.......-• ............• ■ ! C LAS 110 y G O R E N J S K O ' D fi. E D A &T.: 11-12 leto: II. I-2HAJA V S A i< li I -14 DNI Pogled n^zaj in naprej /črto-: ir/. . . . Stran 3 Ak o i j e n <.-«. s ih edinic ................................" 5 Novi podoficirji NCV in PC Slovenije v načeta odiedu " 9 iz borb se učiu,o /3orj s Globočnik/.. " 11 Kako moruKO organizirati politične ure /Ljubo/ " 16 propagandno delo n a;'- i L 'edinke Sšfr AAlfflm v«* Vojaški in poleti,, ni pregl td/Bjub-o / " 29 ^^^letniJLToJčiča VJl ^ J / // /Črtomir/ 57 Jiajjo^jrii p^Hajo /Tiuao , .1 T .bat./..........» 38 lnotu-nu plerifni grob /iokec , I. b at. / " 39 VstujtnjpT^/lJrago , 2 .f;SV/.........................." 4o Juri s na Gestapo /stanu/........................" 41 Na dan Slovan /Janko , 11 • b a t. /.............." 44 ) Napad na vl&k /stune/.............................." 45 Hajka /CIga, I. bat. /.................................." 48 * Partizan se smeje ....................................11 50 * '^^g^sj-gg-.sji1111 ""i ■■.g- ■IlllllllII I I I Ml llllll III II ,111 i, «1 liMMMHffiMMM 1 n 1 i I ma^k m Hctfit&f Vse naše dosedanje časopisje od četnih glasil pa do odrednega je bilo precej daleč od tega, kar bi vojaški list moral biti."Vre- dnost vojaškega lista se meri po tem, koli- ko in kako dviga hrabrost, borbenos.t, mora- lo in požrtvovalnost naših borcev. La.ko smo mi izpolnjevali to nalogo? teli smo psalme sami sebi,polne samoob- čudova.nja in samohvale. 'l'o je bilo narobe. Bahavcst ne dviga, temveč uspava, dcmorali- zira-, zato je .škodljiva. Naše pripovedi so bile polne familijaino- st.i, ki je bila tako sentimentalna in mehka, da je bila kar ganljiva. Bratje,sestre, de- kleta - in še vzdihi povrh« To ni bilo prav, Mi nismo punce v internatu. Kaša borba je trda. Mehkoba ne utrjuje, temveč dela iz borca mevžo; zato je škodljiva, V naših člankih so se košatile zveneče fraze o svobodi,,pravici, novi domovini.Na- pihnjene, a votle besede ne razvnamt. jo , tem- več gluše ušesa* zato so škodljive. Kdor si je sliko o nas ustvaril po našem časopisju, nas ne pozna«, Ima nas za slabše, kot smo. Najboljša propaganda in najuspešnejši po- gon k napredku je resnica. Zato pokažimo v naših časopisih svoj resnični obraz,pokaži- mo v njih svoje resnično življenje z vsemi dobrimi in slabimi stranmi. lisali bomo o delavnosti naših edinic, ki jo bomo kritične ogledovali od vseh stra- ni, da se bomo iz izkušenj, iz uspehov in neuspehov svojih prizadevanj učili, da bomo iz prestanih naporov in žrtev črpali koristi, za nadaljnje delo, da bomo stalno napredo- vali losvetili bomo pozornost vsem vprašanjem - 4 - m voj.-.čkega, političnega in organiza^oričn^^.-. značaja, kakor se bodo po javi jal^ V;. f • naših edinicah* uvigali bomo naoo borbenc&;""t. kre- pili politično zavednost in utrjevali vzfle- one odnose med tovariši. Raakrinkavali bomo politične spiiz- dajalske gestapovske belo-plave garda se nt. terenu pojavljajo in z D.obilizaci jo vnašajo v našo vojsko, Gorenjske partizane bomo seznanjali tudi z življenjem in borbami drugih partizanov. proslavljali bomo naše borce* a mesta bc- l:o dali samo s hrabrostjo in požrtvovalno- stjo v borbah trdo zasluzeni hvali. Vsev kar bomo pisali, mora biti vključe- no v tek današnjega dogajanja, nas mora u- trjevati v borbenostipožrtvovalnosti in predanosti našim ciljem« Pozivamo funkcionarje naših edinic, ter vse naše borce in čitatelje, da nam pošilja- jo prispevke v tem duhu. iozivam; vse tova- riše, da nam poročajo o svojih i zkušn j ah,do- gnanjih in ugotovitvah» V razumevanju potreb našega življenja in nalog našega tiska naj pri našem glasilu so- deluje vsakdo, ki more v tej smeri prispe- vati k naši narodno osvobodilni borbi. Črtomir, urednik K JI E P i U D A & S I L, F A SE V O J S K 4. sta Z !'orca iz minerske čete ustavila ozkotirni tovarni vlak, ki vozi .a ed tovar- nama F.ID Jesenice - Javornik. Mobilizira- • la sta .moštvo, ki ga je odeii od njiju ,o ke, ki smo jih storili v tem času, kajti tudi iz teh črpamo odlične izkušnje za bodočo borbo. Večina naših edinio ni -lovcij energično reagi- rala na sovražnikovo delovanje,štabi eainic ni- so znali izkoristiti posameznih prednosti in pri lik za hitre ud.rce v teku borbe -li niso poka- zali dovolj maneverskih sposobnosti. Tu navaja- mo nekaj primerov. II. bataljon se je stalno za- drževal na istem terenu, čeprav se je noric sKle- pati, da okupator v gotovih postojankah končen trira moštvo za specialen napad na to edinicc3> taljon niti ni izvedel zadostne obveščevalne in izvidniške službe. Posledica je bila, da je bil ponovno napaden v bližini taborišč ali celo v taborišču sau^m, namesto da bi izvršil pravoča- sno pckret in napadel sovražnika na drugem kra- ju, kjer bi ta najmanj pričakoval, in s tem ob- držal incijativc- trdno v svojih rokah. Dalje UL bataljon v času, ko je bil sovražnik na njego- vem sektorju še precej neaktiven, ni izkoristil ugodne prilike za izvedbo akcij večjega obsega, s čimer bi razbremenil II. bataljon, ampak je v glavnem vršil manjše akcije, s čimer je prepu- stil okupatorju, da sam izbere čas za napad na bataljon, kar se je pozneje tudi zgodilo. Tudi I. bataljon ni pokazal dovolj odločnosti, da bi preprečil pogoste patroliranje sovražnika na njegovem sektorju. Vendar, kakor že preje omenjamo,predstavi ja- jo zadnje borbe za nas popoln uspeh in posamea- ne napake niso imele odločilnih posledic ne, splo- šni razvoj naše borbe na Gorenjskem, iiašim bor- cem muramo priznati vztrajnost, požrtvovalnost in zavednost, ki so jo neštetokrat dokazali, in navedene napake ugotavljamo zgolj radi tega, da bi se iz njih učili in da bi se v bodoče ne po- navljale. Vzroki za to, da sovražnik ni uspel v svoji kampanji in ni dosegel psodpe it s^rl j enih ciljev, so bili naslednji; izkušenost in '*ila- vost načih borcev in komandns-ga kadra i?, borbi z - 14 - močnejšim nasprotnikom, spoznavanje terena in lokalnih prilik, sovražnikovo Šablonsko izvaja- nje napadov, ki jih vrši striktne po predhodne izdelanem" načrtu, ne upoštevajoč izprememb, ki nastopajo v teku borbe same, in končno slabo no- ralno stanje pri delu sovražnikovih sil. Po vsem tem lahko danes ugotovimo, da okupa- tor vedno bolj izbegava odkrito borbo in skuša uporabljati taktiko nenadnih prepadov na .naše vojne ustanove, manjše edinioe, taktiko zahrbt- nih napadov in izpadov napram civilnemu prebi- valstvu, pri čemer se skuša okoristiti z izdaj- stvi naših narodnih odpadnikov. Na podlagi te ugotovitve je nujno, da izkoristimo ta preokret oz, sovražnikovo slabost in da praktično izva- jamo svoje sklepe. Naša vojske, mora popolnoma iz- trgati incijaiivo okupatorju iz rok, preiti po- stopoma cd partizanske taktike, diverzanikih ak- cij, manjših borb in zased k načrtnim akcijam večjega obsega. Vršiti je treba napade z vso e- ttinicc, tam kjer se okupator najmanj nadeja in kjer ga je mogoče najbolj občutno zadeti, to.bi in komande euinic morajo predhodno v vseh po- drobnostih preučiti pogoje in momente za izved- bo določene akcije; katera se mora izvesti do- sledno. Cilj vsake akcije naj bo: potolči so— vražnike de konca in zapleniti orožje. Izbrati je treba najugodnejši moment za izvedbo juriša, to je navadno teko j po prvem presenečenju,ko je sovražnik dobil močan moralni udarec in utrpel največje izgube žive sile? ,ko se se ni orienti- ral in nima ugodnih položajev. Juriš je. treba izvesti z glavnine edinice, istočasno, hitro in energičnot Nik:kor pa pustiti sovražnika, da se orientira in si poišče dobre zaklone. V tem slu- čaju pride do brezplodnega puškarjenja med late- rim dobi sovražnik pomoč in s tem prepreči u- spešno izvedbo akcije, Pravilno izvedeni juriš, •"■7T •■• . • " i-. E4TL.1 A JJDI^IČA BI ZAPLSifILA NAJVEČ CK02JA? za fcaterego je izbran pravi moment, je operaci- ja, ki zahteva najmanj žrtev in dovede dc naj- boljših uspehov. .fo vsaki akciji mora takoj po prihodu v ta- borišče komandni kader iznesti kritiko akcije,u- gotoviti, zakaj je akcija uspela „li z^kajni u- speia in obenem vzroke neuspeha ter na podlagi teh ugotovitev izvršiti ukrepe, da se napake v bodoče ne u i ponavljale. Tovariši, ki so se ude- ležili vojaških tečajev, imajo v borbi in pri izvajanju kritike najlepšo priliko, da prenese- jo teoretično znanje, ki so ga pridobili na te- čajih, v prakso. V nekaterih >.kcij«h komande edini c niso zna- le izkoristiti že pridobljenih uspehov.Čeprav sc bile akcije dobro pripravljene in se je borba razvijala uspešno, ta kljub vsem pogojem ni bila izpeljana do konca in je bila s tem zamujena pri- lika za popoln materialen in moralen uspeh ak- cije. Navajamo en primer 1 .MS"V , ki je bil v preteklem mesecu zelo aktiven ter so njegoviber ci in starešine dok; zali veliko požrtvovalnost in borbenost, je izvedel precej vojaških in sabo- tažnih akcij in prizadejal sovražniku močne iz- gube in škodo. Tako je dne 21.4* nap.-del orož- niško patr-lo sest mož na železniški progi med postajama iiranj - iednart. Sovražnik je bil moč- no iznenaden in preden je mogel izvesti uspešne obrambo, so bili ubiti 4 Nemci, 2 pa sta bila ranjena, od teh eden tako težko, da je po nekaj dneh umrl. po p.-rcčilu, ki sme ga prejeli, vid ni izvršil juri?a zaradi slabega položaja, ker se j -3 nahajala med n: širni borci in sovražnikom čistina, ki ni nudila nikakega zaklona.Jasne je, da v tem slučaju komanda edinice ni pravilno pre- cenila trenutne situacije in ni izkoristilo pri- liko, da zopleni orožje Prepričani pa smo tudi, da se v bodoče siioen slučaj v l.MSV ne bo pri- petil. Uaši borci, podoficirji, oficirji in polit- komisarji bo vedno pokazali pogum in predanost - 16 - naši osvobodilni borbi. Potrebno pa je, da zna- mo pravilno uporabiti naše izkušnje in so ' čim- bolj izpopolnimo, da bomo lahko pod vsukimicpo- goji in v vseh prilikah zadajali sovražniku ved- no težje udaroe pri minimalnih lastnih izgubah. Naša šola so borbe, iz katerih bo izšla naša vojska zmagovita, vredna slave, ki si jo danes spleta, in sposobna braniti pravice slovenskega ljudstva v vojni in miru. Boris GlobočniV- podporocnik organiziran pomične ure Slabo stran političnih ur, obstoječo v ;sek- taštvu, ki se je costokrat pojavljalo na preda- vanjih v naših edinicah, smo obravnavali v zad- nji okrožnici, v kateri ste dobili za tadel po- trebna navodila. Danes bomo na tem mestu vzeli v prEtre3 dru- go slabo stran, ki se kaže pri organiziranju po- litičnih ur. Na političnih urah po naših edinicah preda- vajo izključno politkomisarj i čet ali bataljo- nov. Obstoji tendenca, da morajo samo politko- miscirji voditi politične ure in predavati na njih. Ta tendenca je popolnoma napačna. Medtem ko se poli tkomi sar ji s tem, da sami vršijo poli- tične ure, trudijo, da bi čim bolj dvignili zgrajenost in politično zavednost moštva, iz- ključujejo na drugi strani s tem, da politdele- gatom in drugim za tc zmožnim tovarišeia ne dajo prilike, da bi imeli politične ure, vso možnost razvoja politkemisarskega kadra samega. Prav te- ga mor.enta politkomisarji pri organiziranju po- litičnih ur ne jemljejo v obzir. Dviganje in gradnjo politkomisarskega kadra pojmujejo pre- ozko, kar pomeni, da se ne zavedajo dovolj ali - 17 - sploh nič, kakšne važnosti in pouena je gradi- tev in dviganje kadra, ki ga gradimo in ga mo- ramo graditi med najtršo borbo z okupatorjem. Vzporedno s povečanjem našega odreda v zve- zi z mobilizacijo je nastal problem kadra in to predvsem politkomisarskega. Pokazale so oc po- sledice naše nepravilne politike, ki smo jo vo- dili pri dviganju in gradnji kadra. Zato je nar- ša naloga, da odpravimo vse te nepravilnostiin si s tem zagotovimo dovolj dobrega kadra. Ne samo, da bomo sproti gradili in ustvarjali ka- dre, ampak naš cilj mora biti, da ustvarimo re- zorvar političnega kadra. Pred nami so še ve- like naloge, naša vojska je v razvoju in sredi svojega pc-leta, istočasno pa bomo lahko kader odstopili tudi sosednjim edinicam kot na primu Zapadno koroškemu odredu, kjer ni take možnosti za njega razvoj. Iz našega odreda se bodo gra- dili še novi odredi, še nove brigade itd.V tem stoje nuše naloge, v smislu katerih moramo us- meriti svoje delovanje na področju dviganja in vzgoje kadra. Politične ure, ki so jih do sedaj imeli sa- mo politkomisarji, morajo od zdaj naprej imeti tudi politdelegati in vsak tovariš, ki je zmo- žen in ima veselje ter j>ogo j e za nadaljni raz- voj. Zavedati se moramo, da tu ne gre za zgra- jevanje enega samega, nasprotno, gre za zgra- jevanje vseh, treba je dvigati čim večji in čim boljši kader. S takim postopanjem bomo dali možnost tudi ostalim tovarišem, predvsem pa politdelegatom, da bodo čim bolj dojemali to,.kar mora imeti vsak politični funkcionar v vojski, da bodo čim prej doraščali svojim nalogam. Kadar smo do sedaj postavljali politkomisar- je, večina izmed njih, čeprav so imeli vse po- goje za to, ni odgovarjala svoji dolžnosti.Tu- ja jim je bila organizacija, niso znali uvelja- m , i, ___m —mm Mi mi — ■ ■■■■■ ■■ * ■ —a«^^C KATERA EDINICA BO IMELA NAJVEČ POLITIČNIH UR ? - 18 - viti svoje avtoritete do moštva ali v štabu.Ni- so znali voditi in višiti predavanj, kaj šele organizirati politične ure. Zakaj? Zato,ker jim prej kot poli tdelegatom ni bile. dana možnost,da bi se v tem razvili, vpeljali in pridobili la- stnosti in znanje, katere mora imeti politkoni- sar. Bili so*tudi n.pr. slučaji, da je bil po- litkoraisar dobro zgrajen, pa zaradi premeni mo- gel spraviti skupaj ene politične ure.In to zo- pet zaradi tega, ker mu kot politdelegatu ni bi- la d;.na prilika, da bi imel politične ure,da bi pridobil tiste dobro strani, ki bi mu dale vse postavke dobrega politkomisarj a. Tudi tovarišem, ki sicer nimajo nobene dolžnosti, a kažejo pri političnih urah in pri debatah vesolje in zani- manje ter imajo pogoj t- za nadaljnji razvoj, uio- rano dati možnost, da sami po svojih zmožnostih vršijo politične ure, ker to so bodoči pclitde- legati, politkomisarji. Pri vsaki taki politični uri pomaga dotične- uu tovarišu, Če je treba, politkomisar. Vse na- pake in pomanjkljivosti in tudi dobre stremi, iz- nese politkomisar na kritičnih urah, kjer dobi- jo vpogled vanje tudi ostali tovariši»Poleg te- ga da tudi navodila, ki bodo izpopolnila bodoče ure. Iz tega lahko razvidita, da politkomisarji niso samo tisti, ki na političnih urah predava- jo, ampak,tudi tisti, ki te politične ure orga- nizirajo, kar je izredne važnosti prav zaradi fi.rnjih dejstev. S političnimi urami organiziranini na tem principu in s takim postopkom bomo dosegli pra- vilno ocenjevanje dviganja in graditve politko- misarskega kadra. Tako bomo šli tudi na tem po- dročju vzporedno z razvojem časa. S kadrom bomo postavili temelje našim edinicam, z njim jih uomo utrdili na političnih urah, ki bodo dviga- le politične preka'1 jenost in zavest moštva in KATERA EDINI CA BC IKELA BAJVBČ KrfTTIČlTIF UR? - 19 - gradili spet nove kadre« S pravilno orgnnisrei- jo političnih ur bomo imeli tudi pravilen vpo- gled v naš kader, v zmožnosti in sposobnosti, po- edinccv, videli bomo, kateri tovariš,kateri po- litdelegat bc najbolj ustrezal in bo najbolj do- rasel dolžnosti poli tdelogata ali politkorni s<:r- ja ob priliki potrebo. Iz dnevnih poročil, katere prejemamo od na- ših edinic, bomo najbolje razvidi»li kako se po - litkomisarji zavedajo važnosti in pomena zgoraj povedanega in kako so pristopili k temu delu. Pri vsem tem se moramo še posebno zavedati pomembnih besed tovariša Stalin.*, ki je rekel: "Kadri rešujejo vse". Te besede naj nas sprem- ljajo i ri tem delu, v tej zavesti vršimo svoje naloge in organizirajmp politične ure na prin- cipu, kot stoji v zgornjih vrstah. Ki samo to,da bomo s tem rešili vse probleme, ki so so do sedaj pojavljali pri organiziranju političnih ur, am- pak bomo s tem novim organizacijskim postopkom kos ne samo današnjim ainpak tudi bodočim nalo- Ž_epn,i časopisi. Cd I. bat. smo prt jeli "Klic z gora" št. 3 j glasilo 1. čete in "Našo oilo'št. 3, glasilo 2. čete. "Klic z gora" prinaša na prvem mestu govor tov. Primožiča na mitingu, ki ga je Četa prire- dila. Govornik podaja razvoj naše narodno osvo- bodilne borbe. Ugotavlja, da drvi nemški voz v prepad, mi p«, korakamo svojemu cilju - osvobo- ditvi nasproti« Yato pravilno poudarja potrebo pripravljenosti za borbo. Do tu je dispozicija jasna, so izvajanja logična, V nadaljnjem pa se govorniku tok misli nekoliko zmede - v škodo ja^- snosti. To in pa kup tujk, ki se jih moramo v .govorih na mitingih izogibati, če hočemo,da nna I • a—BBaaiganvii nn 2o bo ljudstvo razumelo - jo kriv;;, de. učinek gc* vora ni mogel biti posebno prodoren. M Vzdrži" je pesem, ki v nekoliko neokretnih verzih, iz- raža dobro misel,. V "Mojem pobegu iz švabska vojske" neki tovariš nekoliko pustclovsko-Hiic- koustne popisuje svoj izpad iz okuprtorjevc ske, vpletajoč v zgodbo zapletijajo, ki zr naa niso bcgve kako zanimivi. 7 pesmi "Ujeti ženi',' ki je resnično doživeta in zato učinkujete -tru- di 1 orun osebno bol ločitve utopiti v vsener jinemu gnevu in volji po svobodi. V tem s nju je pesem pozitivna, "borba mladine v seveiv nemu dolu Slovenije" in "Moja prva. akcija r e v civilu" sta spisa reportažnega značaja o dveh akcijah terenskih delavcev, prvi zani? iv, irutfi nekoliko euhoprren. "Naša sila ubira tokrat kar pravo pet.V na- čelnem članku 'Smisel in rujnost naše borb o." se t-v, Eobravski stvarno, z resnostjo in pravil- nim razumevanjem pogljabljj v vzroke in razvoj našega vsenarodnega odpora proti Nemcem, osve- tljujoč ob onem ozadje nn,st..nka izdajalske be- garde. Pisec tega članka je obenem tudi av- i-or petih pesai, ki jih številka prinaša.Po vst>- L'ini so aktualnega značaja: "Življenje - boj!" in "Slovenska velika noč 1944" ^o nepojredno do tikata našo borbe j "Tovariš" obračunava z iz- rastki starega kapitalističnega red';, in ozntnja te.jljni ton nove družbe. "Svoji ženi" in "Mo- bilizacija" sta bolj subjektivni, a so v vsem občutju zlivata v tok našega življenja. Pesmi so Oblikovno precej dozorele. Izraz jo prepn^t, stvaren in otipljiv; ne zaganja se v višine»za- to pa nikdar ne izgubi tal pod nogami in vc-*k partizan mu z lahkoto sledi. V borbe, med po- kanje pušk nas peljeta zanimivi reportaži"IIaj- ka" in "Moja prva pot v akcijo", cd katerih pr- va ni brez koristnega nauka. Tovarišica Olga ima prav: Kaj bi se delali lepo in tajili, če JUIERA EDINI CA BO BihLA NAJBOLJ.' I ČASOPIS? ; - 21 - smo ga pcior.ili; če orno bili cb iznonadenju le preveč panični. Možato priznanje, ki nas prive- de ae skleja, poboljšati se, je več vredno in bolj koristno kot slepa samohvala, ki nas dela s samim seboj zadovoljne iri lene. 7 pcsennem Sen ku se politkomisar odiolžuje spominu zr svobodo padlih tovarišev-borcev svoje Čete. Mrtvim iz- reka hvalo, poveličuje njih junaštvo, živo kli- če k maščevanju in še večjemu pogumu. Bros stlz. Tako je prav. Tako se poslavlja partizan cd pad- lih tovarišev. v 2. kuV nam je poslal lo. številke svojega "Glasu Jelovice". Članek "Po treh letih"je vz- podbuden pogled na tri leta našega osvobodilne- ga boja z borbenim skJ.epou nu koncu. V edini pe- smi "Svobode dan" nakazuje Stane nasprotje med mirnim snovanjem prirode in hrupom boja, vendar ne izkoiisti dovolj spretno situacijo, da bj ta/e pke podčrtal svojo zanisel, ki v ostalem n.i sle - ba. Stanetov "Miting" je- reportaža, kakršno bi nam morali tovariši propsgandisti poslati c vsrt- kem mitingu. Reportaža je dobra, o mitingu sa- mem bomo spregovorili v oa3tavku o nitingih'.'Va- sovanje", v katerju Ljubo prisrčno opisuje ter si sposoja nemškega orožniškega koutndirja, je vedr'i satira, ki ima svojo propagandno vrednost. S tem smo izčrpali vse, kar je v številki pomem- bnega . Kurirji so nas razveselili s svojim Časopi- som. Staniča 17 G na 111. liniji nam je poslala 1. številko "Kurirja iz pod Stola". Časopis je 3tanica izdela na lastno pobudo in je zarj tudi srna napisal, vso Članke. J-a delo, tovariši! Ni vaše delo suu torbic:- Čez rame pa hajdipo svo- jih skrivnih stezah, k itere so večkrat t> ke, da še naši sosedje g-mei komaj vedo z-nje• Vifca d^l - žnost je, da tudi vi začnete delati na kultur^ ne-m polju, da poprimete krepi o s svoje mlade, i ^ neizrabljene nočjo, oaj ste ne mladi, tovc.ri- si, pulni sto upanja v lepše bodočnost, katera va:: prihaja nasproti. T :ko bodri svojo fante te- r variš Berti, komandir stanice. Tovariši ac res prijeli za poro. Trije hkrati: j)ušan, iiadovan iu Janoz 30 se lotili popisovanja svoje poti v par- tizane. Jezikovno so sestavki dokaj dobri, po vsebini preveč mehki in sentimentalni. Ob koncu vsakega sestavka stoji opomba: dalje prihodnjič. Vendar pa nam te svoje ccljubo ne bodo r-jcgli iiz- polniti. iadli so. Vsi po vrsti so ob okupator- jevem napadu dali življenje za svobodo. A njih delo ne.'.ooe propasti. Propagandi h tu II. linijo smo poverili naloga izdajanje kurirskega 1 p s i - la, ki bo prinašalo prispevi.e kurirjev vseh treh linij. Cd II. bataljona Suio prejeli številko ba- taljonskega glasila "Naprej k svobodi", ki "Ju- rišera na Gestapo" in z "N; padom na vlak" so je tov. otane izkazal Mojstra v reportaži. Nekoli- ko oanj živ a tudi dober in zanimiv je oris Vr- be v huzovera sestavku "Najboljši padejo", peseci "};a dan Slovan" je aktualna, dovolj zgoščena in krepka. Kitice "Partizana v planinah"so gladko, lahkotni., a brez posebne globine. Pesem "Padle- mu tovarišu" je pregostobesedna in prerr-ehka. V "Kulturnem pregledu"se bctaljonski propagandni referent tov. 3tane ozira po kulturnem snovinju čet, podvrgujoč žepne časopise s t v.irni »konstruk- tivni kritiki. Kotiček "Malo za šalo" je dober, ker z duhovitim humorjem smeši klavernega "i«'llh- rerja" in biča napake posameznih tovarišev.Smeh torej ni sam sobi namen, ampak je propagandno sredstvo. Verza "Slovenec, tvoja zemlja je zdra- va" pa ni napisal Prešeren, ampak Vodnik. S pričujočo številko smo preuredili notranje lice "Gorenjskega partizana". Tudi našim edini- cam hočemo dati pobude, da nam sledijo v strem- ljenju, ki ga izpovedujemo v članku ">oglod na- zaj in naprej". Pozivamo vse tovariše, da nam v četnih in bataljonskih glasilih pišejo o svojih izkušnjah in opazovanjih. Da-si jo naša vojska urejena po enotnem sistemu, živi vendar vsaka na ša edinica svoje življenje, ki mu lokalne raz- j jrjap.^ • ■ marTami""*- "ur--1 fft -**11 1 n mere dajejo posebno obeležje.. V vsaki edinici* se vprašanja voj škega in političnega značaja pojavijo na svoj lasten način in jih je treba reševati s smislom za dane okoliščine in razu- mevanjem ozadja vseh problemov. Nerazumevanje smisla in vloge naših žepnih časopisov s strani naših funkcionarjev izdaja dejstvo, da naši komandirji, komandanti in po- litkomisarji v njih n'e sodelujejo ali pa,če kak članek objavijo, je Članek takega značaja, da bi prav lahko napisal neki drugi ali tretji poljubni partizan. Žepni časopis čete oz. ba- taljona je glasilo edinice, ki ga izdaja,in mo- ra prikazovati resnično življenje edinice zvse- mi vrlinami in napakami, ki se v edinici kaže- jo. Naj se funkcionarji poslužujejo časopisov za vzgojo edinice, za odpravo vseh nezdrrvihpo- j avov . Seveda pri vsem tem ostane še dovolj presto- ra s. a leposlovne članke, ki pa ne smejo biti iztrgani iz našega časa, temveč morajo biti v živi povezanosti s problematiko naših dni in prilik. Stvar propagandi s tov je, da vso, kar smo po- vedali, pri urejanju žepnih časopisov uvažuje- jo in pritegnejo k sodelovanju vse tovariše,ki jih bodo v tem mogli podpreti. Miting 2. I'3V, kakor nam ga jo v "Glasu Je- lovica- predstavila Stanetcva reportaža,je bil ■» v auisJu propagande za NCV zelo močno podčrtaa, orj se kar trije govorniki bavijo s prik- zova- njem naše borbe, njenih ciljev in uspehov. S*.m pa tj~ so se tudi ponavljali drug drugega.Temu bi se morali izogniti, če so hoteli, da bi jih poslušalci vseskozi z zanimanjem spremi j ali.Če- trti govornik je obravnaval vojaški položaj v svetu. V programu mitinga, katerega tema jebi- la, kot sme ugotovili, močna propaganda zaKOVt smo pogrešali nekaj, krepkih, s smotrom mitinga skladnih aktualnih cteklamacij. Tudi med pev- skimi točkami so "bilo uc arne partizanske pre- 24 aš&sz:a^fcs^. rrriniimu —ril IW in ni ^zaamsn skromno zastopane. Pri sestavljanju programa za miting moramo vselej, imeti pred očmi? kaj ho čemi.- s tem mitin- gom doseči? Z viuxka smotra mitinga moramo iz- birati program. "Vse točko mitinga morajo biti uglašeno na osnovni ton, na temo mitinga. Če te skladnosti ni, vtis mitinga ni enoten, je razfrit in nima zadovoljivega propagandnega učinka. Razločujemo med mitingi za civilno prebival- stvo in mitingi za vojsko. Smoter mitinga za civilno prebival s tvo v. raz- merah in okoliščinah; ki vladajo pri nas na Go- renjskem, more biti predvsem propaganda za na- rodno osvobodilno borbo, za CF oz. HOV,razkrin- kavanje .zdajalske reakcije in dviganje morale s prikazovanjem vojaške in politične situacijev svolu. Če prirejamo miting v kraju, v k-tereni ga se ni bilo in ga predvidoma v doglt-c.nem času spet ne bo, bomo z je 11 v program vso to aktu- alnost, tam pa, kjer j?e mitingi večkrat prire- jajo, bomo podčrtali enkrat to, drugič eno ten- denco. Če se pred istim občinstvom pri rt j; jo is- ti, enaki mitingi, se jih mora ljudstvo naveli- čati. Če pa je v osnovni misli mitingov zmeraj nekaj drugega, novega, bodo imeli mitingi zme- raj učinek in u^peh. Pri mitingih za vojsko mor.mo uvaževati raz- ne okoliščine. V času mobilizacije, ko spreje-u- mo v svoje vrste tovariše, ki še niso zgrajeni, ki v podzavesti ;:-e nosijo kali sovražne propa- gande in v krvi sredinsko nlacnost, bo smoter mitingov za vojsko isti kot mitingov za civilno prebivalstvo. kadar pa ni pritoka mobiliziranih novincev in je v edinici zavednost zadovoljiva, bomo šli korak dalje. Tedaj bo smoter mitingov propaganda za utrjevanje politične linije 0 F, dvig nje borbenosti, naducenja za konkretne vo- 1UTii-ItA iiiDINJ CA BC ?HIIi3DILA KAJVM MITINGOV? - 25 - jafcke akcije, bičanje nezdravih pojavov v naši vojski (vojvodstvo, sektaštvo, lok al patriotizem, familijarnost,) kulturno-prosvetno izobraževa- nje tovaričev (kulturno-prosvetni večeri), S smotrom mitinga pa se morajo vsakokrat sklada- ti vse točke programa. Tu je treba nekoliko ču- ta in smisla za notranjo skladnost. Smotru in značaju mitinga odgovarjajoče je trebe regulirati tudi "prosto zabavo", ki ne sme biti sama sebi prepuščena. Treba jo je voditi, ii paziti, da nam ne spridi uspeha mi tinga.loseb- no pri mitingih za civilno prebivalstvo je tre- ba paziti na obliko zabave. Da mora biti v vsa- kem primeru dostojna, partizana vredna,ni tre- ba posebej poudariti. Cdmore med plesi izpol- nimo s šaljivimi točkami, ki pa ne smejo biti plehke in neokusne in morajo tudi imeti propa- gandni namen in pomen. Tu se lahko izživljajo: komiki , humoristi, ki jih ima vsaka četa ne- kaj. Priporočijivejši kot običajne zabave za zaključek so manifestativni obhodi s petjem. Poleg skrbne, tenkočutne izbire in -solidne izvedbe progr ma je za dober uspeh mitinga važ- na tudi pravilna oprema prostora, v katerem se miting vrši. Oprema prostora mora odgovarjati vsebini mitinga, če gre za politični miting,bo- mo obesili zastave zavezniških držav in slike njihovih predsednikov. Na vsakem mitingu naj polog slovenske zastave visi tudi jugoslovan- ska. Tovariša Tita mora predstavljati dostojen portret. Znano nam je, propagandisti pri prir ej anju mitingov pogrešajo predvsem primernih tekstov za deklamacije in recitacije. V tem pogledu jim bo pomagano z izborom reci tacijskih tekstov"Od Prešerna do danes", ki ga je izdala gledališka sekcija Propagandnega od&oltea pri Glavnem šta- bu NOV in PO Slovenije. Brošuro smo poslali tudi našim edinicam. V zadnjem času smo razposlali tudi več dob- rih tekstov za oder. To so bili skeči: I.iileta KlopčiSa "kati", Lateja Bora "Gosi od Lisjak", in "Ječa se je odprla", Vita Zupana "Tri zaostale ure", Kadoša Ivanova "Slovenska mati", Miletov prizor "Morale je zmanjkalo" in Gustlcv "Hitler in Mussolini". Priporočamo van, da s teui skeči, ki so kvalitetni in aktualni, bogatite pro,jr'ine mitingov. Seveda morajo s programov izginiti vsi plehki šaljivi prizori in neslane burke, ki ne nv-rivljajo ne. gledulc^ nikakega pozitivnega li- činka. potrebam edinia po pevskih tekstih bo v pol- ni. meri zadostila pesmarica, ki jo bomo v krat- kem izdali. 27. -pril in 1. maj so naše edinice prrsla- vile s številnimi mitingi« Poročila pc, ki smo jih prejeli, pa se bila preskopa, d - bi si na podlagi njin mogli ustvariti prave sliko 1 teh iaitingih. Da nam bo mogoče presojati vreanostin uspelost mitingov, naj nam propag-.ndisti obšir- no poročajo o poteku, vsebini in zunanjem uspe- hu mitinga. Iriložite vse govore ali pa podaj- te vsaj njih zgoščeno vsebino. Reportažo o mi- tingu nam pošljite takoj prvi dan po prireditvi Vojno depisniška služba. V vojnih dopisih,ki jih prejemamo oa naših edinic, se po j avl j at a pred vsem dve na-aki, kj pričata, da nekateri naši vojni dopisniki se zmeraj nimajo povsem jasnih pojmov o smislu vojnih dopisov- 1./ Popolnoma zgrešen je način poročanja, ki obravnava po ne- kaj dni drugega za drugim, naštevajoč vse mogo- če nevarne malenkosti ali celo ugotavljajoč: ta dan ni bilo posebnih vojaških dogodkov«, Tisto, k£,r ni bilo, nas ne zanima. I odlaga vojnim do- pisom niso dnevi ampak akcije. 2./ Napačno je, če opise akcij vpleta prepagandist v svoje te- denska poiočila« Na ta način izvemo za akcije veliko prepozno. Vojni dopis se za vsako akcijo spre-ti napiše in odpošlje takoj po zaključku ak- cije oz. po vrnitvi v taborišče. Naši vojni dopisniki naj se zavedajo važno- sti in odgovornosti svojega dela. Uspehi naše vojske, ki bi sicer ostali z&olj vojaški..,posta- nejo po zaslugi vojno dopisniške službe odlično sredstvo za dviganje aorale. Vojaškim uspehom da je šele vojna dopisniška služb a propagandno vred nost. Naj bodo vojnim dopisnikom pred očmi na- pori in žrtve tovarišev, pa jim vest ne bo dala da bi bili v izvrševanju svojih nalog polovi- čarski. Najboljše sredstvo za populariziranje zmagia:. uspehov naše vojske so. dobre reportaže. Prav te pa zelo redko prejemamo od naših vojnih dopis— nikov. Treba je, d. nam pošiljate reportaže o vseh večjih borbah in uspešnih č.kcijah. Pisane naj boao tako, da bodo nudile sliko vsega pote- ka borbe, vmes pa opletajte opise junaških de- janj p sameznih borcev, ki so odločno in odlo- čilno posegli v tok borbe. Poudarjajte tež~ve,ki so jih morali borci premagovati zaradi -vremen- skih neprilik, teme, težkega terena, keportaža n^j bo dramatično razgibana, živa, nazorna sli- ka akcije. Osnova naj ji bo celoten vtis, ki ga je o akciji dobil reporter. Dobre reportaže ob- javljamo v našem glasilu. Čitajte jih in se uči- te ob njih. Opozarjamo vas na reportaži "• Napad na vlak" in 11 Juriš nad gestapo" v pričujoči šte vilki. kronika. Doslej smo prejeli kroniko.II. bat. 1. MSV, 2. MSV, tehnike B, bolnišnice I, ambu- lante 13 in ambulante "Košute"'. Kronisti ec- se potrudili, uda bi čim bolj vsestransko z;zajeli zunanje in notranje življenje svojih edinic od svojih prvih početkov pa do danes. Najzanimivej- še so kronike 1. MSV, bolnišnice I, Ambulante "košute", fidinice, ki nam kronike še niso po- slal e, naj store čim—prej. kateka edinica bo pošiljala najeitrejle* najboljše in hajtočn.^jše vojne dopise? Vojaško tekuov nje. Zu proslavo tretje ob- letnice ustanovitve CF je Glavni štab NOV in PC Slovenije ^vzporedno z n^rodnla tekmovanjem raz- pisal vojaško tekmovanje, ki bo trajalo od 27. aprila do 27- junija 1944« Iropagandisti naj zau- stavijo vse sile, da se propagandi stično dele v naših edinicah poživi in dvigne na stopnjo, ki bo nas vredna, Prupagandis ti naj v tem času da- jo vse od sebe, saj bo njih delo vplivalo na kon- čno oceno posameznih edinic. Načrt za vojaško tekmovanje edinic IX. Kor- pusa NOV in POJ, ki ga je izdal štab IX. Korpu- sa NOV in POJ, opozarja na nekatere napake in slabe strani naših edinic, za katero odpravo mo- rajo propagandi sti uporabiti vsa sredstva in za- staviti vse napore. Kot ena izmed napak se o- menja premalo intenzivne politično delo ..Zato mo- rajo propagandi sti budno paziti na pravilno po- litično linijo propagandnega dela. Cilj našepro pagandne je osvoboditev naroda, zato mora ime- ti naša propaganda strogo dosledno narodno os- vobodilno linijo, predvsem se je ogibati sekta- štva in kršitev zavezniške linije. Kolikor bo ocena naših edinic odvisnaod pro- pagandnega dela, se bo ozirala na vse panogepro pagandističnega dela in udej stvovanj a. Vpraša±< lo se bo, katera edinica je imela najboljše po- litične ure, katera ima najboljše odnose do ci- vilnega prebivalstva, katera je priredila naj — boljše mitinge, katera izdaja najboljši žepni čar- aopis, ima najboljše, najveotnejše vojne dopis- nike in vodi najboljšo kroniko. Glejmo, da propaganda v tem tekmovanju ne bo zaostajala za ostalimi odseki dela v naši voj- ski, temveč da bo ona drugim dajala vzpodbudo, propagandisti naj v tem času tekmovanja ne sto- re le tega, kar je njihova dolžnost, temveč naj KATi-^A EDINICA BO POSLALA NAJVEČ REPOKTAŽ? .. 29 - lili—..........urna—a—w stc.ro vse, kar uorejo. Z vneinc, samoinci j ativo požrtvovalnostjo naj pohite n-- delo in naj po- spešijo tempo dela< S stopnjevanjem svoje ak- tivnosti do skrajnosti naj dokc.žejo, da pozna- jo in cenijo saisel in bistvo propagande,ki jrav tako kot puška &i nič drugega, kot sredstvo na- šega oarodno osvobodilnega boja. Črtomir Zunanja in notranja situacija Vojaški pregleda • Po velikih uspehih in po prodoru Rdeče.arma- de do Čehoslovcške in Madžarske, po vdoru v Ro- munijo preko Pruta in Sereta ter po zasedbipol- otoka Krim vlada danes na celotni vzhodni fron- ti zatišje. Uradna poročila omenjajo le delo- vanje patrol, kvečjemu še krajevne sunke in od- bite napade Koncev. Isto zatišje vlada tudi na italijanski fron- ti, kjer je le tu pa tam delovanje patrol. To zatišje je zatioje pred viharjem.Presledek pred velikimi zamahi in udarci, ki bodo padali od vseh strani po Hitlerju in njegovih prirep- nikih, po vsem tistem barbarskem,poziralskea in ubijalskem fašističnem redu, s katerim hoče Hi-* tler osrečiti Evropo in kateri danes teži ter stoji na plečih podjarmlj enih narodov. V z d o 3 ž cele vzhodne fronte Rusi koncentrira- jo ogromne sile, Na fronto prihajajo iz zaledja .—-g^J^žS^C^r^lJIJffrt,ama1-*« ffT Milili I KATE11A EDIKIC,. 30 ¥ c L IL J AL a NAJBOLJLO KRONIKO ? 5o nove divizije, novi tanki, topovi in nova leta- la. Rdeča armada se pripravlja na poslednji u- darec v smrtnih krčih se zvijajoči Hitlerjevi zveri. lideča armada čaka samo še povelja naprej, da uniči Hitlerjevo tiranijo, da osvobodi svo- bodoljubne narode. V Angliji stoji masa zavez- niških vojakov, tankov, letal in ladij, ki ča- kajo samo še povelja, da ponesejo boj na evrop- ska tla. Istega povelja čakajo zavezniške sile v Ita- liji in tako bodo začeli padati udarci z tzhoda, juga in zapada, kot so to sklenili lansko leto na Teheranski konferenci Koosevelt, Stalin in Churchill. Led tem ko vlada na vseh frontah zatišje,raz- vija letalstvo, tako zavezniško kot rusko, ve- liko aktivnost. Zavezniško letalstvo je svojo ofenzivo še stopnjevalo in zadaja še obČutnejše udarce Hitlerjevemu vojnemu stroju. Napadi se vrste predvsem na industrijske kraje v Nemčiji in na vojne tovarne, prometne naprave ter komu- nikacije v Franciji, Belgiji, Nizozemski, v se- verni Italiji in jugovzhodni Evropi. Ti napadi se vrše noč za nočjo, dan za dnem in spreminja- jo Nemčijo in atlantsko obalo v pravi pekel. Rusko letalstvo bombardira vojne in prometne naprave vzdolž vzhodne fronte. Sistematično bombardiranje prometnih zvez in vojno-važnih naprav v zaledju, na zahodu in vz- hodu, je predpriprava za velike dogodke, ki so pred np,mi in,ki bodo odločilni v poteku te vojne. V Jugoslaviji se vrše igorčene borbe navečih odsekih. Nemci hočejo izkoristiti še zadnje tre- nutke in zatreti polet naše narodno osvobodilne vojske. Zavedajo se odločilnih dogodkov,ki sto- je pred njimi. Hočejo na vsak način pritegnitiv obrambo pred invazijo in ofenzivo na vzhodu čim več divizij, ki jih veže naša NOV. Zaradi tega vrše močan pritisk na naše položaje navečih sek- torjih. Najmočnejši pritisk vršijo v vzhodni Bo- sni, kjer sodelujejo tudi nemške SS-divizijeter - 51 - ustaške in četniške bande. Irav tako se vršijo srdite bcrbe v zapadni Besni in Hercegovini.Tu- di v Srbiji vrše Nemci napade in pošiljajo "oja- čenja iz Grčije z namenom, da bi zadržali pohod naših brigad. V zadnjem času so se vodile borbe okrog Užic, katere so morali Nemci in njihovi po- magači odstopiti zaradi pri ti ska .naš e vojske.Hft- dalje se razvijajo hude borbe tudi ob bolgarski meji in ob progi Beograd - Skoplje. Vse napade naši borci uspešno odbi j a jo in pri- zadevajo Nemcem in njihovim pcmaga&feia bandam velike in občutne izgube. Le v vzhodni Bosni je sovražniku uspelo ob velikih izgubah zasesti ne- kaj krajev, katere- pa je kmalu zopet osvooodila naša vojska, katera uspešno čisti tudi ozemlje, ki je v zadnji nemški ofenzivi bilo zasedeno po sovražniku. Na ostalih sektorjih v Slavoniji, Vojvodini in Liki vrši naša vojska ofenzivne ak- cije, in je osvobodila v zadnjem času vrsto manj ših in večjih krajev, med njimi tudi nekaj vasi v neposredni bližini Zagreba. Naša vojska je ob sodelovanju zavezniškega brodovja zasedla skoro vse otoke od Splita do Dubrovnika, Vse nemške posadke na otokih so bile uničene ali pa zajete. Veliko vojakov se je brez boja predalo naši vojski. Zaplenjenega je bilo veliko vojnega materij ala« Tako je bile s ..no na ICorčuli ubitih in zajetih okrog leoo sovražnikov. Veliko delovanje. naših edinic je še vedno u- smerjeno proti prometnim žilam in napravam sov- ražnika. Iztirjenih je bilo zopet veliko števi- lo vlakov, posebno na progi Beograd - Zagreb in Niš - Skoplje. V večih akcijah je pomagalo naši vojski za- vezniško letalstvo, ki je bombardiralo promet ob Dalmatinski obali ter prometne naprave in zbi- lišča sovražnih čet v osrčju Jugoslavije. \T Sloveniji se vrše borbe v okolici Ljublja- ne, Novega mesta, Gorice, Trsta in Postojne. U- spešni so bili napadi na sovražne kolone pri I- driji in ob progi Velike Lašče - Ribnica. V teh ■-'-uma-rr, -i ~^rrv^ —-v-"-1 ■ " - 32 - ••--^-•»J-S-ri. tMMNtMMKani bojih je bilo ubitih in ranjenih 9o sevražnikov. I ri borbah akcliTrsta pa je bilo ubitih okrog3o Nemcev in zaplenjenega veliko orožja. Naše čete so na Dolenjskem zasedle tudi dol hibnice, a so se moral« pred protisunkum in nadmcČjo sovra- žnika naposled umakniti. Pri tem so bile zadane občutne izgube koloni, ki je prišla sovražniku na pomoč. Ubitih je bilo več kot 80 Nemcev in ».•• vabobrancev • Poleg tega so bili tudi uničeni 3 tanki, iogosti napadi se vrše tudi na osto-le o- kupatorjeve in švabobranske postojanke. Na Ko- roškem je bila p^tolčena pii Beij*aku eni nemška kolona. Na L, t-j erskem so se razvijale večje bor- be pri Kamniku, kjer so Nemci drago plačali svo- je napade. Imeli se veliko izgub. Uničen je bil 1 tank in več oklepnih avtomobilov, naši so za- plenili precej orožja. V zaunjem č. su je okupa- tor izvršil ofenzivo tuc-i na področju Primorske, ki pa je bila brezuspešna. Uspešna je bila le v plenitvah živine in živeža pri civilnem prebi- valstvu. Na Gorenjskem je okupator izvršil ofenzivo na področju III. bataljona G.O., ki je trajala 4 dni. V toku ofenzive je batalj ne frak mu je ne bo in ne talar!" * _ Črtomir 21. maja sta potekli dvo leti, kar je bil v Ljubljani ustreljen narodni heroj tovariš Tone Tomšič, organizacijski sekretar KPS in eaen vo- dilnih tvorcev našega narodno osvobodilnega gi- banj a. Naša najtežja žrtev in naša najdragocenej- ša žrtev. Žrtev, s kakršnimi mi kupujemo svo- bodo . lovesile so se cevi italijanskih fašistič- nih pušk, zlomil se je bes zlobe in nasilja las kih zatiralcev. Naša sila pa je zrasla. Zrasla je iz tal, poškropljenih s krvjo junakov. Kri junakov je seme v brazdi oodočnosti. Nobena žrtev v naši borbi ni zastonj. Veli- čina žrtve rodi veličino sadu. Na mesto padle- ga borca Toneta Tomšiča so stopile stotine bor- cev - brigada. Nam vsem pa je spomin nanj vzpodbuda,da sle- dimo njegovemu vzgledu, je vir do j až el jnosli in maščevalnosti. Iz spoštovanja in ljubezni do padlih borcev nam raste sklep; Z vsemi silami nad sovražni- ke, ki nas še tlačijo! Nad grobovi žrtev zgra- dimo slavolok zmage, svobode! Črtomir ŽIVELA ZEDINJENA SLOVENIJA V DLt CKfCnTIČNI, FEDERATIVNI JUGOSLAVIJI! - 38 - SZTT jj-—■■-"Vv^-VJ NA jI IBiOlLji II IRAIDAIJO "V akciji ima glavno zaeedo Borisova trojka1,' je odločil tovariš komandir. Bori s,osemnaj st le- ten fant, je sprejel kot vedno povelje discipli- nirano in z veseljem, češ mogoče bo še pokalo, čeprav je vedel, da bo moral dve do tri ure zmr- zovati na straži. Akcija v Tržiču! Četa in tehnika nujno rabi- ta pisalne stroje1, kuverte, pisarniški materi- al itd. Tovariš namestnik komandanta bataljona izbere same prostovoljce in seveda Boris se ja- vi med prvimi, čeprav je komaj prišel s straže. Ko se znoči krene četa počasi, tiho. Tajinstve- no se zgubijo koraki v noč. Položaj, kjer se je imela vršiti akcija, ni bil ravno najboljši in tovariš namestnik koman- danta b ataljona je moral post a v iti štiri zas ede. Na najvažnejše mesto je šel Boris. Ker pa so bi- li samo trije mitraljezi, je bilo postavljenih šest puškarjev, ki so v četrti zasedi branili edinico in ob enem tudi Borisov hrbet.Lalo pred akcijo je prišlo v omenjeno mesto več avtobusov i vabov, ki so se vračali s hajke. Naši so te ve- deli, toda akcija se je morala na vsak način iz- vrši ti ! Nekaa besed, nekaj tihih povelj in že so bi* le zasede na mestu. Ostali so odšli po svojempo slu, nekateri v pisarno po stroje, drugi na po- stajo, da jo razbijejo. Toda sredi dela zapoje breda svojo smrtnonosno pesem. Mitraljezec druge zasede je opazil Lvabe in užgal. Svabi so sebrez strela razbežali, toda kmalu so dobili pomoč i* z vseh strani navalili na naše zasede. Največja pomoč je prišla ravno na zasedo, kjer so bili strelci. Zapele so brzostrelke, toda naši strel- ci in brede jim niso ostali dolžni odgovora.Za- radi hudega pritiska se ge moralfc etcedo šestih strelcev umakniti proti zbornemu mestu.Tudi to- - 39 - variš Boris bi se lahko umaknil, toda zavedel se je, da bi s tem i vabe spustil preblizu in da se četa ne bi mogla v redu umikati. Žrtvoval seje! Postavil je mitraljez na sredo ceste za fcup ka- menja in nažigal na Švabe, Ti pa so mu prišli za hrbet in streljali nazaj, toda on ni klonil,na- žigal je rafal za rafalom, zdaj na prednje Eem- ce, zdaj na one, ki so mu bili za hrbtom. Ko mu je pošla vsa municija,je napravil umik. Ker pa je bil svet okrog njega odprt, so ga pri umiku zadele smrtrnosne krogle iz švabske brzostrelka Tovariš Boris, žrtvoval si se, da si rešil ostale. Boris, vsi te pogrešamo, med nami ni več mirnega, tihega,a vedno vedrega in veselega fan- ta. Ostal nam boš kot svetal zgled v dnevih bor- be, takrat, kadar narod zahteva od vsakogar, da izpolni svojo sveto narodno dolžnost. DarovaL si svoje mlado življenje svojemu krvavečemu narodu* ki gre trnjevo pot in si preko trupel svojih ju- nakov utira pot v lepšo bodočnost, v srečo, v svobodo! Naj ti bo lahka domača zemljicai Zdravo Boris! Ružo, II. bat. pa ležiš tih žiš na kraju, dala vasice p NA PRERANI CROB adel si. Povedali so mi in niseiji moge^l verjeti, da bi bilo res. Le kako se je moglo zgoditi. Zadela te je krogla belih psov in uniči- la tvoje mlado življenje, polno nad in hrepenenja po svobodi. Še včeraj sva pela vsa vesela v pričakovanju lepših dni, danes in negiben v prezgodnjem grobu.Le- kjer sva tolikokrat stala in gle- od seboj, vasice, v katerih se je - 4*0 - nekoč razlogal naš f&ntovski vrisk in kjer se je razlegala naša pesem, pojoča pod okni, na kate- tih bo se košatili rdeči nageljni. Morda takrat niši mislil, da boš prijel za puško in stopil v vrsto borcev za svobodo in pra- vice svojega naroda. Toda prišlo je in si šel. Nisi se ustrašil žrtev, nisi se bal trpljonja, katerega si prestajal. Pripravljen si bil dati življenje na oltar domovine in dal si ga. Boril si se z neomejeno vero v srcu, da bosta nekoč domovina in ljudstvo v njej zadihala svObodno življenje. Toda v tej borbi te je podrla krogla I:»karijotova in pretrgala tvoje sanje, vero in upanje za vedno. Počivaj, dragi Ino, naj ti bo žemljica lahka. Počivaj po borbi in spi brezskrbno, saj bomo mi ustvarili veliko dejanje, katerega smo započeOi. Uničen bo tiran, uničen še huje stokrat prokle- ti pes belogardist in tokrat bodo romala ljud- stva na tvoj grob in na grobeve drugih junakov, ki so dali svoje najdražje za njihovo svobodo. Kekec, I. bat. Od Iriglava do Balkana sila raste neugnana. Narod vstaja Eiajj is$ teme, moč ga nova kvišku žene tja do sonca, gor k svobodi! A se dvigajo narodi kakor plaz, ki z gore plane. . j v-j Klic glasi f Fant je, v si Naj trepeče klet tiran, naj se zdaj v krčih zvija, naj še ropa in pobija, trud mu ves je že zaman'. ■ se že povsodi v partizane! ••-v, >yiiV.v. -..M V . . -. w/ 1 v- -s " A * v i m A i OglM: E - 41 Čg se pol sveta pogrezne, naš pohod več no'ob stana, gane, C' nihče nam srca dokler zadnfli strt na tleh - brat sleherni, ne ni tiran in maščevan vsak tlačan! Drago,2. 1 SV gu Bataljon je na pokretu. Temno je kot v Nevidno se vleče dolga kolona. Tovariši drže d,rug drugega, da se ne trga veza. Ne vidiš ničesar. In še dež! Kot nalašč! Zdi se nam, da se je še vreme zaklelo proti našemu pokretu. Vso noč lije. Nekoliko poneha, pa se zopet ulije ploha, premočeni smo, mokra sprema in obleka postaja ved no težja, let se vleče, blato cmoka pod nogami, noge postajajo vedno težje« Ure minevajo! Kmalu bo dan. Pohiteti je tre- ba, počivati ne utegnemo. Na vzhodu se dani. Nejasni obrisi vasi so že pred nami, Lmalu bomo na cilju* Kolona se nenadoma ustavi. Od tovariia do to- variša gre živčen šepet. "Naprej"! Nervozni in radovedni stopamo počasi naprej. Nenadoma me presune. Pre'd hišo leže trije mrtvi - naši to- variši. Pogledam bliže: dva poznam! Svoj čassba bila pri nas, kar stisne me. In kako grdo so raz- mesarjeni« Gotovo so padli ponoči v zasedo.va- bi še najbrž ne vedo, da so jih ubili. Imajo še orožje in vso opremo. Vrata se počasi pomika naprej. Kakor proce- sija ob božjem grobu se mi zdi, Opazujem tova- riše. Sovraštvo jim zre z obrazov, maščevanje je njihova edina misel in želja, Zunaj vasi smo. Druga četa je določena, da do- stojno pokoplje padle tovariše, ili krenemo na- - 42 - prej. Nekje v daljavi se oglasita dve brzostrelki. Mi nadaljujemo pot, £e nekoliko,pa bomo v tabo- rišču. Dež zopet pada, sicer pa, saj je vseeno, mokri smo t.ko žo. Blizu vasi zapoje znova brzostrelka in zare- gljajo mitraljezi. Najbrž so udarili na našo dru go četo. Prispeli smo do taborišča. Tam smo našli ku- rirja. "Dvanajst gestapovcev se goni spodaj o- koli, sinoči so prišli!", nam pove. Kot zveri planemo pokonci. Niti trenutka ne smemo izgubiti. i..aje takoj nadnje. Takoj moramo maščevati padle tovariše. "Tovariši,za menoj!", zakliče tov. namestnik komandanta, kot blisk se poženemo za njim. Ireveč! Nekaj naz a j . S edemnajst nas je ostalo, Z nami ena zbrojevka in ena bre- da. te mct^lec min se nam pridruži. V strelcih hitimo čez planoto. Srca nam utripi je jo,kri nam vre po žilah, Pokazali bomo tem psom. "Danes bo pa borba - kar za mano!",se široko smeje Kropar kali in hiti naprej. Pregledamo ves teren nad vasjo. Nikogar ni , Smo že pri vasi. Ljudje stoje pred hišami in plaho gledajo, "1-artizani! us t. Spodaj ^J? : 4 - 43 - v vasi!", govoru počasi in nekoliko s strahom. V strelaih drvimo naprej proti dolnjim hišam Tovariša Bine in Potok sta prva, za njima pa o- stali. Nekateri ostanejo na robu gozda in stra žijo hrbet. 8 puškemi"na gotovs" gremo naprej - skokoma. Nenadoma z^slišimo:"Ku..." Ozrem se. Iz baj- te sta skočila dva švaba in nas opazila. Bum- bum. Dva strela istočasno. Dum-ta-ta! Binetova brzostrelka že poje. Pri spodnji bajti že vžiga kar stoje. Potok je že za bajto. Njegova zbro- j evk a Zcreglja. Drrr—bum-bum... Streli padajo. Z mrzlično naglico se razvija borba. Švabi se zabijajo v bajte. "Juriš!" Tovariši skočijo. Prva Potok in Bi- ne. Gestapovci že beže, nekateri skočijo v zak- lon. Iz okna še vedno nabija z brzostrelko.Naše puške pokajo, šipe se drobe, zid se kruši."TJžgi ga!", zavpije Slavček. Skoči med vrata in užge. Sabotiran naboj! Brž za zid. Na drugi strani odlete vrata. Binetova brzo- strelka se pokaže, svaba skoči na stopnice. Ta- ta-trr... Bine naziga - Svaba ni sam. Tesno ob vratih uzgo Bineta drugi. Kri se pocedi.Bine o d skoči. Ni ga videl. Dobil je skoz obraz pod o- bema očesoma. Skoči nazaj v zaklon, odda vse olavčku in se umakne. bvaba nažiga iz line. Pritisne mu še dve v nogo. Bine je že v zaklonu. Ne boš ga ne! Tova- riš namestnik je v bajti. Skozi okno jih pobi- ja, tiste, ki beže. ;vaba dela umik. Nekaj oko- li trideset jih mora biti. Bine je že pri meni. Obveza je brž pri roki. Dvakrat okoli -in rana je obvezana. Treba ga je spraviti na varno. Nekaj :;vabov še nažiga.- Naši tudi. Tovariši kri jejo u- mik,da ga odstranimo. Kar čez polje se umikamo z njim. Tovarit Kolenc, ki je nosil metalec min- je jO tudi dobil. Pravijo, da je padel. Metalec je torej ostal tam? Ne, ne sme! Tovariši jurišajo nazaj. Gestapovci beže že pro- .ti Trsteniku v paničnem begu. Dva sta po«£inila» - 44 - sedem je težko ranjenih. Tovariš Bine težko do- haja. Še malo-ne more več. Naložimo ga in ga ne- semo. Očesi sta mu zatekli in nič več ne vidi. Kaj bo z očmi? "Tovariš namestnik Likar je tudi ranjen!", pravijo tovariši v taborišču. Ni ne- varno. Tovariši se vrnejo z metalcem min in ran- jencem. Veselje nam žari z obrazov. To smo jih n a -j gali, hudiče! Čez dva dni smo zvedeli, kako s Trstenik, raztrgani, zamazani, bre uma. Vzeli so voz in konja in se o ti Kranju. V bolnici sta poginila li se bore ssmrtjo. "Kakšni so partizani, naj mi ni pravi.Sani sem videl dovolj. Ni bol znoj; ih borcev - in še sami mladi lim se več udariti z njimi", je de ski orožnik! o pritekli na z kap in brez dpelj ali pro- še dva, osta- hče več ne jših in dr- povrhu.Ne že- jal neki švab- Stane ( Stoletja tlačanil je n..rod Slovan, stoletja v verige bil suzne vkovan, zdaj prišel je č.s vstajenja, Slovan, da dvigneš glavo, da stopiš na plan. Na vzhodu, glej, zvezda se zlata žari, v svobode svetlobi se krasni blišči, hitimo pod njeno okrilje, Slovani, ker ona edina lahko nas ohrani. Razdrobi stoletne verige si zdaj, zaceli si rane krvave, z orožjem v roki vsak bori se naj, da vstane dan zmage in slave. (4 Prijeti tudi ti moraš enkrat volan, da vrneš ozemlje si svoje, zatorej, ti narod slovenski, na dan, napočil dan SLAVE je tvoje! Janko, II. bat. Mi*—- ^ Začelo se je mračiti. Rdeča zarja je pobar- vala jasno nebo. Le s severa se je podilo n^kaj belih oblačkov. Bataljon se opaja ob tem krasnem začetku ve- čera in so vdaja topli misli na dom in svobodo. Od nekod se sliši glas harmonike. Tovariši brun- dajo napev. Kenadoma se zaslišijo krepki "zdravo! zdra— vo!M. Tovariši kar po vrsti vstajajo in pozdra- vljajo. Tovariš komandant se je vrnil. Obraz mu je nasmejan, veselo odzdravlja. Z oči mu gofri : Fantje, nocoj pa bo!"Zbor!", zakliče dežurni čez nekaj minut. Vse kar završi. Vsakdo hiti in se postavlja v stroj. Dežurni komandira. Komandant prihaja. Raport. "Mirno! Na mestu volno!"Koman- dant je dobre volje. "Tovariši, 36 jih rabim ro- coj! i a pogumne in drznel V načrtu imam sijajno akcijo. Kdo se javi sam? Roko v zrak!" Roke so zletele kvičku. Tovariši so spočiti in željni novosti, borbe. Komandant odbere tovariše. Čez deset minut odhod. "Stroga tišine! Cdstojanje!", gre tiho od to- variša do tovariša. Tiho,neslišno nadaljuje e- dinica pot. "Stoj"! Tovariši se spoglefiajo! Tu je vendar železniška proga! Bomo obstali tu, namesto da skočimo hitro čez? Kom.ndant in namestnik že od- rejata položaje. Tovarišem se med splošnim za- čudenjem posveti. Vlak! Ta bo torej naša žrtev. Položaji so neslišno zavzeti. Niti dihanjane slišiš. Tovariši* čakajo in premišljujejo. Kako ga bomo ustavili, saj nimamo min. Ga bomo samo z mitraljezi in puškami poškropili? tiski Monotono drdranje koles. Roj isker se vleče skozi noč. Ropotanje postaja vedno glas- nejše. Vlak se bliža. Tovariši zadržujejo dih. Tedaj se nenadoma izlurči iz teme postava. V rokah se rdeče posveti. Rdeča lučca se vrti v krogu. Zdaj smo razumeli! Z zvijačo! Rdeči krog se vedno bolj manjša. mora obstati. Lučca se nenavadno hitro zavrti. Zavore zaškripljejo. Vlak stoji. "Juriš", pretrga tišino rezek, močan in od- 47 hnti /. ,-'-,,i .i.II dHHMtMBKL.Ll.. ločen glas. Kot zveri planejo naši fantje.V hi- pu so v -vseh vagonih. Namestnik komandanta je že na lokomotivi. Pištolo ima v roki:" Tovariša, z lokomotive dol!" Dva prestrašena "ja"in stroj je prazen. Namestnik je tudi Vlakovodja.Kot bi tre- nil, pregleda stroj - vse v redu. Kakor nalašč, vse se bo izteklo po načrtu. Tovariši so medtem pregledali vlak. £il je skoro prazen. Le nekaj ljudi so našli. Med njiai1 Švabo -- civilista. Tresel se je kot premraženo kljuse. Pri njem smo dobili novo špansko pišto- lo. To je vreden plen. V prtljažnem vagonu še ne- katere malenkosti. Tudi za pošteno južino bo. Tovariši hitijo. Vedo, da je škoda vsake se- kunde. Ljudje morajo izstopiti. Vlak je prazen. Tovariši razbijajo in uničujejo vagone,saj vedo, da škodujejo okupatorju. Stroj se nenadoma pre- makne, za-vosi naprej - sam. Spogledamo se.Iasaj sta oba strojevodji na tleh. k»e zopet naš na- mestnik uganja svoje šale. "2o m od vlaka strai!" zadoni komandantov glas. Kot bi trenil, smo vsi odskočili. Začudeni strmimo, kaj bo zdaj. Stroj bruhne nebroj isker, zapiska in zdrvi z vso silo nazaj. V tistem hipu odskoči nekdo z njega. Aha - namestnik i £ iroko se razkorači in gleda. Resk - bum! Stroj je priletel v vagone.7 trenutku ce spremeni prizor. Stroj stoji pokon- ci. Vagoni razbiti. Vse poka in škriplje. Trač- nice razmaknjene. Naša naloga je končana. Vlak razbit - proga pokvarjena. Tiho se vračamo v taborišče.Srce pa nam vriska, ponosni smo. Tako odlično nam je us- pelo. Kar nevede sc obračajo tovariši nazaj.Ali ni bilo sijajno? Da, [vaba, sijajno smo ieezo- pet. Kjerkoli te hočemo, tam te privi jemo.Ne mi- sli, da si varen v vlakih. Tudi mi pojemo, tudi mi spravljamo v resnico našo pesem; Napad na vlak! Vse moste v zrak! Naj sovrag divja kot vrag! Stane - 48 - pred taboriščem. Sonce nas je ogrevalo s toplimi žarki in bili smo prav dobre volje. I*ed nami je bilo precej novomobilizirancev. Tovariško smo jih vzeli v svojo sr.do in se zabavali z njimi kot da smo si že stari znanci. Toda kdo bi al bil mislil, da jim bo treba že prve ure v partizanih doživeti hajko. Vendar so preizkušnjo vsi dobro prestali in danes so gotovo veseli, da imajo že nekaj "prakse". Postbno v partizanih praksa ve- liko pomeni. Zbrali smo se na soncu za hišo ter uživali toploto tako tasko pričakovanih sončnih žarkov. Nekaj tovarišev je pripravljalo drva,jaz pa sem šivala. Ckoli tovariša propagandi - st a pa so bi- li zbrani ostali. Imel je kar ra tleh razgrnjen zemljevid in kompas. Pokazal je z roko smer, v kateri leži n«_ša bratska Rusija. V tem se z<.ču- je s stražarskega mesta strel. "J ričeli smo ob- sojati tovariša stražarja, da se zopet igra z o- rožjem in se mu tc 3 m o hiteli d-.ljo. Ustavili smo s*. šole v drugem hribu in od tam poslušali dobro znani gl -a nlše br^Uo. }f". povelje "n-.prej" kr^ntao v redki koloni po ed^n, dokler nioi.o prišli do n>~ veg tabori šot.. C oz dobro uro jo prišel tovariš komandant in nas smejoč so pozdravil, nato pa je imel kratek nagovor, v katerev je precej ostro nastopil pro- ti tistim, ki so bili oboroženi. "Strelec nora, če je iznehaden, poskočiti sarao toliko, da dobi dober z klon, poten p, ne sme poznati strahu", nas je učil. Nekaj oboroženih da se j«, dob k dr- žalo, toda n splo no danes ni z .dovoljen. Nas je bilo sr i.., kajti priznati smo uorali, da ima tovariš kom..ndant čisto prav. Obljubili smo nu» da se bomo v prihodnje strogo držali teg.- nje^p- voga povel Sev«,cta s' o tudi nekaj "zaborili". Jaz s«m iz- ____ w Jaz gubil«. odejo, vse. šivalne potrebščine, pa L>ehla- čo, ki sud jih r..vno šiv la, tako da je moral tovariš, Ki so bi 11 njegove, teci v samih spod- njih hlačah. Toda zav d...la sem u svoje krivde, s >- t ...ko j obrnila n.: tovariša in t endan- j o prosil.-« naj da tov-rišu - hlače! ustregel in mu jih dal, boljše Ki so bilo res ^e slabe. zato sen ta in g i Iv.;.; o Tej prošnji j od prejšnjih, ki so seu. bila, saj ostali vedeli, Čo jim ne bi na., ji. bilo po prestani smeha in razvedril.. Vesela tovariši zato sploh ne bi bila tega s ma povedala .To nevarnosti vsol. predmet 1 : V Olga I . b; / _ \ v 'i •raflf« m vU - 5o - S WZ* S£ S me je ia 1 i o.....g las Kupujemo dežnike za 3. kSV, da bo lahko vršil akcije v deževnem vreme- nu . S am o i n i c i a t i v a al i s v o - j e vr s t no pojmov an je t ek- movanj a. 3. MbV nam zadnje čase po- šilja ne le vojaška, po- litična in kulturna, pak t čila! am- ty pak tudi vremenska poro- (/J e KJE JE NEML-&A "LUFTVAFFE"? V Nemčiji pravijo, da je na frontah,na fron- tah, da je v Nemčiji. POZIV CITATELJEM! POZIVAMO VAS, DA PRI SVOJIH SABCTAŽNIH AKCI- JaH NE POZABITE NA PA1IR IN TEHNIČNI MATERIAL IN GA POŠLJETE V TEHNIKO B GORENJSKEGA ODREDA! e TEM OMOGOČITE REDNO IZDAJO NAČEGA GLASILA!