik napravi iz dvovrstičnice tudi z delitvijo enotnega dolgega verza v dva enako ali različno dolga nova verza. Iz amfibraškega enajsterca je napravil štirivrstičnico z dvema zaporedno izmenjavajočima se amfibraškima šestercema in petercema – alpsko poskočnico. Tak postopek je uporabil med drugim v napisu za mesec avgust ( Velki srpan): Amf11 AA (VP 1796) > Amf6/5 xAxA (MP 1803)  A Okradejo ajdo nedolžni tatjé,  A nanosjo čbelarjem debele mošné. (Vodnik 1988: 22)  x Okradejo hajdo  A nedolžni tatjé,  x nanosjo čbelárjem  A debele mošné. ( Vodnikova Mala pratika [1803] 1986) Dvovrstičnico iz dveh amfibraških dvanajstercev je razpolovil na štiri amfibra- ške šesterce ( VP 1796, Mali srpan, Amf112 aa > MP 1803, Amf 6 xaxa), daktilski enajsterec pa na polstišje iz daktilskega peterca in amfibraškega šesterca ( VP 1796, Svičan, D11 aa > MP 1803, D5/Amf6 xaxa). 83 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Zelo zanimivo pa na polstišji razpade daktilski deseterec. Napis za marec ( Su- šec) je v Mali pratiki štirivrstičnica z izmenično postavljenima daktilskim petercem in daktilskim četvercem: D10 AA (VP 1796) > D6/4 x'Ax'A (MP 1803)  A Trte se jokajo, preden rodé,  A kter' ga pit hočejo, naj se poté. (Vodnik 1988: 21)  x' Trte se jokajo  A predno rodé;  x' kir vin pit hočejo  A naj se poté. (Vodnik 1988: 55) Napis za april ( Mali traven), ki je bil prvotno prav tako zapisan v dveh daktilskih desetercih, pa je razpadel na petzložne verze: petzložnemu daktilu sledi petzložni amfibrah ( >  + ): D10 AA (VP 1796) > D5/Amf5 xAxA (MP 1803)  A Jablane, hruške in druge cepé  A cepi v mladosti za stare zobé. (Vodnik 1988: 21)  x Jablane, hruške  A in druge cepé  x cepi v mladosti  A za stare zobé.(Vodnik 1988: 55) Drug Vodnikov postopek preoblikovanja kitične strukture je zamenjava me- tričnega obrazca. Napis za september ( Kimovc), ki je v Veliki pratiki za leto 1796 sestavljen iz dveh verzov z mešano metrično strukturo (jambskemu petercu sledi amfibraški osmerec), je v Mali pratiki za leto 1803 zapisan v obliki alpske poskoč- nice. Vodnik je prvotni jambski peterec prvega polstišja zamenjal z amfibraškim šestercem in verz skrajšal za dva zloga: 84 Valentin Vodnik J5+Amf8 AA (VP 1796) > Amf6/5 xAxA (MP 1803)   A Tarice štrukle, pogačo, potico jedó,   A lanovi Krajncam rumene cekine nesó. (Vodnik 1988: 22)  x Tarice pogačo  A potico jedó,  x lanovi Slovencam  A cekine nesó. (Vodnik 1988: 56) Pri napisu za december ( Gruden) je obdržal isto število zlogov, a je verz v Mali pratiki metrično preoblikoval: jambski četverec s trohejskim šestercem je zamenjal s trohejskim desetercem; v tej kitici prvotne dvovrstičnice ni menjaval s štirivrstič- nico, ampak je ohranil dvovrstičen zapis:44 J4+T6 aa (VP 1796) > T10 aa (MP 1803) > T8 aa (PP)   a   a  a  a Če boš po zim' klobas suhih hranil, se boš polejt muham lahku branil.(Vodnik 1988: 22) Kir pozim klobase suhe hrani, se poleti lahko muham brani.( Vodnikova Mala pratika [1803] 1986) Kir po zim klobase hrani, se poletu muham brani. (Vodnik 1988: 57) 44 Verz prvega zapisa bi bilo mogoče interpretirati tudi kot D4+Amf6. 85 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Tudi pri novembrskem štirivrstičnem napisu ( Listovgnoj) iz Velike pratike za leto 1797 je v Mali pratiki (1803) ohranil število zlogov, vendar je drugi verz metrično spremenil: Amf3+D5/T7 aaBB (VP 1797) > T8/7 aaBB (MP 1803)   a Na sonce svetga Martina   a prihaja velika zima.  B Deslih dobro začne gret,  B je le vendar babje lét.(Vodnik 1988: 27)   a Na sonce svetga Martina45  a pride rada huda zima;  B deslih začne dobro gret,  B je li tri dni babje lét.(Vodnik 1988: 60) Sprememba metrične podobe kitice je večkrat pogojena z zmanjšanjem šte- vila zlogov (enkrat samkrat verz za zlog podaljša, in sicer v napisu za februar, Svičan: MP 1803, T8/7 aaBB > PP 1806, T7 AABB). V napisu za november ( Listovgnoj) je iz prvotnega amfibraškega deveterca ( VP 1796) ob izpustu za- četnih nenaglašenega in naglašenega zloga dobil kitico v anapestnem sedmercu ( MP 1803). Zanimivo je tudi, da je malo prej predstavljeni zapis za december, ki ima v Mali pratiki še podobo trohejskega deseterca, v Pesmih za pokušino skrajšal še za dva zloga in napis zapisal v trohejskem osmercu. Tudi napisu za februar ( Svičan), ki mu je v Veliki pratiki za leto 1797 izbral kitico z zaporedno rimanima trohejskima osmercema in sedmercema, je kasneje, tokrat v šele v Pesmih za pokušino, osmerca skrajšal za nepoudarjen zlog na koncu (VP 1797, T8/7 aaBB > PP 1806, T7 AABB). V Veliki pratiki za leto 1797 je napis za oktober ( Kozaprsk) pisan v zaporedno podvojenih dveh trohejskih osmercih in dveh trohejskih sedmercih (aaBB), v Mali pratiki za leto 1803 skrajšal za začetni poudarjeni zlog in dobil kombinacijo jambskega sedmerca in šesterca (aaBB): 45 V tem primeru lahko interpretiramo verz kot trohejski osmerec, ki v realizaciji odstopa od sheme. 86 Valentin Vodnik T8/7 aaBB (VP 1797) > J7/6 aaBB (MP 1803)  a K'der žerjov leti na tuje,  a se nam zima prbližuje.  B Vsaj letó je v pratki res,  B če lažâ je dosti vmes.(Vodnik 1988: 27)  a Žerjav leti na tuje,  a se zima prbližuje;  B saj to je v Pratki res,  B če dost lažâ je vmes.(Vodnik 1988: 60) Vse kaže, da je Vodnikovo iskanje najustreznejšega verznega in kitičnega iz- razila doseglo zadani cilj prav v tretjem letu izhajanja Velike pratike. Dolge verze in zaradi tega okorne kitične tvorbe, ki jih očitno ni privzel za svoje, je v namreč v Veliki pratiki za leto 1797 (tudi ali pa zlasti zaradi zgledov in napotil v Ramlerjevi poetiki) zamenjal z gibčnejšimi štirivrstičnicami s krajšimi verzi (ob štirivrstični varianti alpske poskočnice, kakor jo je zapisal v iz Pisanic predelani varianti Zadovolnega Krajnca, se pojavi tudi romarska kitica – obe kitični izrazili, ki ju je kasneje precej uporabljal v daljših pesmih). Značilno je, da je večino napisov za mesece iz tega letnika Velike pratike ponatisnil v Mali pratiki za leto 1803 nespremenjene, kar priča o njihovi pesniku ustrezni oblikovni (in seveda tudi vsebinski) urejenosti, kar se pa za dvovrstične napise iz Velike pratike za leto 1796 ne bi dalo reči, saj jih je pravzaprav vse predelal tako, da je dolge verze razbil na dva stiha, pa še ta je velikokrat za kakšen zlog skrajšal. Vodnikovo iskanje ustreznega verznega in kitičnega izrazila, ki se je začelo v Pisanicah s posnemanjem grških oblik in Devovih izvirnih in prevodnih verzov, se je izkristaliziralo šele v Veliki pratiki za leto 1797, medtem ko zaznamuje Velika pratika za leto 1796 prehod: dolge, nemalokrat iz različnih meril grajene, sicer razvidno silabotonične verze je Vodnik kasneje preoblikoval na način, kakor ga je uveljavil v pratiki leto kasneje (štirivrstične kitice s krajšim verznim izrazilom). 87 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Razpredelnica 1: metrična podoba napisov za mesece v VP 1796 in njihovo spreminjanje v MP 1803 in PP 1806. VP 1796 P 1803 PP 1806 jan D4+D7 D4/7 D4/7 AA XAXA XAXA feb D11 D5/Amf6 D5/Amf6 aa xaxa xaxa mar D10 D6/4 D6/4 AA x'Ax'A x'Ax'A apr D10 D5/Amf5 D5/Amf5 AA xAxA xAxA maj Amf11 Amf6/5 Amf6/5 AA xAxA xAxA jun Amf6+Kr3 Amf6/Kr3 Amf6/Kr3 AA xAxA xAxA jul Amf12 Amf6 (?) Amf12 aa xaxa aa avg Amf11 Amf6/5 Amf6 AA xAxA xaxa sep J5+Amf8 Amf6/5 Amf6/5 AA xAxA xAxA okt D4+Amf5 D4/Amf5 D4/Amf5 AA XAXA XAXA nov Amf9 An7 An7 aa aa aa dec J4+T6(?) T10 T8 aa aa aa 88 Valentin Vodnik Razpredelnica 2: metrična podoba napisov za mesece v VP 1797 in njihovo spreminjanje v MP 1803 in PP 1806. VP 1797 MP 1803 PP 1806 jan T8/7 T8/7 T8/7 aBaB aBaB aBaB feb T8/7 T8/7 T7 aaBB aaBB AABB mar D6/5 D6/5 D6/5 AbAb AbAb AbAb apr D5/4 D5/4 D5/4 aaBccB aaBccB aaBccB maj T7 T7 T7 AABB AABB AABB jun J11 J11 J11 aa aa aa jul T7/8 T7/8 T7/8 AAbb AAbb AAbb avg T7/8 T7/8 T7/8 AAbb AAbb AAbb sep T7/8 T7/8 T7/8 AAbb AAbb AAbb okt T8/7 J7/6 J7/6 aaBB aaBB aaBB nov Amf3+D5/T7 T8/7 T8/7 aaBB aaBB aaBB dec T7/8 T7/8 T7/8 AAbb AAbb AAbb »Vodnikov spominek«: alpska poskočnica in romarska kitica Zdi se, da tvorijo podobo Vodnika-pesnika v naši zavesti predvsem nekatere pesmi, ki sta jih literarna zgodovina s kritiko, predvsem pa pedagoška praksa46 postavljali v ospredje, na primer Pesma na moje rojake, Zadovolne Krajnc, Vršac, tri basni ( Kos inu sušic, Sraka inu mlade, Nemški inu krajnski kojn), oda Ilirija oživlena in Moj spominek. 46 V osnovnošolskih berilih se najdejo nemara tudi še kakšne Vodnikove uganke. 89 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Alpska poskočnica. Omenil sem že, da je Zadovolne Krajnc, ki ga je Vodnik objavil v drugem letniku Pisanic (1781), pisan v štirivrstičnih kiticah, ki so v kasnej- ših redakcijah zapisane kot osemvrstičnice, pri čemer je drugi del kitice (4.–8. verz) tudi navzven dobil podobo najbolj priljubljene oblike alpske poskočnice Amf6/5 aBaB. Pesmo na moje rojake pa je Vodnik prvič objavil v Veliki pratiki za leto 1795. To je sploh Vodnikova prva pesem, objavljena po Pisanicah. Pisana je v treh štirivrstič- nicah, kjer se prepletajo amfibraški deveterec ter daktilski peterec s četvercem po naslednjem zaporedju:  a Imaš za uk zbrisano glavo,  a prov čedno in trdno postavo;   B sreča te iše, vum ti je dan,   B najdel jo boš, če nisi zaspan.(Vodnik 1988: 19) Pesem je doživela (rahlo vsebinsko in predvsem oblikovno) predelavo – Vodnik jo je v Pesmah za pokušino objavil kot šestvrstičnico: začetna amfibraška deveterca je obdržal, tretji in četrti verz pa je na meji daktilskih stopic razbil v štiri verze:  a Za uk si prebrisane glave,  a pa čedne nu trdne postave;  x iše te sreča,  B um ti je dan,  x najdel jo boš, ak  B nisi zaspan.(Vodnik 1988: 49) Postopek, ki ga je uporabil pri ponovni redakciji Pesme na moje rojake, je isti, kot ga je uporabil pri že v Zadovolnem Krajncu iz Pisanic: v obeh primerih je polstišja razbil na samostojne verze in s tem povečal kitični obseg. Kar je predvsem pomembno za naše razpravljanje, pa je, da je drugi del kitice obakrat zapisal kot alpsko poskočnico. V Zadovolnem Krajncu z izmenjavajočim se amfibraškim šestercem in petercem, v Pesmi na moje rojake pa z izmenjavajočim pet- in štirizlo- žnim daktilom, ki je pravzaprav amfibrah brez anakruze. Alpska poskočnica je bila, kot že rečeno, prvotno péta oziroma plesna pesem in je zato mogočih več realizacij (npr. anakruza, tj. predtakt, ni obvezna), od tod tudi več možnih variant iste kitične oblike (prim. Grafenauer 1918: 124–5; Vodušek 1959: 61–8). 90 Valentin Vodnik V enakih kiticah sta zapisana tudi znamenita Vodnikova oda Ilirija oživlena, ki jo je dal prvikrat natisniti v učbeniku Pismenost ali gramatika za prve šole leta 1811, ponatisnjena pa je bila istega leta še v listu Ilirskih provinc Télégraphe officiel, in Moj spominek, ohranjen v rokopisu in posthumno objavljen v drugem zvezku Krajnske čbelice 1831, nato pa še v izboru iz leta 1840. Znamenita zadnja kitica govori o ne-smrtnosti Vodnikovih pesmi: Ne hčere ne sina po meni ne bo, dovolj je spomina: me pesni pojó.(Vodnik 1988: 129) V slednjem primeru se pojavlja prestopna rima tudi v obeh lihih verzih (aBaB). In če bi pri vseh prej naštetih pesmih s precejšnjo verjetnostjo lahko zagovarjali domnevo, da je Vodnik pravzaprav le prepolovil dolgi amfibraški enajsterec (ohranil je samo prvotno rimo, ki se v novi preobleki pojavi na koncu obeh sodih verzov), pa bi pri Mojem spominku lahko sklepali, da gre že za tip kitice, katere podoba se razvojno odmika od prvotnega dolgega amfibraškega verza in se naslanja že na štirivrstično obliko kitice, ki jo dopolni še z rimami v prvem in tretjem verzu. Obe obliki alpske poskočnice (z anakruzo in brez nje) stojita torej na samem začetku Vodnikove pesniške poti, in sicer zapisani sprva kot dvostišje sicer štirivrstične kitične oblike. Oba kitična obrazca skupaj s kasnejšo redakcijo zaradi primerjave še enkrat navajam v celoti:  a  a  B  B ( Zadovolne Krajnc; Pis 1781)  a  a   B   B ( Pesma na moje rojake; VP 1795, tu brez naslova) 91 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Kasneje sta razvezani v štirivrstičnico, ki je seveda ostala del kitice:  a  b  a  b  c  D  c  D( Zadovolne Krajnc; PP)  a  a  x  B  x  B ( Pesma na moje rojake; PP) Najbrž torej ne more biti naključje, da je prav ta kitična oblika v največji možni meri zaznamovala celotno Vodnikovo pesniško delo. Nista pa se omenjeni varianti istega kitičnega obrazca pojavljali le v »čisti« obliki. Vplivali sta na nastanek cele vrste kitičnih oblik, ki se od omenjenih variant odmikajo v večji ali manjši meri. Amfibraško enajstersko dvostišje (Amf11 AA) najdemo že v napisih za mesece v Veliki pratiki za leto 1796 (maj, avgust). V kasnejši redakciji sta zapisa štirivrstična (Amf6/5 xAxA):  x  A  x  A Napis za avgust je v končni redakciji v PP zapisan kot štirivrstičnica iz samih amfibraških šestercev (Amf6 xaxa): 92 Valentin Vodnik  x  a  x  a Napis za julij v Veliki pratiki za 1796 je iz dveh amfibraških dvanajstercev, ki sta v MP za 1803 razpadla na štiri amfibraške šesterce. V rokopisnih ugankah za Pratiko (št. 40 in 41), je tudi ohranjeno amfibraško šestersko dvostišje. Napisa za marec in april v VP za leto 1796 sta dvovrstičnici iz daktilskih desetercev (amfibraški enajsterec brez anakruze):  A  A Prvi je v kasnejši redakciji zapisan kot D6/4 x'Ax'A:  x'  A  x'  A Drugi je zapisan v D5/Amf5 xAxA:  x  A  x  A Variant alpske poskočnice je še mnogo, tako štirivrstičnih kot pet-, šest- in osemvrstičnih. Opisane so v Kitičnem repertoarju. Romarska štirivrstičnica. Tudi večina pesmi iz preostale skupine ( Vršac, tri basni) je verjetno bila, tako kot tudi že večina prej omenjenih (npr. Zadovolne Krajnc, Na moje rojake in Ilirija oživlena), objavljena na začetkih Vodnikove pesniške poti. Prvič zapiše romarsko kitico kot del šestvrstičnice v pesmi Klek, objavljeni v tretjem letniku Pisanic 1781: prvim štirim verzom, ki imajo podobo romarske kitice, sta dopisana še dva zaporedno rimana trohejska sedmerca. Kitica ima torej takšno zgradbo: T8/7 aBaBCC. 93 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Basen Kos inu brezen je po časovnem zaporedju druga daljša Vodnikova pesem, pisana v romarskih štirivrstičnicah. Objavljena je bila v Mali pratiki za leto 1798. Leto pred tem pa je Vodnik v tej kitični obliki v Veliki pratiki objavil enokitični napis za januar.47 O Mali pratiki, kjer je bila leta 1798 objavljena omenjena basen, za leta 1799 do 1802 ter leti 1804 in 1805, ko je izšla zadnjič, ni podatkov, ker se ni našel do zdaj še noben ohranjen izvod, vendar je Vodnik [v]erjetno […] v vsaki pratiki natisnil po kako svojo pesem, kakor je v prvi 'pravlovca' Kos inu Brezen ( Kos inu Sušic), v tisti za leto 1803 pa ponatis obojih napisov za mesce iz Velike pratike […] Najbrž so bile to že basni Petelinca, Sraka inu mlade, Nemški inu krajnski kojn, pesem Plesár in voščilni epigrami za leta 1799, 1800, 1801 in 1802, ki so ponatisnjeni v Pesmah za pokušino. (Koruza 1970: 125) Vse omenjene pesmi imajo torej enako kitično zgradbo, štirivrstičnico, sesta- vljeno iz prestopno rimanih trohejskih osmercev in sedmercev (T8/7 aBaB), ki se je je v naši literarni vedi prijelo ime romarska kitica:  a  B  a  B Kos prepeva, gnezdo znaša, lepi sušec gori gre, nasmejoči kosa praša: Poješ tako zgodi že?( Kos inu Sušic; Vodnik 1988: 67) Nemški kojn slovenmu reče: Brate kaj medliš na cest'? Ti li noga, glava neče, al se teb ne lubi jest?( Nemški inu krajnski kojn; Vodnik 1988: 70) 47 Pa še napisi za nekatere druge mesece so pisani v nekoliko modificiranih romarskih kiticah: drugačen je razpored verzov in rim - T7/8 AAbb in T8/7 aaBB. 94 Valentin Vodnik Pobudo za to kitično obliko (ki jo je prvič uporabil v pesmi Klek, objavljeni v drugem letniku Pisanic, in sicer kot del šestvrstičnice T8/7 aBaBCC, nato kot štirivrstičnico prvič v VP za leto 1797) je Vodnik najverjetneje dobil v slovenskih cerkvenih pesmih, ki jih je kot duhovnik nedvomno dobro poznal. Je pa pri Vodniku poleg alpske poskočnice tudi romarska kitica botrovala na- stanku nekaterih novih kitičnih oblik, a v neprimerno manjši meri. Z zamenjanim vrstnih redom verzov se je večkrat pojavila v napisih za mesece, objavljenih v VP za leto 1797: T7/8 AAbb (napisi za julij, avgust, september, december):  A  A  b  b Kot T8/7 aaBB v napisih za februar, oktober ali november (ta v MP 1803):  a  a  B  B Izbor romarske štirivrstičnice, zlasti pa alpske poskočnice, na izbor katere pa bi ob številnih zgledih iz domače poezije lahko odločilno vplival tudi Ramler s svojo poetiko, je imel pri Vodniku daljnosežne posledice. Zlasti alpska poskočnica oziroma amfibrah in širše gledano ostala trizložna merila mu služijo kot izhodišče za obsežno eksperimentiranje s kitično formo. Številni Vodnikovi eksperimenti sicer niso imeli nadaljevalca, so pa po romarski kitici in alpski poskočnici zagotovo po-magali utrditi položaj štirivrstičnice v slovenski posvetni poeziji nasploh. Kitice v sorodstvu: uganke Ob epigramatičnih, poučnih napisih za mesece je Vodnik v Veliki, potem pa tudi v Mali pratiki natisnil besedila še enega didaktičnega žanra – uganke. Večina jih je zapisanih v prozi, nekatere pa so tudi verzificirane. Petdeset verzificiranih ugank se je ohranilo v Vodnikovem rokopisnem gradivu za Pratiko. 95 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Značilno je, da so pisane v enostavnih kiticah s kratkimi (pogosto tudi s trizlo- žnimi) verzi. Redki so primeri zapletenejše zgradbe, kakršno ima recimo uganka za oktober ( Kozaprsk) v Veliki pratiki za leto 1796. Štirivrstičnica je sestavjena iz dveh zaporedno rimanih amfibraških šestercev, ki ju nadaljujeta daktilska četverca, in še iz dveh samostojnih, zopet zaporedno rimanih amfibraških šestercev (Amf6+D4/ Amf6 AAbb):   A K'ter hočejo moje jabuka jest,   A ni treba nikol jim mene otrest;  b le deblu poderi,  b pod mano poberi. (Vodnik 1988: 169) Kot že rečeno, so uganke s tako verzno strukturo prej izjema kot pravilo. Pra- viloma so verzi ugank kratki. Zbirka petdesetih ugank, ohranjenih v rokopisu, se začne s skupino devetih ugank, sestavljenih v zelo kratkih trizložnih verzih. Nekaj jih je zapisanih v trizložni meri, ki ima v verzu med dvema poudarjenima en nepoudarjen zlog (trizložni kretik):  X Rad me ješ,  A brez nogé,  X rajši pa,  A k' mam obe. (Kr3 XAXA) (uganka 1)48 Z enakim metričnim obrazcem pa tudi z lihima verzoma rimanima (ABAB) je četrta po vrsti: Sladek móž ves rumèn, grenk' v kož, plajš zelen. Lahko je uganka sestavljena iz samih trizložnih daktilov:  x' Kože smo  a' strójene,  x' mamo pa 48 Če ni navedeno drugače, so prepisi ugank pod zaporednimi številkami iz Vodnika 1988: 177–186. 96 Valentin Vodnik  x' šivane  x' prste vse  a' zvótlene. (D3 x'a'x'x'x'a') (uganka 3) Lahko gre tudi za kombinacijo različnih trizložnih meril. Denimo za kombina- cijo daktila in kretika ali pa za kombinacijo amfibraha in anapesta:  x' Volič v  A hlev' stojí,  x' róge pa  A ven molí. (D3/Kr3 x'Ax'A) (uganka 5)  x Na postli  A preležim,  x nigdar pa  A ne zaspim. (Amf3/An3 x'Ax'A) (uganka 7) Vodnik je šel v nameri po krajšanju verzov tudi tako daleč, da je verz razpolovil ne samo po besednem koncu, marveč je delil, če je bilo potrebno, tudi samo besedo (uganka 8, D3 x'Ax'A; uganka 9, D3 x'a'x'a'): Moram po kačje zvit, pot ostro- glavcu strit. (uganka 8) Bol bode rajalo, déblej pri- hajalo. (uganka 9) Sorodnost v izbiri verznega izrazila ali kakšnega jezikovnega postopka pri ugankah (recimo deljenje besede zaradi merila pri pravkar omenjenih dveh ugankah), ki so zapisane v rokopisu zaporedno ena za drugo, bi dalo misliti, da jih je Vodnik ustvarjal nekako po skupinah, morda po dve, morda po več naenkrat, dokler si ni 97 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji ob naslednjem pisanju izbral spet drugega verza in napisal spet v njem nekaj novih ugank. Taka »kitična družina«, kot bi lahko poimenovali tako postavljene kitice, bi bila denimo lahko razvidna pri ugankah, oštevilčenih z 21 do 25, ki so vse zapisane z daktilsko mero (enkrat je vključen tudi amfibrah). Gre za kombinacije različno dolgih daktilskih verzov z zaporednim ali prestopnim rimanjem: 21: D8/6 aab'b' 22: D4/6 AABB 23: D4/Amf6 AbAb 24: D7/5 AAbb 25: D8/10 aaBB Še jasneje je to razvidno pri ugankah, oštevilčenih s 26 do 33, ki so vse zapisane kot dvovrstičnice z različno dolgimi trohejskimi verzi: 26, 27:  a Nosim suknjo narmrzlèji, (T8 aa)  a sem pod nebam nartoplèji. (uganka 26) 28, 29:  a Ves dan piha, zdeha, (T6 aa)  a nigdar se ne upeha. (uganka 29) 30:  a Šviga, švaga (T4 aa)  a čez dva praga. 31:  A Po hudičje črno lice imá, (T9 AA)  A po medvedje gruli jen momvá. 32:  A Nagajivih deklic pet (T7 AA)  A hoče vsaki nas imet. 33: je prav tako pisana v sedemzložnem troheju, vendar je kitica štirivrstična (T7 AAAA): Biba leze, bivol ni, tovor nese, osel ni, roge jima, kozel ni – kaj je neki, kaj se t zdi? 98 Valentin Vodnik Podobno »kitično družino« bi lahko našli tudi v ugankah, otevilčenih 34 do 42 in 45 do 50, kjer gre pa za različne variante amfibraških kitic (vmes sta dve dvovrstičnici z jambsko mero): 34, 35: Amf5 AA 36: Amf5 AABB 37, 38, 39: Amf8 AA 40, 41: Amf6 aa 42: Amf6/5 aaBB 45: Amf7 a'a' 46: Amf7 a'a'a' 47: Amf9 aa 48: Amf7/6 a'a'bb 49: Amf5/6 AbAb 50: Amf6/5 xAxA O izvoru teh kitičnih oblik oziroma o pobudi, ki je Vodnika napeljala, da je zapisoval uganke v kiticah, ki so si dokaj različne, pa vendar zaradi iste mere zelo podobne, bi se pridružil Grafenauerjevi (1918: 124–5; 1935: 20) tezi, da gre predvsem za variacije enega samega kitičnega obrazca (kombinacija amfibraškega šesterca in peterca),49 ki ga je Vodnik zelo verjetno kot enajstzložen verz sprejel iz Devovega prevoda Denisa, ga prvič kot enajstzložnega uporabil v Zadovolnem Krajncu, kasneje pa že razloženega (na šesterec in peterec) v Veliki pratiki in še kasneje v Mali pratiki tudi pri napisih za mesece. Tod se je začel njegov razvoj, ki se kaže v sila raznolikih kitičnih oblikah, kakršne so tudi pravkar opisane Vodnikove uganke. Razpredelnica 3: Rokopisne uganke za Pratiko – pregled kitičnih oblik 1: Kr3 XAXA 2: Kr3 XAXA 3: D3 x'a'x'x'x'a' 4: Kr3 ABAB 5: D3/Kr3 x'Ax'A 6: D3/Kr3 x'Ax'A 49 Grafenauer omenja le alpsko poskočnico in različno kombinirana trizložna merila; lahko pa bi do neke mere podobno ugotavljali tudi za dvostišje romarske kitice T8/7 aB, ki ga Vodnik prav tako variira, a v manjši meri. 99 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji 7: Amf3/An3 xAxA 8: D3/Kr3 x'Ax'A 9: D3 x'a'x'a' 10: D5 aabb 11: D5 xaxa 12: D5 aa 13: D6/5 x'ax'a (lahko tudi D3+Kr3/D5 XaXa) 14: D6/5 x'ax'a (lahko tudi Kr6/D5 XaXa) 15: D5/3 xa'xa' 16: D5/3 xa'xa' 17: T4/D5 abab 18: D6/Amf6 x'ax'a 19: Kr3/D5 AAbCCb 20: T2+D5/Kr3 aaBB 21: D8/6 aab'b' 22: D4/6 AAb'b' 23: D4/Amf6 AbAb 24: D7/5 AAbb 25: D8/10 aaBB 26: T8 aa 27: T8 aa 28: T6 aa 29: T6 aa 30: T4 aa 31: T9 AA 32: T7 AA 33: T7 AAAA 34: Amf5 AA 35: Amf5 AA 36: Amf5 AABB 37: Amf8 AA 38: Amf8 AA 39: Amf8 AA 40: Amf6 aa 41: Amf6 aa 42: Amf6/5 aaBB 43: J7 aa 44: J9 aa 100 Valentin Vodnik 45: Amf7 a'a' 46: Amf7 a'a'a' 47: Amf9 aa 48: Amf7/6 a'a'bb 49: Amf5/6 AbAb 50: Amf6/5 xAxA »Navada je novu letu vošíti«: Vodnikova priložnostna verzifikacija Opazen del Vodnikovega pesniškega opusa obsega priložnostna verzifikacija. Te- matsko se te pesmi vežejo na pomembne dogodke avstrijske vladarske rodbine in na avstrijske vojaške uspehe. Ob francoski zasedbi naših ozemelj je Vodnikovo pero zastavilo glas v čast novim oblastnikom, ob ukinitvi Ilirskih provinc ponov-no avstrijskim. Nadalje zavzemajo velik del Vodnikove priložnostne verzifikacije novoletna voščila, ki jih je objavljal v Pratiki in Ljubljanskih novicah. Priložnostnega značaja pa je tudi nekaj Vodnikovih verzov, namenjenih znancem in pesem ob beatifikaciji Leonarda da Porto Maurizio. Dve priložnostni verzifikaciji je Vodnik objavil že v Pisanicah, in sicer Milo pesm, peto P. Marku A. D. za odhodno, kader je v letu 1775 iz Lublane na Dunaj šel, ki je zaradi nekitične oblike le omenjam, in Krajnske Modrine žaluvanje nad smrtjo Marije Terezije, premodre Cesarice, ki pa sem jo skupaj s še tremi verzifikacijami obravnaval že v poglavju o Vodnikovem pisaniškem obdobju. Prvo večjo skupino sestavljajo voščila za novo leto. Vodnik jih je objavljal v Pratiki in Lublanskih novicah, nekaj pa jih je ostalo tudi v rokopisu. Objavljene je po večini predelane ponatisnil v Pesmah za pokušino. Najdaljše novoletno voščilo je objavil v Veliki pratiki za leto 1796. Sedemkitična pesem, hudomušno voščilo »celimu svetu«, ki ga zastopajo ti in oni stanovi (arcati, dohtarji, goljufi, neporočeni, pošteni, čbelarji, kmetje, gospoda itn.), je sestavljena iz štirivrstičnih kitic. Verzi, Amf6+D5 in D10 se rimajo paroma (aaBB):  a Navada je novu letu vošíti,  a al res al z jezikam, more se st'riti, 101 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji  B delavcam nese bogate darí,  B prat'karje včasi tud kaj doleti. (Vodnik 1988: 20) Ob ponovni objavi pesmi v Pesmah za pokušino je Vodnik, tako kot že omenjene Zadovolnega Krajnca pa Pesmo na moje rojake in številne napise za mesece, tudi novoletno voščilo oblikovno predelal: prvotne daljše verze je prepolovil in tako dobil osemvrstičnico z izmenjavajočo se amfibraško in daktilsko mero (Amf6+D5 > Amf6/D5, D10 > D5/Amf5, aaBB > xaxaxBxB):  x Navada je vóšit  a nov' leto priti,  x al res al z jezikam  a more se striti;  x delavcu nese  B bogate darí,  x pratkarja časi  B tud kaj doleti. (Vodnik 1988: 53) Krajša so voščila bralcem Lublanskih novic. Predgovor za novo leto 1797 je trikitična alpska poskočnica Je kaša zavrela (Amf6/5 aBaB), prav táko ali podobno zgradbo imajo tudi vsa ostala voščila v Lublanskih novicah,50 le da so vsa enokitična: Deb zlomil si glavo, kaj vošit ne vem, lan' tlačil sem travo, še letas jo grem.( Voščilo za leto 1798; Vodnik 1988: 65) Preteklo sto let, oblubim jih spet, prvošim nadalje saj petkrat deset. ( Voščilo za leto 1800; Vodnik 1988: 64; zaporedno rimanima amfibraškima petercema sledita zaporedno rimana amfibraška šesterca – varianta alpske poskočnice: Amf5/6 AAbb). 50 Po eno za leti 1798, 1799 in dve za leto 1800. 102 Valentin Vodnik Prav tako je v alpski poskočnici ali variantah zapisanih pet voščil (po eno pet- in desetvrstično, tri so štirivrstičnice), ki so bila tiskana na posebnih lističih, morda jih je Vodnik priobčil tudi v izgubljenih letnikih Male pratike, ohranjeni pa so tudi v rokopisu (Gspan 1958: 200–201; Kos 1988: 386) tu za ilustracijo navajam enega od rokopisno ohranjenih zapisov:51  X Za nov' let' ne vem,  A prneslo kaj bo –  b ga mislim pregledat',  b ob letu povedat,  A kak dobro je b'lo.(Vodnik 1988: 112) Drugo skupino tvorijo Vodnikove priložnostne verzifikacije, namenjene vladar- jem in pomembnejšim političnim dogodkom. V prvi vrsti so verzifikacije namenje- ne seveda avstrijskim vojaškim in političnim zmagam. Prva take vrste je Pesem na Cesarjov god, objavljena je bila 15. 2. 1797 v Lublanskih novicah. Gre za prevod (zato jo bom podrobneje obravnaval v naslednjem poglavju), zadnjo kitico, ki se oblikovno nanaša na prevedene, je Vodnik dopisal sam in jo naslovil na princa Karla, cesarjevega brata. Kitica, ki je bila v Lublanskih novicah objavljena teden dni kasneje (22. 2. 1797), je osemvrstična z izmenjavajočimi se trohejskimi osmerci in sedmerci, rima je prestopna: Trka nam Francoz na vrata, dobri Fronc za nas skrbi. Pošle svojga lubga brata, Korel rešit nas hiti. Z nami sta estrajska orla! Premagajta vekomej! Var' Bog Fronca, vari Korla, srečo zdravje Bog jim dej.(Vodnik 1988: 32) Gre torej za romarsko kitico: T8/7 aBaBcDcD, pri čemer sta zadnja dva verza pravzaprav refren in se navezujeta na teden prej objavljeni prevod (tam je refren: »Bog obvari Cesar Fronca, / srečo, zdravje Bog mu dej!«). 51 Po svoji zunanji strukturi in šaljivem tonu spominja na angleško petvrstično kitično obliko, imenovano limerik. 103 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Trije priložnostni napisi so znani iz članka iz Lublanskih novic 24. 8. 1799, ko je po avstrijskem obleganju klonila Mantova in izpod Francozov spet prišla v avstrijske roke. Da so napisi vsi Vodnikovi, sta sklepala že Levstik in Kidrič (Kos 1988: 385). Napisi izkazujejo vsak svoj kitični obrazec:  a Mantova naša,  a prazna bo flaša,  X prnesi ga še! (D5/Amf5 aaX)  x' Mantova Carjova,  a se rada podala,  a bo naša ostala. (D6/Amf6 x'aa)  a' Prémočna Mantova,  a' ti si čast Krajova:  b' srečo ti vošimo,  b' nam pa mir prosimo. (D6 a'a'b'b') (Vodnik 1988: 40) Izpred francoske zasedbe naših krajev se je ohranil še en Vodnikov zapis, ki je (še eksplicitneje kot pravkar omenjeni trije napisi) naperjen proti Francozom; šlo pa naj bi za prevod (do zdaj še neugotovljene) Denisove pesmi, naslovljene angle- škemu admiralu Nelsonu, ki so ga pričakovali tedaj v Trstu (Gspan 1958: 207). Štirivrstičnica, zapisana v obliki alpske poskočnice, je izšla v Lublanskih novicah 10. 11. 1798:52 Če manka desnica se tebi ni bat, zadost je levica Francoze požgat.(Vodnik 1988: 34) Leta 1809 so Francozi zasedli precejšen del avstrijskega ozemlja in na ozemlju Kranjske, Istre in Dalmacije ustanovili Ilirske province. Politika, ki so jo Francozi 52 Napis, čeprav gre za prevod, omenjam na tem mestu, da bi bilo razvidno Vodnikovo navdu- šenje nad trenutnimi oblastniki – najprej avstrijskimi, nato francoskimi, pa spet avstrijskimi. 104 Valentin Vodnik vodili do zasedenih ozemelj, je bila očitno tolikanj strpna, da je Vodnika spodbudila k pisanju ode Ilirija oživlena. Leto dni pred objavo Ilirije oživlene je nastal tudi zapis francoskemu maršalu Marmontu, in sicer ob praznovanju Napoleonovega godu v Ljubljani leta 1810. Zapis naj bi ohranil v svojih zapisanih spominih Vodnikov učenec Blaž Blaznik (Gspan 1958: 203–204). Slavilni napis je v dveh izdajah Vodnikovega dela zapisan na dva načina: v Kosovi izdaji (Vodnik 1988: 89) kot dvovrstičnica iz amfibraških enajstercev, rimanih AA, Gspan ( Izbrane pesmi Valentina Vodnika 1958: 91) pa je zapis navedel kot alpsko štirivrstičnico (Amf6/5 xAxA) – amfibraški enajsterec je pač razpadel na šesterec in peterec. Tu navajam dvovrstični zapis: Od Bljaka do Budve Ilirci pojo: naš vajvod je Marmont, pozdravljen naj bo.(Vodnik 1988: 89) Ko se je ob ukinitvi Ilirskih provinc v naših krajih spet uveljavila avstrijska oblast, je Vodnik svoj, prej Francozom namenjeni slavilni ton, zopet ubral na avstrijske strune. Tozadevno je znamenita »prepesnitev« Ilirije oživljene, ki ji je dal Vodnik nov naslov Ilirija zveličana. Zelo verjetno je nastala tudi iz želje po rehabilitaciji pred avstrijskimi oblastmi (Kos 1988: 421), vendar tudi ta ni izrazito prigodniškega zna- čaja. Ob pariškem miru, sklenjenem leta 1814, je nastalo več priložnostnih pesmi, naslovljenih »dobrim starim« avstrijski oblastem in njihovim ukrepom: Premagova veselica 1814, Mirov god in Odrešen je svet. Vse tri so zapisane v trodelni meri. Prvi dve sta bili natisnjeni »na rdeče in zelene svilene trakove [… ki so; op. P. S.] jih dne 11. VII. delili udeležencem proslave [ob podpisu miru; op. P. S.] za spomin«, (Gspan 1958: 195), tretja pa je bila napis na tarčah, narejenih za strelsko tek-movanje ob isti priložnosti (Gspan 1958: 205). Premagova veselica 1814 je zapisana v štirih kiticah alpske poskočnice (Amf6/5 aBaB): Cesarja sta ugnala hud vojskini krik, Francozu pa dala pravičen mejnik.(Vodnik 1988: 101) 105 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Preostali dve pesmi pa sta po verjetnosti spet njeni varianti:  x' Trósili, venčali  x' gaz Premagavčovo,  x' Milmu porečemo:  A Zdrav došel, Franc bod! (D6/Amf5 x'x'x'A) ( Mirov god; Vodnik 1988: 102)  A Odrešen je svet  B železnih nadlog,  A smo Francovi spet,  B zahvalen si Bog! (Amf5 ABAB) (Vodnik 1988: 103) Ob dunajskem kongresu, ki je istega leta (1814) sledil podpisovanju pariških mirovnih listin, pa so nastali še štirje zapisi, ohranjeni v Vodnikovi rokopisni zapu- ščini: Združenci 1813 do 1815 in Kratka pa krepka sta zapisani kot alpski poskočnici (Amf6/5 aBaB oz. xAxA), Šole spet estrajske pa je šestvrstična varianta alpske poskočnice, kjer sta liha verza, amfibraška šesterca, podvojena (Amf6/5 aaBccB):53 Franciškova senca spet prejme Slovenca, mir paha mu hlad: delí med učence prtrudene vence bršéna pomlad.(Vodnik 1988: 120) Leto 1814, ki izzveni kakor novoletno voščilo, pa je štirivrstičnica, v kateri se prepletata trohejski šesterec in jambski osmerec (T6/J8 aBaB):  a Lanska pratka stavi:  B železen tresk in bronov grom,  a letašna pa pravi:  B očeta, pokoj, mir dobóm.(Vodnik 1988: 122) 53 Tako kitico je uporabil tudi Linhart v 4. prizoru 2. dejanja Matička. 106 Valentin Vodnik S sklenitvijo miru v Parizu leta 1814 je povezana tudi zahvala, ki jo je Vodniku za transparent naročil spisati Peter Mali, tržiški meščan in obrtnik. Pesem je osemvrstična, verzi so štiri- do devetzložni, prevladujoča mera pa trohejska, čeprav mnogi verzi kažejo odstope; verzi so parno zaporedno rimani (aabbccdd): Peter Mali se vam zahvali, de ste Francoza pobili in nam večen mir storili. Vivat kožarija, tudi štunfarija, vivat mat' Bržanka de se nam je nikol ne zmanjka!(Vodnik 1988: 100) Pesem je hvala avstrijskim zmagovalcem in obenem pohvala tržiškega (verjetno tudi naročnikovega) uspešnega gospodarstva. Ohranila pa sta se v Vodnikovem pesniškem opusu tudi dva priložnostna zapisa v knjigah. Prvo je posvetilo, ki je bilo tiskano v Franulovi italijansko-slovenski slovnici, tiskani v Trstu leta 1811,54 in nadaljuje staro tradicijo objavljanja posvetilnih pesmi novoizšli knjigi. Nagovor kranjski muzi (Modrici), naj se prebudi, je spisan v dveh prestopno rimanih daktilskih in amfibraških osmercih (D8/Amf8 aBaB):   a Zbudi se, kranjska Modrica,  B zadosti si spala do zdej!  a Al ni očitna pravica,  B d'obudena boš za naprej?(Vodnik 1988: 90) Drugi zapis v knjigi je Vodnikov rokopisni pamflet, ki se je ohranil na notra- nji strani platnic Knoblovih Štirih parov kratkočasnih pesmi iz leta 1801. Zapis je štirivrstičnica (D5/6 aab'b'), katere tretji in četrti verz sta zabeležna v dveh variantah: 54 Mimogrede: v njej je ponatisnjena v celoti tudi Linhartova komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi. 107 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji  a  a  B  B Bukve iz Krajna polne drekajna: na pol ne zdeli ga, sledni ma celiga! (Nikar ne zdeli ga pusti mu celiga!)(Vodnik 1988: 113) Po nastanku morda najbolj neobičajen pa je prigodniški zapis, ki ga je ohranil župnik Jernej Uršič in ga izročil v hrambo Narodnemu muzeju v Ljubljani (Kos 1988: 420). Gre namreč za napis, ki ga je Vodnik skupaj z rožo, kitajsko mačeho, poslal zelo verjetno prej omenjenemu, ki je bil nekdanji Vodnikov učenec. Tudi metrično podobo tega zapisa (tako kot napisa Petru Maliju) je teže natančno do- ločiti. Gre za šestvrtstično kitico, kjer se v pet- do devetzložnih verzih menjavata trizložni in dvozložni meter, rime so prestopne in zaporedne (XAX(A)ABB): Kitajska mačaha vsak mesec cvedè, če se s pol vode in vina poliè. Za vezilo jo pošle Vodník nje nemaren skrbnik.(Vodnik 1988: 114) Med Vodnikovimi priložnostnimi verzifikacijami bi nemara lahko omenili še Pesem od zveličaniga Leonarda iz Porto Mauricio, ki naj bi nastala v čast leta 1796 beatificiranemu Leonardu da Porto Maurizio. Pesem je bila na posebnem letaku objavljena dve leti po beatifikaciji, ne ve pa se zagotovo, ali gre za Vodnikovo izvirno štirinajst kitic dolgo pesnitev ali za prevod. »Pač pa je gotovo, da je bila napisana v zvezi z Vodnikovim prevodom dela, ki je prav tako izšlo leta 1798 pod naslovom Kratko popisanje živlenja zveličaniga Očeta Leonarda Od Leonardo da Porto Maurizio (Rim, 1796), ki ga je napisal Giuseppe Maria da Masserano.« (Kos 1988: 384) Pesem je zapisana v romarski kitici (T8/7 aBaB): 108 Valentin Vodnik Cerkv božjih otrok Mati, rodí spet en novi žar, ni še jejnala dajati nam svetnikov na altar.(Vodnik 1988: 36) Tudi priložnostne verzifikacije kažejo, da so bile Vodnikove priljubljene kitične oblike štirivrstičnice, zlasti s trizložno stopico, katerih izhodišče je verjetno alpska poskočnica. Tako podobo kažejo novoletna voščila kot tudi številne verzifikacije, zložene ob državnih slavnostih. Vendar se prav pri priložnostnih verzifikacijah mnogo očitneje kot kje drugje kaže, kako je Vodnik v detajle pilil verzifikacijo, če je imel za to čas. Pesem, ki naj bi bila spisana ob priložnosti razglasitve Leonarda da Porto Maurizio za blaženega, je bila objavljena šele dve leti kasneje, a zapisana je v brezhibnih štirivrstičnih alpskih poskočnicah; prav tako so recimo izdelane verzifikacije, nastale ob pariškem miru, s katerih objavo se verjetno tudi ni mudilo z danes na jutri. Drugačna pa je podoba marsikatere verzifikacije, za katero si Vodnik iz takih ali drugačnih razlogov pač ni privoščil dolgotrajnejšega popravljanja in predelave. Take so recimo verzifikacija za Tržičana Petra Malija, pamflet v lastnem izvodu Knoblovih pesmi pa voščilo, ki ga je poslal naslovniku skupaj s kitajsko mačeho. Metrična podoba verza in kitice sta poljubnejši (verzi različne mere in dolžine, parno rimanje verzov itn.). Teh zapisov Vodnik praviloma tudi ni objavljal. Še ena zanimiva misel se odpira prav ob Vodnikovi priložnostni verzifikaciji. Prav tu se namreč vidi, kako je Vodnikovo pesniško pero (tudi prepričanje?) nihalo od hvale ene do hvale druge oblasti in njenih nosilcev – ko je bil na oblasti Avstrijec, je pel hvalo njemu, ko je prišel Francoz, je bila prejšnja hvala hitro pozabljena in so se strune uglasile na francosko vižo, pa ko se je vrnil spet Avstrijec, so pesmi spet oznanjale lojanost po starem in že se je Peter Mali zahvaljeval, kako je dobro, »da ste Francoza pobili«… Vzrok takim obratom bi bilo v prvi vrsti iskati najbrž v Vodnikovem zna- čaju in službovanju. Kot urednik Lublanskih novic je moral, če je hotel, da je časopis izhajal, oznanjati lojalnost avstrijskemu cesarju. S prihodom Francozov v naše kraje pa se je ponudila prilika, da dobi slovenščina večjo veljavo v šoli in v javni rabi. Vodnik, »entuziastični častilec in razširjevalec slovenskega jezika«, kakor ga je kasneje označila avstrijska oblast (Koruza 1970: 111), ki je postal takrat ravnatelj trirazredne gimnazije in nadzornik začetnih šol (Koruza 1970: 110), je priložnost dodobra izko-ristil: dosegel je, da je bila v začetnih in srednjih šolah na Kranjskem uvedena sloven-109 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji ščina kot učni jezik, sam pa je spisal štiri učbenike v slovenščini in tako vsaj nekaterim predmetom oskrbel priročnike v domačem jeziku (Koruza 1970: 111). Nič čudnega torej, da je dal tudi v pesmih prostor navdušenju nad Francozi, ki so bili pripravljeni podpreti taka prizadevanja. Težava se je pokazala nekaj let kasneje, ko so naše dežele spet prišle pod Avstrijo. Takrat je namreč Vodnik kot šolnik, ki se je prej navduševal nad francosko oblastjo, padel v nemilost. V prizadevanjih, da bi se rehabilitiral in ob-držal službo, je pač zopet posegel po hvalospevu, tokrat spet Avstrijcu v čast. »Östreich über Alles«: prevodi Vodnikova prevajalska praksa se, kar se prenosa vsebinskih značilnosti izvirnika in odnosa do avtorja izvornega besedila tiče, ne razlikuje od Devove. Tudi Vodnik besedila prireja, krajša itn. Zanimivo pa je, da prevodi v kar največji meri ohranjajo formalne značilnosti izvirnika, kar za Deva ni značilno. Druga od obeh samostojnih pesniških knjižic, ki ju je Vodnik izdal za časa svo- jega življenja, je leta 1809 izšla zbirka Pesmi za brambovce. Gre za prevod po večini Collinovih nemških domobranskih pesmi, a knjižica sama o avtorju izvirnika kot tudi o prevajalcu molči. H. J. Collin je svoje domoljubne pesmi objavil leta 1809 na Dunaju, in sicer skupaj z melodijami, kar pove že njen naslov Lieder mit Melodien für die Österreichische Landwehre. Kot predlogo za prvo pesem v Vodnikovi drugi zbirki, Pesem brambovsko, navaja Kos (1988: 404) Josefa Richterja Lied auf die Landwehr iz leta 1808. Pesem brambovska je zapisana v prestopno rimanih štirivrstičnicah z izmenjavajočimi se jambskimi osmerci in šesterci (J8/6 ABAB):  A Presvetli Cesar vabi nas  B na domovine bran:  A grmi že mesto, trg nu vas  B k banderu ven na plan.(Vodnik 1988: 79) Po vrsti druga pesem v Vodnikovi knjižici je trikitična Molitva brambovska, ki je skrajšani prevod Collinove sedemkitične Gebeth. Kitica je osemvrstičnica, a gre pravzaprav za šestvrstični osrednji del, ki sta mu dodana kratka refrena, eden na začetku in drugi na koncu: 110 Valentin Vodnik Allmächt'ger Gott! Du hauchst, und neue Sonnen flammen, du winkst, der Weltbau stürzt zusammen! O wende hold dein Angesicht auf uns, die für das Vaterland ein heil'ger Eid zum Kampf verband; geh mit den Feinden ins Gericht! Erhör uns Gott!(Collin 1812: 67) Melodija je sicer zapisana v 3/8 taktovnem načinu, vendar tako, da gre nedvo- mno za dvozložni, jambski meter:  ref1  a  a  B  C  C  B  ref2 Vodnik ohranja zunanjo podobo Collinove pesmi: Mogočni Bog! Tvoj dih je stvaril sonca nove, Tvoj dih je vstan podret svetove. Mi molimo pohlevno te: Obrni milostvi obraz na brambo našo nu na nas, pred sodbo klič' sovražnike. Usliš nas, Bog!(Vodnik 1988: 81) Tretja od objavljenih pesmi, Prsega, ki obsega v Vodnikovem prevodu štiri kitice, je prevod Collinove šestkitične Kriegseid. Melodija izkazuje dokaj zamotano verzno in kitično strukturo. Gre za kombinacijo dvo- in trizložnih meril in pre-pletanja vzpodbudnih kratkih in zato lahko osvojljivih refrenov (»Wir steh'n vor 111 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Gott«, »O hör' uns Gott«, »Wir schwören«) z zaporedno rimanimi dvostišji, be-sedilom prisege:  ref1 Wir steh'n vor Gott,  A der des Meineids Frevel rächt,  A weis' und gerecht:  ref2 O hör' uns Gott!  ref3 Wir schwören!  B Zu lösen die teure Wehrmannspflicht;  B wir bedenken den Eid, und beben nicht;  ref3 und schwören! (Collin 1812: 64) Vodnik, ki knjižice ni opremil z melodijami, čeprav v predgovoru o petju govori, je verzno strukturo in klavzulno podobo refrenov nekoliko poenotil: predzadnje-mu verzu je odrezal začetni nenaglašeni zlog in verz napravil enakega predhodne-mu, tri- in štirizložne refrene je vse zapisal kot štirizložne in namesto ponovitve dveh besed v refrenih (Gott – Gott in schwören – schwören) je uvedel enotno moško klavzulo (kljub spremembam, predvsem seveda v zgradbi verza, pa se pe- sem še vedno brez težav poje na melodijo, pripisano Collinovi pesmi):  ref1 Pred Bogam smo,  A kir pregleda srca vse,  A pravičen je;  ref2 nanj mislimo,  ref3 prsežemo,  B de hočemo biti vselej zvest',  B zastavimo našo dobro vest:  ref3 Prsežemo.(Vodnik 1988: 82) Estrajh za vse, četrta pesem v Pesmih za brambovce, je kompleten prevod Collinove sedemkitične Östreich über Alles. »Posebno pozornost priteguje Vodnikova sprememba naslova Collinove predloge Österreich über Alles v Estrajh za vse,« kar je »bolj kot realnost bila pesniška fikcija: cesarski 'Estrajh' je hotel biti samo nad vse, za vse pa le po potrebi, kadar je klical podanike pod vojni prapor« (Grdina 1999: 21–22). Sámo besedilo Collinovega nemškega izvirnika kakor tudi besedilo Vodnikovega slovenskega prevoda bi izkazovali jambsko verzno strukturo (J4/8), vendar moramo zaradi ritma, ki ga verzu nakazuje melodija (pisana je v 6/8 taktovnem načinu), verzno strukturo opisati drugače: 112 Valentin Vodnik  ref1 Wenn es nur will,  a ist immer Östreich über Alles!  a Wehrmänner, ruft nun frohen Schalles:  ref2 Es will, es will!  ref3 Hoch Österreich!(Collin 1812: 90) Tudi to kitično strukturo je Vodnik malce modificiral. Drugi in tretji verz je za nepoudarjen zlog skrajšal in jima s tem določil moško klavzulo, podobno kot že pri Prsegi je tudi izglase refrenov, ki pri Collinu niso enotni (will – will – Österreich) poenotil z enako moško klavzulo (-e). Kot zgled navajam tretjo kitico (pri začetni ima izjemoma tudi notranje samostojno dvostišje enak izglas kot refreni):  ref1 Ako li če,  A ni treba jarma tujga nost,  A je sama naša moč zadost:  ref2 bit če, bit če  ref3 Estrajh za vse.(Vodnik 1988: 83) Še enkrat naj opozorim, da bi lahko kitično obliko, ki jo je Vodnik uporabil v Estrajhu za vse – gledano na to, da melodije, ki bi narekovala drugačen metrični obrazec, v knjižici s slovenskimi prevodi, ni – interpretirali tudi kot petvrstičnico z izmenjavajočimi se jambskimi četverci in osmerci (J4/7 ref1 AA ref2 ref3). Ob predpostavki, da bi utegnile biti melodije iz Collinove izdaje širše če ne že splošno znane, kitično strukturo Estrajha za vse vendarle opisujem enako kot kitično strukturo Collinovega izvirnika. Zadnja pesem v zbirčici nosi naslov Brambovska dobra volja in je prevod Collinove Wehrmannslust. Kitica Collinove pesmi je štirivrstična, verzno merilo, ki ga zopet določa melodija, je trizložno (Collinov izvirnik bi brez melodije lahko brali tudi v jambski meri), po dva verza sta paroma zaporedno rimana:  A Seit ich ein Wehrmann bin,  A hag' ich viel frohern Sinn;  B nie sonst gekannte Lust  B schwellt mir die Brust! (Collin 1812: 70) 113 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Vodnik je tudi to kitico malce modificiral, vendar ne toliko v metrični podobi verza (ne oziraje se na ritem melodije, bi lahko verz Vodnikovega prevoda bra- li preprosto tudi kot šestzložni daktil – tako sem kitico zaradi nekaterih izrazito daktilskih rim opisal v repertoarju – in ne s krepkim izglasom, kot ga predpisuje Collinova melodija). Večja je sprememba v shemi rim: zadnja dva verza sta rimana le izjemoma (1., 12. in 13. kitica), sicer ju Vodnik ne rima (a'a'XX oz. AAXX; za primer dajem četrto kitico): Pridte sovražniki, pridte razbojniki: tepeni bodete, vas je premal.(Vodnik 1988: 85) V rokopisu pa se je ohranil še prevod Collinove zdravljice Trinklied iz drugega zvežčiča Collinovih brambovskih pesmi. Napijtik, kot je pesem ustrezno naslovu predloge naslovil Vodnik, je sestavljena iz sedmih sedemvrstičnih kitic, kjer se v prvih štirih verzih prepletata jambski osmerec in šesterec55 in jambskega četverca z devetzložnim kretikom v zadnjih treh verzih, ki skupaj tvorijo trivrstični (tudi zaporedno rimani) refren (J8/6/4/Kr9 ABAB ref ref ref):  A Prpekal je današni dan,  B na žejo diši pit,  A navratnik je podrt, je vgnan,  B le brž si ga nalit:  ref kar je moža,  ref mi trči ga!  ref Kaj, vi vsi? – Da, mi vsi! – Že velja! (Vodnik 1988: 115) Med brambovske pesmi bi lahko prišteli tudi Vuk estrajskih vojakov 1813, devetkitični Vodnikov prevod »iz nemškiga«. Pesem za časa Vodnikovega življenja ni bila objavljena, nastala pa je očitno ob koncu francoske nadvlade nad dobršnim delom Evrope. Kitična oblika prevoda je osemvrstična alpska poskočnica (Amf6/5 xAxAxBxB): 55 Taka je kitična oblika že omenjenega Der Bräutigam oz. Pesmi brambovske. 114 Valentin Vodnik Estrajec zaukaj – otožnosti noč je zginla, tvoj Orel iz spanja poskóč'. Premišlama dobro nameri svoj meč, de motil ne bode Jevrope kdo več.(Vodnik 1988: 117) Poleg štirih Collinovih in ene Richterjeve pesmi sta bila v tiskani obliki za časa Vodnikovega življenja objavljena le še dva prevodna teksta. Prvi, ki je časovno sploh prvi objavljen Vodnikov prevod, nosi naslov Pesm na Cesarjov god in je bil objavljen v Lublanskih novicah 15. 2. 1797. O besedilu je Kos zapisal: Pesem je prevod besedila, ki ga je napisal na začetku leta 1797 avstrijski pesnik Lorenz Leopold Haschka […] kot podlago za Haydnovo uglasbitev. V tej obliki je bila prvič slavnostno izvedena v dunajskem Hofburgtheatru ob cesarjevi navzočnosti, sočasno pa tudi v posameznih deželnih glavnih mestih, torej tudi v Ljubljani; pozneje, ko so njeno besedilo še večkrat spremenili, je postala popularna avstrijska cesarska himna. (Kos 1988: 382) Gre za osemvrstično romarsko kitico s prestopno rimanimi verzi, zadnja dva verza začetne kitice sta refren (T8/7 aBaBaBaB oziroma v naslednjih kiticah aBaBaB ref. ref) Bog obvari Cesar Fronca, srečo, zdravje Bog mu dej! Lubeznivga našga Fronca Nebo vari vekomej. Njega dni ne bodi konca, svetlo sonce njemu sej! Bog obvari Cesar Fronca, srečo, zdravje Bog mu dej! (Vodnik 1988: 31) V poglavju o Vodnikovi priložnostni verzifikaciji sem že omenil, da je teden dni po objavi prevoda, 22. 2. 1797, objavil še priložnostno kitico princu Karlu, ki jo je dopisal sam (kitica je enaka prevedenim, le rimanje je nekoliko spremenjeno: refren se rima s petim in šestim verzom, aBaBcDcD). 115 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji V francoski slovnici Početki gramatike, to je Pismenosti francozke Gospoda Lho-monda, ki je v slovenščini izšla leta 1811, je bil objavljen Vodnikov prevod dveh Boileaujevih verzov iz njegove L'Art poétique. In sicer je verza, ki sta v izvirniku aleksandrinca, prevedel kot štirivrstično alpsko poskočnico. V prevodu je sicer ohranil cezuro in (leoninsko) rimo ter skoraj enako število zlogov (24 : 22), vendar je vseeno zanimivo, da se ni odločil za uporabo dvanajstzložnega verza (slovenske, pravzaprav Devove adaptacije aleksandrinca), ki ga je moral iz Pisanic še kako dobro poznati: Le vers le mieux rempli, la plus noble pensée, Ne peut plaire à l'esprit, si l'oreille est blessée.(Boileau; Kos 1988: 414) Naj pesem umetna, naj merjena bo, nikdar ni prijetna, ak žali uhó.(Vodnik 1988: 99) Vodnik se je lotil tudi sklepnega dela Kotzebuejeve komedije Der Hahnenschlag ( Petelinček). Celotno komedijo naj bi prevedel že Jernej Kopitar, a se njegov prevod ni ohranil. Vodnikova prepesnitev se je ohranila v rokopisu, izvajana (zapeta) pa naj bi bila ob uprizoritvi igre leta 1803 (Kos 1988: 386–387). Tinetova in Žigova replika sta zapisani v dveh štirivstičnih romarskih kiticah (T8/7 aBaB): Tine: Pogorelka so ostali, kam se hočejo podat? – Ved me, bratec, hitro, kmali, brž teciva: kje so mat'? Žiga: Čak'! – Se bomo k njim podali, morajo pri nas ostat, gospodinjo k nam pelali: bli ste ubogi – zdaj bogát'.(Vodnik 1988: 45) 116 Valentin Vodnik Zaključnih devet verzov (devet replik, katerih tretjo, šesto in deveto pojeta po dve osebi naenkrat) pa je zapisanih v trivrstičnicah, sestavljenih iz trizložnih meril, daktilskega šesterca in amfibraškega osmerca (D6/Amf8 a'a'B), izglasi imajo enotno dvorimno podobo:  a'  a'  B Nadloge minejo. Težave zginejo. Micki Nič ni se več bat. Tinetu Veséli bódite! Lé jo zagódite! matere z vama Grém iskát svatov in goscev Moja si Micika. Tebe jmam Tineta Dobila s' očeta jen mat'. Si dóbil (Vodnik 1988: 45) Vodnik pa je iz neznanega italijanskega izvirnika prevedel tudi devetkitično pesem, ki jo je naslovil Iskrice. Prevod je zapisan v šestvrstičnih kiticah, verz je vseskozi trohejski osmerec, razpored rim pa abbacc, pri čemer so verzi grafično, večkrat pa tudi skladenjsko oblikovani v četverostišje in zaključno dvostišje. Ob zapisu kitične sheme kot primer navajam četrto in zadnjo, deveto kitico:56  a  b  b  a  c  c 56 Pri četrti je moč opaziti izrazito skladenjsko mejo po četrtem verzu, pri zadnji pa je meja po tretjem verzu. 117 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Bol je biti v cerkvi hladni, pred svetniki bi cvetele, tam bi varno preživele lepih zarij šest in dva dni: zdaj naróčeju nabrane bote v migleju končane. Iskrice, ve košatíce, kar sem pel od vaše zgube, to zadeva srca lube, srca lube, preprostíce. Za svet nedrija ne prašat, na oči se ne zanašat!(Vodnik 1988: 146-147) Vodnik, ki ga prevajanje še dodatno osvetljuje kot izjemno dobrega obvladoval- ca forme, se je tako kot Dev loteval večinoma resnejših pesmi. Prevodi Collina in Haschke pa kažejo, da je Vodnika bolj kot Deva pritegovala neposredna družbe-na aktualnost. V nasprotju z Devom, ki je kitične oblike izvirnikov modificiral, je Vodnik praviloma ohranjal oblikovne značilnosti izvirnika (seveda še posebej pri pesmih, namenjenih petju, kjer je moral obliko natančno ohraniti zaradi napeva); vendar je tudi Vodnik, če se mu je zdelo primerno, verzno obliko, ki bi bralcu delovala nemara tuje, kdaj zamenjal z domačo (prevod Boileauja). V primerjavi z dramskim verzom Deva in Linharta (pri njiju gre v nasprotju z Vodnikovim Petelinčkom, ki je prevod, za izvirne verzifikacije) je tudi Vodnik posegel po kitičnih oblikah, ki so izpričane v petih pesmih (romarska kitica in trivrstič- nica, kombinirana iz daktilske in amfibraške mere). Poleg omenjenih prevodov je Vodnik prevedel še štirinajst pesmi iz poznoan- tične zbirke psevdoanakreontskih pesmi (Kos 1988: 446), ki so bili nekaj v četrtem zvezku Krajnske čbelice pa še kasneje poimenovani z Anakreonta. Gre za nestrofič- ne pesmi različne dolžine, pisane v nerimanem jambskem sedmercu, silabotonični adaptaciji t. i. anakreontskega verza. O Pesmi od zveličaniga Leonarda iz Porto Mauricio sem že napisal, da se ne ve natančno, ali gre za prevod ali za izvirno Vodnikovo delo (Kos 1988: 384–385), njeno kitično strukturo pa sem opisal že v poglavju o Vodnikovi priložnostni verzifikaciji. Prevod iz nemščine je tudi v rokopisu ohranjena pesem Otožnimu vina, ki je pisana v različno dolgih paroma zaporedno rima-118 Valentin Vodnik nih dvovrstičnih nizih iz štirizložnega daktila in samostojnega enozložnega verza in je tu posebej ne obravnavam. Med Vodnikovimi pesmimi se je poleg prevodov iz nemščine, grščine, italijanščine in francoščine ohranil tudi prevod latinske cerkvene himne Dies irae (T8 aaa). Živela forma!: zaključek Zanimivo je, da so Vodniku prinesle slavo predvsem daljše, večkitične pesmi, v katerih se je večinoma držal dveh ustaljenih, v slovensko pesniško zavest dodobra pričvrščenih kitičnih oblik, romarske in alpske štirivrstičnice, in sicer v njuni najbolj razširjeni obliki (T8/7 aBaB, Amf6/5 aBaB). Obenem pa se kaže, da predstavljajo enakovreden, če ne celo še večji delež Vodnikove pesniške delavnosti krajše, po večini enokitične miniaturke, v katerih pa se je sprosti-lo Vodnikovo navdušenje nad formalnim eksperimentiranjem. Večinoma so te njegove kratke pesemske igrače (napisi za mesece, uganke) napisane kar vsaka v svoji kitični obliki – tudi če je pesem objavil ponovno, jo je največkrat oblikovno predelal.57 Še dodaten izziv so morali biti Vodniku prevodi (Collinovih) pétih pesmi, saj je moral tam ob vsem ostalem upoštevati še ritem melodije. Zanimivo pa je, da virtuoznih kitičnih oblik, ki jih je v prevodu brez nadaljnjega obvladal, praviloma ni uporabljal v lastni verzifikaciji. Kako vnet sestavljavec verzov je bil Vodnik, pričajo tudi njegove številne prilo- žnostne pesmi, v katerih se izkazuje ne samo kot dober verzifikator, ampak tudi kot navdušenec, ki ga ne moti, če verzi niso do najmanjših robov pooblani in popiljeni. V primerjavi s konciznim Devom in radoživim Japljem se zdi Vodnik erupti- ven avtor, ki mu oblikovalna energija ni dovoljevala, da bi se kaj dolgo mudil ob eni kitični obliki. Zanimivo je, da je kar dve tretjini kitičnih oblik od okrog 150, 57 Tu je pri Vodniku mogoče opazovati vpliv Horaca.Ta je namreč zahteval nenehno piljenje in izboljševanje (pesniškega) dela (Gantar 1985: 57), kar se kaže v Vodnikovih številnih popravkih pesmi v rokopisu (npr. Vinske mušice; Grafenauer 1918: 138-145) in nenehnih predelavah iste pesmi ( Zadovolne Krajnc pa Napisi za mesece itn.). Horac je bil tudi mnenja, da je za pesnika potrebna tako prirojena nadarjenost kot priučena umetnost, a je slednji pripisoval večjo težo (Gantar, 1985: 39), kar bi nemara lahko našli pri Vodnikovem neneh-nem vpeljevanju novih kitičnih obrazcev, s čimer se je pač uril v obvladovanju forme. 119 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji kolikor jih obravnava pričujoča študija, uporabil Vodnik vsaj v kateri svojih pesmic. Obenem pa je zanimivo tudi, da je kar polovica kitičnih oblik, ki jih je zapisal, štirivrstičnic. Na eni strani torej eruptivnost in invencija, ki pa se ne trudi preseči ustaljenih variiranih obrazcev. Tozadevno je Dev nemara inventivnejši. Zdi se pa, da sta se prav štirivrstični alpska poskočnica in romarska kitica tolikanj prilegli načinu njegovega premišljevanja in občutku za ritmično zaokroženost misli, da je lahko z njuno pomočjo ustvaril tiste pesmi, ki so z vedno znova aktualno vsebino dobile mesto v železnem repertoarju slovenskega pesništva. 120 Zaključek Zapisi slovenske posvetne pesmi segajo v 16. stoletje. Od tedaj pa do izida prvega zvezka pesniškega almanaha Pisanice je znanih nekaj manj kot dvajset besedil slovenskih posvetnih pesmi. Največ se jih je ohranilo v rokopisni Martjanski pesmarici (16./17. stoletje). Pesmi so povečini ljubezenskega značaja, govorijo o odnosu med moškim in žensko, najdemo pa tudi zabavljico, žalostinko in epsko pesem o Zrinjskem. Pisane so v preprostih, največkrat štirivrstičnih kiticah s prestopnim alil zaporednim rimanjem, verz je še silabični. Silabotonično pa je že urejena kratka razmišljujoča enokitična pesem Roža zjutraj cvete iz krstne knjige Doba pri Domžalah iz sredine 17. stoletja, pri kateri pa smo opozorili, da gre lahko tudi le za parafrazo nekaterih vrstic 90. psalma. Bolj zapleteno je grajena kitica Frankopanove zabavljice iz leta 1671, dve trivrstični sekvenci iz jambskih sedmercev in šestercev tvorita šestvrstično kitico, kjer bi lahko že govorili zapletenejši rimi (ki ni več samo zaporedna ali prestopna): aaBccB. Slavilna priložnostna vložnica, Zizenčelijevo Zaštitno vošenje, natisnjena leta 1689 v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske, ni kitično členjena. Obe pesmi iz Slatenskega urbarja (1715, 1716) sta zapisani v preprostih kiticah, grajenih iz trohejskih osmercev: štirivrstičnice najpogosteje iz paroma zaporedno rimanih verzov (aabb), tudi tri- in dvovrstičnice imajo največkrat zaporedno rimo. Čeprav je kitična oblika sila preprosta, je zlasti pri prvi Pesmi od enega pijanega moža in žene vidna premišljena in zapletena kompozicija dialoga. Pesmi iz Leškega rokopisa (1757, 1761), premišljujoča pesem o sovražnikih na tem svetu, kratka zabavljica radoživega moža in dialog ženina in neveste, so zapisane v dolgem verzu, T15(8+7) oziroma Amf11(6+5), in v štirvrstičnih kiticah; trohejski petnajsterec (8+7) se v štirvrstični kitici pojavi tudi v Cepčevi priložnostni verzi-121 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji fikaciji iz leta 1775. Gre za t. i. dolgi nerazvezani varianti romarske kitice in alpske poskočnice, za kitici, ki sta imeli v razvoju kitičnih oblik bistveno vlogo. Žanrska idila kmečkega življenja (1774) Davida Novaka, učenca protestantske šole v Bratislavi, je pisana v silabičnem (panonskem) dvanajstercu in v štirivrstičnih kiticah z zaporedno rimanimi verzi (aaaa); v silabičnem (panonskem) dvanajstercu je pisana tudi epska pesem o Zrinjskem, tudi nastala v panonskem delu slovenskega govornega področja (zapisana je v Martjanski pesmarici). V zborniku Raccolta di composizioni e di poesie italiane (1779) je ob kitično ne- členjeni Japljevi pesmi natisnjena tudi Lavrinova slavilna pesem knezu Kobenclu v sapfiških kiticah. Značilnosti, ki jih opažamo pri predpisaniški posvetni verzifikaciji, so naslednje: dolgi verz, T15(8+7), Amf11 (6+5), silabični dvanajsterec (6+6), se pojavlja večkrat v daljših pesmih razmišljujočega in pripovednega značaja. Kratki verz nastopa po večini v ljubezenskih pesmi in zabavljicah. Oba verza se pojavljata praviloma v štirivrstičnih kiticah s preprostim (zaporednim ali prestopnim) rimanjem. Pesmi z zapletenejšo kitično strukturo so redke (Frankopanova zabavljica in Lavrinova oda, pisana v sapfiških kiticah). Za večino predpisaniških posvetnih pesmi je značilna precejšnja oblikovna ohlapnost. Razlog za tak način verznega oblikovanja bi bilo moč iskati v neveščih rokah verzifikatorjev, lahko pa bi šlo tudi za način pisanja, ki je značilen zlasti za péto pesem, kjer ohlapnosti v verzni strukturi zakrije melodija. Nedoslednosti je manj (ali jih sploh ni) pri šolanih avtorjih (dijaku Novaku, duhovniku Lavrinu). Zelo malo pesmi je v tem času natisnjenih, kar zmanjšuje možnosti vpliva na ka- snejšo slovensko poezijo. Osrednji avtor pesniškega almanaha Pisanice je Dev. On je ob Vodniku tudi edini, ki piše kitično členjene pesmi. V Devovem pesniškem opusu se, formalno gledano, da razbrati tri težišča. Prvo je aleksandrinec in z njim povezane štirivrstičnice oziroma štirivrstične sekvence (J13/12 aaBB in J13/12 aBaB) ter številne iz teh sekvenc izpeljane večvrstične kitice. Drugo težišče je amfibraški verz: med kiticami, kjer Dev uporablja amfibrah, je tudi štirivrstičnica Amf11 (6+5) AABB, ki jo je uporabil za prevod (predelavo) Denisa in ki naj bi neposredno vplivala na Vodnikovo izbiro kitičnega obrazca pri njegovem Zadovolnem Krajncu (Koruza 1993: 238–239). Tretje težišče je trohejski verz, zlasti kombinacija trohejskega osmerca in sedmerca, ki se pojavlja v daljših kiticah. 122 Zaključek Za Deva je značilna zelo premišljena raba verznih in kitičnih izrazil ter njihova zelo dosledna izpeljava. Med dobrimi tridesetimi različnimi kitičnimi oblikami, v katerih je zapisal pesmi, je samo tretjina štirivrstičnic, dve tretjini pa kitic, ki imajo od pet do deset verzov. Praviloma so Devove kitične oblike dolge in dokaj zapletene: najdemo jih tako med izvirnimi pesmimi kot med prevodi (predelavami): med epigrami, ki so v naj- večji meri vezani na aleksandrinec in njegove variante (J12 (A)B(A)BCC), med Devovimi dramskimi pesmimi (opereta Belin), npr. Amf6/5/3 aBaBccDeD ali T4/7 aaBccB, ali med njegovimi prevodi (predelavami) Hanckeja, T8/7 aBccBaB ali T8/7 aBaBccDeeD ipd. Devova verzifikacija je (verznim in kitičnim oblikam ustrezno) večkrat tudi v jezikovnem izrazu in vsebinsko zapletena. Se pa Devu v nekaterih pesmih zapiše tudi iskrena osebna izpoved; izrazito taka je Občutenje tega srca nad pesmijo od Lenore: svojo pretresenost ob branju Bürgerjeve balade in nemoč ob lastnem jezikovnem izrazu je zapisal v najbolj preprosti kitici iz celotnega svojega repertorarja, v štirivrstičnici iz prestopno rimanih jambskih šestercev (J6 ABAB). Zoisov pesniški opus kaže izjemno dobrega poznavalca sočasne poezije in zelo pronicljivega premišljevalca o literarnih rečeh (o vprašanju verza, izbire kitičnih vzorcev, izbire besedil za prevod itn.); čas romantike na Slovenskem je z nasloni-tvijo kitičnega repertoarja na romanske kitične in pesemske oblike potrdil proni-cljivost Zoisovega izbora: v sočasno pesništvo je vpeljal romanske kitične oblike (sekstino v prevodu Castijeve Mačke in oktavo v izvirni Efeški vdovi, za katero si je motiv sposodil v Petronijevi prozni predlogi), za katere se je s Čopom in Pre- šernom nekaj desetletij kasneje izkazalo, da so to tiste kitične in pesemske oblike, na katere bo postavljena moderna slovenska poezija. V izboru verza pač ni prodrl: uvajal je tonični italijanski endecasillabo, ki pa se ne pri njegovih sodobnikih ne kasneje v slovenski poeziji ni prijel; usidrala se je silabotonična varianta jambskega enajsterca. Zanimivo pa je, da je v prevodu Bürgerjeve balade Zois uporabil silabotonični verz (jambski osmerec oziroma sedmerec), kar jasno kaže, da je razlikoval funkciji silabotoničnega in toničnega verza. Tudi v pesmi Planšar je v štirivrstični alpski poskočnici uporabil silabotonični verz. Pesem je vložnica, narejena v ljudskem tonu, tudi upesnjeni odnos med plan- šarjem in dolinko je vzet iz preprostega, kmečkega sveta. Tako verzni kot kitični vzorec, pa seveda tudi besedje in dramaturgija pesmi, sta izbrana v skladu s tematiko, ki jo ubesedujeta. 123 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji S premišljenim izborom tako verznih (silabotonični verz, endekasilabo) in ki-tičnih izrazil (italijanske kitične oblike, alpska poskočnica) kot z izborom tematike (Petronijeva predloga, svet preprostega kmeta – planšarja itn.) in jezikovnih izrazil se Zoisovo pesništvo izkaže kot prelomno v starejši slovenski posvetni poeziji: verzna, jezikovna izrazila in tematika so vsakokrat izbrani in povezani v tako celo-to, za katero se je šele kasneje izkazalo, da je bila pravzaprav v rokopisu ohranjena predpriprava za razvoj modernega pesniškega jezika in poezije. Tako kot Zois je zanimiv tudi Japljev pesniški opus. Vse pesmi njegove izvirne poezije so zapisane v popularni romarski štirivrstičnici (T8/7 aBaB), kar ni tako pomenljivo. Pomenljiva pa sta tematika in perspektiva: vse tri pesmi govorijo o odnosu med moškim in žensko, vse pesmi so humorne, celo zelo satirične, bolj ali manj prikrito se pojavljata telesnost in spolnost. Tematika odnosov med spoloma z erotičnimi pripetljaji pa se še izraziteje pokaže v Japljevih prevodih Hagedorna in Popa. Japelj ni pesnik, ki bi izbiral zapletene verzne in kitične obrazce, vidi pa se, da je to problematiko suvereno obvladal, saj je kitični obrazec znal ustrezno prilago-diti slovenskim potrebam (npr. zamenjava vrstnega reda trohejskega sedmerca in osmerca pri Popu v običajnejši vrstni red osmerca in sedmerca itn.). Nasprotno pa je izredno sodoben v izbiri tematike in jezikovno in miselno izjemno pronicljiv pri njenem ubesedovanju. Duhovitost v izbiri tematike za izvirne pesmi in odločitev za izbiro prav določenih pesmi iz Popovega in Hagedornovega pesniškega opusa sta bili seveda tudi pri Japlju vzrok, da nobena pesem (tako kot Zoisova) za časa njegovega življenja ni bila natisnjena. Linhartov izbor kitičnega repertoarja za pesemske vložnice v dramskem bese- dilu je zelo običajen: varianta, izpeljana iz alpske poskočnice, in variante, izpeljane iz romarske kitice. Tovrstni kitični repertoar je najti v sočasni péti pesmi, tako v cerkvenih pesmaricah kot denimo tudi v Devovi opereti Belin. V Vodnikovi verzifikaciji opažamo naslednje značilnosti: Izhodiščna kitična obrazca sta alpska poskočnica (Amf6/5 aBaB) in z njo pove- zan tridelni meter ter romarska štirivrstičnica (T8/7 aBaB). Pojavita se kot sestavni element kitic že v Vodnikovih prvih pesmih, objavljenih v Pisanicah. Kot samostojni kitični obliki se pojavita kmalu zatem v napisih za mesece, basnih itn. 124 Zaključek Vodnikovo poezijo zaznamuje izjemna pestrost kitičnih oblik. Med okrog 150 različnimi kitičnimi oblikami, ki jih pričujoča študija opisuje in obravnava, se jih kar dobri dve tretjini pojavlja pri Vodniku. Zagotovo gre razlog za tako bogato ki-tično invencijo iskati v avtorjevi nagnjenosti k izumljanju kitičnih oblik, zagotovo pa tudi v priporočilu, ki ga je bral v Ramlerjevi poetiki, naj si namreč vsak avtor po lastni presoji sam sestavi ustrezno kitično obliko. Tako kot na izumljanje številnih kitičnih oblik je lahko vsaj deloma Ramler vplival tudi pri Vodnikovem izboru alpske poskočnice. Verjetno je pod vplivom Ramlerjeve poetike Vodnik tudi dvovr- stične napise za mesece kasneje preoblikoval v štirivrstičnice. Vodnikov kitični repertorar je, kot smo rekli, silno bogat. Zanimivo pa je, da ga kar 50% sestavljajo štirivrstičnice. Omembe vreden odstotek (25%) je še dvovrstič- nic, ostalih, daljših kitičnih oblik je sorazmerno malo. Taka razporeditev kaže, da je Vodnik vztrajal pri izboru dokaj enostavnega kitičnega repertoarja, kar se tiče števila verzov v kitici, invenciji je dajal svobodnejšo pot v izbiri verznih vzorcev in njihovem kombiniranju. Podobo obravnavane starejše slovenske posvetne poezije bi lahko strnili v na- slednja opažanja: Oblikovno se starejše, rokopisne verzifikacije z današnjega stališča kažejo po večini kot formalno manj zahtevne in manj izdelane: krajše kitice s preprostejšim rimanjem.58 Nemara je temu botrovala še dokajšnja navezanost na tradicijo péte (cerkvene in ljudske) pesmi, kjer je melodija urejala ritem pesmi in si je avtor lahko v oblikovanju samega verza privoščil več svobode; verjetno gre večje število neregularnosti v gradnji verza in kitice iskati tudi v slabši literarni podkovanosti zapi-sovalcev. V kasnejšem času se kažeta v gradnji kitic dve tendenci. Prva težnja se kaže v iznajdevanju in skladanju mnogoštevilnih kitičnih oblik. Tak način pisanja je opazen pri Devu in Vodniku. Oba se trudita za čim bolj formalno izdelane pesmi, pri čemer Dev rad uporablja dokaj zahtevno grajene daljše kitične oblike (ob štiri- tudi šest-, sedem-, tudi desetvrstičnice), in to tako, da eno kitično obliko večkrat uporabi tudi v več pesmih. Vodnik ostaja večinoma pri izbiri 58 Nikakor pa ne bi mogli reči, da je tudi kompozicija pesmi praviloma enostavna: včasih so namreč pesmi prav umetelno grajene (npr. dialog med pijanim možem in njegovo ženo v Slatenskem urbarju). 125 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji štirivrstičnice, ki jo variira z izborom različnih verznih obrazcev, in sicer tako, da kitično obliko pogosto zapiše samo po enkrat. Na drugi strani imamo opraviti s tendenco izbora enostavnih kitičnih oblik na račun miselno ostrejše ali izpovedno pristnejše vsebine. Tak način pesnjenja je opazen pri Japlju, v dramskem verzu Linharta in pri enostavnejših, zlasti nekaterih daljših kitično členjenih pesmih Deva in Vodnika. Med obema omenjenima principoma stoji Zoisova poezija. Posebna je v tem, da na eni strani vpeljuje zapletene kitične obrazce iz italijanske poezije z endeka-silabom, na drugi strani pa enostavne kitične vzorce slovenske cerkvene in ljudske pesmi s silabotoničnim verznim vzorcem. V Zoisovi poeziji je opazno organsko zlitje obeh principov. Zdi se, da je natančnejša gradnja verzov in kitic (z manj odstopanji v verzni in kitični zgradbi) pogojena z dejstvom, da gre za dobro izobražene avtorje in poezijo, namenjeno branju. Kitično členjene pesmi obravnavanih avtorjev ubesedujejo različne tematike. Zlasti se avtorji lotevajo odnosov med moškim in žensko, več je pesmi z ljubezensko tematiko (ki je vse do Modrinjakove poezije še skrita v pesem vložnico), zabavljic, zlasti pri Vodniku so pogosti tudi didaktični pesniški žanri: napisi za mesece, basni itn. Kitično členjena je prigodniška in panegirična pesem (kitično nečlenjene so po večini prav tako prigodniškega značaja), nekaj je tudi daljših pripovednih pesmi. Nekatere kitične oblike, ki se pojavljajo v kitičnem repertoarju slovenskih protestantskih pesmi, so vidne tudi v opusih obravnavanih avtorjev (npr. hildebrandska in vagantska kitica), čeprav neposrednega vpliva na obravnavano poezijo slovenska protestantska poezija ni imela. Vplivi kitičnega repertorarja katoliških pesmarjev 17. in 18. stoletja na obravnavano slovensko posvetno poezijo pa so verjetnejši, saj ni manjkalo tiskanih katoliških pesmaric, ki so jih avtorji, po veči-ni duhovniki, seveda poznali; zlasti mislimo seveda na romarsko kitico in alpsko poskočnico. Na razvoj slovenske poezije in na izbor kitičnega repertoarja je imela neposreden vpliv zlasti Vodnikova poezija. Najbolj daljnovidna pa je bila Zoisova orientacija k italijanskim kitičnim oblikam, čeprav njegov izbor sekstine in oktave zelo gotovo 126 Zaključek ni vplival na avtorje prve polovice 19. stoletja, saj je Zoisovo pesniško ustvarjanje ostalo do sredine 20. stoletja v rokopisu. Predpisaniški avtorji, Dev in pisci Zoisovega kroga, zlasti še slednji, so v tride-setih letih pod vplivom predvsem klasicistične poetike, ki je v ospredje postavljala formo, in seveda ob domačih (nabožnih in ljudskih) pa tujih (posvetnih) zgledih izoblikovali obsežen kitični repertoar posvetne poezije. Ta se je z nekaterimi kitič- nimi oblikami v poznejšem razvoju slovenske poezije izkazal za živ material in je ostal v slovenski poeziji prisoten do danes. 127 Kitični repertoar Pojasnila Kitične oblike sem razvrščal po naslednjih kriterijih: 1. po naraščajočem številu verzov v kitici (dvovrstičnica pred trivrstičnico); 2. po naraščajočem številu zlogov v verzih kitice (D4/5 AAxA pred D4/6 AAb'b)'; 3. silabična merila so pred silabotoničnimi z istim številom zlogov; 4. dvozložna merila so pred trizložnimi (jamb, trohej; anapest, amfibrah, daktil, kretik; kombinirana merila: Amf6/5 aBaB pred D6/5 a'ba'b, ta pred D3+Kr3/D5 AbAb); 5. zaporedna rima je pred prestopno (aabb pred abab: J7/6 aaBB pred J7/6 aBaB). V repertoarju sem popisal tipe kitičnih oblik, ki se pojavljajo v starejši slovenski posvetni verzifikaciji, in sicer po naslednjem obrazcu: zapisu verzne oblike in razporeda rim sledi zapis kitične sheme, nato primer z navedbo avtorja, komentar in nazadnje popis vseh pesmi, v katerih se kitična oblika pojavlja; vsaki pesmi sem dopisal mesto objave ob času nastanka oziroma oznako rkp., če je bila za časa av-torjevega življenja pesem zapisana le v rokopisu; v oklepaju sledi še število opisanih kitic v pesmi. Zaradi preglednosti in razumljivosti se nisem mogel izogniti nekaterim pona- vljanjem o izvoru in razvoju kitičnih oblik iz prvega dela študije. 129 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Kazalo oblik 135 Dvovrstičnica 135 T4 aa 135 Amf5 AA 135 D5 aa 136 T6 aa 136 Amf6 aa 136 J7 aa 137 T7 AA 137 An7 aa 137 Amf7 a'a' 138 T8 aa 138 Amf8 AA 138 J9 aa 139 T9 AA 139 Amf9 aa 140 Amf6+Kr3 AA 140 D4+Amf5 AA 140 D10 AA 141 D4+Amf6 aa 141 Amf6+D4 AA 141 J11 aa 142 Amf11(6+5) AA 142 D11 aa 143 D4+D7 AA 143 Amf12 aa 143 D7+D5 aa 144 J5+Amf8 AA 145 Trivrstičnica 145 T4/7 aaB 145 D5/Amf5 aaX 146 Amf6/D4 aaB 130 Kitični repertoar – Kazalo oblik 146 D6/Amf6 x'aa 146 D6/Amf8 a'a'B 147 T7 AAA 147 Amf7 a'a'a' 147 T8/7 xAA 148 T8 aaa 149 Štirivrstičnica 149 Amf3/An3 xAxA 149 D3 x'a'x'a' 149 D3/Kr3 xAxA 150 Kr3 XAXA (ABAB) 150 J4 AAAA 150 T4/D5 abab 150 D4/5 AAxA 151 D4/Amf5 XAXA 151 D4/6 AAb'b' 151 D4/Amf6 AbAb 152 D4/7 XAXA 152 D5/3 xa'xa' (D5/Kr3 xAxA) 153 D5/4 aaBB 153 Amf5 AABB 153 Amf5 ABAB 154 D5 aabb 154 D5 xaxa 154 D5/Amf5 xAxA 155 Amf5/6 AAxA 155 Amf5/6 AbAb 155 D5/6 aab'b' 156 D5/Amf6 xaxa 156 Amf6/Kr3 xAxA 156 D6/4 a'a'x'X (a'a'BB; a'a'x'B) 157 D6/4 x'Ax'A 157 Amf6/5 aaBB 158 Amf6/5 aBaB (xAxA) 159 Amf6/D5 xaxa 160 D6/5 a'ba'b (x'ax'a) 160 D6/Amf5 x'x'x'A 160 D3+Kr3/D5 AbAb 131 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji 161 J6 ABAB 161 (T)6 xaxa (abab) 161 Amf6 xaxa 162 D6 a'a'b'b' 162 D6/Amf6 x'ax'a 162 T6/J8 aBaB 163 T2+D5/Kr3 aaBB 163 D7/5 AAbb 163 J7/6 aaBB 164 J7/6 aBaB 164 Amf7/6 a'a'bb 164 T7 AABB (AAAA) 165 T7/8 AAbb 165 J8/6 ABAB 166 D8/6 aab'b' 166 T8/7 aaBB 166 T8/7 aBaB 167 Amf3+D5/T7 aaBB 168 8 aabb (abab) 168 T8 aabb 168 T8 abab 169 D8/Amf8 aaBB 169 D8/Amf8 aBaB 169 D8/10 aaBB 170 Amf9/D5+D4 aaBB 170 9/10/5/8 aaxa 170 Amf5+Amf5/Amf11 AABB (AAAA) 171 Amf6+D4/Amf6 Abb 171 sapfiški enajsterec/adonij (T4+D3+T4/D3+T2) aaab (xxxx) 172 Amf6+D5/D10 aaBB 173 Amf11(6+5) AABB 173 J12(6+6)/6 (A)B(A)BCC 174 Amf12(6+6)/11(6+5) aaBB 174 12(6+6) aaaa (xxxx, xaax) 175 J12(6+6) AABB 175 T12 (6+6) aabb 175 J13(6+7)/Amf6 abba 176 J13(6+7)/12(6+6) aaBB 132 Kitični repertoar – Kazalo oblik 176 J13(6+7)/12(6+6) aBaB 177 T15(8+7) (a)B(a)B(c)D(c)D 178 Petvrstičnica 178 D4/D4+J4 ref1 AA ref2 ref3 178 Amf5/6 XAbbA 179 Amf6/5/D4/J4 (a)aB(c)cB ref1(=B) ref1(=B) 179 T8/7 aaBB ref 179 T8/7 aBaB ref 180 10/11 xxaxa 181 Šestvrstičnica 181 D3 x'a'x'x'x'a' 181 Kr3/D5 AAbCCb 182 T4/7 aaBccB 182 D5/4 aaBccB 183 J6/4 ABACCB 183 Amf6/5 aaBccB 184 J6 ABBCCA 184 T6/9/J8 aBaBBa 184 D6/10 a'a'Bc'c'B 185 J7/6 aaBccB 185 J8/7 AbAbCC 186 T8/7 aaBccB 186 T8/7 aBaBCC 187 T8/7 aBaBcc 187 T8(4+4) aabbcc 188 T8 abbacc 188 Amf9/D5/4 aaxBxB 189 J9/8 aBaBcc 189 (J)11 ababcc 190 Sedemvrstičnica 190 Amf5/D5/Amf8 ref1 aaBaaB (ref1 aaBccB) 190 J8/6/4/Kr3 ABAB ref1 ref2 ref3 191 T8/7 aBaaBcc 191 T8/7 aBaaBcc 192 T8/7 aBccBaB 192 D8+D5/D8/7/J6+T5 ababCCC 193 Osemvrstičnica 193 J4/T7/Amf6+Kr3 ref1 AA ref2 ref3 BB ref3 133 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji 193 J4/9/8 ref1 aaBCCCB ref2 194 Amf6/5 ababcDcD 194 Amf6/5 xAxAxBxB 195 Amf6/5/D5 xaxaxBxB 195 J6 ABABCDCD 196 J8/7 AbAbCCdd 196 T8/7 aBaBcDcD (aBaBaB ref ref, aBaBcD ref ref) 197 Amf9/8 aBaBcDcD 197 (J)11 abababcc 199 Devetvrstičnica 199 J12(6+6)/6 (A)B(A)B(C)B(C)BDADA(E)E 200 Desetvrstičnica 200 Amf 6/5/3 aBaBccDeeD (aBaBccBeeB) 200 J6 ABABCDCDEE 201 Amf6 aabbccdede 201 J7/Amf5/3 aBaBcDeeD 202 T8/7/5 aaBccBddEE (aaBccBddBB) 203 T8/7 aBaBccDeeD 134 Kitične oblike – Dvovrstičnica Kitične oblike Dvovrstičnica T4 aa  a Šviga, švaga  a čez dva praga. (Vodnik: Uganke za Pratiko: 30) Verz je prepolovljeni T8. Vodnik pa je kitico nemara napravil tako, da je dvovrstič- nico s trohejskima šestercema, ki stoji med rokopisnimi ugankami za Pratiko pred to, skrajšal za dva zloga. 1. Valentin Vodnik: Uganke za Pratiko: 30; rkp. (1) Amf5 AA  A U bukvah tičim,  A se nič ne učim.(Vodnik: Uganke za Pratiko: 35) Najverjetneje gre za eno od številnih Vodnikovih izpeljank, ki imajo v osnovi pod-stavo štirivrstične alpske poskočnice. 1. Valentin Vodnik: Uganovavke; VP 1796 (1); drugi verz ima anakruzo 2. Valentin Vodnik: Uganke za Pratiko: 34; rkp. (1) 3. Valentin Vodnik: Uganke za Pratiko: 35; rkp. (1) D5 aa  a Nič ne pomaga,  a ako ne dá ga.(Vodnik: Uganke za Pratiko: 12) Gre za prepolovljeno obliko štirivstične kitice, pisane v enakem merilu in s paroma zaporedno rimanimi verzi (D5 aabb). 135 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji 1. Valentin Vodnik: Uganke za Pratiko: 12; rkp. (1) T6 aa  a Ves dan piha, zdeha,  a nikdar se ne vpéha.(Vodnik: Uganke za Pratiko: 29) Verz je znan že iz latinske duhovne poezije. Vodnik pa bi kitico lahko napravil tudi s krajšanjem dvovrstičnice s trohejskima osmercema, kakršna stoji med rokopisnimi ugankami za Pratiko pred obema navedenima ugankama. 1. Valentin Vodnik: Uganke za Pratiko: 28; rkp. (1) 2. Valentin Vodnik: Uganke za Pratiko: 29; rkp. (1) Amf6 aa  a Ni platna, ni šiva,  a sto péč jo pokriva.(Vodnik: Uganke za Pratiko: 40) Verz je značilen za alpsko poskočnico, med rokopisnimi ugankami za Pratiko pa je v vrsti za dvovrstičnico iz amfibraških osmercev, tako da je lahko nastal tudi s krajšanjem le-te. 1. Valentin Vodnik: Uganke za Pratiko: 40; rkp. (1) 2. Valentin Vodnik: Uganke za Pratiko: 41; rkp. (1) J7 aa  a Je v sodcu brez obroča  a rumena n' bela móča.(Vodnik: Uganke za Pratiko: 43) Verz je imenovan tudi anakreontski verz in ga je Vodnik obvladal (prim. rokopisne prevode anakreontskih pesmi), je pa jambski semderec značilen tudi za hildebrandsko kitico, ki jo je Vodnik lahko poznal iz cerkvene verzifikacije. 1. Valentin Vodnik: Uganke za Pratiko: 43; rkp. (1) 136 Kitične oblike – Dvovrstičnica T7 AA  A Nagajivih deklic pet  A hoče vsaki nas imet.(Vodnik: Uganke za Pratiko: 32) Kitica je pri Vodniku nemara nastala s krajšanjem dvovrstičnice T9 AA, ki stoji med rokopisnimi ugankami za Pratiko pred navedeno. Sicer pa je T7 verz zelo raz- širjene romarske kitice (T8/7 aBaB) izpričan že 1712 v Slatenskem urbarju (15. kitica Ene lepe pejsmi ad eniga pejaniga moža ino žene). 1. Franc Jožef Jankovič: Ena lepa pejsem ad eniga pejaniga moža ino žene; Slatenski urbar 1712 (1) 2. Valentin Vodnik: Uganke za Pratiko: 32; rkp. (1) An7 aa  a Je nadelana cesta,  a ne zajemajo pesta.(Vodnik: Listagnoj) Kitica je po VP za leto 1796 predelani dvovrstični napis za mesec november, ki je sestavljen v amfibraškem devetercu z anakruzo v prvem verzu (anapest!). 1. Valentin Vodnik: Listagnoj; PP (1) Amf7 a'a'  a' Pokoncu se májala,  a' po prahu nagájala.(Vodnik: Uganke za Pratiko: 45) Ena od oblik, ki imajo za osnovo alpsko poskočnico. 1. Valentin Vodnik: Uganke za Pratiko: 45; rkp. (1) 137 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji T8 aa  a Kir pozim klobase hrani,  a se poletu muham brani.(Vodnik: Gruden) Najverjetneje gre za neposreden vpliv romarske štirivrstičnice. Toda ravno v nave-denem primeru gre pravzaprav za predelavo dvovrstičnega napisa za december, ki ga je Vodnik prvikrat objavil v VP za leto 1796, in ima verz sestavljen iz jambskega četverca s trohejskim šestercem (J4+T6 aa) – desetzložen verz, ki ga je Vodnik po maniri verznega vzorca iz romarske kitice okrajšal in mu poenotil mero. V prid tezi, da gre res za neposreden vpliv romarske kitice, bi govorili tudi uganki iz rokopisa za Pratiko, ki sta pisani v enaki meri in ju moremo po nastanku postaviti pred Vodnikov spremenjeni zapis za december v Pesmah za pokušino. 1. Franc Jožef Jankovič: Ena lepa pejsem ad eniga pejaniga moža ino žene; Slatenski urbar 1712 (2) 2. Anton Tomaž Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi, 10. prizor 4. dejanja; 1790 (2) 3. Valentin Vodnik: Uganke za Pratiko: 26; rkp. (1) 4. Valentin Vodnik: Uganke za Pratiko: 27; rkp (1) 5. Valentin Vodnik: Gruden; PP (1) Amf8 AA  A Dve glavi, dve roki, šest nog  A pektájo po štirih okrog.(Vodnik: Uganke za Pratiko: 37) 1. Valentin Vodnik: Uganke za Pratiko: 37; rkp. (1) 2. Valentin Vodnik: Uganke za Pratiko: 38; rkp. (1) 3. Valentin Vodnik: Uganke za Pratiko: 39; rkp. (1) J9 aa  a Vodíca mičen breg obliva,  a se varvaj! – je vsa zapeliva! (Vodnik: Uganke za Pratiko: 44) 138 Kitične oblike – Dvovrstičnica Težko bi rekli, da je Vodnik zapisoval jambske verze pod vplivom Zoisovih nasvetov, saj mu je ta svetoval drugačno zgradbo (pri enajstercu naj bi bila naglašena ob-vezno 6. oziroma 4. in 8. pa 10. zlog; prim. Vodnikov somenik 1859: 53; prim. Pohlin – Zois idr. 1970: 36). Vendar se v rokopisnih ugankah pojavita dve dvovrstičnici s tako mero – dvovrstičnica iz jambskih sedmercev in pod naslednjo zaporedno številko v rokopisu dvovrstičnica iz jambskih devetercev. Toda v obeh primerih je jambski verz grajen drugače od Zoisovega: pri Vodniku se naglašena in nenaglaše-na mesta izmenjavajo dosledno (nenaglašenemu mestu sledi naglašeno), medtem ko je pri Zoisu naglas razen na omenjenih mestih fakultativen. 1. Valentin Vodnik: Uganke za Pratiko: 44; rkp. (1) T9 AA  A Po hudičje črno lice ima,  A po medvedje gruli jen momvá. (Vodnik: Uganke za Pratiko: 31) Dvovrstičnica s trohejskim devetercem je ena od kitičnih oblik s trohejsko mero, ki si zaporedoma v rokopisni zbirki petdesetih Vodnikovih ugank sledijo od zaporedne številke 26 in se nadaljujejo do zaporedne številke 33. Gre torej za eno od variant kitice v trohejskem merilu; zaradi več sorodno oblikovanih kitic, ki si sledijo, bi težko rekli, katera je neposredno vplivala na njen nastanek. Kot varianta dvovrstičnice T8 aa se je pojavila kitica že v Slatenskem urbarju. 1. Franc Jožef Jankovič: Ena lepa pejsem ad eniga pejaniga moža ino žene; Slatenski urbar 1712 (1) 2. Valentin Vodnik: Uganke za Pratiko: 31; rkp. (1) Amf9 aa  a Velíke smo dobre senéne,  a pa male za jédi mesene. (Vodnik: Uganke za Pratiko: 47) 1. Valentin Vodnik: Listovgnoj ali november; VP 1796 (1); prvi verz dvovrstičnice ima anakruzo (anapest!) 2. Valentin Vodnik: Uganke za Pratiko: 47; rkp. (1) 139 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Amf6+Kr3 AA   A Lepoto da zemlji toplu lejt',   A nedolžnost mladenčam rožnicvét. (Vodnik: Rožencvet, kresník ali junius) Verz dvovrstičnice je mešane gradnje: amfibraškemu šestercu (vpliv alpske po- skočnice) sledi trizložni kretik (stopico je morda prevzel neposredno iz antične metrike). Dvovrstičnico je Vodnik kasneje ( MP 1803) predelal v štirivrstičnico tako, da je polstišji izpisal kot samostojna verza (Amf6/Kr3 xAxA). 1. Valentin Vodnik: Rožencvet, kresník ali junius; VP 1796 (1) D4+Amf5 AA  A Grozdje mastí veseli Dolenc,  A sladki mošt voz' bogati Gorenc. (Vodnik: Kozaprsk ali oktober) Verz je mešane gradnje: daktilski četverec z amfibraškim petercem (vpliv alpske poskočnice). V MP 1803 je Vodnik dvovrstičnico spremenil v štirivrstičnico tako, da je verza prepolovil: D4/Amf5 XAXA. 1. Valentin Vodnik: Kozaprsk ali oktober; VP 1796 (1) D10 AA  A Trte se jokajo, preden rodé,  A kter' ga pit hočejo, naj se poté. (Vodnik: Sušec ali marcius) Gre za varianto enajstzložnega amfibraškega verza (alpska poskočnica) brez ana- kruze. Enako obliko dvovrstičnice je Vodnik uporabil tudi v napisu za april (»Jablane, hruške in druge cepé, / cepi v mladisti za stare zobé.«; oboje v VP 1796). Zanimivo pa je, da sta napisa v kasnejši redakciji ( MP 1803) oblikovana v štirivrstičnici, in sicer različno, tako kot je narekovala medbesedna meja. Napis za marec ima obliko D6/4 x'Ax'A, napis za april pa D5/Amf5 xAxA. V obeh primerih je Vodnik verz le prepolovil in ohranil skupno število zlogov. 140 Kitične oblike – Dvovrstičnica 1. Valentin Vodnik: Sušec ali marcius; VP 1796 (1) 2. Valentin Vodnik: Mali travn ali april; VP 1796 (1) D4+Amf6 aa   a Če boš pozim klobas suhih hranil,   a se boš polejt muham lahku branil. (Vodnik: Gruden, božičnik ali december) Čeprav se na prvi pogled zdi, da gre v dvovrstičnici pravzaprav za verz iz jambskega četverca in trohejskega šesterca, bo glede na metrično zgradbo nekaterih napisov v Veliki pratiki za leto 1796 (npr. napis za februar: D11 aa, ki je v kasnejši redakciji v MP 1803 razpadel na D5/Amf6 xaxa; napis za oktober D4+Amf5 AA), kjer so bili vsi objavljeni, verjetnejša domneva, da gre za preplet daktilskega četverca in amfibraškega šesterca (vpliv alpske poskočnice). 1. Valentin Vodnik: Gruden, božičnik ali december; VP 1796 (1) Amf6+D4 AA   A Bogate zaloge v zemli ležé;   A nevtrudni kopači mačka dobé. (Vodnik: Bogate zaloge v zemli leže) Verz dvovrstičnice kaže na neposreden vpliv alpske poskočnice: prvo polstišje je šestzložni amfibrah, drugo pa se začenja brez anakruze (namesto amfibraškega peterca je daktilski četverec). 1. Valentin Vodnik: Bogate zaloge v zemli leže; VP 1796 (1) J11 aa  a Šent Janžov dež hudobno let nareja,  a nej sonce rajš ta dan se pratki smeja. (Vodnik: Režencvet, kresník ali junius) Med Vodnikovimi verzi je najti malo jambskih. Dvostišji iz jambskih sedmercev oziroma jambskih devetercev sta zapisani v rokopisni ostalini Uganke za Pratiko 141 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji pod zaporednima številkama 43 in 44, vendar je glede na nastanek obravnavanega napisa za junij, ki je bil objavljen v VP 1797, težko reči, ali je daljši jambski verz (enasterec) vplival na krajša ali obratno. Gotovo pa je, da se pri gradnji jambskega enajsterca Vodnik ni ravnal po Zoisovih priporočilih ( Vodnikov somenik 1859: 53; prim. Pohlin – Zois idr. 1970: 36), kakor je enajsterce po italijanskem zgledu gradil Zois sam. Napisa Vodnik tudi v kasnejših objavah ( MP 1803, PP) ni spreminjal. 1. Valentin Vodnik: Rožencvet, kresník ali junius; VP 1797, MP 1803, PP (1) Amf11(6+5) AA  A Okradejo ajdo nedolžni tatjé,  A nanosjo čbelarjem debele mošné. (Vodnik: Veliki srpan ali avgust) Kitica je alpska poskočnica, v kasnejših redakcijah (z razpadom enajsterca na polstišji 6+5) tudi kot štirivrstičnica (Amf6/5 xAxA). 1. anonim: Pejsom; Leški rokopis ok. 1760 (14 oziroma 2+12, če gre za dve pesmi); odstopanji v rimi (npr. tudi (a)B(a)B) in verzu 2. Valentin Vodnik: Velki travn ali majnik; VP 1796 (1) 3. Valentin Vodnik: Velki srpan ali avgust; VP 1796 (1) 4. Valentin Vodnik: Od Bljaka do Budue; transparent, 1810 (1) 5. Valentin Vodnik: Natura je lepa; rkp., ok. 1795 (1) D11 aa  a Če bo bol pridna pozimi predica,  a dal bo rožlala pod pavcam petica. (Vodnik: Svičan ali februar) Verjetno gre za serijo daktilsko pisanih dvovrstičnih napisov v VP za leto 1796 z različnim številom zlogov v verzu (januar D4+D7, februar D11, marec in april D10). V kasnejši redakciji ( MP 1803) je dvovrstičnica razpadla v štirivrstičnico D5/Amf6 xaxa. 1. Valentin Vodnik: Svičan ali februar; VP 1796 (1) 142 Kitične oblike – Dvovrstičnica D4+D7 AA  A Kratek je pust; ročnu pobaš'te žené;  A kratek je ples; kvatre zakonske dolgé. (Vodnik: Prosenc ali januar) Gre za eno od Vodnikovih kombinacij dvovrstičnice, grajene iz enajstzložnega verza s trizložnimi merili. Kasnejša štirivrstična redakcija ( MP 1803) je ohranila dolžino polstišij (D4/7 XAXA). 1. Valentin Vodnik: Prosenc ali januar; VP 1796 (1) Amf12 aa  a K'ter bodo po lejtu zgodaj vstajali,  a se bodo pozimi za ajdo naspali. (Vodnik: Mali srpan ali julius) Zgled za kitico je Vodnik posredno (preko amfibraškega enajsterca) ali neposre- dno lahko dobil pri Devu (Koruza 1993: 238–9). 1. Valentin Vodnik: Mali srpan ali julius; VP 1796 (1) D7+D5 aa  a K'ter je po sili prerok kisliga zela,  a ta se naturi lahko v krošno podela. (Vodnik: K'ter je po sili prerok kisliga zela) Gotovo gre za eno od številnih Vodnikovih dvovrstičnih variant v trizložnih me- rilih, ki z razpadom verza na polstišji nakazujejo pravzaprav svojo štiridelno (štirivrstično) zgradbo. 1. Valentin Vodnik: K'ter je po sili prerok kisliga zela; VP 1796 (1) 143 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji J5+Amf8 AA  A Tarice štrukle, pogačo, potico jedó,  A lanovi krajncam rumene cekine nesó. (Vodnik: Kimovec ali september) Verz dvovrstičnice je sestavljen iz jambskega (peterec) in amfibraškega (osmerec) polstišja. Zanimivo je, da je Vodnik napisu v kasnejši redakicji ( MP 1803) spremenil verzno in kitično podobo: zapisal ga je v štirivrstični alpski poskočnici (Amf6/5 xAxA; jambske mere ni ohranil, pesmico pa je v celoti skrajšal za štiri zloge). Motiv za obliko prvotnega zapisa bi težje našli, verjetno pa tu ne gre za enega od številnih Vodnikovih oblikovnih eksperimentov, ki jim je bila podvržena verzna in kitična oblika zlasti štirivrstične alpske poskočnice. Verjetneje je, da se je za tako kasnejšo varianto kitice odločil neodvisno od prvotnega zapisa. 1. Valentin Vodnik: Kimovec ali september; VP 1797 (1) 144 Kitične oblike – Trivrstičnica Trivrstičnica Verjetno gre pri večini trivrstičnic za razširitev dvovrstičnice s podvojitvijo enega od verzov, zlati prvega, na kar kaže tudi pogost razpored rim (aaB ipd.). Podvajanje verzov je običajen postopek že v starejši cerkveni poeziji po Evropi in seveda tudi pri nas. (Gasparov 1996: 107) T4/7 aaB Vsi:  a Čast in hvala,  a vselej dala  B njim se, vaša glada, bo. (Linhart: Matiček se ženi, 10. prizor 4. dejanja) Gre za trivrstičnico (refren) oziroma za prepolovljeno sicer šestvrstično kitico T4/7 aaBccB, ki jo ponavlja zbor v Linhartovem Matičku. 1. Anton Tomaž Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi: 10. prizor 4. dejanja; 1790 (5) D5/Amf5 aaX  a Mantova naša,  a prazna bo flaša,  X prnesi ga še!(Vodnik: Mantova naša) Napis s to kitično obliko je nastal ob ponovnem avstrijskem zavzetju Mantove leta 1799. Glede na to, da so se s proslavljanja avstrijske zmage ohranili trije Vodnikovi zapisi, vsak v svoji kitični obliki pa v enakem ali vsaj zelo sorodnem metru (poleg še omenjenega še trivrstični D6/Amf6 x'aa in štirivrstični D6 a'a'b'b'), bi sklepal, da so, tako kot je vsebina priložnostna, tudi kitične oblike priložnostne, zaradi krat-kega časa, ki je bil pesniku na razpolago, verjetno ne do kraja premišljene (reflektirane) in izdelane, kot je to pri Vodniku sicer navada. Nastanek omenjenih kitičnih oblik je bil po mojem torej prej hipna domislica kot reflektirana odločitev in kaže, da je bil Vodniku v resnici tridelni meter tisti, ki mu je bil najbolj domač. 145 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji 1. Valentin Vodnik: Mantova naša; napis, objavljen v poročilu o proslavi v LN 24. 8. 1799 (1) Amf6/D4 aaB  a Pijane betice  a ku vinske mušice  B k sodu lejte.(Vodnik: Pijane betice) (Podvojeni) amfibraški šesterec in daktilski četverec sta nedvomno v tesni zvezi z alpsko poskočnico. 1. Valentin Vodnik: Pijane betice; rkp. ok. 1795/96 (3) 2. Valentin Vodnik: Te mokre junake; rkp. okr. 1706 (5) D6/Amf6 x'aa  x' Mantova Carjova  a se rada podala,  a bo naša ostala.(Vodnik: Mantova naša) Eden od treh priložnostnih napisov za veselico ob ponovnem avstrijskem zavzetju Mantove (sicer glej komentar pri kitici D5/Amf5 aaX). 1. Valentin Vodnik: Mantova naša; napis, objavljen v poročilu s proslave v LN 24. 8. 1799 (1) D6/Amf8 a'a'B  a' Veséli bódite!  a' Le jo zagódite!  B matere z vama grem iskat. svatov in goscev (Vodnik: Petelinček) Kitična oblika se je ohranila v Vodnikovem prevodu zaključnega dela Kotze- buejevega Petelinčka. Drugi verz je metrična podvojitev prvega, tretji verz kitice je replika, ki jo vedno poje duet, vsak s svojo varianto besedila. 146 Kitične oblike – Trivrstičnica 1. Kotzebue – Vodnik: Petelinček; rkp. (3) T7 AAA  A Žena: Nej te piše uni tat,  A kir je s taboj pil tulkajnkrat.  A Mož: Pusti mene v miro spat! [Piše mene baba v ret!] (Jankovič: Ena lepa pejsem ad eniga pejaniga moža ino žene) Kot varianta trivrstičnice iz zaporedno rimanih trohejskih osmercev T8 aaa se kitica pojavi dvakrat v Slatenskem urbarju (a nobenkrat v popolnoma izčiščeni obliki; drugi verz primera ima, denimo, šibki vzglas in zato osem zlogov). Navedeni primer je zadnja kitica pesmi, ki jo zaključuje še en dodan možev vzklik: »piše mene baba v ret«.59 1. Franc Jožef Jankovič: Ena lepa pejsem ad eniga pejaniga moža ino žene; Slatenski urbar 1712 (2) Amf7 a'a'a'  a' Iz trave omléčenga,  a' po sili me tláčenga,  a' zavžieš me trdiga.(Vodnik: Uganke za Pratiko: 46) Verjetno gre spet za eno od številnih možnih variacij na alpsko poskočnico. 1. Valentin Vodnik: Uganke za Pratiko: 46; rkp. (1) T8/7 xAA  x Bele pole, črno žito;  A nekateri memo gre,  A kaj pomeni, ker ne ve.(Vodnik: Uganke) 59 Navedeni primer bi bilo torej mogoč interpretirati tudi kot dve dvovrstičnici. 147 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Gradnja spominja na romarsko kitico, vendar tu ne gre za metrično podvojitev prvega, ampak drugega verza. 1. Valentin Vodnik: Uganke; MP 1798 (1) T8 aaa  a Žena: Oh, jest vboga sruta stara,  a kir moj mož zame na mara.  a Mož: Pojde ad mene, kurba stara. (Jankovič: Ena lepa pejsam ad eniga pejaniga moža ino žene) Kitična oblika je znana že iz srednjeveške latinske poezije (npr. Dies irae), verjetno jo je pisec poznal iz cerkvene pesmi. 1. Franc Jožef Jankovič: Ena lepa pejsem ad eniga pejaniga moža inožene; Slatenski urbar 1712 (2) 148 Kitične oblike – Štirivrstičnica Štirivrstičnica Amf3/An3 xAxA  x Na postli  A preležim,  x nigdar pa  A ne zaspim.(Vodnik: Uganke za Pratiko: 7) 1. Valentin Vodnik: Uganke za Pratiko: 7; rkp. (1) D3 x'a'x'a'  x' Bol bode  a' rájalo,  x' déblej pri–  a' hájalo.(Vodnik: Uganke za Pratiko: 9) 1. Valentin Vodnik: Uganke za Pratiko: 9; rkp. (1) D3/Kr3 xAxA  x' Volič v  A hlev' stojí,  x' róge pa  A ven molí.(Vodnik: Uganke za Pratiko: 5) 1. Valentin Vodnik: Uganke za Pratiko: 5; rkp. (1) 2. Valentin Vodnik: Uganke za Pratiko: 6; rkp. (1) 3. Valentin Vodnik: Uganke za Pratiko: 8; rkp. (1) 149 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Kr3 XAXA (ABAB)  X (A) Méso zgór,  A (B) meso spód,  X (A) srédi pa  A (B) suh obód.(Vodnik: Uganke za Pratiko: 2) 1. Valentin Vodnik: Uganke za Pratiko: 1; rkp. (1) 2. Valentin Vodnik: Uganke za Pratiko: 2; rkp. (1) 3. Valentin Vodnik: Uganke za Pratiko: 4; rkp. (1) J4 AAAA  A Pomlad' dišim,  A polejt hladim,  A jesen redim,  A pozim gorim.(Vodnik: Uganovavke) 1. Valentin Vodnik: Uganovavke; VP 1796 (1) T4/D5 abab  a Vse odprto,  b vse prebito,  a lačno predrto,  b zmiram pa sito.(Vodnik: Uganke za Pratiko: 17) 1. Valentin Vodnik: Uganke za Pratiko: 17; rkp. (1) D4/5 AAxA  A Sim v Lublan'  A dobro poznan  X mestu, pred mestam,  A nu na Polán.(Vodnik: Plesár) 150 Kitične oblike – Štirivrstičnica Gre za eno od variant alpske poskočnice (upoštevajoč, da amfibraška mera ob izgubi začetnega nenaglašenega zloga, anakruze, lahko alternira z daktilom: daktilski četverec je tako alternacija amfibraškega peterca in daktilski peterec amfibraškega šesterca). 1. Valentin Vodnik: Plesár; PP (4) D4/Amf5 XAXA  X Grozdje masti  A veseli Dolenc  X sladki mošt voz  A bogati Gorenc.(Vodnik: Kozaprsk) Napis je bil prvič objavljen kot dvovrstičnica v VP za leto 1796, Vodnik ga je v MP iz 1803 in kasneje v PP objavil sicer kot štirivrstičnico, a metrično nespremenjene-ga – ohranil je prvotni meter obeh polstišij. Oblikovno gre zopet za eno od variacij alpske poskočnice. 1. Valentin Vodnik: Kozaprsk; MP 1803, PP (1) D4/6 AAb'b'  A Najdemo grad  A zlasti spomlád,  b' živ je zamórčikov,  b' jajčikov, klínčikov.(Vodnik: Uganke za Pratiko: 22) Gre za eno od številnih variant alpske poskočnice. 1. Valentin Vodnik: Uganke za Pratiko: 22; rkp. (1) D4/Amf6 AbAb  A Oginj gasí  b studencova kapla,  A mene toplí,  b zavréva, raztapla.(Vodnik: Uganke za Pratiko: 23) 151 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Gre za varianto štirivrstične alpske poskočnice. 1. Valentin Vodnik: Uganke za Pratiko: 23; rkp. (1) D4/7 XAXA  X Kratek je pust  A ročno pobašte žené  X kratek je ples  A kvatre zakonske dolgé.(Vodnik: Prosenec) Napis je Vodnik objavil prvič v VP za leto 1796 kot dvovrstičnico, metrično napisa kasneje ni predrugačil, le polstišja je zapisal kot samostojne verze (D4+D7 AA > D4/7 XAXA). 1. Valentin Vodnik: Prosenec; MP 1803, PP (1) D5/3 xa'xa' (D5/Kr3 xAxA)60  x Eden za enim  a' tèčeta,  x nigdar se vjeti  a' nèčeta.(Vodnik: Uganke za Pratiko: 16) Gre za prepolovljeni 3-delni osmerec s cezuro namesto šestega zloga. 1. Valentin Vodnik: Uganke za Pratiko: 15; rkp. (1) 2. Valentin Vodnik: Uganke za Pratiko: 16; rkp. (1) 3. Valentin Vodnik: Bohinska Bistrica; rkp. (9) 60 Pri trizložnih merilih, zlasti še če je verz le trizložni daktil, je težko vedno ugotoviti, ali je klavzula daktilska ali moška – v slednjem primeru soda verza namreč ne bi bila več daktila, marveč kretiška trizložna verza (tovrstna zadrega se je izkazala za težavo tu in tam tudi že pri štirivrstičnicah, opisanih v začetku repertoarja: D3 x'a'x'a'; D3/Kr3 x'Ax'A; Kr3 XAXA itn.). 152 Kitične oblike – Štirivrstičnica D5/4 aaBB  a Zdravi fantíči,  a čedne deklíči  B majo živet  B vekoma let.(Vodnik: Vošenje noviga leta, 1799) Gre za varianto alpske poskočnice z daktilskim metrom in paroma zaporedno rimo. 1. Valentin Vodnik: Vošenje noviga leta 1799; PP (1) Amf5 AABB  A Ni bélši labud,  A črnèji vran tud,  B po konjsko razgá,  B dekliško skaklá.(Vodnik: Uganke za Pratiko: 36) Varianta alpske poskočnice iz amfibraških petercev z zaporedno rimo. 1. Valentin Vodnik: Uganke za Pratiko: 36; rkp. (1) Amf5 ABAB  A Odrešen je svet  B železnih nadlog,  A smo Francovi spet,  B zahvalen si Bog!(Vodnik: Od rešen je svet) Priložnostni napis se je ohranil na tarčah, ki so jih postavili na strelskem tekmova-nju v čast zmage nad Napoleonom leta 1814. Kitica je varianta štirivrstične alpske poskočnice iz samih amfibraških petercev (obliko navaja Vodušek 1959: 63). 1. Valentin Vodnik: Od rešen je svet; tarče 1814 (1) 153 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji D5 aabb  a Ból ga ponuja,  a hujše se kuja;  b bol ga napravla,  b huje ga vstavla.(Vodnik: Uganke za Pratiko: 10) Ena od možnih variant alpske poskočnice. 1. Valentin Vodnik: Uganke za Pratiko: 10; rkp. (1) D5 xaxa  x Gréla na lice  a živa sem koža,  x grejem narobe  a stariga moža.(Vodnik: Uganke za Pratiko: 11) Ena od variant alpske poskočnice. 1. Valentin Vodnik: Uganke za Pratiko: 11; rkp. (1) D5/Amf5 xAxA  x Jablane, hruške  A in druge cepé  x cepi v mladosti  A za stare zobé.( Vodnik: Mali traven) Kitica je nastala iz dvovrstičnice, objavljene v VP za leto 1796, ki ji je Vodnik za verz izbral daktilski deseterec (D10 AA). Meje med naglasnimi enotami so pri novem zapisu napisa v obliki štirivrstičnice narekovale opisano metrično ureditev (enako obikovan dvovrstični napis za mesec marec ( Sušec) v istem letniku MP pa je zaradi drugačne postavitve mej med naglasnimi enotami razpadel na D6/4). Gre za eno od variant alpske poskočnice. 1. Valentin Vodnik: Mali traven; MP 1803, PP (1) 154 Kitične oblike – Štirivrstičnica Amf5/6 AAxA  A Preteklo je let  A oblubim ga spet  x prvošim po vrhi  A saj petkrat deset.(Vodnik: Preteklo je let) Varianta alpske poskočnice. 1. Valentin Vodnik: Preteklo je let; LN 4. 1. 1800, PP (1) Amf5/6 AbAb  A Resnično mi je  b lubézniva reka,  A dol vodo liè,  b žit' vino gor téka.(Vodnik: Uganke za Pratiko: 49) Varianta alpske poskočnice. 1. Valentin Vodnik: Uganke za Pratiko: 49; rkp. (1) D5/6 aab'b'  a Bukve jiz Krajna  a polne drekajna:  b nikar ne zdéli ga  b' pusti mu céliga! (Vodnik: pamflet na Knobla) Zapis, varianta alpske poskočnice (Vodušek 1959: 66), je ohranjen v Knoblovi pes-niški zbirčici osmih pesmi Štiri pare kratkočasnih pesmi, ki je izšla 1801. Tretji in četrti verz je Vodnik zapisal še v varianti: »Na pol ne zdéli ga / slédni ma céliga.« Pamflet je ohranjen na notranji strani platnic izdaje Knoblovih pesmi in je nastal verjetno 1801 ali 1802. 1. Valentin Vodnik: pamflet na Knobla; rkp. ok 1802 (1) 155 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji D5/Amf6 xaxa  x Bojl bode pridna  a pozimi predica,  x dajl bo rožlala  a pod pavcam petica.(Vodnik: Svičan) Ena od variant štirivrstične alpske poskočnice. Prvotno je bil zapis dvovrstičen ( VP 1796), in sicer v daktilskem enajstercu, medbesedne meje so narekovale v štirivrstični redakciji delitev na daktilska peterca in amfibraška šesterca. 1. Valentin Vodnik: Svičan; MP 1803, PP (1) Amf6/Kr3 xAxA  x Lepoto da zemli  A toplo lét,  x nedolžnost mladenčam  A rožni cvét.(Vodnik: Rožnicvet) Prvotni zapis ( VP 1796) je bil dvovrstičen Amf6+Kr3 AA. 1. Valentin Vodnik: Rožnicvet; MP 1803, PP (1) D6/4 a'a'x'X (a'a'BB; a'a'x'B)  a' Zdaj pimo tíčino  a' na Cesaríčino  x' (B) (x') zdravje, naj lílila  X (B) (B) večno cvete.(Vodnik: Brambovska dobra volja) Pesem je prevod Collinove Wehrmannslust. Nemška predloga je v nasprotju z Vodnikovimi slovenskimi prevodi objavljena v knjižici, podpisana melodiji, ki pa izkazuje malenkost drugačen obrazec – namesto daktilskih šestercev v prvih treh verzih melodija kroji verz iz ene daktilske in ene kretiške stopice (D3+Kr3). Ker 156 Kitične oblike – Štirivrstičnica Vodnik v uvodu k Brambovskim pesmim, kjer je bil prevod objavljen, govori tudi o petju prav teh pesmi, lahko domnevamo, da so bile vse melodije (in z njimi vred metrični obrazci) Vodniku in sicer slovenskemu bralcu znani. Vodušek (1959: 66) navaja tako kitico kot eno od variant alpske poskočnice. 1. Collin – Vodnik: Brambovska dobra volja; PB (13) D6/4 x'Ax'A  x' Trte se jokajo,  A predno rodé,  x' kir vin pit ôčeo,  A naj se puté.(Vodnik: Sušec) Napis je bil prvotno ( VP 1796) dvovrstični, D10 AA. V nasprotju z napisom za april ( Mali traven) v istem letniku Velike pratike, ki je prav tako pisan v daktilskem desetercu, so medbesedne meje tu zahtevale drugačno metrično organizacijo (napis za marec: D10 > D6/4; napis za april: D10 > D5/Amf5). Vodušek (1959: 63) navaja kitico kot eno od oblik alpske poskočnice. 1. Valentin Vodnik: Sušec; MP 1803, PP (1) Amf6/5 aaBB  a Sto let doživéli  a na nov omladéli  B od prviga spét  B začnemo živét.(Vodnik: Sto let doživéli) Kitica je oblika alpske poskočnice (Vodušek 1959: 66). 1. Valentin Vodnik: Uganke za Pratiko: 42; rkp. (1) 2. Valentin Vodnik: Sto let doživéli; tisk na posebnem listu, 1802; PP (1) 157 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Amf6/5 aBaB (xAxA)  a (x) Je kaša zavrela,  B (A) se trga kej nít?  a (x) Moj sosed kaj dela,  B (A) sem barat že sit.(Vodnik: Je kaša zavrela) Štirivrstična kitica s prestopno izmenjavajočima se amfibraškima šestercema in petercema je najbolj priljubljena Vodnikova kitična oblika, v literarni vedi in sicer znana kot alpska poskočnica. To kitično obliko naj bi na Slovensko dobili iz nemškega kulturnega prostora (ples štajriš) (Vodušek 1959: 55; Bjelčevič 1998/99: 92), pojavila pa se je v slovenski ljudski pesmi vsaj že sredi 18. stoletja, in sicer kot osemvrsič- nica Amf6/5 s prestopno rimo aBaBcDcD (Höfler 1975: 100–1). Da jo je Vodnik poznal iz ljudskega izročila, priča tudi tretja kitica iz njegove rokopisno ohranjene pesmi Moj spominek: »Kar mat je vučila, / me mika zapet, / kar starka zložila, / jo lično posnet.« Neposredni vir, iz katerega je Vodnik sprejel enajstzložni amfibraški verz, pa je nemara Devov prevod druge pesmi iz Denisove pesnitve Der Zwist der Fürsten, besungen von Sined Barden 1778, objavljenem v drugem zvezku Pisanic (Koruza, 1993: 238–9), čeprav bi lahko našel pobudo za oblikovanje štirivrstičnice tudi v drugih Devovih verzifikacijah, na primer v nekaterih arijah Belina (prva arija nimf ali arija Belina in nimf), predvsem pa konec recitativa, ki ga v drugem dejanju pojejo Burja in nimfe – tu je zaključek v nasprotju z obema arijama, kjer se alpska poskočnica pojavlja variirana, spisan v štirivrstični alpski poskočnici, Amf6/5 aBaB: (nimfe) »Oltar ti zidale / na bomo nigdar. / Me tebe ald'vale / na bomo nigdar.«). Je pa v tistem času nastal tudi Zoisov zapis Planšarja, pisan v isti kitici, ki ga je Vodnik verjetno poznal. Amfibraški enajsterec je pri Vodniku doživel več modifikacij. Lahko je razpadel na polstišja, tako je pri Vodniku nastala popularna štirivrstična alpska poskočni-ca Amf6/5 z rimami xAxA, kasneje iz tega verjetno aBaB. Lahko se je enajsterec skrajšal za zlog (D10) in se razpisal kot štirivrstičnica (D6/4; D5/Amf5), lahko se je skrajšal za več zlogov (npr. Amf6, Amf5), taka dvostišja se lahko sestavljajo v novo kitico (Amf6/5 aaBB) ipd. Skratka, kot je razvidno iz popisa celotnega Vodnikovega kitičnega repertoarja, je Vodnik iz alpske štirivrstičnice s pomočjo krajšanj in podvojitev izpeljal množico novih kitičnih oblik, ki se zdijo kot monu-mentalen formalni eksperiment v sicer miniaturnih, predvsem štirivrstičnih kitič- nih oblikah. 158 Kitične oblike – Štirivrstičnica 1. Žiga Zois: Planšar; rkp. ok 1795 (16) 2. Valentin Vodnik: Je kuharca stara; rkp. Zoisova koresp., ok. 1796 (1) 3. Valentin Vodnik: Je kaša zavrela; LN 4. 1. 1797, PP (3) 4. Valentin Vodnik: Za novo leto; LN 3. 1. 1798, PP (1) 5. Valentin Vodnik: Če manka desnica; LN 10. 11. 1798 (1) 6. Valentin Vodnik: Vojšenje noviga leta; LN 5.–12. 1. 1799, PP (1) 7. Valentin Vodnik: Nemorem lagati; LN 4. 1. 1800 (1) 8. Valentin Vodnik: Veselo se kaže; tiskano na posebnem listu, 1802, PP (1) 9. Valentin Vodnik: Uganke za Pratiko: 50; rkp. (1) 10. Valentin Vodnik: Velki traven; MP 1803, PP (1); VP 1796: Amf 11 AA 11. Valentin Vodnik: Velki srpan; MP 1803 (1); VP 1796: Amf 11 AA 12. Valentin Vodnik: Kimavic; MP 1803, PP (1); VP 1796: J 5+Amf 8 AA) 13. Valentin Vodnik: Pravlica; PP (2) 14. Valentin Vodnik: Iliria oživlena; Pismenost 1811 (22) 15. Boileau – Vodnik: ' Naj pesem umetna' ; Lhomond: fr.-slov. slovnica, 1811(1) 16. Valentin Vodnik: Premagova veselica 1814; napis na traku, 1814 (4) 17. Valentin Vodnik: Kratka pa krepka; rkp. (1) 18. Valentin Vodnik: Zdrúženci 1813 do 1815; rkp. (1) 19. Valentin Vodnik: Ilirija zveličana; rkp. (25) 20. Valentin Vodnik: Moj spominek; rkp. (7) 21. Valentin Vodnik: Milje; rkp. (22) 22. Valentin Vodnik: Vinske mušice; rkp. (5) 23. Valentin Vodnik: Cvetje; rkp. (6) 24. Valentin Vodnik: Jeklénice; rkp. (5) Amf6/D5 xaxa  x Si letala nisko,  a zbérala cvétje,  x nanašala mladim  a celo poletje.(Vodnik: Star pevic ne boj se peti) Kitica je ena od možnih variant alpske poskočnice. 1. Valentin Vodnik: Star pevic ne boj se peti; PP (6) 159 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji D6/5 a'ba'b (x'ax'a)  a' (x') Solze pretákala,  b (a) šmarnice plela,  a' (x') Miljeta čakala,  b (a) pesnico pela (Vodnik: Miljca) Ena od variant alpske poskočnice (Vodušek 1959: 63). 1. Valentin Vodnik: Uganke za Pratiko: 13; rkp. (1); prvi verz bi lahko imel zadnjo stopico tudi kretiško z moško klavzulo 2. Valentin Vodnik: Uganke za Pratiko: 14; rkp. (1); prvi verz bi lahko bil Kr6 3. Valentin Vodnik: Miljca; rkp. (17) D6/Amf5 x'x'x'A  x' Trósili, vénčali  x' gaz Premagávčovo  x' Milmu porèčemo  A zdrav dòšel Fronc bod!(Vodnik: Mirov god) 1. Valentin Vodnik: Mirov god 11. srpana 1814; napis na traku, 1814 (4) D3+Kr3/D5 AbAb  A Kakor je češnov cvéd  b tako je trte;  A kakor je d'narjov sléd,  b pipe odprte.(Vodnik: Sušec ali marcius) Kitica ima isti izvor kot štirivrstičnica D6/5 a'ba'b, le da je tu druga stopica v lihih verzih (trizložni daktil) nadomeščena s trizložnim kretikom. 1. Valentin Vodnik: Sušec ali marcius; VP 1797, MP 1803, PP (1) 160 Kitične oblike – Štirivrstičnica J6 ABAB  A Lenora, bral sem te,  B al videl več, ked bral,  A in, oh, še videm, še,  B kar sem od tebe bral. (Dev: Občutenje tega srca nad pesmejo od Lenore) Štirivrstičnica je nastala z razpadom aleksandrinskega dvostišja z zaporedno mo- ško klavzulo J12 (6+6) na polstišja. 1. Anton Feliks Dev: Občutenje tega srca nad pesmejo od Lenore; Pis 1781 (8) (T)6 xaxa (abab)  x (a) Mogel bi se skriti  a (b) sluga od radosti  x (a) i mogel bi imeti  a (b) tuge ter žalosti.(anonim: Zorja moja zorja) Morda je verz nastal z osamosvojitvijo polstišij silabičnega (oziroma troheiziranega) t. i. panonskega dvanajsterca na samostojne verzne enote. Odstopanja so številna tako v verzu kot v rimi. 1. anonim: Cantio de Rakoczio; Martjanska pesmarica 16./17. stol. (17) 2. anonim: 'Zorja moja zorja' ; Martjanska pesmarica 16./17. stol. (13) Amf6 xaxa  x Okrade mi hajdo  a nedolžna tatíca,  x čebelárju nanaša  a debelo mošníco.(Vodnik: Velki srpàn) Kitica je varianta štirivrstične alpske poskočnice, v kakršni je bil napis zapisan še v MP leta 1803 (ta pa je nastal iz dvovrstičnice Amf11 AA, objavljeni v VP 1796). 161 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Za objavo v PP je Vodnik moški klavzuli v sodih verzih nadomestil z (zvočno ne popolnoma ujemajočima se) ženskima (tatjé > tatíca, mošné > mošníco). 1. Valentin Vodnik: Velki srpàn; PP (1) D6 a'a'b'b'  a' Prémočna Mantova,  a' ti si čast Krajova,  b' srečo ti vôšimo,  b' nam pa mir prôsimo.(Vodnik: Mantova naša) Kitica je ena od možnih variant alpske poskočnice. 1. Valentin Vodniki: Mantova naša; LN 24. 8. 1799 (1) D6/Amf6 x'ax'a  x' Záplata záplato  a nejštéta pokriva,  x' nosi jih kožíca,  a ni zanke, ne šiva.(Vodnik: Uganke za Pratiko: 18) 1. Valentin Vodnik: Uganke za Pratiko: 18; rkp. (1) T6/J8 aBaB  a Lanska pratka stavi:  B železen tresk in bronov grom,  a letašna pa pravi:  B očeta, pokoj, mir dobóm.(Vodnik: Leto 1814) Morda je Vodnik kitico skonstruiral sam: trohejski šesterec mu je bil verjetno znan nemara iz ljudske ali Devove verzifikacije, jambski osmerec iz cerkvene pesmi. 1. Valentin Vodnik: Leto 1814; rkp. (1) 162 Kitične oblike – Štirivrstičnica T2+D5/Kr3 aaBB  a Bela poljska planjáva  a žito sama črnjáva;  B memo gré,  B kdor ne vmé.(Vodnik: Uganke za Pratiko: 20) 1. Valentin Vodnik: Uganke za Pratiko: 20; rkp. (1) D7/5 AAbb  A Bratec na bratcu stojí,  A zobljeta zrnje jedi:  b eden jih mane,  b druj se ne gane.(Vodnik: Uganke za Pratiko: 24) 1. Valentin Vodnik: Uganke za Pratiko: 24; rkp. (1) J7/6 aaBB  a Žerjav letí na ptuje,  a se zima prbližuje;  B saj to je v pratki res,  B če dost lažá je vmes.(Vodnik: Kozaprsk) Predloga za to kitično obliko je isti napis v VP za leto 1797 iz dveh paroma zaporedno rimanih trohejskih osmercev in sedmercev, verzi so bili prvotno torej daljši za poudarjen zlog na začetku. Gotovo pa je Vodnik kombinacijo jambskega sedmerca in šesterca poznal tudi iz cerkvene poezije (verz t. i. hildebrandske kitice). 1. Valentin Vodnik: Kozaprsk; MP 1803, PP (1) 163 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji J7/6 aBaB  a Na eni tenki niti  B prvezan je sedel  a na svoji močni kiti  B en grozovitne lev.(Dev: Lev inu podgana; Pis rkp. b) Gre za t. i. kratko hildebrandsko štirivrstičnico, ki je nastala po razpadu dolgega verza J13 (7+6) s cezurnimi rimami, značilnega za starejšo obliko hildebrandske štirivrstičnice, na polstišja. (Ludvik 1978: 18–9) 1. Anton Feliks Dev: Na krajnske fante: kurje boj; Pis rkp. a (20) 2. Anton Feliks Dev: Lev inu podgana; Pis rkp. b (22), Pis rkp. a (12), tu pod naslovom Na nahvaležnost: lev inu podgana. Amf7/6 a'a'bb  a' Brez mene nič lépiga,  a' zeleniga, béliga.  b Poprašaj očesa,  b kaj neki sem čésa.(Vodnik: Uganke za Pratiko: 48) Verjetno je izvor iskati v varianti alpske poskočnice, in sicer v štirivrstičnici Amf6/5 aaBB (npr. uganka s št. 42 med rokopisnimi Ugankami za Pratiko). 1. Valentin Vodnik: Uganke za Pratiko: 48; rkp. (1) T7 AABB (AAAA)  A (A) Biba leze, bivol ni;  A (A) tovor nese, osel ni;  B (A) roge jima, kozel ni;  B (A) kaj je neki, kaj se t zdi. (Vodnik: Uganke za Pratiko: 33) Verz je sicer značilen za romarsko kitico, vendar se tovrstna kitica že v latinski poeziji pojavlja kot samostojna kitična oblika (kjer sedmerec ni v povezavi z osmercem). 164 Kitične oblike – Štirivrstičnica 1. Franc Jožef Jankovič: Ena lepa pejsem ad eniga pejaniga moža ino žene; Slatenski urbar 1712 (1) 2. Valentin Vodnik: Svičan; PP (1); prvotni zapis v VP 1797 (tudi v MP 1803) T8/7 aaBB 2. Valentin Vodnik: Velki traven; VP 1797, MP 1803, PP (1) 3. Valentin Vodnik: Uganke za Pratiko: 33; rkp. (1); zadnja uganka v vrsti osmih, pisanih v štiri- do devetzložnem troheju T7/8 AAbb  A Kakor Jernej vremení,  A jesén cela se drží,  b večkrat z' enga sam'ga dneva  b rada pride dolga réva.(Vodnik: Velki srpan ali avgust) Kitica morda izhaja iz romarske štirivrstičnice. 1. Valentin Vodnik: Mali srpan ali julius; VP 1797, MP 1803, PP (1) 2. Valentin Vodnik: Velki srpan ali avgust; VP 1797, MP 1803, PP (1) 3. Valentin Vodnik: Kimovec ali september; VP 1797, MP 1803, PP (1) 4. Valentin Vodnik: Gruden, božičnik ali december; VP 1797, MP 1803, PP (1) J8/6 ABAB  A Presvetli Cesar vabi nas  B na domovine bran,  A grmi že mesto, trg nu vas  B k banderu ven na plan.(Vodnik: Pesem brambovska) Vodnik je v zbirčici Pesmi za brambovce (1809) na prvo mesto postavil prevod pesmi Josefa Richterja Lied auf die Landwehr iz leta 1808 (Kos 1988: 404). Taka kitič- na oblika je znana pod imenom »Chevy-Chase-Strophe« (Frank 1993: 140–141). 1. Richter – Vodnik: Pesem brambovska; PB (10) 165 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji D8/6 aab'b'  a Sem te pet–, šestkrat prerasla,  a tolkrat te sladko napasla  b' nočeš me zèlene,  b' rad boš me črnjene.(Vodnik: Uganke za Pratiko: 21) 1. Valentin Vodnik: Uganke za Pratiko: 21; rkp (1) T8/7 aaBB Matiček:  a Zdej zapojmo, zdej ukájmo!  a Eden drugmu ogen dajmo!  B Jeza, žalost le na stran!  B Dons je moj veseli dan. (Linhart: Matiček se ženi, 18. prizor 5. dejanja) Varianta romarske štirivrstičnice. 1. Jurij Japelj: Oda na god ene mlade gospodične; rkp. ok. 1783 (9) 2. Anton Tomaž Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi, 4. prizor 2. dejanja, 18. prizor 5. dejanja; 1790 (5) 3. Valentin Vodnik: Svičan ali februar; VP 1797, MP 1803 (1); v PP je napisu prvi in drugi verz skrajšal za zlog (T7 AABB) 4. Valentin Vodnik: Kozaprsk ali oktober; VP 1797 (1); v MP 1803 in PP je napis v vseh štirih verzih skrajšal za začetni poudarjeni zlog (J7/6 aaBB) 5. Valentin Vodnik: Listagnoj; MP 1803, PP (1); v VP 1797 ima napis takole podobo: Amf3+D5/T7 aaBB, kombiniran prvi verz (Amf3+D5) je ostal tudi še v redakciji v MP 1803 in PP, drugi je v omenjenih dveh redakcijah brez dvoma T8 (»pride rada huda zima«). T8/7 aBaB  a Grem visoko pit Savíco  B lepih pesmi hladni vir,  a mojstra pevcov na zdravíco  B naj mi teče ta požír.(Vodnik: Na sebe) 166 Kitične oblike – Štirivrstičnica Ta kitična oblika izvira iz stare latinske himnike (Frank 1993: 180). Na Slovenskem se je pojavila v cerkvenih pesmih pri romarskih pobožnostih križevega pota, prvič pri Stržinarju leta 1729, in sicer kot osemvrstičnica T8/7 s prestopno rimo aBaBcDcD (Höfler 1975: 103–4), od tod tudi ime romarska kitica. Hildebrandska (J7/6) in romarska kitica »sta se v nadaljnjem slovenskem cerkvenem pesništvu tudi drugače razširil/i/ in sta pozneje pomenil/i/ najpogostejšo obliko slovenske cerkvene pesmi« (Höfler 1975: 104). Prvič se taka kitica v slovenski posvetni poeziji pojavi v Eni lepi pejsmi ad eniga pejaniga moža ino žene v Slatenskem urbarju. Kitica se v večji meri začne v posvetnem pesništvu uporabljati šele z Devom in Vodnikom, ki sta jo gotovo poznala iz slovenskih nabožnih in ljudskih pesmi. Je pa tudi Japelj zapisal nekaj pesmi s tako kitično obliko, le da so vse ostale v rokopisu. 1. Franc Jožef Jankovič: Ena lepa pejsem ad eniga pejaniga moža ino žene; Slatenski ubrar 1712 (1), tu razpored rim xAxA 2. Anton Feliks Dev: Nezvestoba; Pis 1781 (30) 3. Jurij Japelj: Kaku se na Krajnskim prosu mane; rkp. ok. 1783 (14) 4. Jurij Japelj: Otročja postela na kmetih; rkp. (11) 5. Hagedorn – Japelj: Jeza; rkp. (8) 6. Valentin Vodnik: Prosenc ali januar; VP 1797, MP 1803, PP (1) 7. Valentin Vodnik: Pravlovca Kos inu brezen; MP 1798, PP ( Kos inu sušic) (7) 8. Valentin Vodnik: Pesem od zveličaniga Leonarda iz Porto Mauricio; natis na posebnem listu, 1798 (14) 9. Kotzebue – Vodnik: Petelinček (komedija, sklep); rkp. (2) 10. Valentin Vodnik: Na sebe; PP (1) 11. Valentin Vodnik: Vršac; PP (10) 12. Valentin Vodnik: Pravlica Sraka inu mlade; PP (4) 13. Valentin Vodnik: Pravlica Nemški inu krajnski kojn; PP (3) Amf3+D5/T7 aaBB   a Na sonce svetga Martina   a prihaja velika zima.  B Deslih dobro začne gret,  B je le vendar babje let.(Vodnik: Listovgnoj ali november) Kitico je Vodnik v obeh kasnejših redakcijah ( MP 1803 in PP) objavil predelano kot varianto romarske štirivrstičnice (T8/7 aaBB). 1. Valentin Vodnik: Listovgnoj ali november; VP 1797 (1) 167 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji 8 aabb (abab) xxxxxxxx a (a) Žalosno vidim grlico xxxxxxxx a (b) pijoč motno vodico, xxxxxxxx b (a) potlam jo vidim sedečo xxxxxxxx b (b) na suhom drevci vrhonci. (anonim: 'Žalosno vidim grlico' ) Pri obeh pesmih, ohranjenih v Martjanski pesmarici, so številni odstopi tako v verzu kot v rimi. Taka kitica je pogosta pri slovenskih protestantih v 16. stoletju, ki pa se je praviloma pela na melodijo z jambskim ritmom. 1. anonim: 'Moja poštena gospoda' ; Martjanska pesmarica 16./17. stol. (22) 2. anonim: 'Žalosno vidim grlico' ; Martjanska pesmarica 16./17. stol. (22) T8 aabb  a Žena: Ko sem, sruta, mlada bila,  a ni me lakota gonila.  b Mož: B/o/di stara, bodi mlada,  b kdu te, butara, naj lada. (Jankovič: Ena lepa pejsem ad eniga pejaniga moža ino žene) Pri obeh pesmih iz Slatenskega urbarja, ki sta pisani v taki kitici, so številna odstopanja tako v verzu kot v rimi. 1. Franc Jožef Jankovič: Ena lepa pejsem ad eniga pejaniga moža ino žene; Slatenski urbar 1712 (6) 2. anonim: 'Jest vboga revna sruta' ; Slatenski urbar 1712 (4) T8 abab  a Tonček: Žalostna je duša moja,  b misli moje so v Lublani.  a Jerca: Tihu bodi, jest bom tvoja,  b le ostani, le ostani. (Linhart: Matiček se ženi, 18. prizor 5. dejanja) 168 Kitične oblike – Štirivrstičnica Linhart je kitico verjetno napravil iz podvojenega rimanega trohejskega dvostišja (T8 aa), tako da je verze prestopno zrimal. 1. Anton Tomaž Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi, 18. prizor 5. dejanja (1) D8/Amf8 aaBB  a Zdiha, smehlá se mu lice,  a mehke podaja ročíce,  B poskuša pa jablance trest  B navada je taka pri mest'.(Vodnik: Pomlad) 1. Valentin Vodnik: Pomlad; rkp. (6) D8/Amf8 aBaB  a Zbudi se kranjska Modrica,  B zadosti si spala do zdej!  a Al ni očitna pravica  B d' obudena boš za naprej? (Vodnik: Zbudi se kranjska Modrica) 1. Valentin Vodnik: Zbudi se kranjska Modrica; posvetilo, natisnjeno na naslovni strani v Trstu izšle Franulove italijansko-slovenske slovnice Saggio grammaticale italiano-cragnolino iz leta 1811 (1) D8/10 aaBB  a Písana, skrivna zavjáča  a daleč po svet' se zatača,  B jézdi, al vozi jo, nòsi jo peš,  B vedno besédna, kaj pravi, ne veš. (Vodnik: Uganke za Pratiko: 25) 1. Valentin Vodnik: Uganke za Pratiko: 25; rkp. (1) 169 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Amf9/D5+D4 aaBB  a Krajnc, tvoja dežela je zdrava,  a za pridne nje lega ta prava:  B pojle, kupčija, rude, goré,  B nogradi, gojzdi tebe redé. (Vodnik: Krajnc, tvoja dežela je zdrava) Tretji in četrti verz kitice vsak s po dvema polstišjema tvorita pravzaprav alpsko poskočnico brez začetnega nepoudarjenega zloga (D5/4 xAxA); pesem, izvorno štirivrstičnica, je bila v kasnejši redakciji ( PP) zapisana kot šestvrstičnica: prvemu in drugemu verzu, ki sta ostala amfibraška deveterca (v kasnejši redakciji je prvi verz brez anakruze), sledi prestopno rimano četverostišje D5/4. 1. Valentin Vodnik: Krajnc, tvoja dežela je zdrava; VP 1795 (3); v kasnejši redakciji ( PP) znana pod naslovom Pesma na moje rojake 9/10/5/8 aaxa xxxxxxxxx a Tretjoj je pak ime Anica, xxxxxxxxxx a oči i lica kako papinga, xxxxx x lejpa visoka, xxxxxxxx a junake vsigdar spomina.(anonim: Tužil se je jeden mladenec) Verz, rabljen v pesmi, je silabičen z mnogimi odstopanji, tudi pri rimi (aabb itn). 1. anonim: ' Tužil se je jeden mladenec' ; Martjanska pesmarica 16./17. stol. (8) Amf5+Amf5/Amf11 AABB (AAAA)   A Kok' urnu drdra Lublana v pojlé,   A junaki kir nje že v vrstah stojé.  B (A) K veselemu ognu, kir brom njim žvenkla  B (A) že turške, ter bobn v čin njega bunkla. (Dev: Na muštro lublanskeh žovnirjov v ležišu) Morda je pobudo za tako kitično obliko dobil pri Denisovi pesnitvi Der Zwist der Fürsten oziroma ob lastnem prevodu drugega in tretjega speva iz nje, ki imata za 170 Kitične oblike – Štirivrstičnica osnovo štirivrstičnico iz amfibraških parno rimanih enajstercev (Amf11 AABB), ki pa niso vedno dosledno uresničeni. Devov prevod je bil objavljen v drugem zvezku Pisanic (1780). 1. Anton Feliks Dev: Na muštro lublanskeh žovnirjov v ležišu; Pis rkp. b (13), Pis rkp. a (13), tu z daljšim naslovom Na muštro lublanskeh žovnirjov pod Šmarno goro v lejti 1781. po eni turški viži Amf6+D4/Amf6 Abb  A K'ter hočejo moje jabuka jest,  A ni treba nikol jim mene otrest;  b le deblu poderi,  b pod mano poberi.(Vodnik: Uganovavke) Kitica je (pravzaprav šestvrstična) varianta alpske poskočnice: prvi dve vrstici tvorita s svojimi polstišji obiko štirivrstične alpske poskočnice (pri kateri sta sodi (pol)stišji namesto amfibraških petercev štirizložna daktila), drugi dve vrstici sta pač tudi neposredno prevzeti iz alpske poskočnice. 1. Valentin Vodnik: Uganovavke; VP 1796 (1) sapfiški enajsterec/adonij (T4+D3+T4/D3+T2) aaab (xxxx)  a (x)  a (x)   a (x)  b (x) Naša Cesarica dvorjane zbira sveste, in razumne, katerih rama trudnih delou težo z veselim licem nesti zamore.(Lavrin: Parafrasi) 171 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Za dar Tvoj vsa hvala bod' Teb' Bogina, daj še spévoréškega pit' men' vina, ter bom verglal, dokler ta piš v iz drina se naraskole. (Vodnik: Prošna na Krajnsko Modrino) Štirivrstična kitica iz treh sapfiških enajstercev in adonija je, kakor enajstzložni verz opisane mere, dobila ime po antični pesnici Sapfo, (mala) sapfična kitica; v dobi razsvetljenstva je bila, kakor sploh vse antično, zelo priljubljena v nekaterih evropskih književnostih (Gantar 1978: 48-51, 183–184), kot odmev klasicizma pa se je pojavila tudi v naši poeziji. Prvo pesem, pisano v sapfiški kitici, zasledimo v ve- čjezični pesniški zbirki (zborniku) Raccolta di composizioni e di poesie italiane itn., ki je izšla v Gorici leta 1779 na čast knezu Filipu Kobenclu (po klasični antični maniri verzov ni rimal); pesem, priložnostno verzifikacjo, je spisal vipavski župnik Andrej (Jožef) Lavrin. Dve leti kasneje je v Pisanicah Vodnik objavil trikitično Prošno na Krajnsko Modrino, v istem letu pa tudi Linhart tri pesmi v sapfiških kiticah, vendar pisane v nemščini (objavljene so bile v Blumen aus Krain); tudi Japelj je v Zbranih molitvah leta 1786 objavil prevod 50. (51.) psalma v sapfiških kiticah (rime aabb). (Gantar 1978: 180–183) 1. Andrej Jožef Lavrin: Parafrasi; Raccolta di composizioni e di poesie italiane, Gorica 1779 (9) 2. Valentin Vodnik: Prošna na Krajnsko Modrino; Pis 1781 (3) Amf6+D5/D10 aaBB   a Navada je novu letu vošíti,   a al res, al z jezikam; more se st'riti,  B delovcam nese bogate darí,  B prat'karje v'časi tud kaj doletí. (Vodnik: Novu letu se voši) Štirivrstično kitico je v kasnejši redakciji v PP preoblikoval v osemvrstičnico, kjer se prepletajo amfibraški šesterci ter daktilski in amfibraški peterci – gre torej zopet za neposreden vpliv trizložne mere ter šest- in petzložnih verzov alpske poskočnice. 1. Valentin Vodnik: Novu letu se voši; VP 1796 (7) 172 Kitične oblike – Štirivrstičnica Amf11(6+5) AABB  A Kok' biteske trobec v svoj pirnč troblà!  A Kok' pišv postranska z rogmi vred žvergla!  B Grumlà koku bobn v med njeh glas srdit!  B Žvenklal je, žvenklal je nam Jožefov štit! (Dev: Der Zwist der Fürsten: druga pesm) Dev je pobudo za to kitico, ki se oblikovno od predloge razlikuje, dobil v sami Denisovi pesnitvi, verjetno prav v drugem spevu predloge, ki »sestoji iz sedemnajstih štirivrstičnih kitic, sestavljenih iz polsvobodnih verzov s tremi ali štirimi poudarki, v katerih je zaznavna daktilska osnova.« (Koruza 1993: 191) Tudi drugi in tretji spev Denisove pesnitve, ki imata v Devovem prevodu (ne pa v predlogi) enak kitični obrazec, mnogokdaj odstopata od predvidene metrične sheme. Vodnik naj bi pobudo za kitico Zadovolnega Krajnca, ki ga je objavil v Pisanicah leto po Devovem prevodu Denisa, dobil v enajsti kitici drugega speva Devovega prevoda, kjer je Dev namesto samih moških klavzul v prvem dvostišju uporabil žensko (Amf12(6+6)/11(6+5) aaBB). 1. Denis – Dev: Der Zwist der Fürsten, besungen von Sined den Barden 1778: druga pesm; Pis 1780 (18) 2. Denis – Dev: Dez Zwist der Fürsten, besungen von Sined den Barden 1778: tretja pesm; Pis 1780 (20) J12(6+6)/6 (A)B(A)BCC  A B Neč ti mi živ na daš, po smrti praveš, dal  A B boš meni, kar imaš. Oh, se že nise bal,  C de b' si na vošil jest,  C te skorej v jamo nest'. (Dev: Na prazne obete) Gre za prevod krajše Marcialove latinske predloge (kot navaja Dev sam pod epi- gramom, je povzemal iz 11. knjige 37. poslanico). Štirivrstičnici je za verz izbral varianto zaporedno rimanega aleksandrinskega dvostišja z moško klavzulo in notranjo rimo ter nato še dve rimani polstišji. 1. Marcial – Dev: Na prazne obete; Pis rkp. a (1) 173 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Amf12(6+6)/11(6+5) aaBB  a Men' sonce iz straže Hrovatske gor' pride,  a in na Koratanu za hribe zajide,  B iz burjo me Štajerc pozimi hladí,  B iz jugam mi Lah po lejt' čelu potí. (Vodnik: Zadovolne Krajnc) Štirivrstičnica, sestavljena iz dolgih dvanajst– in enajstzložnih amfibraških verzov, ki naj bi jo Vodnik prevzel iz Devovega prevoda Der Zwist der Fürsten (Koruza 1993: 238–9), je verjetno skupaj z Vodnikovim poznavanjem ljudske godčevske pesmi vred vplivala na tako bohoten razvoj alpske poskočnice in vseh njenih številnih variant in izpeljav v njegovem pesmiškem opusu. V drugi redak- ciji, objavljeni v VP 1797, je že zapisana kot osemvrstičnica, katere zadnji štirje verzi so najbolj standardna oblika štirivrstične alpske poskočnice (Amf6/5) s prestopno rimo. 1. Valentin Vodnik: Zadovolne Krajnc; Pis 1781 12(6+6) aaaa (xxxx, xaax) xxxxxx xxxxxx a (x) (x) Poslünte da esi prosim vas gospoda, xxxxxx xxxxxx a (x) (a) ka bom vam jas pravo od toga naroda, xxxxxx xxxxxx a (x) (a) šteri v zimi v hiži pr peči se gloda, xxxxxx xxxxxx a (x) (x) ar ga mras mentüje od vsakoga hoda. (David Novak: Versus Vandalici) Gotovo drugačnega izvora kot aleksandrinec, čeprav podoben (s cezuro po šestem zlogu), je verz dolge epske pesnitve o Zrinjskem v Martjanski pesmarici in verz No-vakove pesmi iz 1774. Verz je tu silabični dvanajsterec, t. i. panonski dvanajsterec, rime v pesmi o Zrinjskem velikokrat ni ali pa sta rimana le drugi in tretji verz (xaax) in odstopanja so številna tako v verzu kot v rimi. Pri Novakovi pesmi je rima zaporedna aaaa. 1. anonim: 'Čakovom Turni' ; Martjanska pesmarica 16./17. stol. (94) 2. David Novak: Versus Vandalici; rkp. (8) 174 Kitične oblike – Štirivrstičnica J12(6+6) AABB  A Pod milem Bogam sladku naš Cesar spi,  A klobuk je vajkšenca. Kje tok' en krajl leži? [] B – – – – – – – – – – – – – Nekjer. [] B Na čudi se, naš Jožef je žovnjer.(Dev: Epigrama) Kitica je nemara aleksandrinsko četverostišje iz aleksandrincev s samimi moškimi klavzulami (tovrstne sekvence, le da po navadi paroma žensko in nato moško rimane, so bile pri nekitičnih pesmih v Pisanicah – večinoma kar po Devovi zaslugi – dokaj pogoste), lahko pa gre za Devovo igračo, saj bi lahko zadnja dva okrnjena verza sestavili ravno v jambski dvanajsterec, enakovreden prvima dvema, le da je slednji zaradi rime nesimetrično razbit v dva dela (o tem Koruza 1993: 54). 1. Anton Feliks Dev: Epigrama; Pis 1779 (1) T12 (6+6) aabb  a Pavla oče mene za moža imeti,  a al' jest nočem Pavle za ženo si vzeti.  b Pavla je prestara. Ja, ke b' starše bila  b že, be otl jest, de brž se spet zločila. (Dev: Na Pavlo) Navedena pesmica je prepesnitev krajšega Marcialovega osmega epigrama iz 10. knjige, kot Dev sam navaja vir v rokopisu pod prepesnitvijo. 1. Marcial – Dev: Na Pavlo; Pis rkp. a (1) J13(6+7)/Amf6 abba  a Podrt je hrast, leži! Oh, strela je rezbila  b vse njega vršiče,  b košate gojzdiče.  a Oh, strela, strela je njega v prah sprebrnila. (Dev: Der Zwist der Fürsten: prva pesm) 175 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Tako kitico je Dev uporabil v prepesnitvi prvega speva Denisove pesnitve Der Zwist der Fürsten. V nasprotju z Denisom, ki je uporabil (nerimano) alkajsko kitico (Koruza 1993: 191) gre za kombinacijo dveh trinajstzložnih aleksandrincev, med katera je Dev postavil amfibraška šesterca, kar priča o zanimivi sintezi dveh, po provenienci tako različnih si meril, kot sta aleksandrinec, ki naj bi bil alternacija heksametra (torej gre za verz t. i. visoke literature), in trizložna, pravzaprav plesna mera alpske poskočnice. 1. Denis – Dev: Der Zwist der Fürsten, besungen von Sined den Barden 1778: prva pesm; Pis 1780 (8) J13(6+7)/12(6+6) aaBB  a Pr mraku se Škarkon poda ven na dvoriše.  a Žival hiti k njemu, vsa mu dopasti iše.  B Z' lubezne (mene on) de se je skupisšla,  B jest: de prekumernu je dans večirjala. (Dev: Na Škarkona) Dev je kot samostojno kitico uporarbil štirivrstični niz aleksandrincev, kakršne-ga pogosto najdemo v Pisanicah pri (Devovih) nekitično pisanih pesmih (v istem zvezku Pisanic recimo Vesele krajnskeh Modric na prihod njeh Belina itn.). 1. Anton Feliks Dev: Na Škarkona; Pis 1780 (1) J13(6+7)/12(6+6) aBaB  a Kok bela se ked sneg, k Rozini prave Mina:  B Mordej ki kredo ješ, de te tok bledo stri?  a O kaj še! prave ta, le na pijem jest vina  B ked ti, katiru te kufreno naredi. (Dev: Gartroža inu mrciza) Tako kot pri J13/12 aaBB gre tudi tu za štirivrstični niz aleksandrincev, pogosto rabljen v (Devovih) nekitično pisanih pesmih v Pisanicah (v istem zvezku recimo Sodne dan enega pijanca itn.), ki ga je uporabil kot samostojno kitično obliko. 1. Anton Feliks Dev: Gartroža inu mrciza; Pis 1781 (1) 2. Anton Feliks Dev: Na krajnske fante: kurje boj; Pis rkp. a (1), zaključna kitica (Po-etova) 176 Kitične oblike – Štirivrstičnica T15(8+7) (a)B(a)B(c)D(c)D  a B  a B  c D  c D Jest se morim sam učiti, kako moram zuper stat, kir začnejo čezme biti, da bi mogov antbort dat, moje djanje no nehanje bo nazaj zadrženo, vse pokrivo meni rivo bo celo zavrženo. (anonim: Pejsom zuper sovražniko na tim hudobnim sveto) Kitica je prvotna oblika romarske kitice, katere razvoj je šel z osamosvojitvijo polstišij na samostojne verze najprej v osemvrstičnico T8/7 aBaBcDcD, nato pa z razpadom te še v priljubljeno štirivrstičnico T8/7aBaB. 1. anonim: Pejsom zuper sovražniko na tim hudobnim sveto; Leški rokopis ok. 1760 (7) 2. Franc Cepec: Ena lejpa ino kunštna pejsem – jo je pel Juri Nabore tejga 20. nov. 1775, ki je u ano začeto faro pršu; tisk iz 1775 (15) 177 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Petvrstičnica D4/D4+J4 ref1 AA ref2 ref3  ref1 Ako li če,  A ni tréba jarma ptujga nost,  A je sama naša moč zadost.  ref2 Bit če, bit če  ref3 Estrajh za vse.(Vodnik: Estrajh za vse) Pesem Estrajh za vse je Vodnikov prevod Collinove pesmi Östreich über Alles, objavljene v prvem zvežčiču Lieder mit Melodien für die Österreichische Landwehre (1809). Čeprav tako samo besedilo Collinove pesmi kot tudi samo besedilo Vodnikovega prevoda kažeta, da bi lahko šlo za kitico, pisano vseskozi v jambski meri (J4/8), pa melodija kaže, da ni tako: prvi (edini) štirje zlogi vsakega verza so zaradi ritma melodije spremenjeni v daktilske četverce. Vodnik je v prevodu tudi poskrbel za medsebojno rimanje vseh refrenov, česar Collin nima. 1. Collin – Vodnik: Estrajh za vse; PB (7) Amf5/6 XAbbA  X Za nov' let' ne vem,  A prneslo kaj bo –  b ga mislim pregledat',  b ob letu povedat,  A kak dobro je b'lo.(Vodnik: Voščenje novega leta) Gre za zanimivo varianto alpske poskočnice z uvodnim nerimanim verzom in oklepajočo rimo v presostalih štirih (AbbA). 1. Valentin Vodnik: Vošenje novetga leta; rkp. (1) 178 Kitične oblike – Petvrstičnica Amf6/5/D4/J4 (a)aB(c)cB ref1(=B) ref1(=B)  a a Domači kovači  B sem brž vsi skup!  c c Vse svoje orodje  B znosimo na kup!  B B Na kup, na kup! (Dev: Spevorečnost na krajnske spevorečneke) S številnimi notranjimi rimami zapleteno zgrajena kitična oblika je pravzaprav sila bravurozno, morda oblikovno zaradi kratkih verzov že kar preobilno variirana štirivrstična alpska poskočnica (drugi verz je pravzaprav amfibraški peterec brez anakruze, peti verz pa štirivrstičnici dodan refren). 1. Anton Feliks Dev: Spevorečnost na krajnske spevorečneke; Pis 1780 (11) T8/7 aaBB ref  a Ti scer fletno črno gledaš,  a ti me s hojo v srce ujedaš,  B al kar nam je bol ušeč,   B je še ena majhna reč,  ref že vejš kéj.(Japelj: Rondeau) Japelj je drugo kitico Popovega Rondeauja (obe kitici sta tam enotni, T7 AAAA ref) v prevodu modificiral v varianto romarske štirivrstičnice z refrenom. 1. Pope – Japelj: Rondeau; rkp. (1) T8/7 aBaB ref  a Že vejš, kéj si zaničvala  B moje majhene oči,  a majhna stegna in stopala   B in več majhenih reči,  ref že vejš kéj!(Japelj: Rondeau) 179 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Prvo kitico dvokitičnega Popovega Rondeauja (obe imata enotno kitično zgradbo T7 AAAA ref) je Japelj prevedel z najbolj popularno obliko romarske štirivrstični-ce z dodanim refrenom. 1. Pope – Japelj: Rondeau; rkp. (1) 10/11 xxaxa xxxxxxxxxx x To naše stanje čisto da držiš, xxxxxxxxxx x malo hišico gosto pometaj, xxxxxxxxxx a ar či budeš ti zmetno držala, xxxxxxxxxxx x ki bodo vidili ospotajo te xxxxxxxxxxx a i tebi reko vrtiglava Licia. (anonim: 'Oženil se je jeden mlad junak' ) Verz je tako kot pri večini obravnavanih pesmi Martjanske pesmarice silabičen. Odstopi tako v verzu kot v rimi so številni. 1. anonim: 'Oženil se je jeden mlad junak' ; Martjanska pesmarica 16./17. stol. (15) 180 Kitične oblike – Šestvrstičnica Šestvrstičnica D3 x'a'x'x'x'a'  x' Kóže smo  a' strójene,  x' mamo pa  x' (a') šivane  x' prste vse  a' zvótlene.(Vodnik: Uganke za Pratiko: 3) 1. Valentin Vodnik: Uganke za Pratiko: 3; rkp. (1) Kr3/D5 AAbCCb  A Me pozná,  A ne pozná,  b tiho zaklaja  C rad bi mè,  C pa me nè  b rad me ne dája.(Vodnik: Uganke za Pratiko: 19) Kitica je verjetno nastala iz štirivrstičnice s prestopno rimanima daktilskima šestercema in petercema (D6/5 a'ba'b), v kakršni je Vodnik zapisal že sedemnajst kitic dolgo Miljco, ohranjeno v rokopisu. Tudi 13. in 14. uganka, štirivrstinici, ohranjeni v rokopisnem zberu petdesetih ugank za Pratiko, sta pisani v daktilski meri, a nekateri verzi že nakazujejo možnost moške klavzule oziroma kretiške mere. Štirivrstični napis za marec ( Sušec), objavljen v VP 1797, pa je že pisan tako, da imata liha verza, šesterca, rimano moško klavzulo: D3+Kr3/D5 AbAb. Od tod do obravnavane šestvrstičnice ni več daleč. 1. Valentin Vodnik: Uganke za Pratiko: 19; rkp (1) 181 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji T4/7 aaBccB  a Na cagujte,  a na žalujte,  B če se lih nebu temni,  c zakaj k sreči,  c onu k veči  B dostrikrat vam le grmi.(Dev: Belin, arija Belina) Šestvrstičnica je nastala z razpadom trohejskih osmercev romarske kitice T8/7 na posltišja že v latinski duhovni poeziji 11. stoletja (Bjelčevič 2000: 323), zapise pesmi v taki obliki zasledimo tudi v Carmina burana (Ludvik 1978: 52), v slovenski nabožni pesmi pa vsaj že v Kalobškem rokopisu (Koruza 1993: 143). 1. Anton Feliks Dev: Belin: arija Belina; Pis 1780 (2) 2. Anton Tomaž Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi, 10. prizor 2. dejanja; 1790 (3) D5/4 aaBccB  a Sušec suhóten,  a traven mokróten,  B majnik hladán;  c bo kmet iz sénam,  c žitnim pleménam,  B z grozdjam dar'van.(Vodnik: Mali travn ali april) Najverjetneje gre za varianto štirivrstične alpske poskočnice brez anakruze in s podvojenima lihima verzoma. Neposredno predlogo zanjo bi lahko našel v 2. in 3. vrstici pesmi Krajnc, tvoja dežela je zdrava ( VP 1795: D5+D4 AA > D5/4 xAxA, taka je bila tudi kasnejša redakcija teh štirih verzov v PP). 1. Valentin Vodnik: Mali travn ali april; VP 1797, MP 1803, PP 182 Kitične oblike – Šestvrstičnica J6/4 ABACCB  A Čez vse ti godrnaš,  B kar je per nas.  A Zakaj na godrnaš  C tud' sam čez sebe ti,  C de pridti te sram ni  B k nam večkrat [v] vas? (Dev: Na enega namernega obiskavca) Pobudo za nastanek kitice je nemara iskati pri aleksandrincu s cezuro po šestem zlogu (J13 oz. 12(6+7) oz. (6+6)). 1. Anton Feliks Dev: Na enega namernega obiskavca; Pis rkp. a (1) Amf6/5 aaBccB  a Franciškova sénca  a spet prejme Slovenca,  B mir paha mu hlad:  c delí med učence  c prtrúdene vence  B bršéna pomlad.(Vodnik: Šole spet estrajske, 1814) Linhart, ki je to kitično obliko uporabil v 4. prizoru 2. dejanja Matička, bi bil lahko dobil pobudo nemara v Devovem libretu ali pa je kitično obliko poznal iz kake znane cerkvene pesmi. Na nastanek te kitične oblike pri Vodniku pa bi lahko ne- posredno vplivala šestvrstičnica D5/4 aaBccB, ki jo je sam uporabil že pri napisu za april (prvič v VP 1797), lahko seveda neposredno kar sama štirivrstična alpska poskočnica, ki bi ji bilo v takem primeru potrebno podvojiti liha verza, ali pa Linhartov zgled, ki ga je Vodnik nedvomno poznal. 1. Anton Tomaž Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi, 4. prizor 2. dejanja; 1790 (3) 2. Valentin Vodnik: Šole spet estrajske, 1814; rkp. (1) 183 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji J6 ABBCCA  A Zakaj na naliješ  B kazarc si polnu ti?  B Mordej de meneš ti,  C de jest na vem tega,  C skrivaj de z lončeka  A ti več ked jest piješ?(Dev: Na sramožlivo ženo) Pobudo za nastanek kitice gre iskati v dvanajstzložnem aleksandrincu J12 (6+6). 1. Anton Feliks Dev: Na sramožlivo ženo; Pis rkp. a (1) T6/9/J8 aBaBBa  a Roža zjutraj cvète,  B z njo lipoto vse razveselí,  a zvečer doli jemle,  B čez nuč se cilú posuši;  B taku vas tudi svejt slepí  a nu njega vesele.(anonim: 'Roža zjutraj cvete' ) Pesem se je ohranila v krstni knjigi župnije Dob za leta 1634–42. Zapisal jo je vikar Mihael Tercelij, ki je morda tudi njen avtor. Kitična oblika izpričuje neko urejenost tako v verzih kot v rimi: trohejski šesterci se rimajo med seboj ter jambska osmerca in trohejski deveterec med seboj, zadnje dvostišje Ba kot odmev zaključi začetno aB. 1. anonim (Mihael Tercelij): 'Roža zjutraj cvete' ; krstna knjiga župnije Dob 1643 (1) D6/10 a'a'Bc'c'B  a' Tebe mi molemo,  a' Tebe mi hvalemo.  B Belin!, na pomoč prteci ti nam.  c' Burja zavržemo,  c' Burja sovražemo, [] B Burja moliti nas je presram. (Dev: Belin, zbor nimf) 184 Kitične oblike – Šestvrstičnica 1. Anton Feliks Dev: Belin, zbor nimf; Pis 1780 (1) J7/6 aaBccB  a Le tur je kozal slišal,  a v posteli zubmi škripal,  B praveč: »Haj ju, haj ju;  c srce močno trepeče,  c vračstvu takur topleče  B naj tudi meni bu.«(Frankopan: Fratri putnici) Iz dolge hildebrandske kitice z notranjo rimo (J7 a + J6 B) je po cepitvi na polstišji nastalo dvostišje J7/6 aB. V eni varianti je podvojitev dvostišja dala kratko hildebrandsko kitico (J7/6 aBaB), v drugi varianti, kjer je šlo za podvojitev sedmerca, pa je nastala šestvrstičnica J7/6 aaBccB; na tak razvoj napeljuje sklepanje razvoja sorodne trohejske kitice stabat mater (Gasparov 1996: 107)), kakršno je uporabil Frankopan. Pesem ima precej neregularnosti v verzu in rimi. 1. Franjo Krsto Frankopan: Fratri putnici; rkp. (8) J8/7 AbAbCC  A Šarmantek tu mrtev leži,  b Elmira ga žaluje.  A Britkust se nji z' oči cedi,  b srce po njem zdihuje.  C Zakaj? – O, žalost!, on je živ  C – – Elmire us enake bil! (Dev: Napis na pokopnici enega psa) Prvi štirje verzi, ki jim sledi še rimano dvostišje, so oblika kratke razvezane vagantske kitice s šibkim vzglasom (J8/7 AbAb). 1. Anton Feliks Dev: Napis na pokopnici enega psa; Pis 1780 (1) 185 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji T8/7 aaBccB  a Hum!, zatorej ste možaki  a le vi modrijani taki,  B de vam nigdar na spovzi.  c (a) Al na skušno, ke be pridti  c (a) moglu, kaj vela, stopiti  B be nazaj nam mogli vi.(Dev: Paradiš) Kitica je t. i. kitica stabat mater, nastala v latinski srednjeveški poeziji s kombinira-njem dvostišja T8/7 aB, ki je nastalo po razpadu dolgega trohejskega petnajsterca. (Gasparov 1996: 107) Znana je bila že v slovenski cerkveni pesmi pred Devom. 1. Anton Feliks Dev: Belin, druga arija nimf; Pis 1780 (3) 2. Anton Felilks Dev: Paradiš; Pis 1781 (8) 3. Anton Feliks Dev: Na vesele prihod Piusa VI., rimskega papeža v Lublano ta 16. dan Sušca Anno 1782; Pis rkp. a (6) 4. Anton Tomaž Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi, 4. prizor 2. dejanja, 18. prizor 5. dejanja; 1790 (6) T8/7 aBaBCC  a Kader noč se s črnim krilam  B na us volne svejt sprostí:  a mejsc se z bledem oblačilam  B čez plav firmament spustí;  C (B) takrat vešam dan je frek:  C (B) de imajo jit na Klek.(Vodnik: Klek) Prvič se taka kitica pojavi v Devovi Pesmi na enega domačega bolteka, ki je nastala po Denisovi osemvrstični predlogi Auf meinen Vogel (T8/7 aBaBcDcD) in je bila objavljena v drugem letniku Pisanic, le da je Dev kitico precej predelal. (Koruza 1993: 165–6) Verjetno je bila Devova prepesnitev neposredna predloga Vodnikovemu Kleku, objavljenem v Pisanicah leto kasneje. (Koruza 1993: 269) V prvem četverostišju je pač dobro prepoznavna oblika romarske štirivrstičnice, ki sta jo morala tako Dev kot Vodnik poznati tudi že iz slovenske cerkvene pesmi. 186 Kitične oblike – Šestvrstičnica 1. Anton Feliks Dev: Pesm na enega domačega bolteka; Pis 1780 (10) 2. Valentin Vodnik: Klek; Pis 1781 (12) T8/7 aBaBcc  a V en'mu gradu na dvoriši  B je en pav štemanu stal  a in ke tukej pejti šliši  B en'ga slavca, jeznu djal:  c (ref) Muha! jejnej žvrgoleti,  c (ref) jest na morem tu trpeti.(Dev: Pav inu slavc) Neposredna pobuda za kitično obliko pesmi Pav inu slavc je morala biti kitična oblika, ki jo je sam Dev uporabil v Pesmi na enega domačega bolteka v Pisanicah leto prej. Razlika od prejšnje, s katero si nedvoumno deli enak nastanek, je le ženska rima v zadnjem dvostišju namesto moške iz Pesmi na enega domačega bolteka. Tako kitično obliko je uporabil tudi Japelj v prevodu Hagedornove pesmi Die Verleumdung ( Opravlanje). Tudi Japelj je končno rimano dvostišje dveh trohejskih sedmercev, kakor je to v izvirniku, nadomestil z osmercema, ki sta obenem tudi refren. 1. Anton Feliks Dev: Kdur na buga je brez Buga; Pis 1781 (10) 2. Anton Feliks Dev: Pav inu slavc; Pis 1781 (4) 3. Hagedorn – Japelj: Opravlanje; rkp. (11) T8(4+4) aabbcc  a Edn na pojlu boje bije,  a druge doma vinu pije.  b Če lih nista oba junaka,  b vu vinu sta s', vem, enaka.  c Kup'ce lohka je spijati,  c težji kri je prelivati.(Dev: Dvuboj) 187 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Dev je verz in kitico Vitezovićevega Dvuboja verjetno prevzel po hrvaškem izvirniku, saj je »realiziral tudi premore sredi verzov [cezura po četrtem zlogu; op. P. S.], ki so značilni za hrvaški osmerec«. (Koruza, 1993: 267–8) 1. Vitezović – Dev: Dvuboj; Pis 1781 (1) T8 abbacc  a Iskrice, ve košatíce,  b kar sem pel od vaše zgube,  b to zadeva srca lube,  a srca lube, preprostíce.  c Za svet nedrija ne prašat,  c na oči se ne zanašat!(Vodnik: Iskrice) Predloga za Vodnikov prevod iz italijanščine je neznana, zato lahko o metrični podobi izvirnika in vplivih, ki bi utegnili botrovati nastanku te kitične oblike, le ugibamo. 1. Valentin Vodnik: Iskrice; rkp. (9) Amf9/D5/4 aaxBxB  a Za uk si prebrisane glave,  a pa čedne nu trdne postave;  x iše te sreča,  B um ti je dan,  x najdel jo boš, ak  B nisi zaspan.(Vodnik: Pesma na moje rojake) Pesem je bila prvotno ( VP 1795) zapisana kot štirivrstičnica: metrično je pesem Vodnik spremenil za nantis v PP le v toliko, da je polstišja v tretjem in četrtem verzu (D5+D4) zapisal vsako kot samostojen verz. S tem so na novo oblikovani zadnji štirje verzi tudi grafično dobili razvidnejšo podobo štirivrstične alpske poskočnice z manjkajočim začetnim nepoudarjenim zlogom. Skupaj z Zadovolnim Krajncem tvori Vodnikovo izhodišče za številne v trizložnem merilu oblikovane kitične oblike. 188 Kitične oblike – Šestvrstičnica 1. Valentin Vodnik: Pesma na moje rojake; PP (3) J9/8 aBaBcc  a On nima nevošlive žele,  B nu ona uživa dobre dni.  a Mož ji prvoši nje vesele  B nu ona vzam' bokal pusti.  ref (c) Tako se njena reč domača  ref (c) po redu prav lepo obrača. (Japelj: To po red obrnenu gospodinstvu) Gre za Japljev prevod Hagedornove pesmi Der ordentliche Hausstand. Japelj je ohranil vse oblikovne značilnosti izvirnika. 1. Hagedorn – Japelj: To po red obrnenu gospodinstvu; rkp. (7) (J)11 ababcc () a Enkrat je bla ena mačka imenitna, () b čez vse mačke zalublena in pregrešna, () a nesramožliva, tatna, hudovitna, () b srov'ga mesa bol ku pečen'ga žrešna; () c pred njo varna ni bla kokoš v hiši, () c golob na pojl', petelin na dvoriši. (Zois: Mačka) Gre za Zoisov prevod Castijevega speva La Gatta e il Topo. Zois je po italijanskem zgledu posnemal tako verz (enajsterec z obveznim naglasom na 10. pa 6. ali 4. in 8. zlogu) kot kitično obliko. Za to kitično obliko se je udomačilo ime italijanska sekstina. 1. Casti – Zois: Mačka; rkp. (42) 189 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Sedemvrstičnica Amf5/D5/Amf8 ref1 aaBaaB (ref1 aaBccB)  ref1 Ha! Burja je moš! – –  a Podložne lubiti,  a za vofre prositi  B je vselej blu Burja sram.  a (c) Grozo frčati,  a (c) jezo brančati,  B jest Burja tu samu le znam. (Dev: Belin, Burjova arija) Gre pravzaprav za šestvrstično kitico (z začetnim refrenom) z enakim razporedom rim, kot ga ima kitica stabat mater (aaBccB), a z drugim verznim izrazilom, ki se naslanja na trizložno amfibraško mero alpske poskočnice. 1. Dev: Belin, Burjova arija; Pis 1780 (3) J8/6/4/Kr3 ABAB ref1 ref2 ref3  A Junáči vince ga zares,  B kdor možki ma občút,  A jegrá mu pukšin trd oblés,  B zadeva mu njen buut,  ref1 kar je možá,  ref2 mi trči ga!   ref3 Kaj, vi vsi? – Da, mi vsi! – Že veljá! (Vodnik: Napijtik) Gre za neobjavljen Vodnikov prevod Collinove brambovske pesmi Trinklied iz drugega zvezka Collinovih brambovskim pesmi (Kos 1988: 420). Glede na Vodnikove prevajalske postopke pa bi dokaj brez pomislekov lahko trdil, da je kitico kar v največji meri posnel po predlogi. Mogoče bi sicer bilo, da začetni štirje zlogi niso jambske, ampak daktilske mere (kot se je to pokazalo pri Vodnikovem prevou Collinove Östreich über Alles), vendar nam za takšno trditev manjka melodija. Tudi pri refrenu je vprašanje, ali je v izvirniku trikrat zaporedno riman (prevod: možá – ga – veljá). 190 Kitične oblike – Sedemvrstičnica 1. Collin – Vodnik: Napijtik; rkp. (7) T8/7 aBaaBcc  a Upej, srce moje, upej  B ter ked sivna skala stoj.  a Če se lih prseglu skupej  a vse je čez te, tr[d]nu upej!  B Srečnu bit pe znaš necoj.  C Kir se dostikrat zgodi,  C kar se namogoče zdi.(Dev: Stanovitnost) Ena od dveh kitičnih oblik, ki ju je Dev izbral oziroma verjetno kar sam sestavil po Hanckejevi osemvrstični romarski kitici (T8/7 aBaBcDcD). 1. Hancke – Dev: Stanovitnost; Pis rkp. b (4) T8/7 aBaaBcc  a Dolgu res je, kar ležati  B v moji ječi morem jest,  a al' ke to prov spregledvati  a jest začnem, morem spoznati,  B de njo ni težku prenest  c inu de ta moja ječa  c men je ta narveče sreča.(Dev: Jetnik) Varianta kitice, kakršno je Dev uporabil pri Stanovitnosti, z zaporedno žensko, ne moško rimo v zadnjem rimanem dvostišju. 1. Anton Feliks Dev: Jetnik; Pis rkp. b (12), Pis rkp. a (12; tu z naslovom Zadovolne jetnik) 2. Anton Feliks Dev: Klitia k Belinu al' soncu; Pis rkp. b (5), Pis rkp. a (3; tu z nekoliko daljšim naslovom Na svojega nekedanega obrutneka sončna roža) 191 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji T8/7 aBccBaB  a Skrijte svoje žarje, skrijte,  B zagrnite se oči,  c de iz vas Amint na vjame  c kako iskro ter na vname  B se us in cel na zgori!  a Zatu skrijte, varnu skrijte  B svoje žarje mu, oči.(Dev: Amint na oči svoje Elmire) Ena od dveh kitičnih oblik, ki ju je Dev mogoče sam oblikoval po Hanckejevi osemvrstični predlogi (T8/7 aBaBcDcD). 1. Hancke – Dev: Amint na oči svoje Elmire; Pis 1781 (5) D8+D5/D8/7/J6+T5 ababCCC  a Kajzenè črne oblak od polnočí vléče?  b Kajzena siva temnota?  a Kaj kojn teh modreh Divic sèm klavornu teče:  b drevje se strašnu vse motâ?  C Že kojn sèm k men' cepetâ,  C meni nasproti pahtâ;  C Otše, de b' ga zajézdel, kamer popektâ. (Vodnik: Krajnske Modrine žaluvanje) Mnenja o metrični podobi navedenih verzov se v literaturi nekoliko razhajajo. Gspan trdi, da je pesem »zložena v kitici, ki prosto posnema antične« (Koru- za 1993: 233); Koruza, da je kitica »vsekakor posneta po vzoru antičnih kitičnih zgradb, le da ne gre za noben standardni, poimenovani obrazec« (Koruza 1993: 234). Koruzova rekonstrukcija kitične oblike se od zgornje ne razlikuje v ničemer, razen v zadnjem verzu, ki ga Koruza tolmači kot mešanico daktilske in trohejske mere: ()(). 1. Valentin Vodnik: Krajnske Modrine žaluvanje nad smrtjo Marie Terezije premodre cesarice itdr.; Pis 1781 (12) 192 Kitične oblike – Osemvrstičnica Osemvrstičnica J4/T7/Amf6+Kr3 ref1 AA ref2 ref3 BB ref3  ref1 Pred Bogam smo,  A kir pregleda srca vse,  A pravičen je,  ref2 Nanj mislimo,  ref3 prsežemo,  B de hočemo biti vselej zvest',  B zastavimo našo dobro vest,  ref3 prsežemo.(Vodnik: Prsega) Kitica je sestavljena iz dveh paroma rimanih dvostišij, ki jih oklepajo odpevi: prvo dvostišje dva različna refrena, drugo dvostišje en sam refren, ki se ponovi. Gre za Vodnikov prevod Collinove Kriegseid ( Prsega), ki je izšla v prvem zvezku Lieder mit Melodien für die Österreichische Landwehre leta 1809. Prevod se metrično nekoliko razlikuje od predloge: v izvirniku je tretji refren trizložen, in sicer v amfibraški meri (Wir/Und schwören!), in drugo dvostišje v predlogi ni metrično istovrstno grajeno – drugemu verzu je dodana anakruza (ne gre torej za Amf6+Kr3 kot v prvem verzu drugega dvostišja, marveč za An7+Kr3). Vendar se kljub tem Vodnikovim posegom v metriko prevedeno pesem lahko poje na v nemškem izvirniku zapisano melodijo. Refreni se v prevodu med seboj rimajo, kar ni značilnost Collinovega izvirnika. 1. Collin – Vodnik: Prsega; PB (4) J4/9/8 ref1 aaBCCCB ref2  ref1 Mogočni Bog!  a Tvoj dih je stvaril  a Tvoj dih je v stan  B mi mólimo pohlevno te,  C sonca nove,  C podret svetove;  B pred sodbo klič' sovražnike!  ref2 Usliš nas Bog!(Vodnik: Molitva brambovska) 193 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Gre za Vodnikov prevod Collinove Gebeth iz prvega zvežiča brambovskih pesmi (1809). Vodnik je v prevodu celoti posnel metriko izvirnika. 1. Collin – Vodnik: Molitva brambovska; PB (3) Amf6/5 ababcDcD  a Od straže Hravaške  b men sonce gor pride,  a U vinograde Laške  b na véčer zajide,  c z Beneškiga murja  D jug čelo potí,  c od Štajerjov burja  D per dél me hladí.(Vodnik: Zadovolni Krajnc) Prvotni zapis je bil štirivrstičen Amf12/11 aaBB, objavljen v tretjem letniku Pisanic (1781). Za objavo v VP 1797 in v PP ga je predelal metrično le toliko, da je polstišja napravil za samostojne verze: Amf12 > Amf6/6, Amf11 > Amf6/5, na izglase polstišij pa je postavil še rime, ki jih prvotni zapis nima. 5. do 8. verz novega zapisa tvori t. i. štirivrstično alpsko poskočnico. Skupaj s Pesmo na moje rojake ( Krajnc, tvoja dežela je zdrava) je bil Zadovolni Krajnc Vodniku izhodišče za številne kitične variacije s trizložno mero. 1. Valentin Vodnik: Zadovolni Krajnc; VP 1797, PP (6), Pis 1781: Amf 12 (6+6)/11 (6+5) aaBB Amf6/5 xAxAxBxB  x Estrajec zavukaj –  A otožnosti noč  x je zginla, tvoj Orel  A iz spanja poskóč'.  x Premišlama dobro  B nameri svoj meč,  x de motil ne bode  B Jevrope kdo več.(Vodnik: Vuk estrajskih vojakov 1813) 194 Kitične oblike – Osemvrstičnica Gre za Vodnikov »prevod iz neznanega nemškega izvirnika« (Kos 1988: 420). Kitica je po verzni podobi prvotna oblika alpske poskočnice, ki se je v slovenski nabožni verzifikaciji pojavila že sredi 18. stoletja (Höfler 1975: 100). Ali se je Vodnik navezoval na ljudski vzor oziroma na Devove pisaniške verzifikacije, pisane v takšni meri (Koruza 1993: 238–9), ali gre enostavno za posnetek metričnega obrazca izvirnika, ne vemo. 1. Valentin Vodnik: Vuk estrajskih vojakov 1813; rkp. (9) Amf6/5/D5 xaxaxBxB  x Navada je vóšit  a nov' leto priti,  x al res al z jezikam  a more se striti,  x delavcu nese  B bogate dari,  x pratkarja časi  B tud kaj doletí.(Vodnik: Novo leto) Voščilo je bilo prvič objavljeno v VP za leto 1796, vendar kot štirivrstičnica. V kasnejši redakciji je Vodnik pesem zapisal kot osemvrstičnico. Polstišja je napravil za samostojne verze, rime je ohranil v sodih verzih (ki so bili že v prvotnem zapisu nosilci verznega izglasa): Amf6+D5 > Amf6/D5 aa > xaxa, D5+Amf5 > D5/Amf5 BB > xBxB. Varianta alpske poskočnice. 1. Valentin Vodnik: Novo leto; PP (7) J6 ABABCDCD  A Če več ti nimaš lejt  B koker na glavi las,  A tok' res ni, kar us svejt  B od tebe na us glas  C upije, de se star,  D zakaj čez lejta tri  C veliku biti star [] D – – na moreš ti.(Dev: Na enga gologlavca) 195 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Za prepesnitev Marcialove od prevoda krajše poslanice (iz 12. knjige epistula 7) je Dev izbral aleksandrinska polstišja. 1. Marcial – Dev: Na enga gologlavca; Pis rkp. a (1) J8/7 AbAbCCdd  A Pod bledim' zvezdam' plavajo  b po zraku krog duhovi,  A in z groznim glasom lajajo  b to vižo v svojem slovi:  C »Trpi, potrp', ubogo1 srcé!  C Proti Bogú se vpret ne smé!  d Kri te zdaj več ne sili,  d Bog se čez dušo smili!«(Zois: Lenora) Gre za Zosiov prevod Bürgerjeve Lenore. Po izvirniku, ki se deloma naslanja na vagantsko kitico, je Zois posnel tako verz kot kitično obliko. Na Zoisov prevod se je kasneje opiral Prešeren. 1. Bürger – Zois: Lenora; rkp. (32) T8/7 aBaBcDcD (aBaBaB ref ref, aBaBcD ref ref)  a Trka nam Francoz na vrata,  B dobri Fronc za nas skrbi,  a pošle svojga lubga brata,  B Korel rešit nas hití.  c (a) Z nami sta estrarjska orla!  D (B) Premagajta vekomej!  c (ref) Var' Bog Fronca, vari Korla  D (ref) srečo, zdravje Bog jim dej! (Vodnik: Pesem na Cesarjov god, Prstavek) Kitica se v slovenski posvetni pesmi v taki obliki pojavi prvič v drugem zvezku Pisanic v Devovem Belinu, in sicer v tretji ariji nimf. Leto kasneje jo je Dev uporabil še v verzificiranem eksemplu Teh staršov kletvine nasrečne konc. Vodnik je v taki kitici v 196 Kitične oblike – Osemvrstičnica LN 15. 2. 1797 objavil najprej prevod Haschkove verzifikacije v čast cesarju ( Pesem na Cesarjov god), teden dni kasneje ( LN 22. 2. 1797) pa še enokitični dopis, lastno kitico nadvojvodi Karlu. Kitice se pri Vodniku med seboj nekoliko razlikujejo po razporedu rim (aBaBaB ref ref oz. aBaBcDcD ref ref; refren se včasih tudi rima aBaBaBaB oz. aBaBcDcD). 1. Anton Feliks Dev: Belin, tretja arija nimf; Pis 1780 (3) 2. Anton Feliks Dev: Teh staršov kletvine nasrečne konc; Pis 1781 (6) 3. Haschka – Vodnik: Pesem na Cesarjov god; LN 15. 2. 1797 (4) 4. Valentin Vodnik: Pesem na Cesarjov god, Prstavek; LN 22. 2. 1797 (1) Amf9/8 aBaBcDcD  a Ta lepa prijazna Marjana,  B kaku se ta reva kasá!  a De ona od drugih spelana  B tak grdiga dedca ima;  c minulu je njenu vesele,  D prijetnost nu smehi so všli:  c zvestoba, trplenje, povele  D so v svatovski noši prišli.(Japelj: Marjana) Gre za Japljev prevod Hagedornove pesmi Doris. Japelj je ohranil verzno in kitično podobo izvirnika. 1. Hagedorn – Japelj: Marjana; rkp. (5) (J)11 abababcc () a Lepo fletno tedaj sta ga obesla () b in oslepila mem' gredoče zjale, () a de sta po sreč' svoje glavé odnesla. () b Al nazadnje so jih babe ven dale () a in cle do krala se je reč iznesla. () b Spoznal žensko premétnost, vredno hvale; () c proti kralici pa je djal na strani: () c »Žena, k jo lepo pros' težko se ubrani…« (Zois: Efeška vdova) 197 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Zois je v izvirni pesmi po antičnem motivu vdove iz Efeza uporabil italijansko ki-tično obliko, imenovano oktava, in njej ustrezen verz, laški enajsterec (deset- do dvanajstzložni verz z obveznim naglasom na 10. pa 6. ali 4. in 8. zlogu – tak verz je uporabil še v prevodu Castijeve Mačke). 1. Žiga Zois: Efeška vdova; rkp. (18) 198 Kitične oblike – Devetvrstičnica Devetvrstičnica J12(6+6)/6 (A)B(A)B(C)B(C)BDADA(E)E  A B Skopin ima jezar stu stukrat in še več,  A B sit vonder ni nigdar, nigdar mu ni preveč.  C B Sit, praveš, de on ni nigdar. Tu je preveč,  C B oh, na govori ti, te prosem, tega več,  D zakaj jest vem, de bil  A k večirji en komar  D preveč mu in de pil  A ni vina več nigdar  E E koker en fingerat. Tok sit je on šl spat. (Dev: Na skopina) Kitica je kombinacija dvanajstzložnih aleksandrincev z notranjimi rimami in aleksandrinskih polstišij. 1. Anton Feliks Dev: Na skopina; Pis rkp. a (1) 199 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Desetvrstičnica Amf 6/5/3 aBaBccDeeD (aBaBccBeeB)  a Vozimo, sestrice,  B vozimo srčnu,  a gibajmo ročice,  B veslajmo ročnu!  c Gonimo,  c trudimo  D (B) korajžnu veslé,  e kalimo, valajmo,  e penimo, mejšajmo  D (B) navtrudne morjé.(Dev: Belin, prva arija nimf) Kitica je pravzaprav virtuozno oblikovana osemvrstična alpska poskočnica s pod- vojenim zadnjim šestercem. Zgled za razporeditev rim je Dev tudi lahko dobil tako v starejših cerkvenih kot tujih posvetnih zgledih. 1. Anton Feliks Dev: Belin, prva arija nimf; Pis 1780 (3) J6 ABABCDCDEE Sava  A Krajlica nemškeh rek,  B mogočna Dunava!,  A zakaj je tih tvoj tek,  B zakaj se vsa kovna?  C Zakaj več na šumi  D val tvoj, zakaj on več  C veselu na buči,  D zakaj od mene preč  E bejži? Oh, o zakaj  E ozira se nazaj? (Dev: Mile pogovor med Dunavo inu Savo) 200 Kitične oblike – Desetvrstičnica Za verz si je Dev izbral aleksandrinsko polstišje (J6), vseskozi prestopnim rimam je na koncu dodal kot sklep paroma rimano dvostišje. Kitica ima več variant rimanja: ABABCDCDCC, ABABCACADD, AAAABABACC, ABABCBCBDD itn. 1. Anton Feliks Dev: Mile pogovor med Dunavo inu Savo pod Belem gradam od smrte Marie Terezije, svitle cesarice itdr.; Pis 1781 (15) Amf6 aabbccdede  a Smo stare Novice,  a negodne drobníce,  b nam dobri so kótje  b za delat napótje;  c se bomo zmedíle  c iskavca dobile.  d Pretekla bo zima,  e zastojin nas iše:  d nobeden nas nima,  e ko jez' in bukvíše.(Vodnik: Smo stare Novice) To je najdaljša Vodnikova kitična oblika. Verzifikacija naj bi nastala ok. 1798, vlo- žena je bila v Vodnikov vezani izvod Lublanskih novic za omenjeno leto (Kos 1988: 419). Kitica, oblikovana iz samih amfibraških šestercev, kaže notranjo dvodelnost, ki je poleg spremenjenega načina rimanja (zaporedna rima gre v prestopno) tudi skladenjsko naznačena s končnim ločilom. Gotovo gre spet za eno od številnih variant, izpeljanih iz alpske poskočnice, ki je po svojem dokaj zgodnjem nastanku nemara tudi sama vplivala na nastajanje novih tovrstnih kitičnih oblik pri Vodniku. 1. Valentin Vodnik: Smo stare Novice; rkp. (1) J7/Amf5/3 aBaBcDeeD  a Pohlevnu te moliti  B je naša dolžnust  a ter Tebe lubiti  B je naša slad[ku]st.  c Lubile, 201 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji  c častile  D Te bomo vselej,  e ti boš naš  e Belin naš  D nam Buh sam tedej.(Dev: Belin, arija Belina in nimf) Gre za zanimivo kombinacijo jambskih sedmercev in verzov v amfibraški meri, ki od petega verza naprej sestavljajo pravzaprav štirivrstično alpsko poskočnico z na polstišja z zaporednimi rimami razpisana amfibraška šesterca. Prvo četverostišje je nemara kombinacija dveh aleksandrinskih polstišij (J13 = J6+7) in dveh amfibraških petercev. Razporeditev rim, kakršno uporablja Dev tukaj, je sam v kombinaciji z različnimi verznimi merili uporabil večkrat (npr. v prvi ariji nimf v Belinu (Amf6/5/3) pa v verzificirani zgodbi Putigram inu povš (T8/7)), zgled zanjo pa je imel tako v cerkveni kot posvetni predvsem tuji (latinski, nemški, francoski itn.) poeziji. 1. Anton Feliks Dev: Belin, arija Belina in nimf; Pis 1780 (2) T8/7/5 aaBccBddEE (aaBccBddBB)  a Duh prjetne strdi vaše  a se izlil je v boršte naše,  B je k čebelam medved djal.  c Temu ke jes zuperstati  c mogl nisem, prhlačati  B k vam na pot sem se podal.  d Prosem torej, prvošite  d meni tu in bit pustite  E (B) tukaj me per vas  E (B) le en majhne čas.(Dev: Medved pr čebelah) V prvih šestih verzih prepoznamo srednjeveško latinsko t. i. kitico stabat mater, ki ji pri Devu v drugem delu kitice sledi paroma zaporedno rimano četverostišje dveh trohejskih osmercev in petercev. 1. Anton Feliks Dev: Medved pr čebelah; Pis rkp. b (5), Pis rkp. a (3; tu ima pesem naslov Na sladnost) 202 Kitične oblike – Desetvrstičnica T8/7 aBaBccDeeD  a Putigrom enkrat ležati  B vgledal enga povža je,  a ga pobere in zdihvati  B k njemu on toku začne:  c Povš moj! O podoba moja  c se scer, al', oh, sreča tvoja  D veče je, oh!, ti zaprt  e se znaš s tem saj veseliti,  e de na mize ti znaš pridti,  D kamer mi je vhod zaprt.(Dev: Putigrom inu en povš) Prvo četverostišje je pravzaprav romarska štirivrstičnica (aBaB), preostali verzi pa šestvrstična kitica stabat mater (ccDeeD). V jambski varianti (J8/7, ki pa ima od trohejske drugačen nastanek) je bila znana že pri slovenkih protestantih v 16. stoletju. Se je pa tak kitični obrazec, le da največkrat z deseterci ali osmerci, oblikoval tudi v francoski poeziji sredi 16. stoletja. Eno od tako oblikovanih Racinovih pesmi je prevedel tudi Japelj (prepis pri Smoleju 1999: 298–9) in namesto stalnih sedmercev uporabil v prevodu kombinacijo trohejskih osmercev in sedmercev (Smo- lej 1999: 298–300), torej prav tako oblikovano kitico, kakršna je uporabljena v obravnavani pesmi. 1. Anton Feliks Dev: Putigrom inu en povš; Pis rkp. b (8) 203 Bibliografija Viri Biblia [1584], 1994. Ljubljana: Mladinska knjiga. Bjelčevič, AleksAnder, 1998/99: Verz posvetnih pesmi pred Pisanicami. Slava 12, št. 1, str. 74–118. Cepec, Franc [1775]: Ena prav lejpa ino kunštna pejsem. V: Bjelčevič 1998/99 – glej Vire. Collin, Heinrich Joseph, 1809: Lieder mit Melodien für die Österreichische Landwehre 1. Dunaj. Collin, Heinrich Joseph, 1812: Gedichte. Dunaj. Cvetnik slovenskega umetnega pesništva do srede 19. stoletja: 1, 1978. Ur. Alfonz Gspan. Ljubljana: Slovenska matica. Frankopan, Franjo Krsto [1671]: Fratri putnici. V: Koruza 1973/74 – glej Vire. Frankopan, Franjo Krsto, 1995: Djela. Ur. Josip Vončina. Zagreb: Matica Hrvatska (Stoljeća hrvatske književnosti). Gspan, Alfonz, 1969: Tri nova Zoisova slovenska pesemska besedila. Slavistična revija 17, št. 2, str. 119–181. Hagedorn, Friedrich, 1757a: Sämmtliche poetische Werke 2. Hamburg. Hagedorn, Friedrich, 1757b: Sämmtliche poetische Werke 3. Hamburg. Japelj, Jurij, rkp.: [ Pesmi, prevodi, dramatika]. Fotokopija v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, rkp. 10/61; orig. v Arhivu Slovenije, Priv. A. AS 892, Japelj. Koruza, Jože, 1973/74: O doslej neznanem slovenskem pesnjenju v dobi pred Pisanicami. Jezik in slovstvo 19, št. 6–7, str. 221–233. (Ponatis: Jože Koruza, Slovstvene študije. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1991, str. 151–163.) Kos, Janez – Umek, Ema, 1973/74: Dve slovenski pesmi iz drugega desetletja 18. stoletja. Jezik in slovstvo 19, št. 6-7, str. 218–220. Kotnik, Jože, 1929: Slovenski rokopis iz Leš pri Prevaljah iz sredine 18. stoletja. Časopis za zgodovino in narodopisje 24, str. 174–189. Krajnska čbelica [1830–1833, 1848], 1969: Ur. in spr. bes. Anton Slodnjak. Ljubljana: Mladinska knjiga (Monumenta Litterarum Slovenicarum 6). Lavrin, Jožef [1779]: Parafrasi. V: Rutar 1894 – glej Vire. Leški rokopis [1757–1761]. V: Kotnik 1929; Bjelčevič 1998/99 (fotokopija Kotni-kove objave) – glej Vire. Linhart, Anton Tomaž, 1950: Zbrano delo 1. Ur. Alfonz Gspan. Ljubljana: DZS. 205 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Martjanska pesmarica, 1997. Ur. Vilko Novak. Ljubljana: ZRC SAZU. Novak, David [1774]: Versus Vandalici. V: Novak 1970 – glej Vire. Novak, Vilko, 1970: Slovenska in slovaška pesem iz 1774. Slavistična revija 18, št. 1–2, str. 129–140. Od lubezni in vesela: izbor iz starejše slovenske posvetne poezije, 2006. Ur. Peter Svetina. Ljubljana: Mladinska knjiga (Kondor 318). O pesništvu, 1963. Ur. Kajetan Gantar. Ljubljana: Mladinska knjiga (Kondor 59). Petronij, 1973: Satirikon. Prev. Primož Simoniti. Ljubljana: Cankarjeva založba (Sto romanov 63). Pisanice [1779–1781], 1977. Ur. Lino Legiša. Ljubljana: SAZU. Pohlin, Marko – Zois, Žiga – Linhart, Anton Tomaž – Vodnik, Va- lentin, 1970: Izbrano delo. Ur. Janko Kos. Ljubljana: Mladinska knjiga (Naša beseda). Pope, Alexander , 1963: The Poems of Alexander Pope. Ur. John Butt. New Haven: Yale University Press. Rutar, Simon, 1894: Dve stari slovenski pesmi. Ljubljanski zvon 14, št. 1, str. 62–64. Slatenski urbar [1712–1715]. V: Kos – Umek 1973/74; Bjelčevič 1998/99 (fotokopija izvirnika in fotokopija objave Kos – Umek 1973/74) – glej Vire. Slovenska protestantska pesmarica 1984 [ Ta celi katehismus, eni psalmi inu teh vekših godov stare inu nove krščanske pejsni, 1584] Ur. Bogomil Gerlanc. Ljubljana: Mladinska knjiga. Svetina, Peter, 2002: Japljevi prevodi Hagedorna in Popa. Slavistična revija 50, št. 1, str. 123–129. Škulj, Edo, 2001: Cerkveni ljudski napevi: 2, Starejši katoliški napevi. Ljubljana: Družina. Vodnik, Valentin [1806], 1965: Pesme za pokušino. Ljubljana: Cankarjeva založ- ba. Vodnik, Valentin, 1809: Pesmi za brambovce. Vodnik, Valentin, [1840], 1997: Pesme Valentina Vodnika. Celovec: Wieser. Vodnik, Valentin, 1935: Izbrano delo. Ur. Ivan Grafenauer. Celje: Mohorjeva družba. Vodnik, Valentin, 1958: Izbrane pesmi. Ur. Alfonz Gspan. Ljubljana: Slovenska matica. Vodnik, Valentin, 1970: Izbrano delo. Ur. Jože Koruza. Ljubljana: Mladinska knjiga (Kondor 116). Vodnik, Valentin, 1988: Zbrano delo. Ur. Janko Kos. Ljubljana: DZS. Vodnikov spomenik. Vodnik-Album, 1859. Ur. E. H. Costa. Ljubljana: Kleinmayr in Bamberg, str. 45–62. 206 Bibliografija Vodnikova Mala pratika [1798, 1803], 1986. Ur. in spr. bes. Branko Reisp. Ljubljana: Cankarjeva založba. Vodnikova Velika pratika [1795–1797], 1996. Ur. in spr. bes. Branko Reisp. Ljubljana: Mladinska knjiga (Monumenta Litterarum Slovenicarum). Zois, Žiga [1806–1808]: [ Efeška vdova]. Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana Ms 1492, 97 E. V: Gspan 1969; Cvetnik 1978; Od lubezni in vesela 2006 – glej Vire. Literatura Barovič, Lucija, 1972/73: Japljevi prevodi iz evropskega pesništva: eksplikacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za primerjalno književnost in literarno te-orijo. (Tipkopis.) Bjelčevič, Aleksander, 1998/99: Verz posvetnih pesmi pred Pisanicami. Slava 12, št. 1, str. 74–118. Bjelčevič, Aleksander, 2000: Začetki slovenskega posvetnega verza: od Pisa- nic do Prešerna. 36. seminar slovenskega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj. Ljubljana: Filozofska fakulteta, str. 317–333. Bjelčevič, Aleksander, 2004: Kratki verz slovenskih pesmi od 15. do 18. stole- tja. Słowiańska metryka porównawcza, 8: Krótkie rozmiary wierszowe. Ur. Lucylla Pszczołowska in Dorota Urbańska. Varšava: IBL, str. 223–277. Čerin, Josip, 1908: Pesmi slovenskih protestantskih pesmaric, njih viri in njih poraba v poreformacijskih časih. Trubarjev zbornik. Ljubljana: Slovenska matica, str. 126–244, 284–288. Frank, Horst Joachim, 1993: Handbuch der deutschen Strophenformen. Tübingen, Basel: Francke Verlag. Gantar, Kajetan, 1978: Poglavje iz zgodovine slovenskega klasicizma: Sapfiška kitica v slovenščini. Živa antika 28, št. 1–2, str. 179–189. Gantar, Kajetan, 1985: Antična poetika. Ljubljana: DZS (Literarni leksikon 26). Gasparov, Mihail Leonovič, 1996: A History of European Versification. Oxford: Clarendon Press. Grafenauer, Ivan, 1918: Valentin Vodnik – pesnik. Ljubljana: Matica Slovenska, str. 104–169 (Knezova knjižnica 22). Grafenauer, Ivan, 1973: Kratka zgodovina starejšega slovenskega slovstva. Celje: Mohorjeva družba. Grafenauer, Ivan 1980: Iz zgodovine slovenske metrike. V: Ivan Grafenauer, Literarnozgodovinski spisi. Ljubljana: Slovenska matica, str. 411–438. 207 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Grdina, Igor, 1999: Od rodoljuba z dežele do meščana. Ljubljana: Studia humani-tatis (Apes 13). Gspan, Alfonz, 1958: Spremne besede in opombe. V: Izbrane pesmi Valentina Vodnika. Ur. Alfonz Gspan. Ljubljana: Slovenska matica, str. 145–212. Gspan, Alfonz, 1969: Tri nova Zoisova slovenska pesemska besedila. Slavistična revija 17, št. 2, str. 119–181. Gspan, Alfonz, 1978: Cvetnik slovenske vezane besede 1. Ljubljana: Slovenska matica. Habjan, Vlado, 1988: Prvi slovenski posvetni verzist Oswald Wolkenstein (1377–1445) in njegov čas. Obzornik 36, št. 4–8, str. 306–312, 379–384, 463– 472, 569–573. Höfler, Janez, 1975: Slovenska cerkvena pesem v 18. stoletju. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti (Razprave 1. razreda IX/2). Kidrič, France, 1929–1938: Zgodovina slovenskega slovstva: od začetkov do Zoisove smrti 1– 5. Ljubljana: Slovenska matica. Koruza, Jože, 1970: Valentin Vodnik [in] Opombe. V: Valentin Vodnik: Izbrano delo. Ur. Jože Koruza. Ljubljana: Mladinska knjiga, str. 107–162 (Kondor 116). Koruza, Jože, 1971: O začetkih slovenskega pesništva. 7. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Filozofska fakulteta, str. 1–13. (Ponatis: Jezik in slovstvo 1971/72, leto 17, št. 7–8, str. 222–229.) Koruza, Jože, 1973/74: O doslej neznanem slovenskem pesnjenju v dobi pred Pisanicami. Jezik in slovstvo 19, št. 6–7, str. 221–233. (Ponatis: Jože Koruza, Slovstvene študije. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1991, str. 151–163.) Koruza, Jože, 1976: Vpliv G. B. Hanckeja na verzifikacijo A. F. Deva. Slavistična revija 24, št. 2–3, str. 179–218. (Ponatis: Jože Koruza, Slovstvene študije. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1991, str. 279–308.) Koruza, Jože, 1977: Poskus tipološke opredelitve vložnice in njenih oblik. Slavistična revija 25, št. 2–3, str. 233–252. Koruza, Jože, 1982/83: Vodnikov Zadovolne Krajnc. Jezik in slovstvo 28, št. 6, str. 161–170. (Ponatis: Jože Koruza, Slovstvene študije. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1991, str. 309–318.) Koruza, Jože, 1993: Značaj pesniškega zbornika Pisanice od lepeh umetnost. Maribor: Obzorja. Kos, Janez – Umek, Ema, 1973/74: Dve slovenski pesmi iz drugega desetletja 18. stoletja. Jezik in slovstvo 19, št. 6–7, str. 218–220. Kos, Janko, 1987: Primerjalna zgodovina slovenske literature. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Kos, Janko, 1988: Opombe. V: Valentin Vodnik, Zbrano delo. Ur. Janko Kos. Ljubljana: DZS, str. 361–503. 208 Bibliografija Kotnik, Jože, 1929: Slovenski rokopis iz Leš pri Prevaljah iz sredine 18. stoletja. Časopis za zgodovino in narodopisje 24, str. 174–189. Kravar, Miroslav, 1979: Klasička metrika u slovenskom pjesništvu i kvantita- tivni pokušaji. Obdobje razsvetljenstva v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Ljubljana: Filozofska fakulteta, str. 319–341 (Obdobja 1). Kumer, Zmaga, 1961: Predreformacijsko izročilo v slovenskih protestantskih pes- maricah in poznejšem razvoju – B. Slovenski etnograf 14, str. 115–134. Legiša, Lino, 1977: Pesniški zbornik Pisanice. V: Pisanice [1779–1782]. Ur. Lino Legiša, Ljubljana: SAZU, str. 377-472 (Dela 2. razreda 34). Ludvik, Dušan, 1978: Srednjeveške in staronemške verzne oblike. Ljubljana: DZS (Literarni leksikon 4). Mantuani, Josip, 1908: Slovenska pesmaričica »Tri duhovske pesmi«. Cerkveni glasbenik 31, št. 6–12, str. 44–47, 50–53, 71–76, 84–88, 97–104. Miklavčič, Maks, 1960-71; Sisentschelli (Sisenthal, Zizenčeli) Jožef. V: Slovenski biografski leksikon 3. Ur. Alfonz Gspan. Ljubljana: SAZU, str. 320. Morier, Henri, 1975: Dictionnaire de Poétique et de Rhétorique. Pariz: Presses Universitaires de France. Novak, Boris A., 1995: Oblika, ljubezen jezika. Maribor: Obzorja. Novak, Vilko, 1970: Slovenska in slovaška pesem iz 1774. Slavistična revija 18, št. 1–2, str. 129–140. Novak, Vilko, 1977: Prekmurska Martjanska pesmarica. V: Martjanska pesmarica. Ur. Vilko Novak. Ljubljana: ZRC SAZU, str. 3-61. Petrè, Fran, 1969/70: Vodnikov Zadovoljni Kranjec kot primer iz poezije raz- svetljenstva. Jezik in slovstvo 15, št. 3, str. 65–76. Pogačnik, Jože, 1990: Starejše slovensko slovstvo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Pogačnik, Jože, 1998: Slovenska književnost 1. Ljubljana: DZS. Pogorelec, Breda, 1973/74: Jezik in stil nove najdbe. Jezik in slovstvo 19, št. 6–7, str. 233–243. Pretnar, Tone, 1979: Oblikovanje verzne norme v slovenskem razsvetljenstvu. Obdobje razsvetljenstva v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Ljubljana: Filozofska fakulteta, str. 291–318 (Obdobja 1). Pretnar, Tone, 1997a: Iz zgodovine slovenskega verznega oblikovanja do Pre- šerna. V: Tone Pretnar, Iz zgodovine slovenskega verznega oblikovanja. Ur. Aleš Bjelčevič. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, str. 10–89. Pretnar, Tone, 1997b: O Devovem dramskem verzu: ob 250. obletnici spevo- rečnikovega rojstva. V: Tone Pretnar, Iz zgodovine slovenskega verznega oblikovanja. Ur. Aleš Bjelčevič. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, str. 104–109. 209 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Pretnar, Tone, 1997c: Med gramatičnim paralelizmom in zvočno figuro: o rimi v slovenski protestantski pesmi. V: Tone Pretnar, Iz zgodovine slovenskega verznega oblikovanja. Ur. Aleš Bjelčevič. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, str. 90–97. Prijatelj, Ivan, 1911: Slovenščina pod Napoleonom. Veda 1, str. 133, 231. Ramler, Karl Wilhelm, 1770: Einleitung in die schönen Wissenschaften 1. Dunaj: Joh. Thomas Edl. v. Trattner. Ramler, Karl Wilhelm, 1774: Einleitung in die schönen Wissenschaften 1–4. Leipzig: Weidmans Erben und Reich. Rode, Matej, 1991: Valentin Vodnik in prevajanje. Obdobje slovenskega narodnega preporoda. Ljubljana: Filozofska fakulteta, str. 311–317 (Obdobja 11). Rupel, Mirko, 1956: Reformacija. V: Zgodovina slovenskega slovstva 1. Ur. Lino Legiša s sodelovanjem Alfonza Gspana. Ljubljana: Slovenska matica, str. 185– 260. Rupel, Mirko, 1966: Slovenski protestantski pisci. Ljubljana: DZS. Rutar, Simon, 1894: Dve stari slovenski pesmi. Ljubljanski zvon 14, številka 1, str. 62–64. Smolej, Tone, 1999: Slovenska recepcija Jeana Racina. Slavistična revija 47, št. 3, str. 297–319. Strofika, 1964. Ur. Maria Renata Mayenowa. Vroclav, Varšava, Krakov: Wydaw-nictwo Polskiej akademii nauk. Svetina, Peter, 1997: Silabični verz v starejši slovenski poeziji: magistrska naloga. Ljubljana: Filozofska fakulteta. (Tipkopis.) Svetina, Peter, 2001: Trubarjeve pesmi v Katekizmu 1550: kitične oblike. 450– letnica slovenske knjige in slovenski protestantizem. Ur. Marko Kerševan. Ljubljana: Protestantsko društvo Primož Trubar in Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, str. 121–127. Tomšič, France, 1956: Pismenstvo. V: Zgodovina slovenskega slovstva 1. Ur. Lino Legiša s sodelovanjem Alfonza Gspana. Ljubljana: Slovenska matica, str. 170– 180. Van Tieghem, Paul, 1963: Zgodovina evropske in ameriške književnosti od renesanse do danes. Ljubljana: Mladinska knjiga. Vodušek, Valens, 1959: Alpske poskočne pesmi v Sloveniji. Rad kongresa folklo-rista Jugoslavije VI, Bled 1959. Ljubljana, str. 55–77. Voglar, Dušan, 1961/62: Vodnikovo spoznavanje Horaca. Slavistična revija 13, št. 1–4, str. 60–87. Vončina, Josip, 1995: Franjo Krsto Frankopan. V: Franjo Krsto Frankopan, Dje-la. Zagreb: Matica Hrvatska, str. 13-57 (Stoljeća hrvatske književnosti). 210 Imensko kazalo Andreaš, Miha 7 122–127, 143, 158, 161, 164, 167, 170, Arhiloh 76 171, 173–176, 179, 182–188, 190– 192, 195–197, 199–203 Barovič, Lucija 57, 63, 64, 67, 207 Batteux, Charles 79 Franc (cesar) 103, 115 Bjelčevič, Aleš 8, 13, 15, 18, 19, 21–24, Frank, Horst Joachim 13, 15, 17, 26, 78, 26, 28–32, 38, 52, 53, 158, 182, 205, 165, 167, 207 206, 207, 210 Frankopan, Franjo Krsto 21, 25, 26, 33, Blaznik, Blaž 105 121, 122, 185, 205, 210 Boileau, Nicolas 116, 117, 159 Franul pl. Weissenthurn, Vincenc 107, Bürger, Gottfried August 41, 47, 61, 62, 169 123, 196 Butt, John 206 Gantar, Kajetan 22, 57, 60, 73–76, 119, 172, 206, 207 Casti, Giambattista 57, 58, 61, 123, 189, Gasparov, Mihail Leonovič 11, 12, 17, 198 26, 43, 74, 145, 185, 186, 207 Cepec, Franc 32, 33, 121, 177 Gellert, Christian Fürchtegott 62 Collin, Heinrich Joseph 110–115, 118, Gerlanc, Bogomil 206 119, 156, 157, 165, 178, 190, 191, 193, Giuseppe Maria da Masserano 108 194 Grafenauer, Ivan 11, 12, 73, 74, 76, 77, Costa , Etbin Henrik 206 90, 99, 119 Cromwell, Oliver 67 Grdina, Igor 49, 112, 208 Gspan, Alfonz 12, 21, 22, 57–59, 61, 63, Čerin, Josip 12, 13, 15, 17 74, 75, 103–105, 192, 205, 206, 207, Čop, Matija 123 208, 209, 210 Dalmatin, Jurij 11, 14, 16, 17 Habjan, Vlado 22, 208 Denis, Michael 45, 48, 50–2, 78, 99, Hagedorn, Friedrich 62, 64, 65, 66, 68, 104, 122, 158, 170, 173, 176, 186 124, 167, 187, 189, 197, 205, 206 Dev, Anton Feliks 8, 34, 35–56, 57, Hancke, Gottfried Benjamin 35, 37, 52, 69–71, 78, 79, 87, 99, 110, 118–120, 53, 56, 123, 191, 192, 208 211 Peter Svetina: Kitične oblike v starejši slovenski posvetni poeziji Haschka, Lorenz Leopold 115, 118, 197 116, 146, 147, 167 Haydn, Joseph 115 Kravar, Miroslav 73, 74, 76, 209 Höfler, Janez 30, 158, 167, 195, 208 Kumer, Zmaga 12, 209 Horac (Horacij) 57, 60, 62, 73, 74, 79, Kumerdej, Blaž 62 81, 119, 210 Laudon, Ernst Gideon 61 Jacopone da Todi 17 Lavrin, Andrej Jožef 22, 32–34, 75, 122, Jankovič, Franc Jožef 26, 137–139, 147, 171, 172 148, 165, 167, 168 Legiša, Lino 35, 38, 46, 49, 54, 206, Japelj, Jurij 7, 8, 32, 54, 55, 57, 62–69, 209, 210 75, 119, 122, 124, 126, 166, 167, 172, Leonardo da Porto Maurizio 101, 108, 179, 180, 187, 189, 197, 203, 205, 109, 118 206 Levstik, Fran 104 Jarnik, Urban 7 Linhart, Anton Tomaž 7, 8, 35, 57, Jezus Kristus 13, 14, 18 69–71, 75, 106, 107, 118, 124, 126, 138, Jožef II. (cesar) 36, 37 145, 166, 168, 169, 172, 182, 183, 186, 205, 206 Kaligula 75 Ludvik, Dušan 15, 38, 44, 47, 164, 182, Karađorđe, Jurij Petrović (Črni Jurij) 209 61 Luther, Martin 15 Karel (princ) 103, 115 Kerševan, Marko 210 Mali, Peter 107–109 Kidrič, France 11, 12, 104, 208 Mantuani, Josip 12, 209 Klemm, Wilhelm 40 Marcial 37, 38, 39, 56, 173, 175, 196 Knobl, Pavel 7, 107, 109, 155 Marija Terezija 47, 73, 75, 79, 101 Kobencl, Janez Filip 22, 32–34, 62, 75, Marmont, Auguste Frédéric Louis 122, 172 Viesse 105 Kopitar, Jernej 116 Mayenowa, Maria Renata 210 Koruza, Jože 21, 22, 25–27, 29, 31–33, Mihelič, Janez 35 35–37, 40, 41, 43–54, 73–79, 94, Miklavčič, Maks 26, 209 109, 110, 122, 143, 158, 173, 175, 176, Modrinjak, Štefan 7, 126 182, 186, 188, 192, 195, 205, 206, 208 Molière (Jean–Baptiste Poquelin) 21 Kos, Janez 21, 26, 28, 29, 205, 206, 208 Morier, Henri 17, 209 Kos, Janko 74, 103–105, 108, 115, 116, 118, 190, 195, 201, 206, 208 Nabore, Jurij 31–33, 177 Košir, Janez (Kljukec) 61 Naglič, Martin 35 Kotnik, Jože 22, 29–31, 205, 209 Napoleon 105, 153, 210 Kotzebue, August Friedrich Ferdinand Nelson, Horatio 104 212 Imensko kazalo Novak, Boris A. 17, 209 Slodnjak, Anton 205 Novak, David 22, 31, 33, 38, 122, 174, Smolej, Tone 54, 203, 210 206 Stanič, Valentin 7 Novak, Vilko 21, 22, 31, 206, 209 Stržinar, Ahacij 167 Svetina, Peter 12, 67, 206, 210 Ocvirk, Anton 45 Oswald Wolkensteinski 22, 209 Škulj, Edo 19, 206 Štraus, František 17 Paglovec, Franc Mihael 15, 19, 26 Šuster Drabosnjak, Andrej 7 Petrè, Fran 73, 76, 209 Petronij 60, 123, 124, 206 Tercelij, Mihael 22, 184 Pij VI. 54 Tomaž Akvinski 62 Pogačnik, Jože 11, 78, 209 Tomšič, France 22, 210 Pogorelec, Breda 22, 27, 209 Trubar, Primož 12, 13, 15, 16, 210 Pohlin, Marko 7, 35, 57, 58, 79, 139, 142, 206 Umek, Ema 22, 26, 28, 29, 205, 206, Pope, Alexander 62, 68, 124, 179, 180, 208 206 Uršič, Jernej 108 Potrata, Majda 32 Prešeren, France 36, 41, 44, 59, 61, 62, Valvasor, Janez Vajkard 22, 26, 121 123, 207 Van Tieghem, Paul 68, 210 Pretnar, Tone 11, 12, 22, 35, 57, 73, 209, Vitezovič, Pavel Ritter 35, 51, 187, 188 210 Vodnik, Valentin 7, 8, 9, 32, 34, 35, 49, Prijatelj, Ivan 58, 210 57, 58, 63, 73–120, 122, 124–126, 135– Primic, Janez Nepomuk 7 167, 169–174, 178, 181–183, 186–197, 201, 206, 207, 210 Racine, Jean 54, 55, 62, 203 Vodušek, Valens 30, 90, 155, 157, 158, Ramler, Karl Wilhelm 79–81, 87, 125 210 Redeskini, Maksimilijan Adam Jošt 19 Voglar, Dušan 73, 79, 210 Reisp, Branko 207 Volkmer, Leopold 7, 32 Richter, Josef 110, 115, 165 Vončina, Josip 21, 205, 210 Rode, Matej 73, 210 Ronsard, Pierre 17 Zizenčeli (Siezenheim(b)), Jožef (Franc) Rupel, Mirko 11, 12, 210 22, 26, 33, 121, 209 Rutar, Simon 22, 32, 75, 206, 210 Zois, Žiga 7, 8, 34, 57–62, 68, 69, 79, 123, 124, 126, 127, 139, 142, 158, 159, Sapfo 74, 172 189, 196–198, 206, 207, 208 Scherber, Peter 75 Zrinjski, Nikola (Nicolaus) 23, 33, 121, Simoniti, Primož 206 122, 174 213 Strophenformen in der älteren slowenischen weltlichen Dichtung Zusammenfassung Das in der Studie behandelte Korpus umfasst in Manuskriptform er- haltene weltliche Gedichte vor dem ersten slowenischen Dichteralmanach »Pisanice od lepeh umetnost«, die drei gedruckten Hefte dieses Almanachs aus den Jahren 1779–1781, die beiden ungedruckt gebliebenen Varianten des vierten Bandes sowie die Dichtwerke von Žiga Zois, Jurij Japelj, Anton Tomaž Linhart und Valentin Vodnik. Untersucht wurden auch einige Strophenformen, die in der protestantischen Dichtung des 16. Jahrhunderts und in den katholischen Liederbüchern des 17. und 18. Jahrhunderts auftreten – sofern sie das Bild und die Entwicklung der Strophenformen der älteren weltlichen slowenischen Dichtung zu beleuchten geeignet sind. In die Bemühungen um die Verbreitung der neuen Glaubenslehre, die zur Ausprägung einer slowenischen schriftsprachlichen Norm führte und durch grundlegende kirchliche Texte und Übersetzungen biblischer Texte die slowe- nische Literatur konstituierte, bezogen die Protestanten auch die Dichtung mit ein, wodurch das Kirchenlied eines der bedeutendsten Mittel für die Verbreitung der neuen Lehre wird. Als Grundprinzip des Versbaues entschied man sich für das syllabische Prinzip und ordnete den Vers dem Rhythmus der Melodie unter, die integraler Bestandteil des Liedes war. Die Lieder wurden, abgesehen von ganz wenigen Ausnahmen, in Strophen unterteilt, d. h. in größere, sich wiederholende rhythmische Einheiten, die einander in ihrem Aufbau (Verteilung der Verse und Reime) entsprechen. Das Strophenrepertoire, das die Protestanten unter Zuhilfe- nahme der zeitgenössischen protestantischen deutschen und der mittelalterlichen lateinischen Dichtung, entwickelten, war äußerst vielfältig. Die populärsten Strophenformen des slowenischen protestantischen Kirchenliedes sind die sog. Lu- therstrophe (J8/7 aBaBccX) und die aus der lateinischen Hymnik übernommene ambrosianische Strophe (J8 AABB). 215 Peter Svetina: Strophenformen in der älteren slowenischen … Aufgrund der Niederschlagung des Protestantismus Ende des 16. Jahrhunderts konnte das protestantische Strophenrepertoire nicht zur Grundlage und Quelle der gestalterischen Bemühungen der slowenischen Dichtung werden. Aus dem protestantischen Fundus wurden nur wenige Strophenformen in die katholischen Liederbücher übernommen, darunter die Hildebrandstrophe (J7/6 aBaBcDcD) und die oben erwähnte ambrosianische Strophe. Die katholischen slowenischen Gesangbücher des 17. und 18. Jahrhunderts ent- wickelten ein neues Strophenrepertoire, das sich auch auf die Gestalt des Stro- phenrepertoires der weltlichen Dichtung nachhaltig auswirkte. Der Vers der ka- tholischen Lieder neigt zur Syllabotonik. Die beiden Strophentypen, die in den Gedichten katholischer Poeten des 17. und 18. Jahrhundert auftreten und ihren Stempel der slowenischen weltlichen Dichtung aufprägen, sind insbesondere die Pilgerstrophe (T8/7 aBaBcDcD bzw. ihre aufgelöste Kurzform T8/7 aBaB) und das Gstanzl bzw. Schnaderhüpferl (Amf11 AABB bzw. dessen aufgelöste Kurzform Amf6/5 aBaB). Sowohl die protestantischen slowenischen Poeten des 16. Jahrhunderts als auch die katholischen Poeten des 17. und 18. Jahrhunderts kennen neben den Vorbil- dern der weltlichen und geistlichen lateinischen und zeitgenössischen Dichtung auch die Strophentypen und metrischen Muster des Volksliedes, deren Vorbild- wirkung vor allem in den katholischen Liederbüchern nachklingt. Die Aufzeichnungen weltlicher slowenischer Gedichte reichen zurück ins 16. Jahrhundert. Von diesem Zeitpunkt bis zum ersten Heft des Dichteralmanachs »Pisanice od lepeh umetnost« sind rund 20 weltliche slowenische Gedichttexte bekannt. Die meisten blieben in einem Liedermanuskript aus dem Übermurgebiet, der »Martjanska pesmarica« (16. und 17. Jahrhundert) erhalten. Dabei handelt es sich vorwiegend um Liebeslyrik über die Beziehung von Mann und Frau, es finden sich auch scherzhafte Verse, ein Trauerlied und ein episches Lied über Zrinski. Die Gedichte sind in einfachen, größtenteils vierzeiligen Strophen mit Kreuz- oder Paareimen, der Versbau ist syllabisch. Schon syllabotonisch geordnet ist das kurze räsonierende einstrophige Gedicht »Roža zjutraj cvete« (Die Blume blüht am Morgen), aus einem Taufbuch, das sich in Dob bei Domžale erhalten hat und auf die Mitte des 17. Jahrhunderts zu datieren 216 Zusammenfassung ist. Der weltliche Charakter des Gedichts steht allerdings nicht fest – es könnte sich auch nur um eine Paraphrase der Verse 4–6 des Psalms 90 handeln. Aus dem Jahre 1671 ist ein in slowenischer Sprache abgefasstes mönchisches Spottgedicht des kroatischen Adeligen Franjo Krsto Frankopan erhalten. Das sechszeilige Gedicht besteht aus zwei dreizeiligen Sequenzen aus jambischen Sieben- und Sechssilbern (J7/6 aaBccB), Strophenvorbild ist die Hildebrandstrophe. Vom Anfang des 18. Jahrhunderts im Urbar des Schlosses Slatna haben sich zwei Gedichthandschriften erhalten, die mit 1715 und 1716 datiert sind. Dabei handelt es sich um das dialogisch gebaute »Pesem od enega pijanega moža ino žene« (Gedicht von einem betrunkenen Mann und seiner Frau) und um das Rollengedicht eines unverheirateten Mädchens. Beide Gedichte sind in einfachen Strophen abgefasst, zum überwiegenden Teil aus trochäischen Achtsilbern. Die Strophen sind zwei-, drei- oder vierzeilig, mit paarweisen Paarreimen (aa, aaa, aabb). Doch so einfach die Strophenform auch ist, wird vor allem im Fall der (Franc Jožef Jankovič zugeschrie-benen) »Pesem od enega pijanega moža in žene« die durchdachte, komplexe Kom- position des Dialogs zwischen dem Betrunkenen und seiner Frau sichtbar. Die Gedichte aus dem »Leški rokopis« (1757, 1761), ein räsonierendes Gedicht über den Feind auf dieser Welt, ein kurzes Spottgedicht eines lebenslustigen Mannes und ein Dialog zwischen Bräutigam und Braut sind in vierzeiligen Langversen, T15(8+7) bzw. Amf11(6+5) abgefasst; der trochäische Fünfzehnsilber (8+7) tritt in Vierzeilern auch in Cepec‘ Gelegenheitsdichtung aus dem Jahr 1775 auf. Dabei handelt es sich um sog. lange unaufgelöste Varianten der Pilgerstrophe und des Schnaderhüpferls. Die Genreidylle aus dem bäuerlichen Leben von 1774, verfasst von David No- vak, einem Schüler der protestantischen Schule in Pressburg, ist in einem sylla-bischen (pannonischen) Zwölfsilber in vierzeiligen, paargereimten Strophen (aaaa) abgefasst. Im Sammelband »Raccolte di composizioni e di poesie italiane« aus dem Jahr 1779 ist neben einem nicht strophisch gegliederten Gedicht von Jurij Japelj auch ein Lobgedicht von Andrej Jožef Lavrin auf Graf Kobenzl abgedruckt; er verwendet die sapphische Strophe. Die Charakteristika der weltlichen slowenischen Dichtung vor den »Pisanice« lassen sich wie folgt zusammenfassen: 217 Peter Svetina: Strophenformen in der älteren slowenischen … 1. Der Langvers, T15(8+7), Amf11(6+5), syllabischer Zwölfsilber (6+6), er- scheint zumeist in längeren, räsonierenden oder erzählenden Gedichten. Der Kurzvers wird am häufigsten in Liebes- und Spottgedichten verwendet. Beide Verstypen treten zumeist in Vierzeilern mit einfachem Reimschema (Paar- oder Kreuzreim) auf. 2. Gedichte mit komplexeren Strophenstrukturen sind selten (Frankopans Spottgedicht und Lavrins Ode in sapphischen Strophen). 3. Für die Mehrzahl der weltlichen slowenischen Gedichte vor den »Pisanice« ist eine formale Nachlässigkeit kennzeichnend. Die Ursache dafür wäre vielleicht bei den ungeübten Versschmieden zu suchen, womöglich handelt es sich aber auch um eine Schreibweise, die besonders für Liedertexte typisch ist, deren formale Mängel von der Melodie verschleiert werden. Bei gebildeten Autoren (dem Schü- ler Novak, dem Priester Lavrin) treten Inkonsequenzen selten (oder nie) auf. Aus dieser Zeit sind sehr wenige Gedichtdrucke bekannt, was darauf hindeutet, dass die Möglichkeiten, mit Strophenformen auf die späteren slowenischen dich- terischen Hervorbringungen Einfluss zu nehmen, gering zu veranschlagen sind. Der Dichteralmanach »Pisanice od lepeh umetnost« (1779–1781) ist in Ent- wicklung der weltlichen slowenischen Dichtung in mehr als einer Hinsicht eine Wasserscheide. Mit den Gedichten des Sammelbandes setzt sich in der slowe- nischen Dichtung der syllabotonische Vers durch. Im Sammelband erscheinen ei- nige Gedichte, die sowohl formal (der »Zadovolni Krajnc« von Valentin Vodnik) als auch inhaltlich (das »Občutenje tega srca nad pesmijo od Lenore« von Janez Damascen Dev) die zeitgenössische und spätere weltliche slowenische Dichtung wesentlich prägen. Die »Pisanice« sind die erste gedruckte literarische Publikation in slowenischer Sprache, mit ihnen beginnt die kontinuierliche Entwicklung der gedruckten weltlichen slowenischen Dichtung. Im dichterischen Oeuvre von Janez Damascen Dev (1732–1786), dem Heraus- geber und fleißigsten Beiträger der »Pisanice«, kann man unter formalem Aspekt drei Schwerpunkte ausmachen. Der erste ist der Alexandriner und die mit ihm ver-bundenen Vierzeiler bzw. vierzeiligen Sequenzen (J13/12 aaBB und J13/12 aBaB) sowie zahlreiche aus diesen Sequenzen abgeleitete mehrzeilige Strophen. Der zweite Schwerpunkt ist der Amphibrachys: Unter den Strophen, in den der Amphibrachys Verwendung findet, ist auch der Vierzeiler Amf11(6+5) AABB, die er für seine Übersetzung (Adaption) des »Denis« verwendet hat und die Vodnik bei der Auswahl des Strophentyps für seinen »Zadovolni Krajnc« unmittelbar beeinflusst haben soll. 218 Zusammenfassung Der dritte Schwerpunkt ist der trochäische Vers, insbesondere die Kombination von trochäischen Acht- und Siebensilbern, wie sie in längeren Strophen auftritt. Für Dev sind sehr reflektierter Einsatz von Vers und Strophe und deren kon- sequente Umsetzung kennzeichnend. Von den gut dreißig von ihm verwendeten Strophenformen sind nur ein Drittel Vierzeiler; die anderen zwei Drittel umfassen fünf- bis zehnzeilige Strophen. In der Regel sind Devs Strophen lang und relativ komplex; das gilt sowohl für Devs Eigenschöpfungen als auch für seine Übersetzungen (Adaptionen): für die Epigramme, die vorwiegend an den Alexandriner und seine Varianten gebunden sind (J12 (A)B(A)BCC), für Devs dramatischen Dichtungen (der Operette »Be- lin«), z. B. Amf6/5/3 aBaBccDeeD oder T4/7 aaBccB, oder für seine Überset- zungen (Adaptiones) Hanckes, T8/7 aBccBaB oder T8/7 aBaBccDeeD u.ä. Devs Dichtung ist (entsprechend der Vers- und Strophenformen) oft auch im sprachlichen Ausdruck und inhaltlich komplex. In manchen Gedichten fließt Dev auch ein einfaches persönliches Bekenntnis aus der Feder, besonders deutlich wird dies im Gedicht »Občutenje tega srca nad pesmijo od Lenore«: seine Erschüt-terung bei der Lektüre von Bürgers Ballade und seine Ohnmacht angesichts des eigenen sprachlichen Ausdruck hielt er in der einfachsten Strophenform seines gesamten Repertoires fest, in Vierzeilern mit kreuzgereimten jambischen Sechs- silbern (J6 ABAB). Neben dem Kreis der »Pisanice« war in der Aufklärung ein Kreis von Autoren sehr aktiv und viel beachtet, der sich um den krainischen Intellektuellen und Wirt-schaftstreibenden Žiga Zois (1747–1819) scharte: der Priester (und unmittelbar vor seinem Tod zum Triestiner Bischof geweihte) Jurij Japelj (1744–1807), der Ju-rist Tomaž Linhart (1756–1795) und der Priester Valentin Vodnik (1758–1819). Sein dichterisches Oeuvre zeigt Žiga Zois als ausgezeichneten Kenner der zeit- genössischen Dichtung und tiefgründigen Denker in Sachen Literatur (in Fragen des Verses, der Strophenform, der Auswahl von Übersetzungsvorlagen usw.); es hat sich erwiesen, dass sein Originalschöpfungen und Nachdichtungen umfassendes Werk trotz seines geringen Umfang einen sehr weit reichenden Einfluss ausübte. Zois führte zu seiner Zeit romanische Versformen ein (die Sestine in der Über- setzung von Giovanni Battista Castis »Die Katze« und die Stanze in der »Witwe 219 Peter Svetina: Strophenformen in der älteren slowenischen … von Ephesus«, deren Motiv er aus Petronius‘ Prosavorlage übernahm), von denen sich dank Matija Čop in France Prešeren ein paar Jahrzehnte später, in der Epo- che der Romantik in Slowenien, erweisen sollte, dass es sich bei ihnen um jene Strophen- und Gedichtformen handeln sollte, die die Basis der modernen slowe- nischen Dichtung bilden sollten. Mit seiner Vers-Vorliebe hingegen konnte sich Zois nicht durchsetzen: Er führte den tonischen italienischen Endecasillabo ein, der aber weder bei seinen Zeitgenossen noch später in der slowenischen Dichtung Fuß fassen konnte, während sich die syllabotonische Variante des jambischen Elf-silbers durchsetzen sollte. Auch die Übersetzung von Bürgers »Lenore« zeitigte sehr weit reichende Folgen. Sie legte den Grundstein zur slowenischen Ballade. Nach Zois wurde sie nur noch von Prešeren übersetzt, der Zois‘ Übersetzung kannte und sogar eini- ge übersetzerische Lösungen aus ihr übernahm. Interessanterweise verwendete Zois bei seiner Übersetzung von Bürgers Ballade mit Rücksicht auf die deutsche Vorlage einen syllabotonischen Vers (einen jambischen Acht- bzw. Siebensilber), was deutlich belegt, dass er die Verwendung von syllabotonischen und tonischen Versen bewusst unterschied. Auch im Gedicht »Planšar« verwendete er in einem Schnaderhüpferl einen syl- labotonischen Vers. Dabei handelt es sich um ein Rollengedicht im Volkston, auch das Motiv vom Senner und dem hochmütigen Mädchen aus dem Tal entstammt einer einfachen bäuerlichen Welt. Sowohl der Vers- als auch der Strophentyp so- wie der Wortschatz und die Dramaturgie sind im Einklang mit der Thematik ge- wählt. Durch die wohl überlegte Auswahl sowohl der metrischen (syllabotonischer Vers, Endecasillabo) und strophischen Ausdrucksmittel (italienische Strophen- formen, Schnaderhüpferl) als auch durch die Wahl der Thematik (die Vorlage des Petronius, die Welt des einfachen Bauern und Senners usw.) und seiner sprach- lichen Mittel erweist sich Zois' dichterisches Werk als Durchbruch in der älteren weltlichen slowenischen Dichtung: die metrischen und sprachlichen Mittel sowie die Thematik bilden jeweils eine Einheit, so dass sich erst später zeigen sollte, dass hier in handschriftlicher Form die Basis für die Entwicklung der modernen slowenischen Sprache und Dichtung geschaffen worden war. Ebenso interessant wie das Werk von Zois ist das dichterische Oeuvre von Ju- rij Japelj. Alle seine Originalgedichte sind in populären Pilgervierzeilern abgefasst 220 Zusammenfassung (T8/7 aBaB), was aber nicht so wichtig ist. Bedeutsam sind die Thematik und seine Perspektive: alle drei Gedichte sprechen von der Beziehung von Mann und Frau, alle Gedichte sind humorvoll, sogar satirisch, mehr oder minder verholen treten sogar Körperlichkeit und Geschlechtlichkeit auf. Die Thematik der Geschlech-terbeziehung und erotischer Zwischenfälle wird in Japeljs Hagedorn- und Pope- Übersetzungen noch deutlicher. Japelj ist kein Dichter, der komplizierte Vers- oder Strophenformen verwenden würde, man sieht aber dennoch, dass er diese Problematik souverän beherrschte, denn er war in der Lage den Strophentyp an die slowenischen Bedürfnisse an- zupassen (so ersetzte er etwa Popes ursprünglichen trochäischen Siebensilber in »Rondeau« in seiner Übersetzung durch eine Mischung von Acht- und Siebensil- ber). Im Gegenzug ist er äußerst modern in der Wahl seiner Themen sowie sprach- lich und gedanklich äußerst tiefsinnig bei ihrer Gestaltung. Die sophistisierte Wahl der Themen seiner Originalgedichte und die Entschei- dung für ganz bestimmte Gedichte aus Popes und Hagedorns Oeuvres hatten auch bei Japelj (wie auch bei Zois) zur Folge, dass zu seinen Lebzeiten kein ein-ziges seiner Gedichte im Druck erschien. Anton Tomaž Linhart genießt dank seiner beiden Komödien »Županova Micka« und »Ta veseli dan ali Matiček se ženi« im slowenischen kulturellen Be- wusstsein und in der Literaturgeschichte vor allem als Dramatiker hohes Anse- hen. Sein Werk umfasst jedoch auch einen Gedichtband auf Deutsch (»Blumen aus Krain«, 1781) und ein paar Rollengedichte im »Matiček«: Sein Strophenre- pertoire ist durchaus herkömmlich, eine Spielart des Schnaderhüpferls und eine Spielart der Pilgerstrophe. Ein solches Strophenrepertoire findet man im zeit- genössischen Lied, sowohl in geistlichen Liederbüchern wie auch z. B. in Devs Oper »Belin«. Am meisten Beachtung als Dichter der Aufklärung fand Valentin Vodnik. Mit seinen Gedichten warer erstmals im Almanach »Pisanice« vertreten, denen 1806 der Gedichtband »Pesme za pokušino« und 1809 die »Pesmi za brambovce« (die größtenteils Nachdichtungen von Texten Collins enthalten) folgen. Die Streu- überlieferung in Periodika beschränkt sich nicht nur auf die »Pisanice«, sondern auch auf die »Velika pratika« und die »Mala pratika«, auf die »Lublanske novice«; Gedichte erschienen aber auch an anderen Orten, »Ilirija oživljena« z. B. 1811 in der Grammatik »Pismenost« u.ä. 221 Peter Svetina: Strophenformen in der älteren slowenischen … Die für ihn grundlegenden Strophentypen sind das Schnaderhüpferl (Amf6/5 aBaB) und das mit ihr verbundene dreiteilige Metrum sowie die vierzeilige Pilgerstrophe (T8/7 aBaB). Sie erscheinen als Strophenbestandteile schon in Vodniks ersten, in den »Pisanice« publizierten Gedichten. Als selbstständige Strophen- formen erscheinen sie bald darauf in den »Monatsverse«, in Fabeln usw. Vodniks Dichtung zeichnet sich durch einen ausnehmenden Reichtum an Stro- phenformen aus. Von den rund 150 verschiedenen Strophenformen, die in dieser Studie beschrieben werden, sind gut zwei Drittel bei Vodnik anzutreffen. Mit Sicherheit liegt die Ursache für diesen Erfindungsreichtum in der Neigung des Au- tors, Strophenformen zu erfinden, mit Sicherheit auch in der Empfehlung, die er Ramlers Poetik verdankt, wonach sich nämlich jeder Autor nach eigenem Ermes-sen die ihm gemäßen Strophenformen schaffen soll. Ebenso wie auf das Erfinden zahlreicher Strophenformen wirkte sich Ramler zumindest teilweise auch auf die Entscheidung für das Schnaderhüpferl aus. Und es ist wohl auch Ramlers Einfluss zuzuschreiben, dass Vodnik die zunächst zweizeiligen »Monatsverse« später in Vierzeiler umwandelte. Vodniks Strophenrepetoire ist, wie bereits festgestellt, außerordentlich reich- haltig. Dabei ist interessant, dass es zu 50% aus Vierzeilern besteht. Ein erwähnens-werter Anteil (25%) entfällt noch auf Zweizeiler, andere, längere Strophenformen sind relativ selten. Diese Verteilung zeigt, dass Vodnik auf seiner Entscheidung für ein ziemlich einfaches Strophenrepetoire beharrte; seine Erfindungsgabe lebte er eher in der Wahl von metrischen Mustern und ihrer Kombination aus. Das sich uns bietende Bild der älteren weltlichen slowenischen Dichtung könnte man in den folgenden Bemerkungen zusammenfassen: Formal erweisen sich die älteren, ungedruckten Gedichte aus heutiger Sicht mehrheitlich als wenig anspruchsvoll und wenig durchgearbeitet: Kurzstrophen mit einfachen Reimen. Dem mag die Verbundenheit mit der Tradition des Kir- chen- und des Volkslieds Pate gestanden haben, wo die Melodie den Rhythmus bestimmte und sich der Autor bei der Gestaltung gewisse Freiheiten herausneh- men konnte. Eine größere Zahl von regelwidrig gebauten Versen und Strophen wird auch der mangelnden literarischen Belesenheit der Verfasser zuzuschreiben sein. In der späteren Zeit zeigen sich im Strophenbau zwei Tendenzen. 222 Zusammenfassung Die erste Tendenz zeigt sich in der Erfindung und Kombination zahlreicher Strophenformen. Dieser Schreibansatz ist bei Dev und Vodnik zu bemerken. Bei- de bemühen sich um möglichst formvollendete Gedichte, wobei Dev gern ziemlich komplex gebaute längere Strophenformen (neben Vier- auch Sechs-, Sieben und Zehnzeiler) verwendet und zwar so, dass er dieselbe Strophenform in mehreren Gedichten verwendet. Vodnik bleibt im Wesentlichen bei seiner Entscheidung für den Vierzeiler, den er durch die Wahl der metrischen Muster variiert, so dass er oft eine Strophenform nur einmal benutzt. Auf der anderen Seite haben wir es mit der Tendenz zu tun, sich für einfache Strophenformen gedanklich pointierteren oder inhaltlich direkteren Aussage zu- liebe zu entscheiden. Diese Tendenz lässt sich bei Japelj beobachten, im Dramenvers Linharts und bei Devs und Vodniks einfacheren Gedichten. Zwischen den beiden erwähnten Prinzipien steht Zois‘ Dichtung. Ihre Beson- derheit ist es, einerseits die komplizierteren Strophenformen der italienischen Dichtung mit ihrem Endecasillabo und andererseits die einfachen Strophenformen des slowenischen Kirchen- und Volkslieds mit seinem syllabotonischen Versmaß einzuführen. In Zois‘ Dichtung kann man die organische Verschmelzung beider Prinzipien beobachten. Es scheint, als ob der sorgfältigere Vers- und Strophenbau (mit weniger Ab- weichungen im Vers- und Strophenaufbau) der Tatsache verdankt, dass es sich hier um gebildete Autoren handelt und dass diese Dichtung eigens für die Lektüre (und nicht den Gesang) verfasst wurde. Die strophisch gegliederten Gedichte der behandelten Autoren fassen ver- schiedene Themen in Worte. Besonders oft beschäftigten sich die Autoren mit der Beziehung von Mann und Frau, es gibt eine ganze Reihe von Liebesgedichten (die bis zu Štefan Modrinjak, der in dieser Studie nicht behandelt wird, als Rollengedichte auftreten mussten), Spottgedichte und, besonders bei Vodnik, didaktische Gedichtgattungen: Monatsverse, Fabeln usw. Strophisch gegliedert sind auch panegyrische und Gelegenheitsgedichte (der Großteil der nicht strophisch gegliederten Gedichte gehört diesen Gattungen an; die anderen Themen bleiben aus); und es gibt auch einige längere Erzählgedichte. Einige Strophenformen, die im Strophenrepertoire der slowenischen protestan- tischen Lieder auftauchen, werden auch in den Oeuvres der behandelten Autoren 223 Peter Svetina: Strophenformen in der älteren slowenischen … sichtbar (z.B. die Hildebrand- und die Vagantenstrophe), obwohl die behandelte Dichtung nicht unmittelbar von der protestantischen Dichtung beeinflusst wurde. Von den Einflüssen des Strophenrepertoires der slowenischen Gesangbücher des 17. und 18. Jahrhunderts kann man mit größerem Recht sprechen, zumal mehrere katholische Liederbücher gedruckt wurden, die den Autoren bekannt waren; ins- besondere sind hiervon die Pilgerstrophe und das Schnaderhüpferl betroffen. Auf die Entwicklung der slowenischen Dichtung und die Wahl des Strophen- repertoires hat insbesondere Vodniks Dichtung unmittelbaren Einfluss. Als am weitesten reichend erwies sich freilich Zois‘ Hinwendung zu den italienischen Strophenformen, wiewohl Zois‘ Entscheidung für Sestine und Stanze keinen un- mittelbaren oder nachhaltigen Einfluss auf die Autoren der ersten Hälfte des 19. Jahrhunderts gehabt haben dürfte. Die Autoren der älteren Epochen der slowenischen Literatur formten in An- lehnung an slowenische und fremdsprachige Kirchenlieder, an das bodenständige Volkslied und an Vorbilder aus der älteren und zeitgenössischen weltlichen euro-päischen Dichtung das Strophenrepertoire der weltlichen slowenischen Dichtung. Die Mehrzahl der Strophenformen wechselte frei zwischen geistlicher und welt- licher Dichtung, dennoch sorgten Dev und die Autoren des Zois–Kreises, abgese- hen davon, dass sie durch die Drucklegung das Bewusstsein der »Literarizität« der Form schufen (die im Gesangbuch kein bedeutendes Element gewesen war), auch dafür, das einige Strophenformen, die sie aus fremdsprachiger weltlicher Dichtung übernommen hatten, vor allem in der weltlichen slowenischen Dichtung heimisch wurden. Dev und die Autoren des Zois–Kreises, insbesondere die letzteren, prägten binnen dreißig Jahren vor allem unter dem Einfluss der klassischen Poetik, die die Form in den Vordergrund stellte, und natürlich anhand slowenischer (frommer und volkstümlicher) und fremdsprachiger (weltlicher) Vorbilder das Strophenre- pertoire der weltlichen Dichtung, die sich gemeinsam mit den Versuchen aus der Zeit vor den »Pisanice« als Respekt gebietendes Denkmal darstellt, das sich mit einigen Strophenformen in Lauf der Entwicklung der slowenischen Dichtung als durchaus lebendiges und brauchbares Material erwies, das direkt oder indirekt in der dichterischen Produktion im slowenischen Raum präsent ist und um das bis heute kein kreativer Dichter umhinkommt. Ins Deutsche übersetzt von Fabjan Hafner 224 Doslej izšlo: 2004 Drago Šega: Literarna kritika 2004 Marijan Dović: Sistemske in empirične obravnave literature 2005 Majda Stanovnik: Slovenski literarni prevod (1550−2000) 2005 Matija Ogrin (ur.): Znanstvene izdaje in elektronski medij 2005 Vid Snoj: Nova zaveza in slovenska literatura 2007 Tone Smolej: Slovenska recepcija Émila Zolaja (1880−1945)