sr GLASILO DELAVCEV INDUSTRIJSKIH MONTAŽNIH PODJETIJ H GLASNIK NOVEMBER 1980 ŠTEVILKA 11 LETO XIV 37. ROJSTNI DAN REPUBLIKE Pred sedemintridesetimi leti v najhujših urah zgodovine Jugoslavije se je rodila naša' republika v majhnem mestecu Jajcu. 29. novembra 1943, sredi vojne vihre, so republiko s sklepom razglasili delegati iz vseh krajev Jugoslavije na 2. zasedanju AVNOJ. To zgodovinsko odločitev je sprejelo 142 delegatov iz celotnega jugoslovanskega prostora. Prisotni so bili na zasedanju tudi predstavniki 300 tisočev Titovih^ borcev, ki so se borili proti fašističnim okupatorjem in domačim izdajalcem širom naše domovine za svobodo, neodvisnost, enakopravnost, bratstvo in enotnost. V trenutkih, ko je bila skoraj vsa Evropa v rokah Hitlerjeve Nemčije, narodnoosvobodilne enote pa so bile neusmiljen boj za osvoboditev, se daljnosežnosti tega veličastnega dogodka delegati najbrže niso zavedali, saj je te ljudi, nevajene politike, družila skupna misel: pregnati sovražnika in postaviti temelje za novo in pravičnejšo Jugoslavijo, v kateri bodo imeli vsi narodi in narodnosti enake pravice. Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije je postal v Jajcu vrhovno zakonodajno in izvršilno predstavniško telo jugoslovanskega ljudstva. Postal je vrhovni predstavnik neodvisnosti ljudstva in države Jugoslavije kot celote. Ustanovljen je bil nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije — organ z vsemi oznakami ljudske vlade, s pomočjo katere je AVNOJ uresničeval svojo izvršilno vlogo. Ljudstvo odloča, da se jugoslovanski izdajalski in pobegli vladi odvzamejo vse pravice zakonite vlade, ki tako ne more predstavljati ljudstva Jugoslavije kjerkoli v svetu. Ljudstvo odloča, da je potrebno pregledati vse mednarodne pogodbe in obveznosti, ki jih je v tujini v jugoslovanskem imenu sklenila pobegla vlada. Te pogodbe in obveznosti naj se uničijo ali pa ponovno sklenejo — odobrijo. Ljudstvo odloča, da bo Jugoslavija demokratična, federativna državna skupnost enakopravnih republik in pokrajin. Ljudstvo prepoveduje kralju Petru II. Karadjordjeviču povratek v našo deželo. Ljudstvo izraža vse priznanje narodnoosvobodilni , vojski. IMF Glasnik na večjem formatu Na predlog uredniškega odbora IMP Glasnika je delavski svet SOZD IMP na zadnji seji sprejel sklep, da bo odslej naš časopis izhajal na večjem formatu. Delegati delavskega sveta so se strinjali z utemeljitvijo uredniškega odbora, saj bo lažje tehnično urejanje, večja možnost poudarjanja najpomembnejših člankov in fotografij in poenostavljen postopek v tiskarni. V korak z novo podobo naj bi šla tudi vsebina. V tolikšnem kolektivu kot je IMP, se v enem mesecu zvrsti kar lepo število dogodkov, ki bi zaslužili, da zve zanje celoten kolektiv. Če bi analizirali, kako so v časopisu »zastopane« posamezne temeljne organizacije, bi kaj hitro ugotovili, da prihaja do velikih razlik, da o nekaterih zelo malo pišemo. Na drugi strani so nekateri naši stalni sodelavci zelo vestni, vredni posnemanja. Vsakega prispevka ali obvestila, o čemer bi veljalo pisati, smo v uredništvu veseli. Do konca leta teče akcija »Tisoč delavcev — sodelavcev«. Vsi, ki se bodo prvič oglasili v našem časopisu, bodo ob zaključku akcije prejeli značke. Zato kar korajžno primite za pero in napišite, kaj je novega v sredini, kjer delate. Prispevki morajo biti na uredništvu v Ljubljani, Titova 37, do vsakega 1. v mesecu. T. ŠTRUS sprejme naziv maršal Jugoslavije v naši osvobodilni vojski in odobrava vse odločitve, ukrepe izvršnega odbora AVNOJ in vr-honvega štaba NOV in partizanskih odredov Jugoslavije. V Jajcu so leta 1943 izvolili tudi predsedstvo, katerega vodja je bil Ivan Ribar. Predsedstvo je bilo izvoljeno v imenu AVNOJ, predstavnika ljudske neodvisnosti Jugoslavije. Opravljalo je zakonodajne in izvršilne funkcije v času zasedanja AVNOJ. Predsedstvo je tedaj imenovalo Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije (NK OJ) za organ AVNOJ in le ta dobi tudi funkcijo vlade. Na čelo NK OJ je ljudstvo izvolilo Josipa Broza Tita. Njemu, simbolu bitke za svobodo, neodvisnost in enakopravnost, podelijo tudi naziv maršal Jugoslavije. Ljudstvo je ustanovilo komisijo za preiskovanje vojnih zločinov in njihovo kaznovanje. Odločitve 2. zasedanja AVNOJ so v bistvu ustavni akti naše nove države, z njimi so uzakonjeni dotedanji dosežki osvobodilne vojne in revolucije. Nova Jugoslavija je rasla kljub mnogim težavam, ki sojo spremljale na poti njene rasti in dosegla velikanske uspehe pod Titovim vodstvom. Danes si krojimo svojo bodočnost brez Tita, okrepljeni z njegovimi idejami na trdnih temeljih, ki so bili postavljeni pred 37 leti v Jajcu. M. PRIMC ČETRTA SEJA DELAVSKEGA SVETA SOZD 24. oktobra so se na 4. redni seji zbrali delegati delavskega sveta SOZD IMP. Poleg pregleda sklepov 3. redne seje so obravnavali še dopolnitev oz. uskladitev temeljev (osnov) plana SOZD IMP 1981—1985, predlagali osnutek sprememb in dopolnitev Temeljnega samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev SOZD IMP v javno obravnavo, poslušali poročilo o dinarski in devizni situaciji v IMP in reševali nekatera tekoča vprašanja. Dopolnitev oz. uskladitev temeljev plana SOZD IMP Pri pregledu sklepov 3. redne I seje je bilo ugotovljeno, da de-i lavski svet ni sprejel sklepa o I javni obravnavi smernic za izdelavo plana SOZD IMP za leto | 1981, zato so ga delegati sprejeli | na tej seji. Vsi ostali sklepi so uresničeni ali pa jih službe še uresničujejo. O potrebi uskladitve temeljev plana SOZD IMP je poročal Uroš Korže. Glavni razlog je spremenjena gospodarska situacija in pa nekateri drugačni dogovori znotraj IMP. Šele na osnovi usklajenih temeljev lahko sprejmemo samoupravne sporazume o temeljih plana, ki s:o sedaj v javni obravnavi. O potrebnosti spremembe temeljevije morajo odločiti delavski sveti TOZD in začeti postopek za spremembo. O dosedanjem poteku sprejemanja planskih do- kumentov in o spreminjajočem gospodarskem položaju je delegate seznanil generalni direktor SOZD Franc Kumše. S predstavniki banke je že tekla razprava o našem investicijskem programu za obdobje 1981—1985. Bančniki so ga ocenili kot realnega s pripombo, da za gradnjo posloven stavbe in prostorov za potrebe TOZD IC ne smemo računati z udeležbo bank pri finančni konstrukciji investicije. Generalni direktor je nato opozoril na zaostrene pogoje gospodarjenja v prihodnjih letih, predvsem pa v letu 1981. Montaža in tudi proizvodnja IMP je v glavnem namenjena za investicijsko dejavnost. Doslej je naša družba namenila 40 % družbenega dohodka za investicije, za prihodnje leto je predvideno zmanjšanje na 30 %. To pa pomeni za eno četrtino manj investicij ali z drugimi besedami, da bomo imeli prihodnjo pomlad za eno četrtino prevelike montažne zmogljivosti v domovini. Težak gospodarski položaj bomo premagali edino z večjim izvozom. Zato smo v planske dokumente zapisali, da bomo leta 1985 25 % celotnega prihodka montaže ustvarili v tujini, obenem pa v tujini prodali 20 % celotne proizvodnje. Še bolj tesno bomo morali sodelovati z združenji Rudis in Smelt ter SDPR in iskati možnosti uveljavitve poleg Iraka še v drugih državah. Iraško-iranska vojna je delno prekinila naša dela v Iraku. Za podpis pa je pripravljenih več pogodb, ki jih bo iraška vlada podpisala takoj po ustavitvi sovražnosti. Generalni direktor je omenil še trenutno stanje lastnih investicij. Pred zaključkom je novogradnja TOZD TEN. V TOZD HVA naj bi halo letos pokrili, za TOZD ITAK bo v kratkem izdano gradbeno dovoljenje. Za TOZD Klima proizvodnja pa trenutno proučujejo elaborat v banki. • FIESA VABI Tudi letos silvestrovanje v domu IMP — Dva večera vam bo igral priznani vokalno instrumentalni ansambel! — Sodelovali boste lahko pri srečelovu brez praznih srečk! — Okusno silvestrsko pojedino boste dopolnili s sarmo 1981! Po praznovanju vam nudimo poln penzion v prvih novoletnih dneh (priporočamo: kopanje, sprehode, izlete)! Cena celotnega paketa vključno s silvestrsko večerjo in zajtrkom 4. januarja 1981 znaša za odraslega 1.700 din, za otroke do 7 let starosti pa 1.200 din Posamezni penzioni pa veljajo dinarjev: 31. 12. 1. 1. 2. 1. 3. 1. Odrasli 800,00 500.00 350.00 350.00 Otroci do 7 let 550.00 350.00 300.00 300.00 Pismene prijave sprejema do vključno 1. 12. 1980 tov. HREN Jožica, IMP LJUBLJANA, Titova 37/III. Prijavnina znaša 50 % od vrednosti nudenih uslug* ki si jih boste izbrali, varščina za morebitni odstop pa 25%. NASVIDENJE NA SILVESTROVANJU! ..ijč. Počitniška skupnost IMP ji -•■'V ' Direktor Interne banke Alojz Kosi je še dodal, da se pripravlja tudi nekaj novosti na področju kreditiranja. Udeležba banke pri investiciji bo največ 30% predračunske vrednosti. Kredit bodo odobrili le na osnovi trinajstmesečnega depozita v višini lastnih sredstev. Delavski svet je nato sprejel naslednji sklep: Delavski svet SOZD IMP daje pobudo delavskim svetom TOZD, da takoj preverijo usklajenost osnov plana IMP 1981—1985, sprejetih novembra 1979, s sporazumom o temeljih plana SOZD in DO. V kolikor opredelitve posameznih elementov za sporazumevanje znotraj osnov plana bistveno odstopajo od opredelitev teh elementov v samoupravnih sporazumih o temeljih plana DO in SOZD, morajo delavski sveti TOZD sprožiti postopek za njihovo spremembo oz. dopolnitev. Postopek morebitnih sprememb in dopolnitev osnov (temeljev) plana naj se začne takoj, okvirno pa naj teče po rokovniku, ki ga je sprejel delavski svet SOZD na 3. redni seji 10. 10. 1980. Referendumi za odločanje o morebitnih spremembah in dopolnitvah osnov (temeljev) plana v posameznih TOZD, naj se predvidijo za čas med 8. in 12. decembrom 1980. Za ta čas bo namreč predvidoma delavski svet SOZD IMP na naslednjiseji (18. 11. 1980) razpisal referendume v celotni SOZD IMP za odločanje o spremembah in dopolnitvah temeljnega SaS o združevanju sredstev v SOZD IMP. Sprememba temeljnega samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev Uvodno obrazložitev je podal Uroš Korže, ki je navedel dva glavna razloga za spremembo in sicer:' razširitev osnove za združevanje sredstev in pa uskladitev investicijskih kriterijev. Osnutek omenjene spremembe objavljamo v celoti. Pregled dinarske in devizne situacije Pregled finančnega položaja IMP za 20. oktober letos je podal Alojz Kosi. V celoti je finančna situacija ugodna. Pri nekaterih temeljnih organizacijah se pojavljajo negativni saldi v interni banki, vendar se ta problematika sprotno rešuje. Pri devizni situaciji nastopajo dnevne spremembe in je gibanje za daljše obdobje izredno težko predvideti. Delavski svet.je po krajši razpravi sprejel sklep, da predlaga DO in TOZD, da prvenstveno zagotovijo devizne pravice za. uvoz repromateriala in rezervnih delov, da tako zagotovimo nemoteno proizvodnjo. Delavski svet je imenoval za delegata SOZD IMP pri Jugoslovanski banki za mednarodno ekonomsko sodelovanje Alojza Kosija, za njegovega namestnika pa Viljema Semoliča. Delegati so se strinjali s predlogom uredniškega odbora IMP Glasnika, da bo odslej naš časopis izhajal na večjem formatu. Obenem je delavski svet predlagal, daje potrebno obvestiti tiste delovne organizacije, katerih delegati ne sodelujejo redno ali pa sploh ne sodelujejo pri delu uredniškega odbora IMP Glasnika. O položaju naših delavcev v Iraku je delegate seznanil predsednik delavskega svoja SOZD Janež Ocepek. Evakuacijo smo izvedli v treh fazah, v domovino se je vrnila polovica naših delavcev. Delo smo prekinili na treh gradbiščih, na ostalih pa zreducirali število delavcev na najmanjše možno število, da dela še lahko nemoteno tečejo. • TOZD PANONIJA NOVOGRADNJA V MURSKI SOBOTI V TOZD Panonija v Murski Soboti že skoraj dve leti teče razprava o različnih variantah in dopolnitvah izgradnje proizvodnega objekta. Taka razprava je vzporedno potekala preko družbenopolitičnih organov občine, banke in gospodarske zbornice. O lokaciji in predvideni gradnji so bili obveščeni tudi prebivalci krajevne skupnosti Beltinci. Določena je bila prvotna lokacija v Beltincih ob čistilni napravi. TOZD Panonija je v letu 1979 že odkupila stavbno zemljišče v Beltincih in naročila potrebne načrte. Graditi naj bi začeli v letu 1980. Vsa prizadevanja za stabilizacijo in sprejeti ukrepi v kreditni politiki so prekinili začetek izgradnje. Lastnih sredstev ni bilo dovolj, banke pa niso mogle zagotoviti kreditov, saj so bile nelikvidne. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in iskanja cenejše rešitve je TOZD Panonija poslala skupščini občine Murska Sobota in Gospodarski zbornici ustrezno informacijo. Prej omenjeni instituciji sta menili, da naj se določi lokacija za izgradnjo v Murski Soboti. Iz elaborata o stroških ene in druge variante izgradnje je razvidno, da je izgradnja v Murski Soboti za 20,000.000 din cenejša. Prednost izgradnje v Murski Soboti je tudi ta, da je možna etapna izgradnja po finančnih možnostih TOZD. V Beltincih je potrebno zgraditi proizvodno halo z vsemi spremljajočimi objekti. To pa pomeni takojšnjo zagotovitev vseh sredstev potrebnih za celotno izgradnjo. Delavski svet TOZD je na svoji 32. seji ponovno razpravljal o izgradnji in se odločil za novo lokacijo v Murski Soboti. Kupljeno zemljišče pa naj bi uporabili za izgradnjo objekta, ki naj bi ga finansiral celotni IMP. Seveda je to odvisno od zainteresiranosti vseh TOZD v IMP. Izdelane projekte bodo skoraj v celoti lahko uporabili v Murski Soboti. ANDREJ ZADRAVEC FAKTURIRANA REALIZACIJA ZA SEPTEMBER 1980 ^Real. Plan v T0^ din Izvr iltev Indeks Izvršitve 1980 9 mes. septem. septemb. 9 mes.1980 9 mes.1979 let.pl. 5:1 pl.9 m. 5:2 pl.sep 4:3 izv. 8 6:6)7 TOZD 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 OV - SFRJ 532.000 383.317 48.000 66.580.042 387.507.092 322.809.557 73 101 139 120 - inoz. (m.) 28.000 - - 23.790.094 40.627.915 20.661.048 145 - — 197 m - SFRJ 256.000 193.630 22.500 27.101.677 222.182.490 140.388.248 87 115 120 158 - lnoz. (m.) 34.000 - , - 16.333.863 26.048.350 19.457.658* 77 - - 134 nc - snu 312.000 231.084 281,400 25.598.432 238.563.774 182.780.832 76 103 90 131 - lnoz. 30.000 - - 1.057.411 1.201.883 3.095.280 4 - - 39 PB - 18.000 13.845 1.400 1.582.540 10.537.307 13.751.756 59 76 113 77 SD 2.955 2.258 243 251.358 2.211.606 919.335 75 98 103 241 EfCMONT - SFRJ 1.120.955 824.134 100.543 121.114.049 861.002.269 660.649.728 77 104 120 130 PfCMGNT - skupaj 1.212.955 - - 162.295.417 928.880.417 703.863.714 77 - - 132 »I - SFRJ ,557.000 415.300 52.800 55.113.025 459.391.702 357.002.002 83 111 104 129 - lnoz. (m.) 45.000 - - 6.154.632 35.883.459 24.014.258 79 - - 149 IB - SFRJ 49.000 35.900 4.600 4.915.271 41.034.316 30.593.437 84 114 107 134 lnoz. 5.000 - - - - - - - - - . BLISK 180.000 134.300 17.000 14.926.972 142.744.577 112.508.703 79 106 88 127 ERO - snu 205.000 152.800 19.400 33.500.007 214.058.444 118.012.088 104 140 173 181 - InoZ. (m.) 5.000 - - - - - - - , - - PMI - SFRJ 991.000 738.300 93.800 108.455.275 857.229.039 618.116.230 87 116 116 139 PMI - skupaj 1.046.000 - - 114.609.907 893.112.498 642.130.488 85 - 139 BI - SFRJ 485.000 360.461 43.106 57.579.750 442.354.781 305.732.049 91 123 134 145 - nent.brez.bi.izvoza 450.000 335.101 39.769 53.359.494 423.709.579 282.533.281 94 126 134 150 - morit, z blag. IzvZ 470.000 349.578 41.681 55.972.509 430.592.152 298.849.377 92 123 134 144 - projekt 15.000 10.883 1.425 1.607.241 11.762.629 6.882.672 78 108 113 171 - skup.brez.bi.izv. 465.000 345.984 41.194 54.966.735 435.472.208 289.415.953 94 126 133 150 - lnoz. (m.) 70.000 - 24.725.382 41.076.733 25.934.442 59 - - 158 DVG 185.000 136.203 16.890 15.728.883 116.733.466 88.534.424 63 86 93 132 TB) 440.000 326.327 39.345 42.616.109 305.237.102 250.624.540 69 94 108 122 jaki tok 250.000 184.687 22.607 24.287.270 169.935.368 140.429.944 68 92 107 121 - šibki tek 190.000 141.640 16.738 18.328.839 135.301.734 110.194.596 71 96 110 123 ISO 128.500 - 94.272 11.847 12.621.862 94.953.423 62.645.591 74 101 107 152 CK 19.400 14.540 1.682 1.427.830 14.651.774 12.059.986 76 101 85 121 BOO - SFRJ 1.257.900 931.803 112.870 129.973.434 973.930.546 719.596.590 77 105 115 135 BOO _ SKUPAJ 1.327.900 - 154.699.816 1.015.007.279 745.531.032 76 *- - 136 KF ' 307.000 218.050 27.950 28.767.549 209.692.195 167.406.970 68 96 103 125 UD 246.000 181.000 22.400 23.020.200 179.925.573 132.091.356 73 99 103 136 PAN 471.000 343.000 44.000 39.952.760 348.510.731 235.324.633 74 102 91 148 KUJAT 1.024.000 742.050 94.350 91.740.509 738.128.499 534.959. 959 72 99 97 138 .TRAJA 490.000 365.050 44.100 36.434.460 389.703.935 307.148.486 80 107 83 127 n» 120.867 90.050 10.870 11.872.181 98.346.918 72.790.646 81 109 109 135 SXXP 378.364 274.310 34.050 35.404.001 295.282.202 225.203.847 78 108 104 131 no 987.231 729.410 89.020 83.710.642 783.333.055 605.142.979 79 107 94 124 ISTO. 338.000 248.725 30.500 30.812.893 258.832.297 187.164.476 77 104 101 138 HVA 165.805 129.805 17.500 11.687.840 110.098.948 65.754.330 66 85 67 167 LEK 64.550 48.420 5.600 6.026.226 49.756.183 38.709.256 77 103 108 .129 LIVAR 568.355 526,950 53.600 48.526.959 418.687.428 291.628.062 74 79 91 144 n> 368.234 270.598 30.931 35.999.329 272.303.790 209.065.193 74 101 116 130 H> - SFRJ 197.950 143.132 17.023 19.862.659 159.802.190 114.644.510 81 112 117 139 - lnoz. (m.) 10.000 - - - - - “ - KLIMI - SFRJ 566.184 413.730 47.954 55.861.988 432.105.980 323.709.703 76 104 116 133 KLItM - skupaj » 576.184 - - 55.861.988 432.105.980 75 - - mž - SFRJ 65.422 49.068 8.806 3.432.297 49.516.598 31.252.075 76 101 39 158 - lnoz. - - - 2.698.465 8.057.107 . 7.298.046 • - - - 97 PB 63.573 45.480 5.620 7.016.979 43.855.369 38.869.173 69 96 125 113 ZAST 166.000 122.419 14.527 14.954.316 124.710.016 94.684.979 75 102 103 132 IC 11.253 8.385 956 1.230.230 7.217.554 4.550.040 64 86 129 159 mp - snu 306.248 225.352 29.909 26.633.822 225.299.537 169.356.267 74 100 89 133 I2IP - skopaj 306.248 - - 29.332.287 233.356.644 176.654.313 76 « - 132 PD 7.572 7.572 1.322 671.919 6.492.284 6.435.626 86 86 51 101 IMP SFRJ 6.831.445 5.039.301 623.368 666.689.597 5.296.208.637 3.929.458.144 78 105 107 135 M> skupaj 7.058.449 741.449.444 5.449.104.084 4.029.918.876 77 ' 135 DO PMI Sestavili prvo transportno večnamensko napravo za čiščenje vod V delovni organizaciji PMI Maribor so v letošnjem letu projektirali in sestavili prvo transportno večnamensko pilotno napravo za biološko čiščenje odpadnih voda v Jugoslaviji! Trenutno se naprava nahaja na opravljanju svoje prve naloge v Novi Gorici. Ker je o tej napravi že poročal naš dnevni tisk, prispevek o njej pa je objavila tudi televizija, mislimo, da je prav če vam jo nekoliko podrobneje predstavimo. Pri gradnji velikih bioloških čistilnih naprav je osnovni problem točnost podatkov, ki služijo projektantu za dimenzioniranje naprave. Obstoje sicer različne norme in standardi, vendar so z njihovo uporabo v praksi možna odstopanja do 40% glede na predviden efekt čiščenja. Vzrok za to je v dejstvu, da norme temeljijo na neki povprečni odpadni vodi, v resnici pa se odpadne vode posameznih mest glede sestave med seboj zelo razlikujejo. Če primerjamo npr. med seboj Mursko Soboto z močno prehrambeno industrijo. Novo mesto s farmacevtsko, tekstilno in' avtomobilsko industrijo in Jesenice z železarsko dejavnostjo, nam bo tako razumljivo, da je »tipska« odpadna voda le teoretični pojem. Ker pa gre pri biološkem čiščenju odpadnih vod za zelo zapleten splet biokemičnih procesov, katerih nosilci so mikroorganizmi, ni mogoče vnaprej izračunavati efekt čiščenja in dimenzioniranja čistilne naprave na osnovi laboratorijskih analiz odpadne vode. Kot edina možnost, ki daje dovolj zanesljive podatke, ostaja izvedba pilotnega poizkusa čiščenja na ustrezni napravi. Primerno zastavljen potek pilotnega testa omogoči projektantu tehnologu zadosten vpogled v karakteristike razgradnje odpadnih snovi teh podatkov z največjo zanesljivostjo že lahko izdela tehnološki projekt in dimenzionira napravo. Ta pristop je v svetu splošno priznan in zahtevan, pri nas pa predstavlja bistveno novost. Razumljivo je, da so v PMI z uvedbo dejavnosti na področju varstva okolja in ustanovitvijo enote za tehnologijo vode in varstva okolja v Kranju v sklopu tozda Inženirski biroji kmalu spoznali, da je za resno delo na tem področju potrebno razpolagati z lastno pilotno napravo. Napravo so zasnovali v enoti v Kranju, konstrukcijsko so jo obdelali v razvojnih službah PMI, izvedbo in finansiranje pa je prevzel EK O Ptuj. Pri tem velja posebej opozoriti na vlogo ptujskega tozda, ki je brez zadržkov sprejel finančni del obveznosti, saj je v tem videl jasne razvojne možnosti za razširitev svojega proizvodnega programa. Že dosedanji odziv investitorjev, inš^ p.ekcijskih služb in ostalih, insti-»*«•'. : . 1 tucij v največji meri potrjuje taka predvidevanja. Kot smo že omenili, se naprava trenutno nahaja v Novi Gorici, kjer pripravljajo vse potrebno za gradnjo centralne naprave za čiščenje odpadne vode celotnega mesta, že v marcu pa je predvidena selitev v Izolo, kjer bi na njej preverjali tehnološke postopke čiščenja odpadnih voda Delamarisa. Na koncu naj povemo še to, da se že opremlja transportni laboratorij, ki bo omogočal sprotno spremljanje pilotnega testa. Zaenkrat se v ta namen še vključujejo zunanje institucije, vendar izkušnje že kažejo, da je nujno potrebno razpolagati z lastnim laboratorijem. REFERENDUM V SOZD IMF 0 SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH TEMELJNEGA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 0 ZDRUŽEVANJU SREDSTEV Delavski svet SOZD IMPbo referendum razpisal predvidoma za čas med 8. in 12. decembrom 1980 Delavski svet SOZDIMP je na seji 10. 10.1980 sprejel rokovnik sprejemanja srednjeročnih planskih dokumentov IM P 1981-1985 in tudi predvidel izvedbo referenduma, na seji 24. 10. 1980 pa je dal v razpravo osnutek sprememb in dopolnitev temeljnega samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev SOZD IMP (čistopis tega akta je objavljen v »prilogi IMP Glasnika« februar 1980). Razprava o navedenih spremembah in dopolnitvah je v vseh sredinah tekla v času od 24. 10. do 7. 11. 1980. Komisiji delavskega sveta SOZD IMP za planiranje in družbenoekonomske odnose ter za samoupravljanje sta na skupni seji dne 11.11.1980 uskladili pripombe iz obravnave ter sprejeli naslednji sklep: Delavskemu svetu SOZD IMP predlagamo, da naslednje usklajeno besedno določi kot predlog sprememb in dopolnitev temeljnega samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev SOZD IMP in da razpiše referendum. Besedilo sprememb in dopolnitev, ki so pisane z mastnim tiskom in o katerih naj odločajo delavci vseh TOZD na referendumih, glasi: 7. člen Za namene iz 6. člena bomo združevali neto akumulacijo in nadmini-malno (pospešeno) amortizacijo preteklega leta, tekočo amortizacijo po predpisanih minimalnih stopnjah ter del dohodka kot rezultat izjemnih ugodnosti na trgu v višini in za namene, kot bomo opredelili v samoupravnem sporazumu o temeljih plana za srednjeročno obdobje in konkretizirali v letnih planih TOZD — združevalk sredstev oz. konkretnih sporazumih za posamezni posel. Za namene iz 6. člena alineje 6 bomo iz sredstev skupne porabe združevali sredstva v višini, kot jo bomo opredelili v samoupravnem sporazumu o temeljih plana za srednjeročno razdobje, in sicer za ostva-ritev socialnih ciljev, opredeljenih v temeljih plana za srednjeročno obdobje. 9. člen Svoje skupne interese, cilje in naloge v razvoju bomo opredeljevali v samoupravnem sporazumu o temeljih plana IMP in kvantificirali v srednjeročnih in letnih planih IMP tako glede vrste naložb, višine potrebnih sredstev in vrstnega reda. 10. člen Glede na omejenost razpoložljivih sredstev bomo pri odločanju prioritete naložb iz združenih sredstev za nemene iz 6. člena tega sporazuma poleg splošnih družbenih kriterijev, izraženih v planskih dokumentih družbeno-političnih skupnosti ter iz njih izvirajočih kriterijev poslovnih bank, upoštevali še naslednje posebne kriterije: — prispevek k skupnemu razvoju IMP (reprodukcijska povezanost) — stopnjo izkoriščenosti obstoječih kapacitet temeljne organizacije, v katero se vlagajo združena sredstva — stopnjo doseženega razvoja tozd, v katero se vlagajo združena sredstva — višino udeležbe združenih sredstev TOZD izven našega poslovnega sistema (najmanj 10%) — višino lastne udeležbe (najmanj 20 %) — višino udeležbe bančnih virov (najmanj 30 %) — dosedanje združevanje sredstev TOZD in njihova višina v okviru SOZD IMP oziroma izven TOZD IMP, če obstaja neposredni interes IMP za tako združevanje (načelo re-ciprocitete) — ureditev pogojev dela oziroma zadostitev urbanističnim zahtevam po preselitvi objektov. Gornji kriteriji ne veljajo v celoti za investicije, s katerimi se omogoča normalno delo delovnih skupnosti. Zanje se smiselno uporabljajo določbe 1, 2, 3.in 8. alineje v prvem odstavku. 11. člen Denarna sredstva bomo združevali prek interne banke po postopku ei pod pogoji, določenimi v samoupravnem sporazumu o temeljih plana SOZD IMP. 12. člen Udeleženke smo sporazumne, da sredstev v višini, kolje opredeljena v samoupravnem sporazumu o temeljih plana, ne bomo uporabOe v dolgoročne namene, ki niso zajeti z omenjenim sporazumom. Sredstva bomo rezervirale ob zaključnem računu za preteklo leto. Z*užena sredstva se smejo do trenutka prenosa na račun investitorja uporabljali za kratkoročne namene. 13. člen Ko je posamezna nova investicija iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana uvrščena v letni plan investicij SOZD IMP, organizira interna banka sklenitev samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev med TOZD — nosicem investicije in ostalimi udeleženkami sporazuma. Ta sporazum, vključno z vsemi obveznostmi združevanja, ki iz njega izvirajo, velja za vse obdobje do končanja investicije. Dejanski prenos sredstev na račun investitorja izvrši interna banka v skladu z dinamiko, določeno v sporazumu iz prvega odstavka tega člena. Svet počitniške skupnosti SOZD IMP se je sestal na svoji prvi seji v torek 4. novembra. Delegati so za predsednika izvolili Antona Laha in Ludvika Pruska za njegovega namestnika. Ostali del seje pa je bil skoraj v celoti namenjen obravnavi obračuna in analize poslovanja počitniške skupnosti v letošnji sezoni. Počitniška skupnost je letos ustvarila 7.415.535,71 dinarjev celotnega prihodka, za svoje poslovanje pa je porabila 8.233.628,60 dinarjev. Če prištejemo k temu znesku še obveznosti iz dohodka (95.696,05 din) in obveznoti iz čistega dohodka (111.436,15 din) dobimo celotne stroške poslovanja, ki znašajo 8,738.568,15 din. Če primerjamo celotni prihodek in stroške vidimo, da pride 1,323.032,44 dinarjev negativne razlike ali izgube. Delegatom je bilo podrobno pojasnjeno gibanje posameznih stroškov in primerjave le teh s sezono 1979, ko je počitniška skupnost zaključila poslovanje pozitivno in je višek vrnila temeljnim organizacijam. Analiza poslovanja je pokazala glavne razloge, zakaj je prišlo do izgube. Svet je januarja sprejemal cene penzionov in takrat so nekateri delegati izrazili pomisleke, da je planirana cena pen- ziona (260 dinarjev) previsoka (povečanje v primerjavi z letom 1979 znaša 18%). Po dokaj dolgi in burni razpravi je le prevladalo stališče, da je takšna cena sprejemljiva za delavce temeljne organizacije in počitniško skupnost. Silovit porast cen in pomanjkanje posameznih artiklov je povzročilo, da se je cena penziona povečala nad pričakovanja. Nekoliko slabša je tudi zasedenost, na katero je vplivalo več faktorjev, med njimi izredno slabo vreme v posameznih obdobjih, polna cena za delavce nekaterih temeljnih organizacij, najemanje ali kupovanje lastnih počitniških zmogljivosti in »konkuriranje« počitniški skupnosti s plačilom razlike v ceni le za letovanje v teh aranžmajih, spreminjanje sklepov tik pred začetkom letovanja, razlikovanje med otroci glede na nosilca zdravstvenga zavarovanja, odpovedovanje prijavljencev tik pred odhodom, nezanimanje za letovanje v prvih izmenah predsezone in zadnji izmeni posežene. Svoj delček je prineslo k izgubi tudi najemanje zmogljivosti za 90 dni, ker jih ponudniki za 60 dni ne dajo v najem ter plačevanje polno za prazno in ponekod (Rab, Kali 280 din) celo višja cena od naše planirane. Kljub nezasedenosti domov v posameznih izmenah, še vedno nekaj prijavljenih delavcev ni moglo letovati, ker so bile vse zmogljivosti v nekaterih izmenah skoraj 100% premajhne. Razprava, ki je sledila, je bila konstruktivna in jo lahko razdelimo v dve smeri. Zastavilo se je « vprašanje, kako naj bi temeljne organizacije v skladu s pravilnikom počitniške skupnosti plačale razliko, ki bremeni sredstva sklada skupne porabe, ki so odmerjena in ponekod že v glavnem izčrpana. Drugi del razprave pa je bil posvečen analizi in ukrepom, kaj storiti v bodoče, da se izguba ne bi ponovila. Prevladalo je mnenje, da je treba počitniško skupnost obdržati a odločno ukrepati, da bodo sedanje težave odpravljene. Zato bo prihodnja seja sveta posvečena samo tem vprašanjem. ----------------------------- : \ PREDLOG ZNESKOV ZA POKRIVANJE RAZLIKE PO POSAMEZNIH TOZD IN DS NA PODLAGI KORIŠČENIH PENZIONOV Zap. štev. Štev. penzio- nov Znesek TOZD — DS 1. 1.106 60.578,40 DS SOZD 2. 330 18.074,95 DS IB 3. 518 28.372,20 DO PMI (TOZD MM, IB, DS) 4. 540 29.577,20 TOZD BLISK 5. 805 44.091,90 DS EMOND 6. 2.609 142.901,45 TOZD ELM 7. 1.748 95.742,35 TOZD TEN 8. 1.020 55.867,95 TOZD DVIGALO 9. 440 24.099,90 TOZD ISO 10. 489 - 26.783,75 DS IKO 11. 2.241 122.745,20 TOZD TRATA 12. 500 27.386,25 TOZD ITAK 13. 900 49.295,25 TOZD SKIP 14. 606 33.192,15 DS PROMONT 15. 2.254 123.457,25 TOZD OV 16. 750 41.079,40 TOZD MONTAŽA KOPER 17. 309 16.924,70 DS IZIP 18. 1.107 60.633,15 TOZD INŽENIRING 19. 532 29.138,95 TOZD ZASTOPSTVA 20. 160 8.763,60 TOZD IC 21. 1.244 57.182,50 TOZD PB 22. 160 8.763,60 DS KLIMAT 23. 350 19.170,40 TOZD KLIMA MONTAŽA 24. 107 5.860,65 TOZD KLIMA PROIZVODNJA 25. 1.990 108.997,30 TOZD TIO IDRIJA 26. 780 42.722,55 TOZD PANONIJA 27. 650 35.602,15 DO LIVAR 28. 110 6.027,35 DO KLIMA 24.155 1,323.032,45 STRUKTURA DNEVNEGA PENZIONA V LETU 1980 V PRIMERJAVI Z LETOM 1979 Zap. št. din na penzion 1979 % din na penzion 1980 % !ndex 1980/1979 Fiesa L Material, gorivo, el. energija, vzdrževanje tekoče in investicije 105,70 40,95 148,24 43,25 140 2. Komunalne in druge proizvodne storitve 6,90 2,67 17,40 5,08 252 3. Zaščitna sredstva, oglasi in drugi materialni stroški 6,50 2,52 8,89 2,60 137 4. Takse, delo po pogodbi in druge neproizvodne storitve 54,28 21,02 66,53 19,40 122 5. Prevozi na delo 1,73 0,67 0,76 0,22 43 6. Amortizacija 59,98 23,23 68,32 19,90 113 7. Osebni doh. in prispevki (redno fn dopol. delo) 18,90 7,32 26,25 7,65 138 8. Izredni izdatki in regresi, sklad SP 4,18 1,62 6,53 1,90 156 Skupaj ' 258,17 100 342,96 100 132 Veli Lošinj L Material, gorivo, el. energija, vzdržev. tek. in investic 98,84 40,84 149,42 42,30 r 151 2. Komunalne in druge proizv. storitve 6,30 2,60 15,59 4,40 247 3. Zaščitna sredstva, oglasi in drugi mat. stroški 4,88 2,02 5,45 1,54 1 1 1 4. Takse, delo po pog. in druge neproizv. storitve 43,08 17,80 60,23 17,04 139 5. Prevozi na delo (k90 0,37 0,18 0,59 20 6. Amortizacija 26,56 10,98 32,90 9,30 123 7. Osebni dohod, pri pris. (redno in dopol. delo) 24,66 10,19 19,22 5,44 77 8. Izredni izdatki in regresi SP - 3,88 1,60 7,87 2,23 201 9. Najemnine 32,90 13,60 62,55 17,70 190 Skupaj 242,00 100 353,45 100 146 KAPACITETE IN ZASEDENOST V POSAMEZNIH POČITNIŠKIH DOMOVIH V LETU 1980 Zap. štev. Kraj Štev. ležišč Štev. izmen Štev. Skupno štev. Ježišč penzionov v celi sez. v sezoni Koriščeno penzionov v sezoni % koriščenja L FIESA 89 10 890 8.900 6.471 72,7 2. VELI LOŠINJ — IMP 68 9 612 8.320 6.757 81,2 privatne sobe 3. ANKARAN 16 6 96 960 510 53 4. RAB 40 6 240 2.400 2.138 89 5. KALI 60 6 360 3.600 3.334 92,6 6. VERUDELA 71 9 639 6.390 5.010 78,4 7. VODICE 34 7 238 2.380 1.859 78,1 SKUPAJ 438 3.075 32.950 26; 07 9 79,1 Svet je sprejel sklep, da predlaga delavskim svetom temeljnih organizacij pokritje izgube po ključu, ki ga predvideva pravilnik o počitniški skupnosti. Če temeljne organizacije ne bi poravnale svojih obveznosti, bi delovna skupnost SOZD v zaključnem računu izkazala izgubo in sledili bi ukrepi širše družbene skupnosti. Zato je zadnji rok za plačilo 20. december. Svet počitniške skupnosti je nato še odločil, da bo dom v Fiesi odprt za novoletne praznike. Posebno obvestilo objavljamo na 1. strani. Delegati so prav tako obravnavali informacijo o možnostih odprtja doma v Fiesi za naše monterje, ki delajo v njegovi bližini. Podrobnejšo informacijo bodo prejele temeljne organizacije, ki so akcijo sprožile. KLIMA PROIZVODNJA BO GRADILA Temeljna organizacija združenega dela Klima proizvodnja bo zgradila novo proizvedlo halo, ki bo skupaj s pripadajočimi pomožnimi objekti merila 9750 kvadratnih metrov. Za to investicijo so se odočli zaradi prostorske utesnjenosti in racionaliziranja tehnološkega postopka. Začetek gradnje objekta je predviden na območju občne Moste-Polje v letošnjem mesecu decembru in zaključek junija leta 1982. Predvidena vrednost investicije je približno 490 milijonov dinarjev. Za realizacijo gradnje bodo združevali finančna sredstva iu*ui mir ni sicer oosia Mimi montaža in Elektromontaža sku paj prispevala 135,730.000 di narjev. Montaža Maribor, TIC Idrija, Montaža Koper bodo pri spe vali po tri milijone dinarjev Industrijska proizvodnja Celje b< dala 2 milijona dinarjev, DC Livar 1.500.000 dinarjev. Sred stva TOZD Klima proizvodnji znašajo 97.285.000 dinarjev Združevale! sredstev bodo tud Konus Slovenske Konjice (8 mili jonov dinarjev), Instalacija Ljub Ijana (3.500.000 dinarjev), Insta lacija Grosuplje (3 milijone di narjev), Toplota Zagrel (1.500.000 dinarjev), Monte Zagreb (5 milijonov dinarjev) Montaža Beograd (4 milijone di narjev), Pobeda Beograd (4 mili jone dinarjev) Bančna sredstvi Ljubljanske banke pa bodo znašala 194.829.000 dinarjev. Zaenkrat je osnovni problem i zvezi z investicijo združevanji sredstev v okviru IMP. Ker se potrebe po izdelki! TOZD Klima proizvodnje ne nebno povečujejo in v sedanjil prostorskih pogojih ni mogoči ugoditi vsem potrebam, bo z do končanjem te investicije TOZC razširil svoj proizvodni program ; izdelavo toplotnih menjalnikov radialnih ventilatorjev ter s klimatskimi napravami in terminal nimi enotami. Po izvedbi te investicije name ra vajo v tozdu povečati izvoz zi 19,94 krat. Skupni dohodek b< poraslel za 2 krat. Število zapo sl enih bo v letu 1985 predvidnim 1,52 krat večje, kot letos. Od leg; bo proizvodnih delavcev za 1,9; krat, režijskih pa le za 1,13 kra več kol v letošnjem letu. M. PRIMC • TOZD PANONIJA Cene repromateriala odjedajo čisti dohodek Ob devetmesečnem pregledu uspešnosti gospodarjenja so v TOZD »Panonija« ugotovili, da se je del čistega dohodka namenjen za poslovni sklad v primerjavi s prvim polletjem zmanjšal z 21.586.000 din na 21.437.000 din. Ob prvem polletju so namenili za poslovni sklad 253 % sredstev v primerjavi z letom 1979. Sedaj se je ta odstotek znižal na 185 %. Eden od glavnih vzrokov slabšega poslovanja je prav gotovo skokovit porast cen repromateriala, predvsem bakra in jekla. Cene materiala so po-rastle za 3,4 % nad planiranimi in prav gotovo pomeni to za TOZD, za katero predstavlja v strukturi porabljenih sredstev porabljeni material 86,3 %, veliko obremenitev. Največ sredstev za pokrivanje razlik v ceni repromateriala so morali pokrivati v zadnjih treh mesecih, posebno kose je dvignila cena jekla in to z veljavnostjo za nazaj. To pokrivanje je v celoti odjedlo ustvarjeni čisti prihodek v zadnjih treh mesecih. Na slabši rezultat je pa vplivala slaba oskrba z materialom, predvsem z bakrom, ki je osnovna surovina za izdelavo nekaterih izdelkov. Vzrokov, da s poslovanjem niso zadovoljni v celoti, je še več. Še vedno ni izkoristek delovnega časa na zadovoljivi ravni, število izostankov z dela je nad planom, predvsem bolezenskih in neopravičenih. Da bi popravili, kar je še mogoče popraviti, so na zborih delavcev in delavskem svetu sprejeli nekatere ukrepe za izboljšanje gospodarjenja v zadnjih treh mesecih. ZA Počastili letošnjd jubilante V soboto 25. oktobra 1980 so se zbrali v gostišču ZVEZDA v Murski Soboti delavci TOZD PANONIJA ki v letu 1980 praznujejo svoje 10, 20 in 30-letne delovne jubileje. Na proslavo so bili povabljeni tudi delavci, ki so praznovali svoj 50. življenjski jubilej in delavci, ki so svoje ustvarjalno delo v združenem delu končali v TOZD PANONUA. ■ v puzuiuvuciii uaeuvuru pre sednika IO OOZS tov. Šeruga Stei na, je prevzel besedo predsednik d lavskega sveta tovariš Legen Štefs ki je v svojem govoru orisal uspel TOZD Panonja v preteklem o dobju in prizadevanja kolektiva nadaljnji razvoj. Sleda je kulturni program, ki so ga pripravni učenci osnovne šole Moš-čanci in člani OO ZSMS Panonija. Med kulturnim programom so jubilantom podeiai nagrade in priznanja, 49 upokojencem pa darilni bon v vrednosti 1.000 din. 29 delavcev je prejelo jubilejne nagrade, od teh 11 še priznanja, saj jim delovni jubilej pomeni tudi toliko delovne dobe v IMP. Osem delavcev je prejelo samo diplome saj so jubUejne nagrade že prejeli v preteklih letih in so letos praznovali samo jubilej dela v kolektivu. V kolektivu so se spomnii tudi delavcev, ki praznujejo to leto »Abrahama« m tudi ti so prejeli čestitke z nagrado. Po končanem kulturnem programu in obdaritvi jublantov so se zbrani poveselili s skromnim prigrizkom in pokramljali o problemih, s katerimi se srečujemo. Z. A. Urejenost je poslovnost Delavci IMP delajo že od zgodnjih, dni svojega podjetja na enovitem industrijskem kompleksu na Vojkovi ulici 58. Z rastjo podjetja se je polnila tudi ograda tega kompleksa. Rastli so novi proizvodni prostori, stare so povečali, nastajali so vedno novi pogoji za večje rezultate dela. Žal pa so ob novih in starih objektih pričeli rasti tudi provizori-ji, kupi dokončane in nedokončane proizvodnje, repromateria-la, odpadkov itd. Danes, ko se bliža zaključek gradnje naj večje proizvodne hale na tem kompleksu — hale TOZD TEN — lahko ugotovimo, da življenje na Tale avtomobil smo posneli v Vojkovi ulici na prostoru, kjer je težko ugotoviti ali gre za skladišče repromateriala ali odpadkov. Glede na to, da mu manjkajo nekateri deli, ki jih ni »izgubita ob nesreči, domnevamo, da je tu že nekaj časa. Mogoče se bo v temeljni organizaciji, katere last, je, le našel kdo in poskrbel, da ne bo škoda še večja. IMP NA KONFERENCI BANK DEŽEL V RAZVOJU V prostorih doma Ivana Cankarja je bila od 20. do 24. oktobra razstava v okviru Konference bank dežel v razvoju, na kateri je sodelovalo okoli 40 dežel. Na tej razstavi ni bila obravnavana le problematika bank, temveč tudi problematika gospodarskega sodelovanja med deželami. Na pobudo Centra DUR in Gospodarske zbornice Slovenije se je v program konference aktivno vključilo jugoslovansko gospodarstvo, ki se ukvarja z izvedbo kompleksnih projektov in ki bi jih lahko ponudilo deželem v razvoju. OZD so se na razstavi predstavile s popisom dejavnosti in slikovnm materijalom. Na ta način naj bi bili navezani stiki s finančnimi deželami v razvoju. MATJAŽ KODRIČ ta način skorajda ni več možno, delo pa še manj. Dnevno se srečujemo z zasutimi transportnimi potmi, skladišča na prostem še vedno bolj povečujejo. Nekateri objekti se s prostim očesom več ne vidijo, provizoriji ob žični ograji pa dajejo obilo priložnosti mimoidočim tatovom. Že leta se skušamo dogovoriti, vendar vedno znova ugotavljamo, da je prostorska stiska pač velika in da se temu ne da pomagati. Sorazmerno zgodaj je človek ugotovil, da se v malho z zlaganjem spravi dosti več reči, kakor pa neurejeno in razsuto. Morda bi ta prastari nauk lahko pomagal tudi nam, delavcem IMP, pri ureditvi sicer obsežnega industrijskega kompleksa. Marsikaj bi se še dalo postoriti po skladiš- čih gotove proizvodnje, nedokončane proizvodnje in repro-maferiala. Inšpekcijski pregledi vedno znova ugotavljajo, da vsaj polovica skladišč na Vojkovi 58 ni urejena in da so zanemarjena. Prerezane mreže žične ograje so logična posledica razstavljenega bakra, elektromotorjev, drugega repromateriala in sklopov ter bližnjih gostinskih objektov. Matice ali vijaka na tleh ne poberemo, ker trdimo, da zaradi naglice tako pobiranje ni produktivno. Morda bi veljalo vse te stvari premisliti in končno le urediti ta kompleks. Izgube delovnega časa bi se bistveno zmanjšale, varnost družbenega premoženja pa občutno povečala. Z manjšimi gradbenimi posegi in ureditvami pa bi lahko dosegli izboljšave, ki bi k urejenosti bistveno prispevale. Oddelek gradbenih investicij bi se tu moral posebno izkazati Smatram, daje naslov upravičen. BORIS KRIST Polizdelki in izdelki na dvorišču so včasih bolje, včasih slabše urejeni vedno pa so »zavesa« za delavce iz barake V urejen industrijski kompleks takile provizoriji ne sodijo Del razstave, na kateri je predstavljen SOZD IMP Takole skrbimo za zavarovanje našega premoženja Z- Sadovi stabilizacija i v____________________________■_____/ Temeljna organizacija združenega dela Inženiring, ki je tako kot ostali TOZD IMP letos prejela na seji svojega delavskega sveta sklep, kiteme-lji na prizadevanjih celotnega združenega dela za hitrejši, uspešnejši družbenoekonomski razvoj, je doslej uresničila naslednje stabilizacijske ukrepe: znižala je vrednost relativnega razmerja od 3.800 na 3.600dinarjev, z ukrepi, sprejetimi na ravni federacije in republike omejila porabo sredstev za reprezentanco, reklamo in propagando, avtorske honorarje, intelektualne storitve ter pogodbe o delu. V mesecu marcu je sprejela rebalans plana, s katerim je uskladila izplačila osebnih dohodkov in drugih stroškov z dogovorom SRS o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980. To so stabilizacijski ukrepi, ki so vezani na »črko« zakona, ostale podobne ukrepe pa je temeljna organizacija poiskala v — aktiviranju notranjih kadrovskih rezerv, kljub temu, da je TOZD Inženiring ena od redkih temeljnih organizacij v bežigrajski občini, glede na investicijska dela v tujini, naraščanje števila zaposlenih ni omejeno — s trimesečnim ocenjevanjem uspešnosti delavcev poskuša izboljšati produktivnost dela — izboljšuje učinkovitost sestankov in sklicuje le-te v poznem delovnem času — izboljšuje delovno disciplino z doslednim izvajanjem Pravilnika o premakljivem delovnem času — aktivira delo samoupravne delavske kontrole — zmanjšuje nadurno delo TOZD Inženiring se v času svojega obstoja ves čas srečuje z obilico težav, katere ni zmožen reševati sam. ampak potrebuje zato pomoč ostalih TOZD v okviru sestavljene organizacije, ker je z njimi glede na specifičnost svojega dela ozko povezan. Z ozirom na kadrovske probleme, ki se pojavljajo že ves čas, odkar je IMP prisoten na deloviščih v tujini, pride včasih do vemenitve ijudi. ki delajo na ten ; .-»dračju in s tem v zvezi do nespi umov, ki bi jih morali izvajalci, \ Jvsem montažerji uvideti,"saj g:. ... dela, ki jih oni izvajajo. Boljši odnosi med 3 OZD Inženiring in ostalimi TOZD in največ pripomogli k stabilizaciji, saj bi v mejah dobrega in prijateljskega sodelovanja zadeve hitreje reševali, z manjšimi stroški in veliko uspešneje kot doslej. V TOZD Montažna proizvodnja so stabilizacijski program, ki so ga letos sprejeli že dalj časa prej uresničevali, saj je stabilizacija njihova stalna naloga. Realizacijo stabilizacijskih ukrepov spremljajo mesečno na sestankih operativnih vodij objektov in vodilnih monterjev. Le ti so zadolženi, da zrezultati in znalogami stabilizacije seznanijo delavce na montaži. Rezultati stabilizacijskih ukrepov so razvidni iz periodičnih obračunov, in sicer za prvo polletje letošnjega leta, iz katerega izhaja, da je celotni prihodek v primerjavi z lanskim letom porasel za 45 odstotkov, porabljena sredstva so večja za 34 odstotkov, medtem ko so dohodek povečali za 62 odstotkov, čisti dohodek za 72 odstotkov. Del čistega dohodka za poslovni sklad se je povišal za 278 odstotkov. Nekaterih nalog še niso uspeli kvalitetno rešiti in to predvsem na področju preskrbe z materialom. Problem tiči tudi v pomanjkanju delovnih prostorov, kjer naj bi izdelovali celotne montažne sklope, s katerimi se lahko skrajša čas montaže. Ker je TOZD tik pred otvoritvijo novih proizvodnih prostorov, bodo to težavo odpravili do konca letošnjega leta. V tozdu se srečujejo s pomanjkanjem kvalificiranih kleparjev, kihi jihzaposlilina delo vdelavnicah in na terenu, zakar imajo odprtih večje število del in nalog. Tovrstno problematiko sedaj rešujejo s kooperanti. Od 19 stabilizacijskih ukrepov, ki so jih v TOZD sprejeli, so jih doslej uresničili blizu 80 odstotkov. IVANA KOŠOROK MARIJA PRIMC • TOZD PANONIJA OBISKALI HIŠO CVETJA 12. in 13. septembra je pet av- na, ob grobu se je marsikomu tobusov odpeljalo 240 delavcev utrnila solza. Potem smo si ogle-iz Panonije v Beograd. Sicer dali grobnico neznanega junaka dolga pot ni bila za nikogar na- na Avali, Kalemegdan in se popoma , čeprav so nekateri iz po- peljali še mimo ostalih znameni- poldanske izmene bolj malo tosti našega glavnega mesta. Za spali. Spremljala nas je ena sama mnoge je bil to prvi obisk našega misel — da se poklonhno spo- glavnega mesta. Povsod pa nas je minu velikega državnika, politi- spremljala ena sama misel -7 ka, našega dragega Tita. Ko smo Tito še živi in bo živel med nami-se v vrsti pomikali proti hiši cvet- 1 ' • • ' 1 ja, je vladala dostojanstvena tisk- F. KVH AR S TEKMOVANJA KOVINARJEV FRANC SLAK - DOBITNIK PLAKETE VZORNI VOZNIK V Novi Gorici je bilo 19. in 20. septembra letos 5. delovno tekmovanje kovinarjev severnoprimorske regije, na katerem je tekmovalo tudi 11 kovinarjev iz TOZD TIO Idrija. Od teh sta dva varilca tekmovala v MAG postopku, 5 kovinarjev je tekmovalo v postopku varjenja REO, štirje kovinarji pa se pomerili v plamenskem varjenju. Iz TOZD TIO Idrija je na tem tekmovanju med varilci v MAG postopku dosegel prvo mesto kovinar Pavel Gnezda, drugo Silvij Lapajne, po postopku REO je dosegel drugo mesto Janez Murovec, v plamenskem varjenju si je pridobil prvo mesto Ciril Rupnik, drugo mesto je požel Srečko Gnezda in tretje Miroslav Mohorič. Na 4. republiškem srečanju kovinarjev, ki je bilo letos 3. in 5. oktobra v Ljubljani v Titovih zavodih Litostroj, je iz tozda TIO tekmovalo 8 kovinarjev, od katerih je Miroslav Mohorič, ki je tekmoval v plamenskem varjenju, osvojil 1. mesto, Pavel Gnezda se je uvrstil na 3. do 4. mesto. Na 14. srečanju kovinarjev Jugoslavije, ki je bito letos v Ljubljani v Titovih zavodih Litostroj 10. do 12. oktobra, je iz tozda TIO tekmoval kvalificirani ključavničar Miroslav Mohorič in osvojil tretje mesto. 20. oktobra letos je bilo 13 tekmovalcev — prvrfcov republiškega in zveznega tekmovanja iz vse Slovenije na sprejemu pri Viktorju Avblju, kjer sta prisostvovala tudi Vinko Hafner in Srečko Mlinarič. Pogovarjala sem se s tekmovalci iz TOZD TIO Idrija. Kvalificirani ključavničar Miroslav Mohorič, ki je zaposlen v TOZD TIO Idrija tri leta, je letos tekmoval na regijskem, republiškem in zveznem tekmovanju kovinarjev v plamenskem varjenju. Tekmoval je prvič. Na tekmovanje se je prijavil na osnovi vzpodubd sodelavcev. Za tekmovanje, ki je bilo dokaj zahtevno v teoretičnem delu, se ni posebno pripravljal. Prvenstva v republiške m merilu ni pričakoval in prav tako tudi ne tretjega mesta, ki ga je dosegel na zveznem tekmovanju, zato so ga ti uspehi zelo presenetili. Sodelavci in družina so bili ponosni na njegove zmage. Na vprašanje, ali bo to kaj vplivalo na njegov osebni dohodek, pravi, da sedaj še ni mogoče o tem govoriti. Tekmo- Med tekmovanjem je novinar radia Murska Sobota Milan Jerše posnel izjave tekmovalcev • TOZD PANONIJA OBČINSKO TEKMOVANJE Varilec se pripravlja za delovno tekmovanje podelitev plaket Vzorni voznik. Le te podeljuje vsako leto Svet SR Slovenije za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na predlog občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, družbenih organizacij, organizacij združenega dela ali drugih institucij ali na predlog občanov. Plakete je dobitnikom izročil predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Ljubljana Alojz Majcen. Med 47 prejemniki plakete je bil tudi šofer iz delovne skupnosti SOZD IMP Franc Slak, ki je pri IMP 9 let. Za dobitnika plakete Vzorni voznik ga je predlagala delovna skupnost DO Emond. Svoje delo opravlja Franc Slak z veseljem. Ne, tega, da bo prejel plaketo, pa ni pričakoval. Zato je bil nemalo presenečen ob prejemu vabila za podelitev plaket. Tega nevsakdanjega dogodkft se je razveselila tudi njegova družina. Za prihodnje ima Franc Slak namen vestno opravljati svoje delo tako, kot ga je doslej. Mi pa mu za priznanje čestitamo in mu želimo srečno vožnjo. - ? , M. PRIMC Tekmovali so tudi orodjarji. Ivan Sreš med delom, l(i mu je prineslo prvo mesto Ob pripravah na republiško tekmovanje kovinarjev so murskosoboški kovinarji preverili svoje znanje in sposobnosti v Panoniji na občinskem tekmovanju, ki se ga je udeležilo 25 tekmovalcev iz Bliska, SCT — TOZD Mehanične delavnice, LIV Rogoševci in Panonije. Tekmovalce je pozdravil Janez Drvarič, član predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov. Poudaril je, da je cilj takšnih tekmovanj, da še delavci med seboj spoznajo, da spoznajo sodobno tehnologijo, si izmenjujejo strokovne izkušnje in se pogovorijo o problemih samouprave. Dvojica najboljše uvrščenih iz posaijieznih poklicev se je uvrstila na republiško tekmovanje. Za vsakega zmagovalca je sindikat pripravil knjižne nagrade, trije najbolje uvrščeni pa so prejeli še plakete. V panoniji želijo, da bi takšna tekmovanja postala tradicionalna. Z delovnega tekmovanja kovinarje v.soboške občine. ' ;s;;i.Sečko med delom >,'T $ ''v'-šSIS'" ^ *'"v-v - * Z leve proti desni: Miroslav Mohorič, Andrej Brus, Janez Murovec in Ciril Rupnik vanj pa se namerava še tudi v prihodnje udeleževati. Visoko kvalificirani ključavničar Ciril Rupnik, ki je zaposlen v TIO Idrija tri leta, je tekmoval na regijskem tekmovanju v Novi Gorici v plamenskem varjenju in dosegel prvo mesto. Zmage ni pričakoval, medtem ko so sodelavci upali, da bo prvak. Tekmoval je letos drugič. V prihodnje se bo še udeležil tekmovanj, če ne bo imel posebnih zadržkov. To mu pomeni spoznanje novih ljudi in nabiranje izkušenj. Meni, da se tekom udeleži premalo tekmovalcev. Visokokvalificirani varilec Janez Murovec, ki je zaposlen v TOZD TIO Idrija, se je letos udeležil tekmovanj že petič. Pred petimi leti je bil na regijskem tekmovanju prvak v plamenskem varjenju. Letos je na regijskem tekmovanju tekmoval v elektro obločnem načinu varjenja in dosegel 2. mesto. Prijavil se je na tekmovanje že iz tradicije, a zmage ni pričakoval. V koli- kor mu bo dopuščal čas in, če bo imel priložnost, sp bo tekmovanj še udeleževal. Njegova želja je, da bi se v tekmovanje vključili tudi delavci iz drugih tozdov IMP, zaradi večje konkurenčnosti. Andrej Brus, visokokvalificirani varilec, ki je zaposlen v TOZD TIO Idrija od leta 1970, je letos tekmoval drugič in je na regijskem tekmovanju osvojil 3. mesto v ročno elektrooblačnem varjenju, nad čemer je bil prijetno presenečen. Prijavil se je na tekmovanje zaradi družbe in pa iz kolegialnosti do celotne ekipe tekmovalcev. Tudi v prihodnje se bo še prijavljal na tovrstna tekmovanja. Tekmovalci iz TOZD TIO Idrija pričakujejo nekoliko več pozornosti, kot so jo bili deležni doslej, ne samo svoje temeljne organizacije združenega dela temveč celotnega kolektiva SOZD IMP, ki so ga zastopali na tekmovanju. M PR IMf Doseženi so bili naslednji rezultati: a) Varilci C02 1. UTROŠA Anton — PAN, 2. ČASAR Ivan — PAN, 3. KALAMAR Janez — Slovenija ceste b) Strugarji 1. MADJAR Štefan — PAN, 2. MATIS Janez — BLISK, 3. SEČKO Emil — PAN c) Rezkalci 1. KODBA Franjo — PAN, 2. MADJAR Anton — LIV Rogaševci, 3. DRAŠKOVlC Ivan — PAN d) Orodjarji 1. SREŠ Ivan — PAN, 2. ŠVEC Alojz — PAN, 3. BERTALANIČ Herman — LIV Rogaševci V. Prof‘or*h skupščine občine Bežigrad je bila 3. oktobra letos ■ Razstava Elektronika 80 Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je bila od 6. do 10. oktobra letos razstava sodobne elektronike. V tem letu smo lahko opazili viden napredek domačih raz-stavljalcev, ki večinoma težijo k takšni izbiri eksponatov, da prikažejo novosti v programu, poleg tistih, ki že dosegajo pomembne gospodarske učinke. Ta namen je bil dosežen tudi pri predstavljenih programih na raz- stavnem prostoru IMF. TOZD Dvigalo je predstavilo mikroprocesorsko regulacijo asinhronskih motorjev — RAMO, ki regulira pospeševanje, konstantno vrtenje in pojemanje vrtenja in omogoča mehki start in ustavljanje elektro motorjev, kar je vse doseženo brez uporabe kontaktnih stikal. Sem spada tudi svetlobna zapora, kot tudi induktivno stikalo. V živo je bilo prikazano delovanje krmiljenja za betonarne PAB 804. Mnogo. pozornosti je bila deležna tudi nova izvedba temperaturnih regulatorjev. Poleg priborov in sestavov za SAN — skupinske antenske naprave so pomemben napredek predstavljali sestavi za kabelsko televizijo, kjer se IMP predstavlja kot nosilec razvoja v državnem merilu. Poudarek na najvišji zahtevnosti tehnologije so dosegli tudi sestavi za TV pretvornike. Ti združujejo dosežke na najzahtevnejših področjih visoke frekvence, avtomatike in fi-nomehanike. To omogoča dober plasman na področju profesionalne elektronike in obeta še nadalje delitev dela na mednarodnem tržišču. Na področju signalnih naprav je bil vrhunec dosežkov ARCIS — računalniško vodeni komunikacijsko informacijski sistem za hotele. To je sistem, ki izredno poenostavlja montažo, zajema mnogo večje število informacij in jih trenutno ureja in posreduje osebju hotela. Sestavni deli so izdelani v poenoteni obliki in bodo izdelani večinoma v tovarni, tako, da bodo enote vstavljene pri montaži v vnaprej pripravljene spojke. Apliciran je tako izdelan jezik računalnika, da omogoča vpisovanje in prikazovanje informacij brez posebnega šolanja. Sistem vsebuje: osnovne funkcije za prikaz delovanja hotel- Mikro procesorska regulacija asinhronih motorjev— RAMO Pogled na naš razstavni prostor skega osebja, rezervacije, registracije, obračune, statistične podatke, nadzorne in alarmne naprave. Arcis je vzbudil tudi pozornost inozemskih strokovnjakov, saj je njegova posebnost v tem, da združuje računalniško obdelavo podatkov z instalacijo v stavbi, kjer so računalniški elementi porazdeljeni v omrežju vsega hotela. To je bistvena novost, ki je drugi proizvajalci še ne nudijo. Razstavni prostor IMP je bil v tem letu v sicer svetlem zračnem prostoru, ki pa je imel premalo viden dostop. Kot je bilo v razstavnem biltenu omenjeno je razstava prera- sla možnosti prostora na GR. V bodoče predvidevajo cepitev razstave na posamezne bolj specializirane razstave, kjer bodo posebej prikazali računalništvo, ki je v tem letu zasedlo že takšen obseg, da zmanjkuje prostora. Sicer obstoji že v Zagrebu IN-TERBIRO, to je razstava, ki prikazuje računalništyo za biroj-ske aplikacije, vendar je potreben prikaz domačih dosežkov naše računalniške proizvodnje, ki postaja iz leta v leto obsežnejša. Razvitost elektronskih industrij pri nas pa pogojuje tudi potrebo po izmenjavi komercialno tehničnih informacij na področju elektronskih sestavov, delov in sistemov. Posebno področje pa predstavlja tudi zabavna oz. konzumna elektronika, ki pa informira neposredne kupce o možnostih nabave. Na tem področju opažamo manjšo zainteresiranost tujih razstavljavcev. Področje elektronske merilne opreme je še naprej dobro zasedeno. Razstavljale! so tudi v tem letu prikazali sodobno opremo, kar pa je bila predvsem paša za oči strokovnjakov iz ožjih področij. V živo prikazano delovanje krmiljenja za betonarne PAB 804 Vrhunec dosežkov in tudi zanimanja pomeni ARCIS LIVARJU NAJVIŠJA NAGRADA OBČINE GROSUPLJE Vsako leto 29. oktobra praznuje občila Grosuplje svoj praznik. Na ta dan skupščina občne podeljuje priznanje in nagrade »LUISA ADAMIČA«, ki jih podelijo za posebne dosežke in uspehe na področju gospodarstva, družbenih in družbenopolitičnih dejavnosti. V skladu s kriteriji in postopkom za podelitev priznanj in nagrad so zbori občinske skupščine na seji dne 30. 7. 1980 sprejeli sklep, da se za dosežene uspehe in rezultate na področju gospodarstva podeli nagrada delovni organizaciji Livar, Ivančna gorica. Rezultati dela so vidni, tako v samem kraju kot v občili, zato smo si pridobili status nosilca industrijskega razvoja občine Grosuplje. Prav v obravnavanem obdobju je občila dosegla lepe rezultate v gospodarskem razvoju, katerih graditelji za dosego takih rezultatov smo bili tudi delavci delovne organizacije IMP Livar. To visoko občinsko priznanje, katerega smo prejeli, nas zavezuje, da bomo v okviru danih možnosti, načrtovane naloge v srednjeročnem obdobju izpolnjevali še z večjo zavzetostjo. M. L • DS SOZD Fotografija vam predstavlja tračne enote, nepogrešljiv element za obdelavo podatkov, ki smo ga priključii na naš računalnik IBM sistem 3. S tem smo se ognili uslugam dragih računskih centrov, predvseni Avto-commerea in Agrotehnike. Za dodatni nakup strojne opreme računalnika je bilo težje preskrbeti vsa potrebna soglasja za uvoz, kot pa združiti sredstva na nivoju SOZD IMP v vrednosti 4.500.000 dinarjev. S to razširitvijo smo povečali zmogljivost zunanjega in centralnega pomnilnika, kar v zaključni fazi pomeni, da sedaj lahko obdelujemo večjo količilo podatkov in enako delo opravimo hitreje. Za TOZD pa to pomeni možnost, da se z obdelavami, ki jih sedaj opravljajo še ročno, vključijo v strojno obdelavo, s tem pa pa v hitrejšo pol do obdelanih podatkov, do analiz in večje natančnosti. Zavedamo se. da vso to opremo zelo hitro preraščamo,'zato pripravljamo razvojni program za nov računalnik, ki bo nudil podporo upravljanemu informacijskemu sistemu. Osnova bo vodenje proizvodnega procesa in spremljanje njegovih stroškov. Strojne zmogljivosti pa bomo odstopali projektivnim birojem in razvojnim oddelkom za tehnične izračune in simulacije. G. ŠIBIČ NOVA PRIDOBITEV C PREDSTAVLJAMO VAM DELOVNA ORGANIZACIJA IZIP Ob reorganizaciji IMP v sestavljeno organizacijo so se temeljne organizacije Inženiring, Zastopstva, Izobraževalni center in Projektivni biro združile v delovno organizacijo IZIP. Razen nekaterih skupnih interesov temeljnih organizacij, delovna organizacija ni imela praktično ničesar. Danes je z nekaj več kot štiristo zaposlenimi delavci sicer po tem kriteriju najmanjša, a v nekaterih točkah poslovanja sistema IMP izredno pomembna. Kako dosedanje delo ocenjujejo in bodočega načrtujejo njeni najodgovornejši delavci pa naj pove ta kratek oris njihovega dela. ENOTEN NASTOP NA TRGU Janez Miklavc: »Položaj in pomen delovne organizacije IZIP je opredeljen v njenih aktih. Je najmlajša med delovnimi organizacijami in je pomembna predvsem pri pla-smanskih prizadevanjih — enotni prodajni politiki in nastopu na tržišču. Poleg tega opravlja še nekatere druge naloge skupnega pomena, kjer se IMP predstavlja kot zunanjetrgovinski partner in kot jugoslovanski partner. Znotraj IMP pa so njena prizadevanja usmerjena tudi na združevanje na področju izobraževanja. Kakšna je dejanska vloga tp delovne organizacije govorijo rezultati njenega dosedanjega dela in pa partnerji, s katerimi sodelujemo. In ravno od sodelovanja vseh TOZD v IMP pa je odvisno, kako hitro gremo naprej. Zavedamo se, da nismo sami sebi namen, da smo organizacija, ki mora zastopati širše interese. Naš uspeh ali neuspeh sta odvisna v veliki meri od pripravljenosti in uspešnega sodelovanja ostalih TOZD IMP. Vsi se moramo zavedati, da smo se nekaterih reči lotili od začetka. Zato moramo način dela, sodelovanje in medsebojne odnose urejati z določeno mero strpnosti in razumevanja. Če bo v IMP prevladalo mnenje, da moramo še več sodelovati, da imamo združena sredstva, jasno postavljene poslovne cilje in razvojne usmeritve, kar je osnova srednjeročnega plana 1981—1985, potem bo tudi naše delo v prihodnjih letih imelo svoje odrejeno mesto.« — S kakšnimi težavami pa se srečujete pri svojem delu na tem področju? »Predvsem je to podvajanje posameznih funkcij, ki ga skušamo odpraviti, pomanjkanje sposobnosti za sodelovanje pri naših in pri drugih delavcih v temeljnih organizacijah in še premajhna širina za razumevanje ustavnih in zakonskih določil ter tudi v IMP sprejetih samoupravnih principov.« — Omenili ste podvajanje posameznih funkcij, zakaj prihaja do tega? »Podvajanje je posledica dosedanjega razvoja in organiza- TEŽAVE S KADRI ZA TOZD INŽENIRING Na tem področju se v DO IZIP srečujejo z resnimi težavami Inženiring potrebuje kadre, ki morajo biti tehnično in komercialno usposobljeni s posebnim poudarkom na poznavanju pravil zunanje-tzrgovinskega poslovanja. Takšne delavce potrebujejo predvsem za .vodenje delovnih enot v tujini. Preko kolegija SOZD je Kadrovska služba sprožila akcijo za evidentiranje perspektivnih kadrov, ki bi se bili pripravljeni dopolnilno izobraževati na področjih, za katere je potrebno dobiti verifikacije republiških organov za opravljanje del v tujini. Takšne delavce naj bi kadrovali predvsem znotraj IMP, vendar je akcija doslej rodila zelo pičle sadove. cije posameznih služb. Komercialne funkcije opravlja v IMP okoli 300 delavcev. Neurejenost medsebojnih odnosov pa hromi operativno sposobnost celotnega sistema. Na drugi strani prihaja do neenotnega nastopanja do partnerjev in do čudnih odnosov z ostalimi sistemi. Tako organizirana prodaja je tudi dražja kot bi sicer lahko bila. Naslednji problem se pojavlja pri projektantih zaradi neupoštevanja delitve dela med TOZD Projektivni biro in projektanti, ki delajo v izvedbenih skupinah. Mislim, da bi morali ta vprašanja razumeti in reševati drugače kot doslej. Dobra rešitev zadeva celoten IMP, ki bi se, po mojem, moral organizirati branžno, ne pa teritorialno. V tako velikem sistemu, kot je danes IMP, je potrebna določena morala in podrejanje skupnim interesom. IZIP je-specifična in zahtevna organizacija tudi zaradi sodelovanja z vsemi organizacijskimi enotami v IMP. To pa včasih pomeni, da določenih vprašanj ne moremo reševati tako odločno, kot bi bilo potrebno. Pri sodelovanju igra pomembno vlogo človeški faktor, saj je dogovarjanje osnova našega dela. Vezani smo na često koordiniranje in izmenjavo informacije predvsem pri zunanje trgovinskih in inženiring poslih. Ugotavljamo, da se je odločanje o poslovnih zadevah le premaknilo, več so dogovarjamo; odgovornost, sodelovanje in medsebojna povezanost se bolj pristno odražajo. Prišli smo do izkušenj, da drugače ni možno delati. IMP se je v določenem smislu razvijal premalo skladno in povezano. To je vodilo do določene specifične samostojnosti in zaprtosti. V določenem trenutku pa je treba dosedanje prijeme in način dela spremeniti. Potrebna je jasna planska koncepcija, kaj lahko vsak sam in kaj je potrebno skupno, - uresničitev je odvisna predvsem od ljudi. To nam potrjuje primer združevanja sredstev in investicij. Danes je že popolnoma jasno, da bomo morfij [združevati sredstva tudi za kreditiranje investitorjev in za sovlaganje drugim poslovnim sistemom, skratka: ustvariti moramo potenciale za poslovno nastopanje, kar bo naša nova kval i-« SODELOVANJE Z VSEMI Ivana Košorok: »V delovni skupnosti dela 33 delavcev, kar je manj kot 10% zaposlenih celotne DO. Organizirali smo finančno računovodsko, plansko analitsko, pravno samoupravno in kadrovsko splošno službo. Poleg naših temeljnih organiza- cij dela še za delovno skupnost SOZD in delovno skupnost interne banke ter vodimo knjigovodstvo za vse enote v tujini.« Ante Jurkovič: »Težave imamo tudi znotraj delovne organizacije, ker želijo v posameznih temeljnih organizacijah službe, ki so že organizirane v delovni skupnosti.« Janez Miklavc: »Zavedamo se, da nismo sami sebi namen. V delovni skupnosti zastopamo stališče, naj nas bo malo, da naj vsak naredi čimveč, ter sam in naj bo dobro plačan.« Miran Vidmar: »Naša delovna skupnost je ena najcenejših glede na strošek na zaposlenega. Poseben problem je kadrovanje. Delavci prihajajo in odhajajo. Vezani smo na dinamiko poslovanja. Preko naše delovne skupnosti teče kadrovanje za tujino. Če hošeč delo opraviti, moraš imeti ustrezne prostore. Celoten sistem financiranja Inženiringa pa je slonel na kreditih. Na drugi strani pa se nam dogaja, da imajo za enako delo delavci v enem nadstropju različne osebne dohodke.« Poleg vseh teh imajo še težave s prostori, ker so izredno na tesnem. Temeljne organizacije dokupujejo prepotrebne prostore, delovna organizacija tega zaenkrat ne more doseči, pa čeprav je jasno, da z drobljenjem prostorov sami sebi otežujemo poslovanje. Zato tudi ni brez osnove trditev, da je IMP prerasel sam sebe. »Korak naprej smo poskušali tudi na področju izobraževanja. Pripravili smo izobraževanje za novosprejete delavce in pripravnike, a ni bilo dovolj odziva. Želimo, da bi izobraževalni center to v resnici tudi postal, zato smo predlagali kolegiju SOZD, da obravnava to problematiko in zavzema stališče. Če hočemo pridobiti verifikacijo za celotno izobraževanje, bi bila potreba investicije približno 700 milijonov dinarjev. Z izobraževanjem zaposlenih delavcev pa bi bilo možno začeti v letu 1 981. Na žalost vse pogosteje ugotavljamo, da je enotne akcije izredno težko izpeljati, ker prihaja do nepripravljenosti in so na koncu doseženi le delni cilji,« je pripovedovala Ivana Košorok. Ratomir Kafol: »Pri planiranju prihaja do posebnega položaja predvsem pri Inženiringu. Njihov plan moramo uskladiti z vsemi ostalimi temeljnimi organizacijami IMP. Največje težave imamo pri določanju obsega storitev. Sprejeti sporazum je že zastarel in pojavlja se potreba po dopolnitvi. Na drugi strani se dogaja, da temeljne organizacije ne poravnavajo redno svojih obveznosti. Zato je bila imenovana posebna delovna komisija, ki naj bi pripravila predloge rešitev teh vprašanj, a se je, po mojem, lotila dela na nepravem koncu, ko je predlagala organizacijske spremembe Inženiringa, ki ima tri dejavnosti in ho treba za vsako pripraviti poseben ključ. Ko temeljne organizacije določijo obseg dela svojih komer- V POGOVORU SO SODELOVALI: Dipl. inž. Janez Miklavc, glavni direktor DO IZIP Dipl. oec. Miran Vidmar, direktor finančno računovodske službe Dipl. fil. Ivana Košorok, direktor kadrovsko splošne službe Dipl oec. Ratomir Kafol, direktor plansko analitske službe Dipl. oec., dipl hir., Dušan Hočevar, vodilni pravnik Barbara Kocmur, predsednik konference sindikata Inž. Ante Jurkovič, sekretar osnovne organizacije ZK Dušan Holzbauer, predsednik delavskega sveta DO IZIP Od leve: Janez Miklavc, Dušan Hočevar, Rado Kafol, Ivana Košorok in Dušan Holzbauer * ■el mm cial, s pripravo plana za TOZD Inženiringšele začnemo. Planska služba potem posreduje ceno, ki gre v stroške temeljni organizaciji, za katero Inženiring dela. V TOZD Zastopstva razvijajo proizvodnjo, ki pa še ni dohodkovno urejena. V Izobraževalnem centru višino oskrbnine določajo skupaj z uporabniki.« O delu na pravnem področju je Dušan Hočevar takole pripovedoval: »Ker sem edini pravnik v delovni organizaciji, se srečujem pri svojem delu z vsemi panogami prava — od oblikovanja najrazličnejših pogodb do delovnih razmerij. V bodoče bo nujno potrebno uvesti specializacijo. Dobro sodelujemo s pravno službo SOZD. Smo pa še precej šibki na področju mednarodnih pogodb, premalo poznamo tuje predpise, predvsem tistih držav, kjer dela in posluje IMP, zato so delavci, ki na teh pbdročjih delajo, prisiljeni iskati improvizirane rešitve. Na tem področju bomo morali izpopolniti znanje in izkušnje. Pri sedanjem obsegu dela sem operativec, ker delo zahteva takojšnje rešitve, formiranega, odločnega delavca, ki upa tvegati. Takšen način dela pa onemogoča sistematično strokovno izpopolnjevanje, saj za to praktično ni časa. Vse naše temeljne organizacije so sprejele osnovne samoupravne akte. Glede na to, da se celotna organizacija IZIP spreminja in da so se od sprejetja ZZL) nekateri pravni instituti razčistili, bodo potrebne spremembe. To pa ni izključno delo pravnika, vključevati se morajo tudi ostale službe, s katerimi dobro sodelujemo.« SINDIKAT PREMALO ZASTOPA INTERESE DELAVCEV Barbara Kocmur: »Konfe- renca šteje 17 delegatov iz vseh petih organizacijskih enot. Organizirali smo štiri komisije: za organizacijsko ekonomska vprašanja, delitvene sisteme, kulturo in šport. Te komisije ne delajo toliko, kot smo si zastavili. Eden od razlogov je tudi zmanjšanje denarja za sindikat, ki nam ga je »prinesla« resolucija. Zavest ljudi pa tudi še ni tolikšna, da bi delali samo zatadi prepričanja. Konferenca jc v glavnem koor- dinator dela osnovnih organizacij, kjer sprejeta stališča izvajajo. Sodelovanje s koordinacijskim odborom sestavljene organizacije in občinskim sindikalnim svetom je dobro. Naša konferenca se sestaja vsaka dva meseca.« Janez Miklavc: »Sindikatu je uspelo obdržati »rdečo« nit. Sindikat pa premalo zastopa interese delavcev. Ljudje se morajo izražati, tu se najlažje. Sindikat je spremljevalec našega dogajanja, moral pa bi dajati inciativo in ustrezne predloge za rešitve. Dušan Holzbauer: »Menim, da je osnovna naloga sindikata, da obravnava in rešuje probleme ljudi v okolju, kjer je ustanovljen. Danes ugotavljamo, da nima moči, da bi zbral ljudi za akcijo, očitno rešuje druge probleme.« OSNOVNA ORGANIZACIJA ZK JE DELAVNA Ante Jurkovič: »V delovni skupngsti IZIP je devet članov zveze komunistov, ki delujejo skupaj z enajstimi člani iz TOZD Inženiring v skupni osnovni organizaciji. Laho rečem, da je osnovna organizacija delavna. Obravnavamo vse probleme. V DO IZIP in TOZD inženiring vidimo ogledalo IMP. Ugotavljamo, da prihaja v nekaterih sredinah poslovnega sistema IMP do nerazumevanja družbene narave dohodka, da nerazumevanja za skupne akcije ali za združevanje sredstev, ki v nekaterih primerih že skoraj meji na kriminal. Nekateri še vedno nočejo razumeti vloge delovnih in temeljnih organizacij. Ponekod prihaja do lastniško podjetniškega obnašanja vodilnih struktur v TOZD. Smo velika organizacija z drobnjakarsko, obrtniško miselnostjo.« KOORDINATORJI RAZNIH * AKCIJ Dušan Holzbauer: »Delavski svet delovne organizacije sestavlja 24 delegatov, ki so izvoljeni glede na število zaposlenih v TOZD in DS. Doslej srno imeli dve seji, prejšnjo mandatno dobo pa deset. Z ozirom na to, da smo mlada organizacija in nismo imeli izkušenj, smo kar uspešni. Problemi delovne organizacije so prisotni tudi na delavskem svetu, ki je koordinator raznih akcij brez možnosti odločitve. V' glavnem vsa gradiva najprej obravnava delavski svet delovne organizacije, kjer jih nazorno obrazložijo strokovne službe, potem ni posebnih problemov pri odločitvah v temeljnih organizacijah. Gradiva prejmejo delegati v glavnem na seji. Delegati so dovolj obveščeni, ni pa nobena težava dobiti dodatne informacije. Delo delavskega sveta je nekoliko lažje tudi zaradi ugodne kadrovske strukture. Malo šepa vez z delavskim svetom SOZD, kjer so edina povezava zapisniki.« NOV NAČIN DELA Janez Miklavc: »V bodoče se moramo odzvati vsem tržnim in poslovnim prizadevanjem IMP in doseči čimboljši plasma. Veliko bomo morali še narediti pri kakovosti poslovanja in ljudi, ki na tem področju delajo. Tu še nismo dosegli ustreznega nivoja, gre za nov način dela. V prihodnosti moramo z vsemi dobro sodelovati, to dokazujejo dosedanji ugodni poslovni rezultati, kar' nas ohrabruje, da smo na pravi poti. Od drugih pa pričakujemo veliko mero pomoči na vseh področjih, tudi pri kadrovanju. Začeli smo iz nič, oz. z minus postavkami. Dobili smo ustrezne prostore, ki nam omogočajo normalno delo. Če hočemo uresničiti, da bomo v prihodnjem srednjeročnem obdobju izVozili 20 % naših izdelkov in 25 % storitev. bomo potrebovali ljudi, sredstva in prostor. Menim, da imamo dovolj volje in optimizma, da bomo tako začrtano delo uresničili v dobrem sodelovanju s TOZD in DO. Vedno smo za kritično obravnavanje našega dela vendar v času in prostoru. Če nam bodo drugi pri delu tvorno pomagali, bomo naloge prav gotovo izpeljali za dobro nas vseh.« TONE ŠTRUS ----------------------^ DOPISUJTE - V VAŠI GLASILO X_______________________J Mačehovska skrb za samske domove V________________________________J Za samske delavce IMF sta v Ljubljani dva samska domova, eden v Kvedrovi ulici, ki je last IMF in drugi v Grasselijevi ulici, v katerem je SOZD IMF lastnik enega nadstropja (lastnik doma je Obnova). Pokrovitelj obeh samskih domov je DO Promont. V obeh domovih je 64 sob, od katerih so 4 enoposteljne, 6 je dvoposteljnih, v 54 sobah pa so po tri ležišča. Tako oba domova nudita streho nad glavo 178 samskim delavcem. To pa je za potrebe celotnega SOZD IMF premalo. O problematiki v obeh domovih in o njenem reševanju ter o načrtih za prihodnje sem se v drugi polovici letošnjega septembra pogovarjala z delavci, ki stanujejo v obeh domovih, z upravnikom samskega doma v .Kvedrovi ulici Jožetom Drame-ytem, z upravnikom samskega Sterna v Grasselijevi ulici Rudijem Vojetom ter z direktorjem kadrovske službe DO Promont Mitjem Pleškotom. Jože Drame, upravnik samskega doma v Kvedrovi ulici mi je povedal, da je bil dom zgrajen leta 1965 za podjetje Avtoob-novo in ga je leta 1973 kupil IMP (s splošnim inventarjem) za svoje samske delavce. Kapacitete v tem domu imajo tozdi, ki so združili sredstva za nakup doma in sicer Klima montaža, Klima proizvodnja, Trata, Ten, OV, Montaža Maribor in TOZD Elektromontaža. Ekonomska cena postelje v domu je 1416 dinarjev. Delavci različno plačujejo bivanje v tem domu od 700 dinarjev do 1000 dinarjev, ostalo jim do polne cene regresirajo TOZD. Ker je dom star 15. let, je razumljivo, da je potreben vzdrževanja. Le to pa je povezano s precejšnjimi materialnimi stroški, denarja pa v TOZD, kot pravijo, nimajo. »Menim, da bi se dalo z nekoliko več dobre volje marsikaj narediti. Nadalje smatram, da bi morali biti delavci za 1416 dinarjev deležni ne le postelje in strehe nad glavo, temveč bi jim morali nuditi še kaj drugega. Tako bi morala biti delavcem zagotovljena vsaj možnost prehrane v domu, če bi hoteli, da bi ti delavci, ki se neurejeno prehranjujejo, uspešneje opravljali svoje delovne naloge. Hkrati bi jim bilo prizanešeno pri raznih obolenjih in bi se tako tudi zmanjšalo število boleznin. V domu se srečujemo z vrsto težav. Oprema doma in posteljnina sta zastareli in amortizirani. Čajna kuhinja nima niti najosnovnejših elementov. Za reševanje problematike samskega doma tozdi nimajo posluha. Čeprav svet uporabnikov samskih domov sprejema sklepe, ostanejo ti nerealizirani, ko gre za finančne zadeve.« — Kaj je bilo doslej narejenega? »V petnajstih letih so bila pre- barvana okna in radiatorji (lansko leto). Sedaj zamenjujejo dotrajane radiatorje z novimi v celotnem domu.« — Kaj imate v načrtu za prihodnje? »V letu 1981 naj bi prekrili streho, opremili z ustrezajočimi elementi čajne kuhinje (s štedilniki, omaricami, pomivalnimi koriti), v vse sobe naj bi namestili hladilnike, opremili sobe z zavesami in oskrbeli prepotrebne nove odeje.« mnogo manjše. Delavcem delno regresirajo stanarino tozdi. Problematika, s katero se spopadamo v domu, pa je naslednja: Prostorska stiska. Sobe, v katerih stanujejo trije delavci, bi bile komaj dovolj velike za dva delavca. Tako v domu ne moremo razmišljati o tem, da bi sobe opremili s prepotrebnimi hladilniki, saj jih nimamo kam postaviti. Delavci si v domu ne morejo pripraviti hrane, ker ni na razpolago štedilnikov in so tako prisiljeni jesti v bifejih, zato ni čudno, če vedno pogosteje-mobolevajo na želodcu.« — Kje so vzroki za te probleme in kako bi jih rešili? »Vzrok je treba iskati v preveliki rasti IMP. Gradilo se ni nič, potrebe pa naraščajo iz dneva v Štefan Dreisibner iz TOZD Montaža Maribor, ki stanuje v samskem domu v Kvedrovi ulici od letošnjega marca, je v domu zadovoljen, če seveda izvzame pomanjkljivosti, ki jih je navedel že upravnik Jože Drame. Boško Bokan iz TOZD Trata stanuje v samskem domu v Kvedrovi ulici od julija 1978. Pravi, da je glavni problem v domu pomanjkanje inventarja. Cene stanovanja se mu zdijo visoke. V domu pogreša prostor za rekreacijo, televizijsko dvorano in restavracijo oziroma prostor, kjer bi si samski delavci lahko sami kaj skuhali. Nujno je, da bi dom dobil boljše postelje, omare, odeje, saj je vse preveč dotrajano (postelje se celo podirajo). Delavci iz obeh samskih domov, ki so sodelovali v pogovoru. Od leve: Josip Pirnar, Rudi Voje (upravnik samskega doma v Grasselijevi), Jože Drame (upravnik samskega doma v Kvedrovi ulici), Štefan Dreisibner, Boško Bokan, Mato Baličevič. Rudi Voje, upravnik samskega doma v Grasselijevi ulici: »V samskem domu v Grasselijevi ulici, ki je last Obnove, je IMP lastnik enega nadstropja. V domu so 4 enoposteljne sobe, 2 sta dvoposteljni, v 16 sobah pa so po tri ležišča in nenazadnje je tudi čajna kuhinja, ki je opremljena s televizorjem. Kapacitete v domu imajo TOZD Trata (15 ležišč), OV (20 ležišč), Klima montaža (7 ležišč), Klima proizvodnja (9 ležišč), Elektromontaža (4 ležišča) in začasno Projektivni biro (1 ležišče). Cene ležišč so enake kot v domu v Kvedrovi ulici, čeprav so naše sobe dan. Probleme bi rešili predvsem s takojšnjo gradnjo novega samskega doma z vsemi pripadajočimi objekti (restavracije, dvorane itd.).« Doslej so v domu, ki je star 21 let, nabavili novo pohištvo, zavese, zatemnitvene karnise z zavesami. Opravili so pleskanje in lakiranje, vodovodna popravila v sanitarijah in v umivalnici in delno zredčili vrste stanovalcev. Priklopili so toplotno omrežje na Toplarno in s tem zagotovili boljše ogrevanje sob in vsakodnevno toplo v odo. V prihodnje nameravajo prepleskati radiatorje. Josip Pirnar iz TOZD Trata stanuje od februarja 1978 v samskem domu v Grasselijevi ulici. Počuti se dobro, saj je sam v sobi in ga nihče ne moti. V zadnjem času se je v domu izboljšalo gretje, izboljšano je gretje tople vode, poskrbljeno je za postiljanje postelj. Meni, da bi kazalo čimprej opremiti čajnico. Cene so glede na majhno prostornino previsoke za nekatere delavce. Po njegovem mnenju bi morali mladim delavcem zagotoviti boljše stanovanjske razmere s čimprejšnjo gradnjo novih samskih domov, ki naj bi imeli vse spremljajoče objekte. Glede na KUPOVALI NAJ BI VEČJA STANOVANJA V TOZD Montaža Maribor rešujejo stanovanjsko problematiko na osnovi pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj tako, da vsako leto, ko so znana razpoložljiva finančna sredstva, pripravijo razpis za zbiranje vlog prosilcev za stanovanja in kredite. Po končanem razpisnem roku odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve TOZD določi tričlansko komisijo, ki je sestavljena iz enega člana tega odbora, enega člana ZK in enega člana Izvršnega odbora sindikata TOZD. L e-ta'ima nalogo, da si pri prosilcih ogleda dejanske stanovanjske in socialne razmere prosilcev. Pri pmsilcih,kredi-tov za gradnjo stanovanj ugotavljajo stanovanjske razmere in vloženo delo v novogradnjo. Tričlanska komisija na podlagi svojega dela poda pismeno poročilo, ki je skupaj s pravilnikom osnova za določitev vrstnega reda prosilcev na prednostni listi. Komisija nadalje tudi preverja skladnost navedb prosilcev z zahtevami pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj. Odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve potem sestavi prednostno listo prosilcev, kjer upošteva zdravstveno in socialno stanje ter druge razmere prosilca. O listi teče javna razprava (15 dni), Po zaključku razprave se odbor ponovno sestane, upošteva morebitne pritožbe in sestavi dokončno prednostno listo ter jo predlaga delavskemu svetu TOZD v potrditev. Glede na izkušnje iz preteklih h so lani v TOZD spremenili praviln i o reševanju stanovanjskih vprašal delavcev, saj je premalo u pošte v, delavčevo delo v TOZD, njegov stalnost in pomembnost za TOZt Na osnovi prejšnjega pravilnika so s prevečkrat ponavljale anomalije, I jih novi pravilnik ne dopušča. V lanskem letu je TOZD namen 2.800.000 dinarjev za kredite za st; novanjsko gradnjo in kupil 4 stani vanja v vrednosti približn 2.200.000 dinarjev (2 dvo in po sobni stanovanji ter 2 dvosobni Tako je za reševanje stanovanjskih vprašanj porabil približno pet milijonov dinarjev. TOZD teži v skladu s pravilnikom k sofinanciranju obeh organizacij združenega dela, kjer sta zakonca, ki želita rešiti svoj stanovanjski problem, zaposlena, tako da bi prispevala tudi druga organizacija združenega dela sorazmeren delež. Hkrati pa pravilnik stimulira lastno udeležbo, ki omogoča prosilcu ustreznejšo razporeditev na prednostni listi. Svoja stanovanjska finančna sredstva TOZD oplemenituje s pridobivanjem raznih stanovanjskih kreditov od bančnih do tistih, ki jih razpisuje Samoupravna stanovanjska interesna skupnost tet sc prijavlja tudi za solidarnostna finančna sredstva v okviru občine Maribor. Lani je TOZD ugodno tešil 8 prošenj za stanovanja (prosilcev je bilo 21) in 35 prosilcem (od 47) dodelil kredite. Letos je prosilo za stanovanja 33 delavcev, /a stanovanjske kredite pa 50. TOZD je dal 2 prosil- cema stanovanjc (1 dve in polsobho in enemu dvosobno, stanovanje). Kredite pa je dal 42 prosilcem. Finančnih sredstev za kredite in nakup stanovanj je bilo letos na razpolago. le 3.600.000 dinarjev in sicer IMF GLASNI! i/ laja Delavski svet SOZD IMF — Industrijska montažna podjetja v Ljubljani. Izhaj. mesečno v 9.550 izvodih. Uredništvo: Ljubljana, Titova 37. Ureja uredniški odbor: r oris Bernetič, Miro Dražuinerič. Drago Goli, Janez Kržmanc, Ela Mulej, Iztok Munih, Janez Rojit, Janko Siranko, Tone Štrus (odgovorni urednik), Slavko Žagar. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. P - mnenju sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26.9.1974 je IMP GLASS iK oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. samo toliko zato, ker je letošnja dinamika nakupa stanovanj nekoliko počasnejša od prejšnjih let zaradi pomanjkanja stanovanj na tržišču in je tako treba kupovati stanovanja skoraj za 2 leti vnaprej. Zato pa je dal TOZD več kreditov za gradnjo stanovanjskih hiš (približno^! milijone dinarjev). V tem TOZD so razmeroma dobro rešili stanovanjsko problematiko in menijo, da nimajo akutnih stanovanjskih problemov, kar je mogoče sklepati iz tega, da letos niso imeli nobenega kandidata, ki bi ustrezal pogojem za dodelitev solidarnostnega stanovanja. Največji problem so premajhna stanovanja, ki so jih delavci dobili od TOZD pred nekaj leti. Njihove družine so od tedaj narasle in hi zato potrebovali večja stanovanja. Osnovna n a loga TOZD naj bi zato v prihodnje bila, da zagotovi predvsem večja stanovanja v skladu z normativi pravilnika. saj hi tako rešili tudi stanovanjske razmere povečanih družin. Z njihovimi majhnimi stanovanji pa bi TOZD rešil stanovanjske probleme manjših družin. V sedanjem srednjeročnem obdobju je TOZD rešil nad 30 stanovanjskih problemov ter dodelil delavcem nad 7 milijonov dinarjev stanovanjskih kreditov za individualno gradnjo, kar je skupaj z nakupom stanovanj prek 20 milijonov dinarjev. Želja delavcev TOZD Montaža Mat ihor pa je. naj bi glede na dosc-danje uspešno reševanje stanovanjcih vprašani \ prihodnje obdržali isaj tak nišo reševanja, kot je bil dosedanji. \ 'M. PRIMC Samski dom v Grasselijevi ulici v Ljubljani Samski dom IMP v Kvedrovi ulici v Ljubljani sedanje slabe stanovanjske razmere je težko pričakovati, da bodo ti delavci lahko tako uspešno izpolnili svoje delovne naloge kot tisti, ki imajo urejene stanovanjske in prehrambene razmere. »Pričakujemo, da bodo imeli tozdi v prihodnje več razumevanja pri razdelitvi sredstev tudi za reševanje te problematike. Kolikor mi je znano, se je pred nekaj leti že nameravalo nekaj graditi, a je potem vse poniknilo.« Mato Baličevič iz TOZD ITAK stanuje v samskem domu v Grasselijevi ulici nekaj več kot eno leto. Pravi, da je zadovoljen z upravnikom samskega doma. Kar zadeva toplo vodo in ogrevanje, je to v domu urejeno. V sobi je še sostanovalec, s katerim se dobro razumeta. Pogreša pa športno igrišče in restavracijo, kjer bi se stanovalci samskega doma ceneje in bolj zdravo hranili. Do tega bi najbrž prišli samo z izgradnjo novega samskega doma. Zasilni izhod bi morda bil, če bi sedanjo kapaciteto treh ležišč zmanjšali na 2, da bi tako lahko dobili v sobe hladilnike, ki jih sedaj nimajo kam postaviti. Cene stanovanj so previsoke glede na majhno kvadraturo sob in na to, da sta v sobi 2 stanovalca. Mitja Pleško, direktor kadrovske službe DO Promont je povedal, da je nekaj let pokrovitelj samskih domov, v katerih stanujejo delavci IMP, DO Promont. Oba domova sta stara in se vanju dolga leta ni nič investiralo. TOZD, ki so v ustanavljanje_teh domov vložili nekaj sredstev, bi morali vlagati sredstva, da bi te domove vzdrževali, žal pa denarja ni. Iz sredstev tekočega in investicijskega vzdrževanja so letos v samskem domu v Kvedrovi ulici prepleskali vse sobe in stopnišče. Petnajst let stare radiatorje zamenjujejo z novimi, nanje bodo montirali varnostne ventile. Da bi ugotovili potrebe po samskih sobah, je DO Promont poslala anketo vsem uporabni- kom in sicer zato, da bi začeli graditi nov samski dom. Za gradnjo doma so že imeli zemljišče (sozdovo) v Vojkovi ulici (lokacija Rapova jama), a so ga zgubili, ker krajevna skupnost s tega območja ni dala soglasja, da bi gradili dom, češ, da je na navedenem območju že prevelika koncentracija samskih domov. Tako je ideja propadla. Trenutno je DO Promont v dogovoru z bežigrajsko občino in s krajevnoskupnostjo Rezke Dragar v Črnučah glede pridobitve lokacije za gradnjo samskega doma ob kamniški železniški progi. TOZD IMP, ki so združevali sredstva za stara samska domova, ne kažejo namreč dovolj interesa, da bi se domova obnovila in opremila tako, da bi bila v zadovoljstvo delavcem, ki stanujejo v njiju in celotnemu kolektivu IMP. Če bi hoteli zagotoviti delavcem, ki stanujejo v teh domovih normalne življenjske pogoje, bi morali opremiti kuhinje v vseh etažah z vsem potrebnim inventarjem, vse sobe opremiti s hladilniki, ker se ti ljudje sami prehranjujejo, saj je zanje hrana v gostinskih obratih predraga. Tako bi ti stanovalci imeli možnost shranjevati hrano v hladilnikih in bi potem ne visele več vrečke s hrano z vseh oken in polic, kar gotovo ni v okras. Potrebno bi bilo animirati odgovorne delavce in sindikat v TOZD, da bi TOZD namenili več finančnih sredstev kot doslej za stanovanjske potrebe svojih delavcev, ki stanujejo v samskih domovih v skladu s programom, ki ga sprejme svet uporabnikov samskih domov. Le tako bo mogoče delavcem nuditi normalne življenjske pogoje v teh domovih, kajti zavedati se je treba, da v njih stanujejo predvsem delavci z nizkimi osebnimi dohodki. V delovni organizaciji si prizadevajo kolikor morejo, da bi se samska domova čimprej opremila, kot je potrebno. M. PRIMC r Naši letošnji jubilanti Kot je že običaj, se proti koncu leta srečajo tudi naši jubilanti, de- ■,'cizlO, 20 in 30-letno neprekinjeno delovno dobo pri IMP. Za svoj Urailej bodo vsi prejeli posebna priznanja. Čestitkam se pridružuje •udi uredništvo IMP Glasnika. TOZD OV 10 let dela v IMP: 1. Bračko Dragutin 2. Gostič Valentin 3. Gruden Peter 4. Maček Ludvik 5. Mehle Anton 6. Mulec Peter 7. Pucelj Alojz 8. Starešinič Anton 9. Škulj Ivan 10. Zevnik Stanislav 20 let dela v IMP: 1. Borec Peter 2. Čanžek Pavel 3. Gerič Janez 4. Gorjanc Janez 5. Gruden Tomaž 6. Kozinc Franc 7. Lazič Milan 8. Muhič Janez 9. Musič Dobroslav 10. Pandur Matija 11. Pižem Jakob 12. Prijatelj Ivan 13. Rome Pavel 30 let dela v IMP 1. Bitenc Ivan 2. Černak Andrej. 3. Koželj Vinko 4. Mihelič Franc TOZD MONTAŽA KOPER 10 let dela v IMP: 1. Batista Branko 2. Butinar Zmago 3. Dilič Valter 4. Frelih Franc 5. Gorjanc Stanislav 6. Jelušič Sonja 7. Kapelj Darko 8. Kastelic Anton 9. Klodič Viktor 10. Kogovšek Jože 11. Koprivec Stjepan 12. Koren Edi 13. Mahnič Silvo 14. Majer Bogdan 15. Milovič Vili 16. Pavšič Anton 17. Čebron Bojan 18. Peroša Evgen 19. Pokoren Anton 20. Pribac Edvard 21. Pucer Boris 22. Sabadin Lucijan 23. Saksida Zorko 24. Valenčič Ivan 25. Verč Srečko 26. Vučič Savo 27. Zadnik Alojz II 28. Zadnik Vlado 29. Železnik Žarko 30. Dmovšček Viktor 20 let dela v IMP: 1. Jugovič Ivan 2. Kocjan Viljem . 3. Rozman Zvonimir TOZD KLIMA — MONTAŽA 10 let dela v IMP: 1. Alič Cveto 2. Brezavšček Vincenc 3. Čemi Ivan 4. Čuk Ivan 5,. Hribar Rudolf 6. Krušeč Lojze 7. Pečnik Drago 8. Potokar Ivan . 9- Rojec Albin 10. Rovšek Dušan 11. Schweiger Ludvik 12. Zupančič Janez 13. Mohorič Janko v >:ibnic 20 let dela v IM P: L. bidovič Josip : iž.-rr • .• DELOVNA SKUPNOST DO PROMONT I arrnori 10 let dela v IMP: 1. Ivanc Leopold 2. Kotar Marija 20 let dela v IMP: 1. Šijakovič Milan 30 let dela v IMP • 1. Okoren Dušan TOZD MONTAŽA MARIBOR 10 let dela v IMP: 1. Černčič Konrad 2. Dokl Friderik . 3. Jančar Marjan 4. Klug Emiljana 5. Kosi Friderik 6. Lesjak Štefan 7. Murkovič Avgust 8. Nekrep Jože 9. Praprotnik Anton 10. Trinkavs Franc 11. Trtnik Branislav 12. Uran jek Rudolf 13. Vake Srečko 20 let dela v IMP: 1. Dokl Feliks 2. Kampi Franc 3. Letonja Franc 4. Meršnik Maks 5. Sagadin Milan 6. Šerod Vlado 7. Vidovič Rudolf 30 let dela v IMP: 1. Krampi Jože TOZD INŽENIRSKI BIROJI 10 let dela v IMP: 1. Lavrenčič Janez 2. Rusjan Hermina- 1 30 let dela v IMP: 1. Lešnik Franc TOZD BLISK 10 let dela v IMP: 1. Barber Štefan 2. Buzeti Jože II 3. Hanč Jurij 4. Kurbus Vlado 5. Meckar Geza 6. Novak Štefan 7. Šeruga Franc 8. Zavec Franc 20 let dela v IMP: 1. Barbarič Bela 2. Kuhar Geza TOZD ELEKTROKOVINAR 10 let dela v IMP: 1. Knez Vladimir 2. Kelenc Ivan 3. Krajnc Edvard 4. Žnidarič Oto 5. Zorec Stanislav 6. Zemljarič Janez 20 let dela v IMP: 1. Jančič Ivan 2. Mlinarič Peter DELOVNA SKUPNOST DO PMI 10 let dela v IMP: 1. Pohleven Karel 2. Vogrinec Sonja 20 let dela v IMP: 1. Zupan Milica TOZD ELEKTROMONTAŽA 9. Teržan Božidar 10. Zorko Franc 11. Žumbergar Janez 30 let dela v IMP: 1. Glavič Ivan 2. Krmelj Vladimir TOZD DVIGALO 10 let dela v IMP: 1. Držan Daniel 2. Gerdina Vladimir 3. Grandovec Drago 4. Indof Alojz 5. Jamnikar Matej 6. Jurjevec Jožef 7. Klobčaver Emil 8. Pavlič Jošt 9. Rabuzin Jožef 10. Tomšič Ignac 11. Žalec Josip 20 let dela v IMP: 1. Kopitar Marjan 2. Marinko Andrej TOZD TEN 10 let dela v IMP: 1. Burja Jožefa 2. Južnik Franc 3. Makovec Terezija 4. Keber Danica 5. Sekula Borut 6. Strah Marija 7. Vrabec Vesna 8. Vrečar Stanislava 9. Ronrič Stanko 10 let dela v IMP: 1. Bogatin Viktor 2. Juhart Franc 3. Škorjanc Franc 4. Šretl Anton DELOVNA SKUPNOST DO EMOND 10 let dela v IMP: 1. Pahor Božena 20 let dela v IMP: 1. Lpznar Frančiška TOZD KLIMA PROIZVODNJA 10 let dela v IMP: 1. Erklavec Ivan 2. Fefer Anton . 3. Grošelj Ciril 4. Jager Alojz 5. Kopasič Blaž 6. Smerajc Jože 16. Jereb Stanislav 17. Kavčič Mira 18. Kavčič V. Darko 19. Kovač Julijana 20. Likar Andrej 21. Likar Marko 22. Lukan Karel 23. Mikuž Stanko 24. Mohorič Miroslav 25. Novak Majda 26. Pavšič Cveto 27. Plešnar Metod 28. Pregelj Ivan 29. Sedej Edvard 30. Sedej Jože 31. Šuligoj Vida 32. Tratnik Emil 33. Troha Franc 34. Troha Rudolf 35. Zajc Ivan 36. Zidarič Boris 37. Mavri Janez 20 let dela v IMP: 1. Bončina Marija 2. Drnovšček Ivanka TOZD PANONIJA 10 let dela v IMP: 1. Bec Jožica 2. Gjerek Ivan 3. Hari Štefan 4. Hauko Janez 5. Jakšič Edvard 6. Molnar Franc 7. Ošlaj Jože 8. Kouter Jože 9. Tratnjek Mihael 10. Cmor Štefan 11. Kolar Pavel 12. Lukančič Franc 8. Pivec Veronika 9. Primc Anton 10. Rojic Janez 11. Šešelj Peter 12. Tomažin Anton 13. Zalaznik Marjan 20 let dela v IMP: 1. Babnik Peter 2. Bošnjak Lovro 3. Fridl Slavka 4. Jurič Ivanka 5. Kržišnik Jaka 6. Muhadžič Osman 7. Mulalič Fadila 8. Rus Janez 9. Seljak Branislav TOZD ITAK 10 let dela v IMP: 1. Ključanin Jasim 2. Križan Anton 3. Vodnik Albin 20 let dela v IMP: 1. Bašelj Franc 2. Rus Ivan 10 let dela v BMP: 8. Trifunovič Ljubo 1. Bernetič Vera 9. Vidonja Marinka 2. Božič Jože TOZD SKIP 3. Gorše Ivan 20 let dela v BMP: 4. Marciuš Franjo 1. Pernat Jože 10 let dela v IMP: 5. Markovčič Rudolf 2. Zaviršek Janez 1. Kljajič Ivan 6. Mencinger Tomaž 2. Okršlar Ivan 7. Mestek Marjan 8. Mlinar Marija TOZD TIO 20 let dela v IMP: 9. Mohar Ivan 1. Češnovar Ivan 10. Piškurič Ivan 10 let dela v BMP: 2. Kogovšek Jože 11. Šincek Pavel 1. Bajc Rajko 3. Peternel Danica 12. Travnikar Mihael 2. Balantič Franc 4. Traven Janez 13. Udovič Alojs 3. Božič Ivan 14. Zalar Janez 4. Černilogar Marko 30 let dela v IMP; 15. Žitko Igor 5. Čuk Izidor 1. Korošec Avgust 6. Čuk Pavel 2. Oblak Stane 20 let dela v BMP: 7. Eržen Vinko 3. Šetina Jože 1. Bezjak Boris 8. Frelih Vinko 2. Dakič Justin jan 9. Gantar Doroteja 3. Erjavec Franc 10. Gantar Marijan DELOVNA SKUPNOST 4. Jarm Jože 11. Gantar Valentina DO IKO 5. Kotar Ciril 12. Gnezda Pavel 6. Mirtič Dominik 13. Golob Zdenko 10 let dela v IMP: 7. Pečovnik Jožef 14. Gosler Maruška 1. Blatnik Jelena 8. Porenta Franc 1-5. Hvala Zdravko 2. Škander Leopold TOZD LIVARNA SIVE IN NODIJLARNE LITINE 10 let dela v IMP: 1. Gnidovec Jože 2. Godec Anton 3. Kastelic Daniel 4. Meglen Franc 5. Miklavčič Franc 6. Pečjak Franc 7. Perkovič Jožo 8. Podobnik Milan 9. Primec Janez 10. Pugelj Franc 11. Rogelj Alojz 12. Šerek Ivan 13. Zaletelj Franc 14. Mišmaš Henrik TOZD HLADNOVODNE ARMATURE 10 let dela v IMP: 1. Pušljar Marjan 2. Zupančič Franc TOZD LIVARNA BARVNIH KOVIN 20 let dela v IMP: 1. Muhvič Sonja 2. Pintar Silvo DELOVNA SKUPNOST DO LIVAR 10 let dela v IMP: 1. Klopčar Srečko 2. Perpar Urška 3. Vencelj Jožica DELOVNA ORGANIZACIJA KLIMA CELJE 10 let dela v IMP: 20 let dela v BMP: 13. Škafar Franc 1. 1. Čamemik Anica 20 let dela v BMP: ■ 3." 2. Čirič Olivija 1. Božanovič Elizabeta 4. 3. Dremelj Alojz 2. Zadravec Ivan 5. 4. Gruden Alojz 3. Baranja Štefan 6. 5. Lukič Stanimir 4. Novak Štefan 7. 6. Novoselec Andrija 5. Špilak Vilijem 8. 7. Ocepek Janez 9. 8. Pečar Lidija 30 let dela v IMP: 10. 9. Perko Janez 1. Smodiš Anton 11. 10. Peterlin Bogdan 12. 11. Polanc Stanislav 13. 12. Prelog Janez TOZD TRATA 14. 13. Prošek Franc 10 let dela v BMP: 15. 14. Ribič Viktor 15. Seliškar Anton 1. Jurjevčič Karel 2. Katona Franc 16. 17. 16. Tomše Jože 3. Kolar Anton 18. 1 7. Vidigaj Rajko. 4. Končan Ana 19. 5. Kosirnik Jože 20. TOZD ISO 6. Kurtanjek Mirko 7. Pettauer Rado 21. 22. 24. Štrok Josip 25. Verhovc Tine 26. Verhovšek Ivan 20 let dela v IMP: L Bevc Mirko 2. Berto le Vili 3. Gerl Anton 4. Klakočer Anton 5. Lipovšek Jožica 6. Orač Drago 7. Polovič Jožica 8. Pogladič Jože 9. Zorko Božena 10. Vindiš Jože 30 let dela v IMP: 1. Škoflek Stana 2. Vodeb Anica TOZD PROJEKTIVNI BIRO 10 let dela v BMP: 1. Artnak Branko 2. Belak Nikolaj 3. Bensa Rudolf 4. Gregorič Janko 5. Črnko Štefanija 6. Mele Alojzij 7. Šubelj Antonija 8. Zupanc Srečko 9. Žlender Matevž 20 let dela v IMP: 1. Dimnik Alojz 2. Gobec Boris 3. Gregorc Nada 4. Holzbauer Dušan 5. Jarec Dušan 6. Pakiž Filip 7. Založnik Jože 30 let dela v BMP: L Pečar Štefan TOZD ZASTOPSTVA 10 let dela v BMP: L Centa Branko 2. Čuk Julij 3. Stojan Pavel 4. Varl Peter 20 let dela v IMP: 1. Spreitzer Marinka TOZD INŽENIRING 10 let dela v IMP: 1. Cankar Marija 2. Debeljak Ladislav 3. Gruden Anton 4. Ukajdari Antun DELOVNA SKUPNOST DO IZIP 20 let dela v IMP: 1. Babič-Kralj Bernarda DELOVNA SKUPNOST INTERNE BANKE 20 let dela v BMP 1. Močilnikar Lidija DELOVNA SKUPNOST SOZD 10 let dela v BMP: 1. Križan Vida 20 let dela v BMP; L Kovič Viktor 2. Kumše Franc 3. Žilavec Karel TOZD TEN NOVOGRADNJA DOBIVA KONČNO ZUNANJO PODOBO Nova proizvodna hala Tovarne elektronaprav v Vojkovi ulici v Ljubljani je obdana s fasadnimi odri, kar pomeni, da bo kmalu dobila dokončno podobo. Med številnimi okoliškimi »zgradbami in zgradbicami« je ni mogoče posneti v celoti, ker jo vsaka zakriva vsaj en delček. SKRB ZA INVALIDE x__________________________________y VTOZDKIima montaža rešujejo problematiko zaposlovanja invalidov v skladu s statutom skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja in sicer na ta način, da skušajo mladim invalidom omogočiti poklicno rehabilitacijo s tem, da jih vključujejo v nadaljnje izobraževanje. Kadrovska služba Klima montaže se dogovori z invalidsko komisijo skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja, naj bi delavec v času šolanja ne bil v delovnem razmerju in naj bi le-ta plačevala nadomestilo osebnega dohodka. Problem se pokaže pri invalidih, ki so iz drugih republik, saj se le ti želijo izobraževati v kraju stalnega bivališča. Invalidska komisija pa največkrat vztraja pri stališču naj bi se ti invalidi rehabilitirali v Sloveniji, oziroma v Ljubljani. V takih primerih je potrebno tesnejše sodelovanje kadrovske službe TOZD s psihologom pri skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, oziroma z zavodom za rehabilitacijo invalidov, ki imajo največji vpliv pri izobraževanju invalidov. Doslej so bile uspešno 'rešene vse prošnje v zvezi z rehabilitacijo invalidov v drugih republikah. Kar zadeva zaposlovanje mladih invalidov, se TOZD največkrat zavzema za poklicno rehabilitacijo predvsem zato, ker imajo ti invalidi večinoma za seboj že kakšno poklicno-šolo, pa bi vsaka premestitev na odgovarjajoča dela negativno motivirala pri delu (monter, vratar). Med 260 zaposlenimi so v tem TOZD 3 invalidi III.vkategorije, od katerih eden opravlja delo na domu. Za njegovo opravljanje dela na domu so odločali samoupravni organi TOZD. Eden od invalidnih delavcev je bil razporejen na delo skladiščnika, prej pa je opravljal deta monterja. Tretji invalid pa je sedaj ponovno obravnavan na invalidski komisiji, ker sedanje delo ne ustreza njegovim delovnim zmožnostim glede na zdravstveno stanje. V primeru, da so invalidi razporejeni na delovne naloge, ki so nižje vrednotene od tistih, ki so jih opravljali pred razporeditvijo na druga dela, zahteva TOZD od skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja, da le-ta invalidu plača razliko osebnega dohodka. V tej temeljni organizaciji združenega dela se zavedajo, da zaradi narave dela v prihodnje lahko pričakujejo porast števila invalidov zaradi nesreč pri delu oziroma poklicnih obolenj (revmatična in hrbtenična obolenja). Analiza je pokazala (narejena je dvakrat letno), da se je povečalo število želodčnih obolenj (gastritis, ulkus) in nevroz. Prav tako je analiza pokazala, da so porasli bolniški izostanki zaradi alkoholizma. Zato se kadrovska služba zavzema za to, naj bi v prihodnje doseldneje reševali probelma-tiko alkoholizma. Kadrovska služba želi za uspešnejše reševanje problematike alkoholizma več sodelovanja in pomoči samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij ter vodstva TOZD. Eden od treh invalidov je dvaintridesetletni monter klima naprav v predpripravi, Franc Zavrl. Kljub temu, da je že več kot dve leti invalid III. kategorije zaradi poškodbe desne roke, še vedno opravlja ta poklic. Sedaj je v postopku za razporeditev na ustrezno delo. V TOZD HVA rešujejo problematiko zaposlovanja invalidov na osnovi določb pravilnika o delovnih razmerjih in pravilnika o varstvu pri delu. Pravilnik o varstvu pri delu določa, da morajo biti vsi delavci, zaposleni v Livarni (v obeh Livarnah) sistematično zdravstveno pregledani najmanj enkrat letno, vajenci pa enkrat na pol leta. Na podlagi poročil specialistov medicine dela, ki opravljajo te preglede, v tem TOZD potem ustrezno ukrepajo in sicer tako, da odpravijo nepravilnosti, zaradi katerih bi moglo priti do nesreč ali obolenj. V primerih, kjer zdravnik že opazi bolezni, ki bi lahko privedle do poklicnih obolenj, le-ta predlaga TOZD, naj take delavce razporedi na druga ustrezna dela. Tako v obeh TOZD (v obeh Livarnah) ne čakajo na postopek invalidskih komisij za ugotavljanje zmanjšane sposobnosti za delo, saj že prej sami preventivno ukrepajo. V tem TOZD je 352 zaposlenih, od katerih so 4 delavci invalidi tretje kategorije, 11 delavcev pa je TOZD že davno brez postopka razporedil na ustrezna lažja dela. Za eno delavko je TOZD plačal prekvalifikacijo. Le -ta je prej delala v jedrarni, sedaj pa opravlja delo telefonistke. V dveh primerih še teče postopek za priznanje invalidnosti pri pristojni komisiji pri Skupnosti invalidsko pokojninskega zavarovanja. Trije delavci so bili invalidsko upokojeni kot invalidi prve kategorije. Eno delavko, ki je v postopku, je TOZD predlagal omenjeni komisiji za poklicno rehabilitacijo na srednji ekonomski šoli, kjer je le-ta že končala L letnik. Sedaj bo do konca šolanja prejemala od Skupnosti invalidsko pokojninskega zavarovanja nadomestilo osebnega dohodka za rehabilitacijo in povračilo stroškov šolanja. Invalidski delavci in delavci, stari nad 50 let imajo na osnovi pravilnika o delovnih razmerjih povečan lemi dopust (invalidi za 5 dni, delavci nad 50 let stari pa 3 dni). TOZD ima probleme okrog razporeditev delavcev invalidov, ker zaradi težkih pogojev dela v livarni ni lažjih del. Zato invalidne delavce razporejajo delno v skladiščno službo, kontrolo, na delo vratarja in telefonista. V TOZD Livarna barvnih kovin Ljubljana je teže zaposlovati invalide, ker ni na razpolago lažjih del. V tem TOZD je 7 delavcev s priznanim statusom invalidnosti tretje kategorije. Ker lažjih del ni, delavcev invalidov največkrat ni mogoče razporediti. Zato v TOZD urejajo te zadeve na ta način, da delavcu omogočijo lažje delo za 4 ure, medtem, ko ostale 4 ure opravlja svoje prejšnje deta po svojih zdravstvenih zmožnostih. V tem TOZD so zaposleni tudi 3 gluhonemi delavci, za katere ugotavljajo, da so le-ti primerni za delo v ropotu, saj jih ne moti ropot pri delu. V sedanji Livarni ni mogoče bistveno izboljšati pogojev dela. Zato pa si obetajo boljše delovne pogoje v novi livarni, za katero so že pripravljeni vsi elaborati in ustrezno zemljišče. Kar zadeva osebne dohodke v obeh TOZD skrbijo, da le-ti za delavce, ki so zaradi invalidnosti razporejeni na lažja,dela, niso manjši kot so jih imeli delavci pred razporeditvijo. V primerih pa, če je osebni dohodek manjši od prejšnjega, predlog za izplačevanje nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu rešuje v postopku invalidska komisija pri Skupnosti invalidsko pokojninskega zavarovanja. Vzroki za invalidnost so poškodbe na delu, največkrat pa delavci postanejo invalidi zaradi bolezni ali poškodb izven dela. V obeh Livarnah je velik problem alkoholizem. V TOZD ugotavljajo, da so delavci alkoholiki pogosteje udeleženi v nesrečah, pogosteje v boln iških sta-ležih, kot drugi delavci. Težave v zvezi s temi delavci oba TOZD rešujeta v povezavi s svojo varnostno službo v kraju sedeža TOZD. Če vsi ukrepi ne zaležejo, napoti TOZD delavca na zdravljenje zaradi alkoholizma ali pa predlaga uvedbo disciplin- skega postopka zaradi kršitve delovnih dolžnosti zaradi prihajanja na delo v vinjenem stanju. Če se to često ponavlja, izreče disciplinska komisija tudi ukrep prenehanja delovnega razmerja. Med invalidnimi delavci v TOZD LSNL je tudi sedeminšti-ridesetletni priučen delavec Jože Pečjak, ki je v IMP zaposlen tri leta. Zaradi okvare hrbtenice (poškodoval si jo je pri težkem dviganju železnih bremen), je bil v lanskem avgustu na predlog zdravnika razporejen z dela za-kladalca peči v jedrarno, kjer opravlja delo čistilca jeder. Za to delo prejema enak osebni dohodek, kot ga je imel pred razporeditvijo. Pravi, da bi rajši opravljal prejšnje delo, če bi mogel, ker mu sedanje ne ugaja, saj se ga še ni povsem navadil. S sodelavci se dobro razume, saj dela v ženskem kolektivu. Temeljna organizacija združenega dela BLISK v Murski Soboti rešuje problematiko zaposlovanja invalidov v sodelovanju s Skupnostjo za zaposlovanje, ki ima prijavljene invalide, ki bi se radi zaposlili. Y primeru, ko seje delavec, zaposlen v tej TOZD, poškodoval ali je obolel in ne more več opravljati svojega dotedanjega dela, mu da Skupnost invalidsko pokojninskega zavarovanja odločbo o stopnji invalidnosti in hkrati predlaga, naj ga TOZD razporedi na drugo ustrezno delo. V TOZD je 364 zaposlenih od katerih so trije delavci invalidi. Le-ti so bili razporejeni na ustrezna lažja dela. V glavnem delajo v proizvodnji pri sestavljanju odlitkov. Kar zadeva osebne dohodke teh delavcev, ima eden od invalidnih delavcev enak osebni dohodek, kot ga je imel pred razporeditvijo, ostala dva delavca, ki sta prišla v TOZD BLISK prek Skupnosti za zaposlovanje, pa sta bila primerno ocenjena za delo, ki ga opravljata ter imata enak osebni dohodek, kot delavci, ki so že delali na takih delih. TOZD Industrijska prozvod-nja Celje in TOZD Montažna proizvodnja Celje imata v pravilniku o delovnih razmerjih določbe o zaposlovanju invalidov, na osnovi katerih zaposlujejo ivalide. Le-ti imajo na podlag*! teh določb prednost pri zaposlovanju, če seveda izpolnjujejo razpisne pogoje. Ko delavec, ki postane invalid, ne more več normalno opravljati svojih delovnih nalog, ga TOZD po svojih možnostih razporedi na ustrezno lažje delo. Če TOZD nima ustreznih del, skuša rešiti problem invalidnega delavca na ta način, da ga razporedi v drug TOZD ali pa ga napoti na prekvalifikacijo. V TOZD Industrijska proizvodnja je med 419 zaposlenimi 13 invalidnih delavcev, od katerih ima odločbo o invalidnosti 3. kategorije 10 de la vce v in va lidov, trije pa imajo odločbo o drugi kategoriji invalidnosti. TOZD ima še vrsto delavcev, ki jim preti invalidnost v glavnem zaradi obolenja hrbtenice, zaradi posledic različnih poškodb, žal pa je med njimi tudi nekaj alkoholikov. V TOZD Montažna proizvodnja Celje sta med 172 zaposlenimi 2 invalida in to eden druge kategorije in eden tretje kategorije invalidnosti. V tem TOZD pričakujejo, da bo v naslednjih petih letih število invalidov poraslo, saj v TOZD niz delavcev vedno pogosteje oboleva za poklicnimi boleznimi, ki so posledica dolgoletnega dela na terenu, saj so zlasti delavci monterji predvsem v preteklosti delali v slabih delovnih in življenjskih pogojih na terenu (prepih, mraz, vlaga, neurejena prehrana itd.). Kar zadeva osebni dohodek invalidnih delavcev, si v obeh TOZD prizadevajo, da invalidi ne bi bili prikrajšani pri osebnem dohodku potem, ko so razporejeni na ustreznejša dela in naloge. Problem v zvezi ? osebnim dohodkom nastane čestokrat v montažnem TOZD, ko razporejajo monterje s terena na delo v proizvodnjo, kjer se opravljajo kleparska in ključavničarska dela. Teh del monterji ne obvladajo dovolj in -jih je zato težko razporediti k enakovrednim nalogam v proizvodnji. Ta problem nameravajo v TOZD rešiti na ta način, da bodo monterje po razporeditvi v proizvodnji v čim krajšem času usposobili za proizvodno delo. Njihov osebni dohodek bi bil potem le minimalno okrnjen. V TOZD Industrijska proizvodnja Celje si že nekaj časa prizadevajo organizirati invalidsko delavnico, kjer bi lahko ustrezno zaposlili večji del invalidnih in ostarelih delavcev. Žal zaenkrat zaradi prostorske stiske tega ne morejo uresničiti, bodo pa to izvedli v naslednjem srednjeročnem obdobju. Franc Petek, visokokvalificirani vodovodni inštalater iz TOZD Montažna proizvodnja, je pri IMP že od leta 1948. Zaradi poškodbe noge (poškodoval si jo je na delu) je invalid od leta 1966. Ima odločbo o invalidnosti 2. stopnje. Leta 1970 je bil razporejen na delo planerja. To delo opravlja še sedaj in je znjim zadovoljen, saj pri delu nima večjih težav. V kolektiv, kamor je bil razporejen, se je hitro vživel. V kolektivu so večinoma delavci invalidi in se med seboj dobro razumejo. Pri osebnem dohodku kot invalid ni prikrajšan, saj mu razliko pokriva Skupnost invalidsko pokojninskega zavarovanja. Ernest Večko, kovinostrugar iz TOZD Industrijska proizvodnja v Celju, je pri IMP 17 let. Invalid je približno 6 let (obolenje hrbtenice, kolka in želodca). Ima odločbo o tretji stopnji invalidnosti. Sedaj opravlja delo skupinovodje montaže grelnikov, h kateremu je bil razporejen letos. Z delom je zadovoljen. S sodelavci, med katerimi so 4 invalidi, se dobro razume. Pri osebnem dohodku ni prikrajšan, saj mu razliko pokriva Skupnost invalidsko pokojninskega zavarovanja. Želi, da bi mu TOZD pomagal pri zdravljenju v zdravilišču, saj Skupnost zdravstvenega varstva ne prispeva več denarja za zdraviliško zdravljenje. V TOZD Montaža Maribor rešujejo problematiko zaposlovanja invalidov na osnovi določb o zaposlovanju invalidov, ki so jih vgradili v pravilnik o delovnih razmerjih. Tako se na delovne naloge, ki so predvidene za zaposlitev invalidov, le ti tudi zaposlijo. V razvidu del in nalog so opredeljena tudi dela in naloge, na katerih je invalidnost dopustna. Ta TOZD je mlad kolektiv s približno enako starostno strukturo, ki se sočasno stara in hkrati približno istočasno oboleva ter se pri delavcih v montažni dejavnosti kažejo nekateri specifični znaki poklicnih obolenj (težave z vidom, prebavne motnje kot posledica neustrezne prehrane, različna revmatična obolenja itd.). Vsi ti delavci nimajo statusa invalidnosti, so pa invalidi alf pa so na poti k invalidnosti, zato te delavce ustrezno razporejajo na druge naloge v okviru možnosti. V TOZD je od 482 zaposlenih okoli 21 invalidov, od katerih jih ima 12 odločbo o stopnji invalidnosti. Od 21 invalidov so jih razporedili na ustrezna dela 16 in to predvsem v delavnico (ključavničarsko in kleparsko), v skladišče, v operativno in tehnološko pripravo dela ter na delo izobraževanja učencev v gospodarstvu. • NAŠI UPOKOJENCI Poln delovne vneme Ivan Heiberger Pred nekaj meseci je Ivan Heiberger, upokojeni visokokvalificirani monter vodovoda, ki je bil zaposlen v mariborskem tozdu Montaža, izpolnil 75 let. Take starosti mu ne bi mogel nihče pripisati, saj je videz povsem drugačen in je še vedno dokaj čvrstega zdravja, zelo svežega duha in poln delovne vneme. Za najin pogovor sem ga obiskala na njegovem domu v Mariboru, kjer sta me z ženo nadvse ljubeznivo sprejela. Pripovedoval mi je, da se je rodil v Osijeku in tam napravil 4 razrede osnovne šole ter končal vajeniško šolo za monterje vodovoda. Zaposlitev je prišel iskat v Slovenijo ter dobil delo pri zasebnem mojstru centralne kurjave Ivanu Grčku. Leta 1948 je zasebno delavnico prevzel obrat Konstruktor in že po nekaj mesecih je iz obrata nastalo Instalacijsko podjetje Toplovod, iz katerega je potem nastal IMP, kjer je Ivan Heiberger ostal vse do upokojitve leta 1966. Delal je kot vodilni monter na številnih objektih. Tako je bil s svojimi skupinami na gradbišču mariborske bolnice, na gradbiščih stanovanjskih objektov v Mariboru, nekaterih gradbiščih na Koroškem. Sodeloval je pri gradnji bolnice Črna na Koroškem, tovarne in stanovanjskih blokov v Kidričevem, Fale, upravnega poslopja v Slovenski Bistrici, velikega obrata Marlesa v Limbušu itd. Monterji so tedaj delali v mnogo slabših pogojih kot danes (mraz, vlaga, neurejena prehrana, delo ob sobotah itd.). Najbolj zahtevna gradbišča so bila v Kidričevem, Limbušu, Mariborska bolnica ter drugi večji objekti v Mariboru. Kot vodilni monter je imel vedno največjo skupino. Pod njegovim vodstvom so se vzgajali skoraj vsi sedanji operativci v TOZD Montaža Maribor. Nekaj povojnih let so bile težave z dobavo materialov, kar se je kasneje izboljšalo. Ž osebnimi dohodki je bil zadovoljen, saj nekaj let nazaj življenski stroški niso bili tako visoki, kot danes. Družbenopolitično je bil aktiven in je bil član prvega delavskega sveta IMP. Za požrtvovalno in vestno delo je bil leta 1965 odlikovan z redom dela s srebrnim vencem, ki mu ga je podelil predsednik SFRJ Josip Broz-Tito. Nadalje je sprejel priznanje ob 30. letnici obstoja IMP, letos je ob tridesetletnici samoupravljanja v IMP dobil priznanje kot član prvega delavskega sveta IMP. Na IMP ima lepe spomine predvsem kar zadeva redne mesečne sestanke delavskega sveta, kjer so razpravljali in odločali o pomembnih zadevah za izboljšanje pogojev dela, o prevzemu del in sploh o zadevah v zvezi z delom. V upokojensko življenje, pravi, se je sprva težko vživel, saj mu je bilo neprijetno mirovati predvsem zato, ker je bil zdrav in bi še lahko delal. Dodatno v pokoju ni bil zaposlen nikjer, ker mu ni bilo potrebno, saj mu je zadostovala pokojnina. Kar zadeva denarja sedaj, je zadovoljen, saj ima tudi žena svojo pokojnino. Svoj prosti upokojenski čas namenja skrbi za red okrog hiše in delno v hiši in dela celo s tolikšno vnemo, da včasih celo niti jesti ne utegne (žena je pripomnila, da ga mora k jedi vsakokrat klicati, tako, da že sosedje vedo, kdo je ta »Ivan« ki ga žena nenehno kliče k obedom). Veliko pešači za ohranitev zdravja, ki mu zaenkrat še dokaj dobro služi. Kot nekdanji aktiven nogometaš še vedno hodi gledat tekme ter spremlja kegljaške tekme na kegljišču IMP pod Pohorjem. Na dopustu sta bila z ženo v desetih letih dvakrat in to v Počitniškem domu IMP v Fiesi, kjer sta bila nadvse zadovoljna z uslugami, le s plažo ne. Za prihodnost nima načrtov, želi le, da bi bil še nekaj let zdrav. Z IMP ima še vedno občasne stike, saj se udeležuje tradicionalnih piknikov, ki jih prireja mariborski IMP za svoj kolektiv in za upokojence ter prihaja na srečanje upokojencev v TOZD Montaža Maribor. IMP Glasnik redno prejema in z veseljem prebira saj, pravi prinaša res sveže novice. Meni, da bi bilo v njem lahko nekaj več prispevkov s športnega področja, predvsem o udejstvovanju kolektiva IMP v športu. M. PRIMC Kadrovska služba TOZD na osnovi sodelovanja z zdravnikom ali skupnostjo invalidsko pokojninskega zavarovanja Maribor na osnovi svojih stališč ter na osnovi mnenja socialne delavke skupnosti invalidsko pokojninskega razvarovanja opozarja samoupravne organe in posamezne vodilne delavce v TOZD, da le-ti v svojih organizacijskih načrtih delavce invalide zajemajo v delovni proces. TOZD ima za reševanje problematike zaposlovanja invalidov precej posluha, čeprav so z razporejanjem precejšnje težave. Kar zadeva osebne dohodke delavcev invalidov, ki imajo odločbo o stopnji invalidnosti le-ti niso prikrajšani. Na osnovi pogodbe o rehabilitaciji invalidov Skupnost invalidsko pokojninskega zavarovanja prevzame vse stroške v zvezi z rehabilitacijo (trenutno ima TOZD 2 delavca invalida na rehabilitaciji) s tem, da se TOZD obveže, da po končani rehabilitaciji invalidu zagotovi ustrezno delo. Eden od invalidov iz TOZD Montaže Maribor je Boris Šorgo, tehnolog v tehnološki pripravi dela. Kot invalid 3. kategorije (invalidnost je nastopila po pro- metni nesreči) je bil v lanskem oktobru razporejen na delo tehnologa (prej je bil vodilni monter centralne kurjave). S sedanjim delom je zadovoljen, saj pravi, da fizično ni naporno. Pri osebnem dohodku ni prikrajšan, ker mu razliko pokriva Skupnost invalidsko pokojninskega zavarovanja. Po njegovem mnenju ima TOZD za delavce invalide dovolj posluha tako, da le-ti ne morejo imeti občutka, da so prikrajšani ali odrinjeni, ker so invalidi. V TOZD Inženirski biroji Maribor prav tako kot v TOZD Montaža Maribor rešujejo problematiko zaposlovanja invalidov na osnovi določb pravilnika o delovnih razmerjih. V tem TOZD imajo manj invalidov kot v TOZD Montaža in več možnosti za njihovo zaposlovanje. Od 95 zaposlenih so 4delavci invalidi, od katerih delata dve delavki po 4 ure. Od štirih invalidov imajo odločbo o stopnji invalidnosti 3 delavci. Trem invalidnim delavcem njihovo sedanje delo ustreza, medtem, ko se pri eni invalidni delavki kažejo resne težave pri delu, h kateremu je bila razporejena. Zato bo v prihodnje potrebno razmišljati o razporeditvi te delavke oziroma o invalidski upokojitvi. DEVETI STROKOVNI IZOBRAŽEVALNI SEMINAR EKONOMISTOV MURSKA SOBOTA REFERENDUMSKI PROGRAM 1981-1985 Društvo ekonomistov Ljubljana je priredilo IX. strokovni izobraževalni seminar ekonomistov v petek in soboto 24. in 25. oktobra 1980 v festivalni dvorani na Bledu. vidnost države. Zadolženost je dosegla v letu 1980 skrajno mejo, zaradi česar so bile uvedene restrikcije. Stalni uvoz naftnih derivatov močno povečuje odlive deviz, predvsem še ob stalnih podražitvah na svetovnih trgih. To dejstvo močno vpliva na našo deficit no devizno bilanco. Glede gospodarskega obnašanja lahko rečemo, da smo nekaj let nazaj živeli uspavalno — inflacijsko. Z drugimi besedami, porabili smo preveč, v osebni in investicijski porabi. Zaradi nizke produktivnosti, premajhne delovne vneme, pada rast družbenega proizvoda, ob tem pa je previsoka negospodarska potrošnja, kar ima za posledico zniževanje materialne osnove dela v TOZD. Predpisana amortizacija, ki je odbitna postavka od prispevne osnove, je prenizka, kar zopet dopušča večje odlive novo ustvarjane vrednosti v neproizvodno sfero. Ob takih pogojih se že postavlja vprašanje vzdrževanja enostavne reprodukcije, da ne govorimo o nujno potrebni razširjeni reprodukciji, je bilo poudarjeno na seminarju. V pripravi je novi zvezni zakon o amortizaciji, ki bo izšel še do konca tega leta. Glede zaposlovanja je bilo poudarjeno, da se še vedno ne umirja v negospodarskih dejavnostih. Poudarjeno je bilo, da se morajo izvesti ukrepi za racionalnost in učinkovitost služb izven gospodarstva sploh in tudi v administraciji gospodarstva. Na področju investicij, je bilo rečeno, smo porabili 42 % družbenega proizvoda (celotni prihodek manj porabljena materialna sredstva za proizvodnjo s predpisano amortizacijo) v obdobju 1976—1980. Za naslednje srednjeročno obdobje 1981—1985 se predvideva 30%. V svetu se porabi za investicije okoli 25 % družbenega proizvoda. Financiranje investicij moram biti 70 % iz lastnih sredstev in le 30 % kreditov bank. Razvoj mora iti končno le na realni lastni materialni podlagi in ne na podlagi emisije denarja brez ekonomske podlage. Nerealno gospodarsko obnašanje prinaša visoko inflacijo. Ocena je bila, da je Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 vplival na nekoliko umirjeno rast osebnih dohodkov, da je deloval stabilizacijsko in da je ostalo nekaj več sredstev za poslovna sredstva gospodarstva. Obveznosti za SIS so pa še vedno visoke. Pri uveljavljanju no- Program je vseboval aktulane teme sedanjega časa in sicer: — otvoritev in uvodna beseda ob jubileju (30 let) Društva ekonomistov Slovenije — nekatere aktualne naloge in usmeritve na področju gospodarstva •— nekateri vidiki razvojnega financiranja združenega dela in vloge bank — problemi in poti uveljavljanja novega sistema cen in družbene kontrole cen — uporaba nekaterih sistemskih ekonomskih kategorij zakona o združenem delu v gospodarski praksi —- aktualne naloge in razvojne usmeritve ekonomskih odnosov SRS $ tujino — izgradnja in uveljavljanje informacijskega sistema za ekonomske odnose s tujino — informacije o izvoznem procesu v OZD S tem seminarjem smo delovno počastili 30-letnico ustanovitve in delovanja Društva ekonomistov Slovenije, kije bilo ustanovljeno 22. oktobra 1950 in je najbolj aktivno delovalo na območju Ljubljane. Program letošnjega seminarja je še bolj kot dosedanji oblikovan tako, da so njegovi udeleženci dobili poglobljen vpogled in usmeritev za reševanje nekaterih tekočih aktualnih vprašanj pri uveljavljanju novih družbenoekonomskih odnosov ter konkretnih sistemskih rešitev na več pomembnih področjih. Na seminarju so predavali priznani družbeni in strokovni delavci, ki so udeležencem lahko posredovali nekaj najbolj aktualnih spoznanj in usmeritev. Na seminarju se je čutilo, da je premajhna prisotnost ekonomistov v vsakdanjih zapletenih problemih kot strokovnjakov, ki ne bi smeli dopustiti. da se gospodarski problemi čedalje bolj poglabljajo, položaj se rešuje bolj politično kot pa strokovno gospodarsko. Ugotovljeno je bilo da bo glede na gospodarska gibanja doma in v svetu možna 2,5-—3 % rast družbenega proizvoda v letu 1981. Posebno pozornost moramo posvetiti rasti kmetijske proizvodnje za zagotovitev zadostnih količin hrane za domače potrebe in za izvoz. Pričakujemo rast kmetijske proizvodnje leta 1981 za 3,5 %. Na področju zunanje trgovinske menjave bo v letu 1981 in naslednjih letih še velika bitka za devizno lik- vega dogovora morajo ekonomisti sodelovati glede ekonomskih kriterijev delitve po delu. Obvezno mora obveljati stališče, da se mora skupna in splošna poraba gibati za 10% počasneje kot dohodek in akumulacija. Na področju delovanja banke je poudarjeno, da se premalo konkretno povezujejo in usklajujejo reprodukcijskih tokov tako na domačem kot tudi na tujem trgu. Glede izgradnje in uveljavljanja informacijskega sistema za ekonomske odnose s tujino, naj omenim le to, da je na relaciji SISEOT(sam. interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino) in N BS (Narodna banka Slovenije), še mnogo zapletenih in nerešenih vprašanj; ki jih prav v tem času rešujejo po samoupravni poti. Namen je, da pridemo do točnih in hitrih podatkov o gibanju in stanju deviznih sredstv za potrebe informiranja delavcev v TOZD kot nosilcev ustvarjanja in porabe deviz, kot tudi točne informiranosti upravnih organov. O uveljavljanju novega Zakona o osnovah sistema cen in družbene kontrole,cen, je mag. Zoran Pupa-vac, generalni direktor zveznega zavoda za cene, dejal, da je to edini zakon na svetu, ki generalno ureja cene. Na zveznem nivoju bodo cene obravnavali le v nujnejših primerih. Razumeti moramo, da zakon ne bo rešil cen, ker vemo, da je cena ekonomska kategorija, ki se ravna po ponudbi in povpraševanju. Zakon naj bi prinesel disciplino glede cen v medsebojni povezavi reprodukcijskih verig. Izdelana je analiza primarne delitve v gospodarski zbornici Jugoslavije. Na področju uveljavljanja tega zakona je potrebno izdelati številne dogovore in samoupravne sporazume v republikah, občinah in v TOZD. V tem članku sem se strnjeno dotaknil žgočih, aktulan ih vprašanj časa, v katerem živimo, delamo in ustvarjamo, ki so bila poudarjena na IX. strokovnem izobraževalnem seminarju ekonomistov na Bledu. Delavce v združenem delu (proizvodnja in neproizvodnja), predvsem pa ekonomiste, čaka v bodočem obdobju dosti zahtevnega dela pri reševanju aktulanih gospodarskih problemov, ob katerih moramo biti prisotni in delavni. Na kraju naj izkoristim še to, da pozovem vse ekon im iste v IMP na ljubljanskem območju, da se včlanijo v Društvo ekonomistov Ljubljana, Titova 19-1, telefon 28-2II in da v tej organizaciji tvorno sodelujemo. ALOJZ KAMIN Prešernova družba priporoča iz svojega programa za leto 1980 REDNA knjižna zbirka PREŠERNOVE DRUŽBE Letošnjo zbirko petih knjig, vezanih v celo platno, z večbarvnim ščit-nim ovitkom, (broširan bo le koledar) in tiskano na brezlesnem papirju, dobite za vsega 240 dinarjev. Če ne potrebujete trdnih platnic, se lahko odločite za broširane knjige, ki imajo večbarvne plastificirane platnice. S tem strošek za nakup knjig šp zmanjšate, saj zbirka petih knjig v takšni vezavi stane le 190 dinarjev. Takšne cene omogoča le Prešernova družba, ob visokih nakladah in s finančno pomočjo širše skupnosti. Zajeten snopič dobrega družinskega branja bo letos vseboval: 1. Prešernov koledar za leto 1981 z vsakomur dobrodošlim mesečnim koledarskim delom, opremljenim z barvnimi reprodukcijami slik Ivane Kobolice. Me g tega bodo v knjigi, ki bo velikega formata in bo obsegala okrog 200 strani, zanim ivi zgodovinski, zunanje politični in drugi članki, pa pesmi in krajša proza vidnih slovenskih pisateljev, vrsta drobnih informacij in še marsikaj zanimivega, vse mikavno ilustrirano in res primemo branje za vse leto. 2. Slovenske otroške pesmi z naslovom NAJ MI SUE SONČECE, NAJ MI POJE SRČECE bo knjiga tistih ljudskih umetnih pesmi, ki jih otrok najprej sliši iz materinih ust, izbral jih je Janez Menart, ilustrirala Marlenka Stupica. 3. Delovni dan sestre Marje je nadvse prodorna, odkrita pripoved, ki jo je za Prešernovo družbo napisal ANTON INGOLIČ, govori pa o življenju medicinske sestre in njenem srečanju s problemi sodobnega mestnega življenja. 4. Velika zmeda srbskega avtorja Stevana Jakovljeviča je kronistično, LJUDSKA KNJIGA — ZBIRKA ROMANOV Tudi do 5-krat cenejša od podobnih zbirk, kijih izdajajo komercialne založbe. Knjige formata 17x 11,5cm so vezane v celo platno, imajo večbarvni ščitni ovitek, tiskane pa so na brezlesnem papirju. V zbirki izide tudi letos 6 knjig s preko 1600 strani zanimivega branja. 1. Richard Rive: Obsedno stanje, roman iz življenja temnopoltih junakov, ujetih v ozračje nasilja in policijske strahovlade po mestih rasistične Južne Afrike. Zlasti vreden naše pozornosti zdaj, ko je nasilje v Južni Afriki ponovno v ospredju svetovne javnosti. (Izšla) 2. W. Somerset Maugham: Tesno domovanje, mojstrsko opisana doživetja značilnih maughamovskih junakov sredi eksotičnega sveta juž-noazijskih otokov, polna presenetljivih in vendar prepričljivih spoznanj. (Izšla) 3. Henri Troyat: Pajek. Z izredno umetniško močjo napisan roman o malem Gerardu, čigar bolestna navezanost na sestre in mater opozarja na usodnost takšnih skritih nagnjenj v nas samih. Avtor tudi pri n as znanih biografij o Puškinu, Eermontovu in Tolstoju je za to delo prejel najvišje francosko priznanje — Prix Gon-court. (Izšla) 4. Carlo Sgorlon: Bogovi se bodo vmii, pripoved o nezakonskem furlanskem otroku, ki v svojem 27-let-nem potepuškem življenju spoznava bridko usodo svoje od nekdaj tlačene domovine. Bogovi se bodo vrnili, vendar ne bogovi oblastnikov... Trpljenje ni bilo zaman, ni se izgubilo v tisočletnem mlinu časa. (Izšla) 5. Josef Hen: Jakohama. Delo je dohovito odkrit, živahno napisan zanimivo delo, ki obravnava razpad kraljevine Jugoslavije, razpad, ki je bil tako tragičen za naše ljudstvo. Večji format. 5. Zdravje v družini je naslov poljudno pisane knjige prof. Mihe Likarja, knjige, ki prinaša dobrodošle nasvete za vsakogar, odotrok do starejših ljudi. Ilustrirano. Naročnikom, ki z zbirko Prešernove družbe želijo prejeti še delo iz svetovne književnosti, priporočamo: Max von der G rim: Blodni ogenj in plamen: Ta roman je izredilo živo napisana pripoved delavca, ki je čisto po svoje, brez blišča, zato pa tem bolj jasno in trpko doživljal čas nemškega gospodarskega »čudeža«. Vezana zbirka Prešernove družbe s to dodatno knjigo stane 360,00 din, broširana pa 280,00 din. Prek 1500 strani zanimivega branja. Vse knjige bodo naročniki prejeli konec novembra 1980. prikaz sedanjega življenja na Poljskem, kakor ga spoznava mlada Američanka, ki skuša prek Varšave in Moskve priti na Japonsko. 6. Kurt Vonnegut, ml.: Mačja zibka. Napol utopičen, napol znanstveno fantastičen roman,eno najmočnejših del novega humanizma, najboljše delo avtorja »Klavnice 5«, »Zajtrka prvakov« in mnogih drugih, tudi Slovencem že znanih pripovedi. Naročnina za vseh 6 knjig je 440,00 din, jroravnate pa jo lahko tudi v treh obrokih, najkasneje do konca leta 1980. Štiri od šestih knjig so že izšle in vam jih lahko takoj pošljemo po pošti. Dve bosta izšli oktobra. Po izidu zadnjih dveh knjig bodo knjige v prosti prodaji 'vsaj 100 odstotkov dražje, Letošnje leto izteka petletno obdobje referendumskega programa iz leta 1976, v katerem so se delovni ljudje in občani pomorskih občin izrekli na referendumu za izgradnjo prepotrebnih objektov v zdravstvu in šolstvu. Ko ocenjujemo realizacijo preteklega referendumskega programa na področju šolstva lahko ugotovimo, da je le ta skoraj v celoti realiziran. Zgrajena je osnovna šola v Beltincih, Center poklicnih šol v Murski Soboti, dvojezična osnovna šola v Prosenjakovcih in v teku je izgradnja osnovne šole Puconci-Mačkovci. Na področju zdravstva prvotni referendumski program ni v celoti realiziran. Zgrajeni so planirani objekti s področja osnovnega zdravstvenega varstva realizirana pa ni največja investicija, izgradnja prepotrebnega kirurškega bloka v Rakičanu. Do realizacije izgradnje kirurškega bloka ni prišlo iz več razlogov. Glavni razlog je prav gotovo premalo sredstev, saj so vsa sredstva porabljena za izgradnjo zdravstvenih domov. Zgrajeni so naslednji objekti: dispanzerski prizidek v Murski Soboti, zdravstvena postaja in lekarna v Beltincih in zdravstvena postaja in lekarna v Gornjih Petrovcih, ki je v izgradnji. Poleg prej navedenega so bili za potrebe celotnega Pomurja zgrajeni naslednji objekti: novi RTG oddelek s specialističnimi ambulantami v Rakičanu in adaptiran je bil stari interni oddelek soboške bolnice za potrebe TOZD ZSMH ter za potrebe delovne skupnosti Pomorski zdravstveni center. V ostalih občinah v Pomurju so bili za potrebe občin zgrajeni še potrebni objekti za potrebe zdravstva in šolstva. Pri izgradnji sta sodelovali s finančnimi sredstvi tudi obe republiški SIS s solidarnostmimi sredstvi in posojili. REFERENDUMSKI PROGRAM ZA OBDOBJE 1981 — 1985 Za potrebe zdravstva pomorskih občin je načrtovana osrednja in naj- pomembnejša investicija, to je, izgradnja kirurškega bloka v Rakičanu. Prostori, v katerih trenutno deluje kirurški oddelek splošne bolnice Murska Sobota, so dotrajali in neprimerni. Bolniki ležijo po hodnikih in po podih s posteljami prenapolnjenimi sobami. Na operacije morajo bolniki v nujnih primerih čakati po hodnikih. Vsak, ki je imel priložnost ali nujnost obiskati prostore kirurgije v Murski Soboti, ne bo dvomil v potrebe po novogradnji kirurškega bloka. Idejni načrti za izgradnjo kirurškega bloka so že izdelani. Skupna zazidalna površina znaša 16.814.54 kvad. m. V kletni etaži bi bili prostori za centralno sterilizacijo za vso bolnišnico, prostor za fizioterapijo, garderobe, arhiv. V tej etaži bo tudi del zaklonišča, ki se bo nadaljevalo v večnamenski vezni hodnik, ki bo povezoval ostale oddelke ter kuhinjo in pralnico. V pritličju naj bi bile razporejene specialistične ambulante kirurškega, očesnega in ušesnega oddelka, prostori rentgenološke dejavnosti ter sprejemni prostori z operacijsko in intervencijsko sobo. V prvem nadstropju se nahajajo prostori za intenzivno nego in terapijo in operacijski prostori za potrebe vseh oddelkov. V drugem in tretjem nadstropju so prostori za hospitalizacijo bolnikov kirurškega oddelka s 120 posteljami. V četrtem nadstropju so prostori za hospitalizirane bolnike ušesnega in očesnega oddelka. V petem nadstropju pa bi bili funkcionalni prostori za vso kirurško dejavnost, prostori za učence zdravstvene šole, knjižnica ter učilnice in igralnice za bolne otroke. Celotna investicija bi bila vredna po cenah iz leta 1979 378,590.000 din. Od tega bi prispevali delovni ljudje pomurskih občin 278.590.000 din, 100 milijonov bi prispevala solidarnostno republika. Za potrebe šolstva v občini Murska Sobota so predvidene naslednje investicije: osnovna šola Puconci in podružnična šola v Mačkovcih, posebna osnovna šola v Murski Soboti in dograditev osnovne šole v Bakov-cih. Osnovna šola v Bakovcih deluje trenutno v petih prostorih. Dva izmed teh objektov sta že dotrajana, eden je star preko sto let. Vsi objekti nimajo sanitarij in morajo tako učenci prehajati iz enega objekta v drugega. Objekte loči med seboj celo cesta, kjer je nevarnost prometne nesreče velika. Nekateri prostori so dimenzij 5 x 5 in je bilo v njih prej stanovanje, tako da 20 učencev v razredu nima niti osnovnih pogojev za svoje normalno delo. Osnovna šola Puconci deluje prav tako v hemogočih prostorih, saj je stavba preperela z lesenimi stropi in premajhnimi prostori. Posebna osnovna šola (šola Prekmurskih brigad) seže nekaj let seli iz objekta v objekt in je delovala že v prostorih kuhinje v bolnici. Prav gotovo je potrebna hitre rešitve. Sredstva za obe potrebni področji bi se naj stekala iz naslednjih virov: — samoprispevek občanov iz OD — 1% — prispevek od katastrskega dohodka —5% — od neto OD in davčne osnove od samostojnega opravljanja obrtnih intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti — 1% — pavšalni znesek občanov na začasnem delu v tujini — 800 din — prispevek iz dohodka OZD osnova BOD — 1 % — republiška solidarnost O referendumskem programu so že razpravljali delavci v TOZD PANONIJA na zborih 28. oktobra 1980. Delovni ljudje in občani občine Murska Sobota se bodo o referendumskem programu izrekali na referendumu v nedeljo 14. decembra 1980. ZA \ OBISKALI SMO TITOV GROB V soboto 11. oktobra 1980 je bil v DO PROMONT organiziran izlet v Beograd z namenom, da počastimo spomin tovariša Tita. Potovanje smo združili z ogledom spomenikov v Jasenovcu in na Kozari. Vso pohvalo je treba izreči tov. Drašlerju in njegovemu pomočniku Dragotu za vanjo vožnjo. Kako lahko postane izlet prijeten, če so člani izleta motivirani za obisk tako pomembnih spomenikov. Nobena fotografija ne more prikazati tega, kar človek doživi sam, ko pride do tako veličastnih spomenikov, kot je spomenik v Jasenovcu in na Kozari. V nedeljo zjutraj smo zgodaj pohiteli na Dedinje, človek lahko verjame, da je vse to res, samo če doživi sam, kako se še danes vijejo kolone avtobusov namenjena na Dedinje. Kako potrpežljivo čakajo v kilometrih kolonah ljudje in vse bolj ko $e približujejo grobu našega ljubljenega Maršala, vse bolj postajajo obrazi žalostni, brez besed in skoraj ni človeka, ki bi zapuščal ta prelepi ambient, da se mu ne bi utrnila solza, to je solza ganjenosti, da tako spoštujemo našega dragega in nepozabnega Maršala. Po ogledu smo se zbrali in n. dalje vali pot, da smo si ogled. Beograd in grob neznanega jr naka na Avali. Vračali smo se s prijetno m slijo v srcih, da nam je bilo orno gočeno potovanje do _ našega dragega predsednika, ki je nami živel, delal, ustvarjal ii> nam zapustil bogato zapuščino našo lepo, prelepo Jugoslavijo? Občudovanja vreden je bil tov. šofer Drašler in njegov pomočnik Drago, kako mirno sta prenašala neugnane nadobudneže, ki so skušali s svojo duhovitostjo skrajšati čas in potovanje. Kljub dolgi in naporni poti je minilo prehitro, zato želimo še več takih izletov po naši prelepi domovini, ki jo zagotovo premalo poznamo. , V. GOLJAR » TOZD PANONIJA Tisoč kilometrov s kolesi Mladinca Dušan Madž in Franc Kuhar, oba sta doma iz Murske Sobote in zaposlena v Panoniji, sta se julija letos odpravila s kolesi na morje. Na poti ju je na začetku oviral dež. Najprej sta obiskala kolege na mladinski delovni akciji »Bohinj 80« in »Kobansko 80«. V Portorožu sta ostala le štiri dni, si nabrala novih moči za> povratek proti domu. Prevozila sta tisoč kilometrov in tako prihranila »sodček« bencina. Na poti sta srečala številne somišljenike iz najrazličnejših evropskih držav, ki so se s kolesi napotili proti jugu. Za prihodnje leto načrtujeta novo pot s kolesi. F. KUHAR ZAHVALE Ob smrti drage mame se iskreno zahvaljujem sodelavcem in osnovni organizaciji sindikata delovne skupnosti SOZD za darovano cvetje, izraze sožalja in spremstva na njeni zadnji poti. Viki Kovič Ob smrti dragega očeta se sodelavcem in osnovni organizaciji sindikata delovne skupnosti SOZD iskreno zahvaljujem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Bogoljub Baraga Ob smrti naše ljubljene mame in žene Stanke Škoflek se iskreno zahvaljujemo Osnovni organizaciji sindikata Delovne skupnosti DO Klima Celje ter vsem njenim sodelavkam in sodelavcem za darovano cvetje, izraze sožalja, pomoč in spremstvo na njeni prerani zadnji poti. Družina Škoflek Sprejemnik sončne energije Na letošnjem jesenskem zagrebškem velesejmu je TOZD Klima proizvodnja razstavljala med drugim tudi »Sprejemnik sončne energije« skupaj s celotnim sistemom gretja sanitarne vode. Glede na to, da postaja izkoriščanje sončne energije vedno aktualnejše tudi za široko porabo, objavljamo njegove najzanimivejše podatke. Podrobnejše informacije lahko dobite v komerciali TOZD Klima proizvodnja, Vojkova 58 (tel. (061) 345-061), Ljubljana. UPORABNOST Za pridobivanje tople vode in ogrevanje bazenov ali zgradb s pomočjo sonca smo razvili sprejemnik sončne energije, ki po svoji konstrukciji odgovarja vsem zahtevam sodobne gradnje sprejemnikov sončne energije (SSE). POMEMBNA ZNAČILNOST SSE je tako narejen, da se ga lahko namesti na poševni strehi, fasadi, ravni strehi ali pa stoji samostojno. Možno ga je vgraditi v streho. GRADNJA SSE je izdelan v obliki škatle iz pocinkane pločevine ali aluminijskih okvirov. V njej se nahaja toplotna izolacija iz poliuretana v kombinaciji z mineralno volno kaširano z aluminijsko folijo. Na izolacijo je položen lamelni absorber, izdelan iz bakrenih cevi premera 12 mm, na katere so natisnjene aluminijaste lamele, ki so posebej oblikovane. Cevi povezuje zbiralnik iz bakrene ali jeklene cevi premera 20 mm. Lamelni absorber je kemično očiščen in prebarvan s posebno črno barvo, ki ima visoko stopnjo absorbcije. V ohišje je pritrjen tako, da ne tvori toplotnega mostu z zunanjim ohišjem. Nad ab-sorberjem se nahaja kristalno steklo, ki je vloženo v posebna gumijasta tesnila, ki prevzamejo raztezke stekla pri segrevanju in trajno tesnijo SSE tako, da ne more vlaga v prostor med absorberjem in steklom. Pri večjih SSE je steklo deljeno na dva dela, pri manjših je enodelno. Zunanji okvir, ki dodatno ščiti te- snilno gumo pred UV sončnimi žarki, je izdelan tako, da ga je mogoče odviti od zgoraj in tako na strehi brez težav zamenjati steklo, ki bi se even-tuelno poškodovalo. Rob okvira je izdelan tako, da je mogoče pod njega vstaviti pločevinaste zaključke strehe. SSE ima dva priključka, ki asimetrično izhajata iz okvira na vrhu in spodaj ali pa bočno. V obeh primerih je zagotovljeno neoporečno odzra-čevanje in praznenje SSE. MOČ Koristno toploto, ki jo lahko oddaja SSE, lahko določimo za poljuben trenutek, če računamo jakost globalnega sončnega sevanja, zunanjo temperaturo, kot sončnih žarkov med navpičnico na ravnino SSE in žarki ter želeno srednjo temperaturo vode. Vsi podatki so vnešeni na no-mogram, ki vsebuje s preizkusi dobljene vrednosti izkoristka SSE. Za primer smo izbrali: obratovalno krivuljo ogrevalnih sistemov 55/45°C(s'm = 50°C), 90/70°C(s'm = 80 °C) in pripravo tople vode s m = 50 °C (neodvisno od zunanje temperature). MONTAŽA Posamezne SSE ali celo skupino montiramo na strešne letve in jih nato obrobimo s pločevino. Če so vgrajeni SSE nad streho, položimo prečno dva horizontalna nosilca iz C profilov 50/30 mm, ki ležita na vzdolžnih profilih. Nato pritrdirho SSE in jih povežemo med seboj. Najprimernejša je povezava z obr- njenim povratkom. Vsak SSE je na zbiralnik priključen z zapornim ho-landcem. Hitrost vode v omrežju SSE naj bo okoli 0,5 nVs zato, da je količina vode v obtoku čim manjša. SSE energije lahko vežemo med seboj zaporedno ali paralelno v odvisnosti od želene temperature. * Najboljši nagib SSE v naših geografskih širinah je 45 ° ± 15°. Lahko pa so nameščeni tudi na ravnih strehah in vertikalnih stenah. Zbiralno cev in vso nosilno konstrukcijo moramo dobro zaščititi pred korozijo. Zbiralno cev in priključke izoliramo z najmanj 35 mm izolacije. DELOVANJE SSE oddaja toploto krožeči kapljevini, ki jo poganja obtočna črpalka. Ta prenaša toploto prek menjalnika toplote v akumulator. Iz njega odvzemamo toploto za ogrevanje (neposredno) alf pa segrevamo bazensko vodo in pitno vodo. Pomembno je, da zaradi strupene narave protizmrzovalnih sredstev ne smemo neposredno segrevati pitne vode. Vmes morata biti iz varnostnih razlogov dve steni. Sistem uravnava avtomatska regulacija, ki običajno deluje na principu temperaturne razlike med SSE in tekočino v akumulatorju. VZDRŽEVANJE Ni potrebno. Čiščenje stekla je potrebno le v primeru majhnega nagiba ali zelo umazanega zraka. PREDPISI Pri montaži je potrebno upoštevati splošne in lokalne predpise o gradnji investicijskih objektov. Kontrola kvalitete: Da bi zagotovili enakomerno kvaliteto SSE v proizvodnji, se stalno kontrolira trdnost in tesnost SSE. Pridržujemo si pravico sprememb vseh tehničnih podatkov. . IZLET V NEZNANO Sobota 18. oktobra 1980. Spet je leto minilo in pred nami je že naš tretji vsakoletni izlet v neznano. Ko smo se zbirali pred zgradbo IMP na Titovi 37, je že vzh^alo sonce in lepo jutro se nam je ponujalo. Tako smo lažje pričakovali avtobus, ki nas je popeljal na izlet v neznano. Izlet je predviden v planu izletov in je zanimiv zato, ker po poti ugibamo cilj izleta. Peljali smo se z rednim avtobusom proti Vrhniki Na listih, ki smo jih izpolnili v avtubosu. je bilo napisanih precej različnih krajev, kamor smo mislili da gremo. Prispeli smo do postaje Dragomer, tu so čakali člani našega planinskega društva, ki so v lem kraju doma. Zelo so bili presenečeni, ker smo vsi izstopili saj so bQi pripravljeni da se odpeljejo z nami. No sedaj je bilo konec ugibanja za nas, saj je bila pred nami kažipot za traso poti Dolomitskega odreda — na Ključ. Sonce je lepo sijalo in hitro smo si razdelili malico, ki ano jo pripeljali s seboj, podali smo se na Ključ. Po poti, ki nas je vodila po kolovozih in nizkem gričevju do vasi Brezje pri Dobrovi, ano nabirali kostarj in gobe, saj nam je narava vse to ponujala. V vasi smo se ustavili in pred nami je bil še vzpon na hrib K ljuč, ki je visok 623 metrov. Po polurni hoji se je pred nami pokazal lep partizanski dom, bili smo na cilju. Tukaj smo se ustavili, saj so nas pričakali domačini, harmonika je popestrila naše razpoloženje. Ogledali smo si muzej v partizanskem domu. Upravnik tega doma pa nam je povedal kratko zgodovino o boju partizanov — Dolomitskega odreda — v teh krajih. Po 12. uri smo posedli ob mizah in pasulj, ki so ga za nas skuhali prijazni domačini, je vsem tekni. Razpoloženje je pokvarila kratka ploha dežja. Ker pa se je kmalu razvedrilo, ano zakurili ogenj in zapeli ter zaplesali Čas je hitro mineval m poslovili smo se oddomačmov, odšli do vasi Brezje in se z rednim avtobusom odpeljali nazaj v Ljubljano. MARUA JELAČIČ FOTO ZAPIS S SEJMOV v________________________________________________________________J Na letošnjem kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni je svoj proizvodni program predstavila Panonija. Naj večje zanimanje je bilo za sadilec, ki ga Panonija proizvaja s sodelovanjem firme Becker. Demonstracijo sadilca so si ogledali številni kmetje, kooperanti, delavci iz družbenih kmetijskih posestev in poslovni partnerji. Zemljo za sajenje so pripravili z domačimi kultivatorji in plugi tovarne Batuje. Na jesenskem Zagrebškem velesejmu smo tudi letos predstavili skoraj celotni proizvodni program SOZD IMP. Na fotografiji je zunanji del razstavnega prostora z našimi izdelki. OD ZAMISLI DO IZVEDBE Letos smo se na priporočilo republiške SIS za stanovanjsko izgradnjo udeležili razstave »Od zamisli do izvedbe 80«, kije bila od 7.—12. oktobra na mariborskem sejmišču. Na fotografiji vidite naš razstavni prostor.