■__ V llubljanl, dne Q6(cniuia ii
mami dnevnik
                                                                                                                                                                                                                                                                     is*'
Neodvisen politični list.
 .......................................................................................... - ■—.....m ■ i.w.i..... im——.—........
 A!	| ■ ■	. ■ fl	/državnN
 Slovenski javnosti! feg
                 ■	;- V	U
, *
          Na vseh poljih je napredoval slovenski narod, v vseh bojih je zmagoval, ko ga je vodilo časopisje, ki je poznalo samo narodni interes in šele na zadnjem mestu strankarski in osebni.
          Današnje dnevno časopisje pa se je tej visoki nalogi izneverilo in danes moramo konstatirati, da so vsi slovenski dnevniki v službi partizanskih interesov, takozvani napredni pa celo v službi tujih kapitalističnih interesov.
         Da, razmere so se v zadnjem Času celo tako poslabšale, da je danes vsa napredna javnost brez neodvisnega dnevnika in da je celo »Slovenski Narod** zapustil vsenacijonalno stališče in se izneveril tradicijam, ki jih je s tako odličnim uspehom zagovarjal blagopokojni dr. Tavčar.
         Z »Narodnim Dnevftikom** hočemo dati slovenski javnosti list, ki bo svobodna tribuna za vse dobromisleče in poštenočuteče državljane. Z »Narodnim Dnevnikom" se naj nadaljujejo one tradicije slovenskega časopisja, ki so jih ustvarili Jurčič, Tomšič in Tavčar.
          Brez ozira na Strankarstvo, brez ozira na osebne koristi kogarkoli bomo zastopali vedno samo to, kar odobrava poštena javnost in zato bomo dali v »Narodnem Dnevniku** prostora vsem, ki ljubijo naš narod in ki hočejo njegovo blagostanje.
         Le v eni stvari ne bomo in ne poznamo kompromisa v nacijonalni misli.
          Nacijonalna misel nam je izhodišče vsega našega mišlenja, nacijonalna misel nam je začetek in konec vsega našega hotenja. Ni nam pa nacijonalna misel le prazna fraza, temveč ona sama nam je cel program: Ves narod uj edin iti v tej misli in z gospodarskim, kulturnim, političnim in socialnim delom dokazati vsem, bogatim in revnim, da ni misli nad nacijonalno mislijo.
          V	zadoščenje nam bo, če pripomoremo s tem, da bo veš narod tako zaveden, da mu bo narodna požrtvovalnost sama posebi umljiva dolžnost in žrtev za narod prijetna. Odklanjamo pa vsako diktirano navdušenje, ker je nevredno svobodnega naroda.
          Višek nacijonalne organizacije je država. Vsako delo proti državi smatramo za narodno izdajstvo in v častno dolžnost nam bo, da se nas bo štelo med državotvorne elemente.
          Ni pa nam državotvornost agitatorično sredstvo proti nasprotnikom in zato smo proti vsakemu zlorabljanju te besede. Državotvoren nam ni tisti, ki se hvali s svojo državotvornostjo, temveč državotvoren nam je tisti, ki s svojim delom, javnim . ali/ tihim, pripomore k napredku, države, pa čeprav je v opoziciji s trenutno vladajočim režimom.
          Krona naše državne samostojnosti je naša svoboda in zato bomo smatrali vedno kot eno svojih prvih dolžnosti, da bomo vselej v prvi vrsti branilcev naše državne, nacijonalne pa tudi osebne svobode.
          Svoboda pa nam ni niti anarhija, niti nebrzdanost. Zlasti ne v sedanjih prvih časih državne gradnje. Kdor bi tolmačil svobodo tako, da bi mogel ogrožati svobodo drugih, proti temu smo brezobzirno. Svoboda daje pravico šele po izvj&eni dolžnosti in čim vfee stoji kdo, tem večja je njegova dolžnost, tem manjša njegova pravica.
          V	polni meri se zavedamo vseh dolžnosti, ki jih imamo v času gradnje države. Po svoji najboljši vesti bomo zagovarjali
    samo to, kar pospešuje gradnjo in nasprotovali vsaki stvari, ki bi jo smatrali za napačno. Ne bo pa nikdar naša kritika strastna,
   temveč vedno bomo skušali z dobrohotno besedo popraviti napako. V čast si bomo šteli, da bomo najuspešnejši agitatorji državne misli.
         Blagru vsega ljudstva mora služiti vsako javno, zlasti pa vsako politično delo. Zato odklanjamo vsako stvar, ki bi bila nasprotna načelom resnične demokracije. Ravno zato pa, ker smo odločni demokrati, ne bomo trpeli nobenega g o s po d s t v a k I i k in nobene z 1 orabe demokracije.
         Zadovoljstvo naroda je nemogoče, če ne napreduje gospodarstvo države. Zato bomo največjo p a z n o s t posvečali gospodarskim vprašanjem, ker je materijelno blagostanje ljudstva predpogoj njegovemu kulturnemu in političnemu razvoju.	\
         Ravno iz tega vzroka /pa bomo posvečali tudi vso paznost socijalnemu vprašanju. Vsako pošteno delo mora biti tudi pošteno plačano in ročnemu ko tudi duševnemu delavcu mora biti osigurano vsaj to, da more pošteno vzgojiti s v o Ijd rodbino, ki je osnova države.
         Kakor pa smo odločno za socijalne napredke, tako pa smo odločno proti vsakemu socijalno političnemu eksperimentiranju.
         Državo smatramo za trdno zgrajeno šele tedaj, kadar se počutijo vsi stanovi v njej dobro. Vsi stano^ so nujno potrebni, toda pomen vseh stanov ni za državo enak. Kot absolutno škodljivo smatramo, zato. državno politiko, ki bi bila v nasprotju z večino ljudstva in zato mora biti po našem mnenju kmetijsko vprašanje sestaven del naše državne politike.
I| — ^ rVnifti sintezo vseh stanov in s tem sodelovanje vseh stanov pri napredku naroda bo zato-na$^
                                       X ■
                                                                               f HD7A\/N&%
      ^	■■ , -----------m ^.-TT-n ...................
      Haf§rri% da sloni na produktivnem principu vsa naša državna politika. Samo množitev materialnih dobrin mo^^ru^ d^injo, ker samo obilica pridelkov in izdelkov ustvarja blagostanje. Pametna socijalna zakonodaja p^ naj zaščiti
      Narodi Dnevnik* je napreden in svobodomiselni list. Naprednosti pa ne vidimo v apriorističnem obsojanjiTria-sproUifica^lSveC v objektivni kritiki, ki naj razčisti pojme in pripomore k napredku duševnega in materijelnega življenja vsiga ljudstva.
       Tudi se ne moremo strinjati z ono »svobodomiselnostjo", ki ne pozna nobenih ozirov do nasprotnika. V nasprotniku vidimo le zastopnika druge misli, toda zavedamo se, da nam je po krvi in po jeziku brat
      gmo ojločno na stališču zakonitosti in postavnosti, ker je zakon najmočnejša zaščita svobode in najsilnejši branik revnejših. Zato bo naš boj vedno v mejah zakona, zato pa bomo tudi v na j ostrejši borbi z onimi, ki rušijo zakon. V prav posebni borbi pa bomo proti onimi, ki ovirajo na kakršenkoli način pravilno delovanje naše uprave,
 'v prvi vrsti proti vsem koruptnim elementom.
      Posebno pozornost bomo posvečali bratom izven mej naše države. Njihova usoda je naša usoda in žito ne bomo mirovali preje, dokler tudi njim ne zasije solnce pravice. Ni ujedinjena naša domovina, dokler je na stotisoče naših bratov ne samo
 pod tujimi državami, temveč naravnost pod tujim robstvom.
       Zaradi bratov tam preko, ko tudi zaradi silnega obroča sovražnikov okoli naše države, izpovedujemo glksno svojo vetbj da mori samo ujedinjenje s Hrvati in Srbi rešiti našo državno samostojnost.
       Odločno smo zato proti vsem onim, ki izrabljajo neurejenost sedanjih razmer k hujskanju proti bratom in ki rušijo s tem ^a^injenja. Ker hočemo uresničiti naš ideal od Soče do Vardarja, zato ne pustimo, da bi kdo rušil že dosežen ciij od Triglava do Kajmakčalana.
      Zlasti pa ne zato, ker tudi črta od Soče do Vardarja ni naš končni ideal, temveč ker smo prepričani, da bo
tedaj popolna, kadar bodo njeni mejniki ob Jadranskem, Egejskem in
čfritrnr mbrfti.	. * ^
      In ne nazadnje bo naš cilj, da pospešujemo tudi zbližan j e vseh slovanskih narodov. Odnolaji s Ceho-
slbva^ rižj se;poglobe, oni z Rusijo pavpostavi,o!	'	j
       To je na kratko okvirni program „Narodnega Dnevnika'4 in vzrok njegovega nastanka.
       Prepričani smo, da bomo na tej podlagi mogli koristiti ljudstvu in njega obrambi — državi!
  Naj živi močna in krepka Jugoslavija!	j
           bo V njej srečno in zadovoljno vse prebivalstvo!
^ p h,' , ' ] . . r . - . • ■ . * . . i j /y
 Konzorcij »Narodnega Dnevnika :
;A:' .f' J’:• t' : .•	*.
Deržič Ivan, Ljubljana; Lenarčič Josip, Vrhnika; dr. Marušič Drago, Ljubljana; Roglič Ivan, Maribor; dr. Sajovic,
  Ivan, Kočevje; Škulj Fran, Ljubljana; Urek Ivan, Globoko.
tionIBS	...................	..	. .
rt Vi a V*	•»	^	J.* -i »j-lL
 * E d 1 no neodvisno glasilo slovenske napredne javnosti je »Narodni^ D n e v n 1 k** in zato bo njegova častni naloga, da bo obveščal svoje bralce o vseh dogodkih hitro, t o č no in nepristransko.
 čfe %&&&> fno^el „N a rod ni Dnevnik" zadostiti tej svoji visoki nalogi, si je zasigural stalne poročevalce v B e c>-g r a d u, Z a g r e b u, Dunaju i n T r s t u ter sotrudništvo naših najodličnejših duševnih delavcev.
     rn Zlasti :pa)&e bo trudil »Narodni Dnevnik", da pripomore k ozdravljenju naših časnikarskih razmer In zato načeloma odklanja v$ake>osebne napade in zato bo praviloma priobčeval le s i g n i r a n e č 1 a n k e.	.
       Kpt moderen dnevnik bo skušal „ Narodni D n e v n i k" zadostiti vsem željam javnosti in bo polagal največjo paz-Hosti na i^iiTuvost Pri tem pa ne bo nikdar prekoračil mej dostojnosti in samo na nizke instinkte računajoče senzacijonal*
 nosti ne bodo našle v njem mesta.
i D n e v n.i k" bo skušal ustreči edinole pošteni, javnosti in zato računa na njeno podporo.
§Sf8Wbo °,8i	Uredništvo ..Narodnega Dnevnika",
 a i ^ i	v:. ■;/'*’ t.	Ljubljana, Marijin trs Sl 8.