Za zadovoljevanje večine skupnostnih potreb narodu zadostuje lastna državna oblast. Za zadovoljitev nekaterih širših potreb, ki niso kulturno specifične, stopajo narodi v medsebojno pogodbeno povezavo, v smislu katere naslajajo skupne večnarodne zveze in ustanove, katerih pristojnosti, sestava in poslovanje se razvijajo v pogodbeno določenih okvirih.
Ciril A. žebot
sLouensKA
FOR A. FREE SLOVENIA
Novejši družbeni in politični razvoj v Jugoslaviji se giblje v smeri naraščujočega pritiska za uveljavljenje izvirne suverenosti republik. Pritisk v tej smeri je zaradi izrazitih kulturnih posebnosti ter kričečega gospodarskega izkoriščanja in zapostavljanja posebno močan in vztrajen v Sloveniji. Ta razvoj narekuje tudi Slovencem v svetu, da podprejo novo slovensko državno in demokratično uveljavljanje.
Ciril A. žebot
LETNIK XXIV. — VOLUME XXIV. MAREC 1973 Published monthly by: Slovenian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave. Toronto, Ont. Canada
G. PETER CEKUTA - V VIETNAMU
ŠTEVILKA 3 — NUMBER 3
t0ky0 - saigon - nekong delta - laos - hanoi

Pohabljenec v južnem Vietnamu
KANADSKI ZUNANJI MINISTER G. M. NA TOKIJSKEM LETALIŠČU
SHARP	P. CEKUTA NAŠ POROČEVALEC V
CAN-THO V MEKONG DELTI (S.V.)
Sodelavec našega lista je kot zastopnik kanadske etnične tiskovne federacije spremljal od 13.—18. marca letos kanadskega zunanjega ministra g. M. Sharpa na potovanju na dalnji vzhod, kjer je slednji iskal dejstev za odločitev kanadske vlade za nadaljevanje članstva v mednorodni mirovni kontrolni komisiji (ICCS).
RAZBITA BOLNICA V HANOI-U (N.V.) BOMBARDIRANO LANI DECEMBRA
V zadnjem tednu meseca marca so časopisi po vsem svetu poročali dolgo pričakovano odločitev Kanade, da ostane v južnem Vietnamu kot član | Mednarodne mirovne kontrolne komisije (International Control Commission and Supervision, ICCS). Ostali člani so Poljska, Madžarska in Indonezija.
Odločitev za nadaljno Kanadsko sodelovanje v ICCS je
Ulia i tl/.UUi^nci iil pčllltCUkct, -
zaradi osebnega obiska in pregleda situacije v Vietnamu kanadskega ministra za "zunanje zadeve. Minister Milchell Sharp je obiskal južni in severni Vietnam ter Laos med 13. in 18. marcem 1973. Spremljali so ga njegovi svetovalci, vojaštvo in 25 kanadskih čašnikarjev in novinarjev. Zastopana je bila tudi Kanadska etnična časopisna federacija". Slednjo je zasto-
"Etnični tisk" obiskal Ottavva. — Predstavnike je povabil g. Stanley Haidasz, državni minister odgovoren za mnogokulturnost, na obisk ža en dan v Ottavvo na razgovore z vlado o mnogokul turnih programim, kot smo poročali že v zadnji tevilki. Gost-govor-nik na kosilu je bil ministerski predsednik g. Pierre Elliott Trudeau. Od leve na desno: so Dr. J. Kage, predsednik Quebec Ethnic Press Association, Montreal, B. Heydenkorn, Toronto, g. M. Sharp min. za zunanje zadeve,
L. Mokrzycki, Toronto, Dr. Haidasz, Nick Havrich, Toronto, Hans Roeder, Winnipeg, ministerski predsednik, Dr. B. Hoeter, podpredsednik, Canada Ethnic Press Federation, Vancouver, RaymOnd Kneider, Montreal, V. Mauko, predsednik, Canada Ethnic Press Federation, Toronto, E. Boyko, Toronto, g. Robert Andras, minister "Manpovver and Immigration" in Dr. J. Kirschbaum, Toronto.
— Canadian Scene
Oče in sin na kolesu v sev. Vietnamu
pal, kot tudi časopis "Slovenska Država", pisec tega poročila.
Šest dnevni obisk jc bil dukaj naporen, a pester in zanimiv. Obisk je bil poln političnih intrig v spretnih diplomatskih potezah.
Po dveh tedenskih zdravni-
podprimo koroške slovence!
Odkar so se razmere na Koroškem zaostrile v škodo Slovencev, so se prizadevanjem koroških Slovencev za pravično reševanje člena sedem avstrijske državne pogodbe pridružili — v raznih oblikah tudiSlove nci po svetu. V. naši zadnji številki smo poročali o Spomenici, ki jo je poslala Slovenska državljan jska zveza za Illinois s sedežem v Chi- \ cagu glavnemu tajniki Organizacije Združenih narodov Kurtu Waldheimu. Kopije tega pisma so bile poslane tudi sopodpisnikom mirovne pogodbe z Avstrijo. Na ta protest je odgovoril avstrijski veleposlanik v Združenih državah dr. Arno Haluso. Njegov odgovor smo objavili v celoti, obenem s člankom "Tako potva-rjajo dejstva". Danes objavljamo nadaljnje proteste, ki so jih poslale razne slovenske organizacije in skupine v Združenih državah Amerike na predsednika Nixona in zunanjega ministra Williama Rogersa. Poslana jima je bila naslednja resolucija: Podpisani odborniki organizacij Amerikancev slovenskega porekla in ustanov obveščanja opozarjamo vlado Združenih držav Amerike kot podpisnico avstrijske državne pogodbe 15. maja 1955 na sedanjo stisko slovenske narodne manjšine na Koroškem. Ta manjšsina naj bi bila posebno zavarovana s členom 7 imenovane pogodbe.
Žalnostni dogodki zadnjih mesecev na Koroškem in 17 let stara zakasnitev izvedbe vseh določil člena 7. pogodbe dokazuje brezbrižnost avstrijske Vlade do med-
narodnih obveznosti in očitno kršenje že tako samo delno uzakonjenih določil omenjenega člena od strani avstrijskih oblasti in nemške večine na Koroškem.
Taka odvzemanja in kršenja človeških in manjšin j skih pravic slovenski manjšini na Koroškem, katerih cilj je njeno uničenje, ne bi smela biti dalje dopuščana in dovoljevana.
Podpisani zato pozivamo vlado Združenih držav Amerike — katere dolžnost jc, kot mi čutimo, gledati, da bo pogodba "in vsak člen in določilo v rijej upoštevano in izvajano v dobri veri" — da podvzame primerne diplomatske ukrepe, ki naj opozore avstrijsko vlado in nemško večino na Koroškem da vlada Združenih držav Amerike vztraja pri pogodbi in zahteva njeno polno vpoštevanje in izvajanje v dobri veri in da ne bo trpela nobenega njehega kršenja ali zastraševanja slovenske manjšine po nemški večini. Resolucijo so podpisali:
v imenu Ameriško Slovenske Katoliške Jednote — KSKJ predsednik glavnega odbora Joseph J. Nemanich,
v imenu Slovenske Ženske Zveze v ZDA glavna predsednica Antonia Turek,
v imenu Ameriške Bratske Zveze I. glavni podpredsednik Cyril J. Rovansek,
v imenu Ameriške Dobrodelne Zveze glavni predsednik John J. Susnik,
v imenu slovenskega dnevnika "Ameriška Domovina" izdajatelji-
SESTANEK
LAOS—DRŽAVNA HIŠA
škrh pripravah, zvezanih z nev- lenju in cvetju. Ogledali smo si šečnostmi, kot sestedensko upo-j mesto.
rahljanje tablet proti malariji | Na Japonskem je g. Sharp | ter dvakratno cepljenje proti | zaslutil prvi mednarodni pritisk s pronjo, naj Kanada ostane v mirovni komisiji. G. Sharp se je sestal z Japonskimi ministri vlade ter s ministerskim
NA ULICI SAIGONA V JUŽ. VIETNAMU
kugi, pegastemu legarju, polio, črne koze in gama globulin za kri, smo odpotovali iz Otta-we, dopoldne 13. marca. Z Boeing 707 kanadske vojske, smo poleteli preko Kanade v Ancho-rage, Alaska. Po kratkem, oddihu smo potovanje takoj nadaljevali in v 6'A urah pristali v Toky-ju na Japonskem, ki je bila že v spomladanskem ze-
predsednikom Tanaka.
Naslendji dan smo odletili iz Tokv-ja ter dospoli po sedmih urah v sončni in 91° vroči Sai-gon v južnem Vietnamu. Sprejela nas je diplomatska in vojaška četa. Sestanki in posve-
SEVERNEM VIETNAMU
tovanja so se takoj pričela. Ti so bili z zastopstvom vlade Vietnama, z Kanadskim vojaštvom, posebno z generalom Christie, in z ambasadorjem Gauvin-om. Obiskali smo tudi Can-Tho v Mekong Delti. Tu je ena izmed postojank komisije ICCS. Prepričanja, razmišljanja in odgovori glede realnosti o miru v južnem Vietnamu so nam bila na razpolago s prostimi razgovori z kanadskimi vojaki.
- (nadal jevanje na 2. strani)
ca Mary Debevec in urednik Vinko Lipovec,
v imenu Združenih slovenskih društev in ameriškoslovenskega radio sporeda na WXEN-FM Tdny Petkovsek Jr.,
v imenu slovenskega radio programa na WXEN-FM dr Mi lan Pavlovčič,
v imenu Slovenske pristave predsednik dr Matej Roesmann.
Na resolucijo, ki je bila poslana predsedniku ZDA in državnemu tajniku preko zveznega senatorja v Obiu Roberta Tafta 4. decembra 1972, je državno tajništvo odgovorilo 15. januarja 1973 sen. R. Taftu, naj sporoči podpisnikom in pošiljateljem resolucije:
"Mi čutimo, da intervencija Združenih držav v tem času ni zahtevana in da je mogoče to vprašanje najboljše rešiti potom razgovorov vlad Avstrije in Jugoslavije (V izvirniku:... we ieel that United States interventior. at this juneture is not vvarranted (dalje na 2. strani)
"Slovenka nagrada SNZ" za 11. marca 1973, g. Francija
za njegovo delo med slovensko mladino v Nevv Torontu.
Prinašamo ponatis govora, ki ga je imel predsednik SNZ g. V. Mauko na kosilu v dvorani župnije "Marije s čudodelno svetinjo", ko je izročil Slovensko nagrado SNZ za 1972. v New Torontu. Kosilo je organiziralo Društvo katoliških mož in fantov pod vodstvom g. Babiča. Čisti dobiček kosila bo šel za potrebne v svetu. G. V. Mauko je dejal:
"Ze od 50. obletnice pro-glasitke slovenske svobode 1968.' ko je SNZ ustanovila takoime-novano Slovensko nagrado, vsako leto, ko se skupine Slovencev in Slovenk zbero na kašnem slavju, Slovenska Narodna Zveza preko svojih predstavnikov podeli isto eni izmed zaslužnih oseb med nami!
Pred dvema letoma smo v tej dvorani na skavtskem banketu počastili s Slovensko nagrada
leto 1972. podeljena Cerarju ( mlašemu )
SNZ g. Blaža Potočnika, neumornega kulturnega delavca pri vaši lari. (Ploskanje v dvorani!)
Danes smo spet zbrani na posebnem vašem slavju v New Torontu. Odbor SNZ je v letu 1972. pred 29. oktobrom izbral ponovno eno osebo iz Vaše slovenske družine, da se ji na vsaj malenkostni način oddolžimo za delo, plužno delo orača in garača na slovenskem polju in —vem, da se boste strinjali z izbiro odbora SNZ, ,ki je izbral za prejemnika Slovenske nagrade za 1972. g. Francija Cerarja (mlajšega.) za njegovo (bučno ploskanje in odobravanje z medklici) delo med slovensko mladino v New Torontu!
Vemo, da mu naša nagrada ne bo prinesla materjelnih dobrot, a v svojem srcu bo lahko začutil, da smo se mu mi vsi, tukaj zbrani in tudi vsi oni, ki so morda L duhovno tunaj,
ZNANSTVENI SESTANEK SLOVENCEV
V	NEW Y0RKU
V	okviru letnega zborovanja Ameriškega društva za ju:žno-slo-vanske študije bodo zborovali tudi Slovenci kot posebna skupina. Spored programa 'Slovenija danes' (18. aprila od 7-9 zvečer v Roosevelt hotelu v Nevv Yorku) bo obsegal naslednja predavan ja: Jože Velikonja (University of Washington). Slovenska identiteta v sodobni Evropi, Bogdan Novak (University of Toledo), Pri virih	slovenskega nacionalenga indivi-dualizma, .... Toussan Hočevar (Louisiana State University),
Gospodarske determinante slovenske narodnostne identitete, Anton Slodnjak (Ljubljanska univerza), Topično in univerzalno v slovenskem slovstvu. Zborovanju bo predsedoval profesor Rado Lenček (Columbia University). Pripombe k referatom bosta prispevali Janja Lap (University of Sheffield) in Carole Rogel (Ohio State University).
Ker je vsebina referatov aktualna, bi bilo želett, da bi organizatorji našli možnost, da bi se s predavanji lako seznanili vsi Slovenci.
vsaj na skromni način skušali zahvaliti za njegovo delo pri ustanovitvi in vodenju slovenske šole v New Torontu in vseh drugih aktivnosti, ki jih je bilo v njegovih preteklih letih mnogo-	.. ..
Kdo je naš slavljenec g. Franci Cerar (mlajši) se izpra-šujemo.
Rodil se je v Ljubljani leta 1923, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo in klasično gimnazijo ter leta 1944 maturiral ____ (dalje na 2. strani)
/
sLovenska
'OD A MEt StOVEVLA ,
/	Subscription rates $4.00 per year: 30c per copy
Advertteing 1 column x 1" $2.80
Published monthly by Slovenian National Fedeiation of Canada . , __ „„	646. Euclid Ave., Toronto 4.
Member of C.E.P.F.
SLOVENSKA DRŽAVA Izhaja prvega v mesecu.
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 4 $, za Argentino 250 pe-zov, za Brazilijo 60 kruzeirov, za Anglijo 20 šilingov, za Avstrijo 35 Šilingov, za Avstralijo 2.50 avstr. L., za Italijo in Trst 800 lir, za Francijo 600 frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi ..Slovenske poti". Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti r mišljenjem uredništva ln
izdajatelja.
Toronto
• New Toronto. — 11. marca letos je imelo društvo katoliških mož in fantov opoldne kosilo v cerkveni dvorani, katerega se je udeležila več sto glava množica. Cisti dobiček je šel za potrebne širom sveta. Program je vodil g. L. Babič in tudi v klenih besedah prikazal pomen in namen kosila, ki je bilo nalaše tako prirejeno, da se je vskladalo prav lepo z namenom prireditve. Po kosilu, ki so se ga udeležile številne družine z otroci, so kazali primerne filme.
....• Na isti prireditvi je takoj po kosilu predsednik. SNZ v Kanadi g. V. Mauko pozdravil zbrane ter podelil "Slovensko nagrado SNZ" Za leto 1972.. g. Francetu Cerarju (mlajšemu) za njegovo zaslužno delo med Slovenci kot soustanovitelj in dolgoletni ravnatelj slovenske šole pri župniji "Marije s čudodelno svetinjo". Vidi posebno poročilo.
•	Koncert univezitetnega
zboro Toneta Tomšiča v Torontu 25.111. letos je bil v novem poslopju "Four Seasons" Hotelu nasproti torontske mestne hiše, v kle ti tri nadstropja globoko. Na isti prireditvi je nastopila tudi "Maroltova" plensa skupina iz Ljubljanske univerze! Kulturni dogodek takega kova bi pa moral po našem mnenju, biti boljše organiziran, saj to v polni meri zasluži. To ni bila kaka prireditev gasilnega društva na vasi, ampak umetniško izvajanje slovenških univerzitetnih dijakov, ki pač zasluži lepši prostor, boljšo organizacijo in disciplino ter način prodaje vstopnic in spuščanja ljubiteljev slovenske narodne umetnosti v dvorano. Tudi več mednarodnega priznanja (in tozadevne dovzetnosti) bi upravičeno pričakovali. Šopek rdečih nageljnov v družbi z rožmarinom in roženkrautom na slavnostnem in vzviženem prostoru bi pa bil bolj na mestu kot drugi točasni in nenarodni simboli. Vsa čast pa nastopajočim za njihovo brezhibno podajanje in izvajanje (glej poročilo o koncertu).
•	Slovenska šola pri Mariji Pomagaj bo imela 1. aprila proslavo 20. letnice obstoja. Istočasno bo koncert in šolska razstava. .
Chicago
•	75 letnica slovenske fare Sv.
Štefane bo letos. Pripravljalni odbor je že na delu. Za farane je dažno, da tudi od svoje strani dajo priznanje fari, da je doslej ohranila slovenstvo na zavidni višini. Na razpolago so posebne zelene kuverte. Vsak faran naj bi prispeval po $1.00 za vsako leto ohstoja fare. Ne naenkrat, I ampak v mesečnih obrokih. To j bi bilo res lepo priznanje.
•	Konvencija Slovenske Ženske Zveze bo letos od 20. do 24. maja v Chicagu. Vršila se bo v j Bismark Hotelu. Sveta maša bo darovana v slovenski cerkvi sv. Štefana. Moramo povdariti, da je Slovenske ženska Zveza ena najmočnejših in najbolj delavnih slovenskih organizacij r, Ameriki.
• Kaj pa naša mladina? Imamo lepo število fantov in deklet, ki hodijo na višje šole v Chicagu. Pa ni več pi;av nič slišati o njih. Samo v naaem slovenskem centru jih je gotovo nad ducat. Pa živijo sami zase, ne gredo nikamor v slovensko družbo, niti na slovenske prireditve. Ali je res vse zaspalo? Nekoč smo imeli krepak Mladinski pevski zbor pod vodstom p. Vendelina. Ob nedeljah smo jih videli v kavarni po maši na Cermak in Damen Avenue. Ali se res ne more najti kdo izmed mladih, da bi to mladino zbral, da bi prišli skupaj, se po domače, po slovenski pomenili. Kaj pa stariši? Imajo sploh kaj volje pomagati in vzbuditi to mrtvilo? Ali nismo največkrat sami sokrivi, da upada smisel za slovenstvo pri mladem rodu? Ali ja SAVA Zaspala?
•	Na otvoritev Slovenika v Rimu bo peljalo posebno letalo iz Chicaga. Ta izlet bo od 17. junija do 9. julija. Izlet organizira s sodelovanjem Slovenske Ženske Zveze Kollander World Travel Inv. v Clevelandu. Moramo vedeti, da je za Slovence Slovenik v Rimu največjega pomena za vzgojo slovenskih duhovnikov, ki bodo prihajali iz domovnine na rimske univerze in bodo tu našli svoj slovenski kotiček. Podprimo Slovenik.
•	Dobri gospodarji so pri slovenski fari Sv. Štefana. Finančno poročilo za leto 1972 izkazuje $78,353.67 dohodkov, izdatkov pa $49,630.64. Dohodki farne šole so znašali $58,411.30 (Fara je prispevala $18,635.15). Izdatki šole so znašali $58,411.30. Skupni dohodki fare in šole so bili $136,764.97, izdatki $126,-
677.09. Prebitek v letu 1972 znaša $10,087.88. Prihranki od preje $54,507.09. Skupno čistega $64,594.97 Stroški naraščajo, zlasti pri šoli, ker ni dovolj sester in morajo najemati laične učitelje. Stroški zanje so znašali v letu 1972 $23,307.45. Letos obhaj a fara biserni jubilej. Ves čas je slovenska fara. Slovenci smo lahko ponosni na svojo faro.
•	Farno poročilo sv. Štefana
za leto 1972 objavlja tudi šte vilke iz Gospodovega vinograda Krstov je bilo 33, prvih sv. obhajil 35, porok 16, graduantov iz farne šole 33, smrt je pobrala 29 faranov.
V Toledu, Ohio, je umrla ga. J. Turšich. Pred letom sta z možem obhajala zlat poroko. Z možem sta živela do nedavnega in sta mnogo pomagala pri fari. Pokojna ga. Turšich je bila sestra pok. p. Kazimirja Zakrajška, ustanovitelja ameriških Brezij v Lemontu in večletnega šupnika fare Sv, Štefana. Naj počiva v božjem imenu.
•	Jugoslovansko gospodarstvo
mora biti že v slabem stanju, da so začeli vabiti izrazito pro-tikomunistično usmerjene zad-rugarje, naj bi se vrnili in pomagali postaviti zadružništvo, zopet na noge. Odgovor, ki so ga dobili od enega "snubljenca" je bil: "Vrnem se, ko boste obnovili svobodno politično delovanje strank. Dokler pa tega ne storite, se še z letalom ne maram peljati preko Jugoslavije".
G. PETER CEKUTA V VIETNAMU . . .
(nadaljevanje s prve Stranj)
Kakšen je položaj? 7000 vojnih napadov in pregreškov odkar je bil mir sklenjen v Parizu meseca januarja. (Večina napadov po komunističnih Če tah). Od teh pregreškov samo 26 zahtev po komisijskem pre gledu. V dveh mesecih' predani samo 2 poročili vojaški komisije (JMC) južnega in severnega Vietnama, ZDA in Viet Cong.
Ali so vsi člani ICCS nepristranski, posebno Poljaki in Mad žari? Javno je bilo priznano mi poljsko in madžarsko sjmpati-ziranje s komunističnilmi napadi in političnimi pregrešjcami.
Ali je volja do miru resnična med vietnamskimi četa mi in ljudstvom? Odhod iz Sai-gona nam je pustil ta vprašanja v dvomih.
Obisk v Vientiene, Laos, je bil kratek. Prespali smo v tem kraljevem mestu, polnem bogastva, templjev in-revščine, nič drugačnem od ostalih mest v tem delu Indokine. V Laos u se je g. Sharp sestal z prin-com Souvanna Phouma. Glavni pogovori so bili glede stare mirovne konference iz leta 1954 in o komisiji Indijcev, Kanade in Poljske.
18. marca je bil pomemben. Prvič je pristal kanadski zrakoplov s kanadskim vojaštvom, ministrom in časnikarji v Ha-noi-ju, severnem Vietnamu. Tu smo ostali seden ur. V Hanoi-ju se je minister Sharp sestal s severno Vietnamsko vlado in poizvedeval o miru. Tudi komunisti so izrazili željo, naj Kanada ostane v mirovni komisiji. Kako resnična je bila njihova želja, je drugo sprašanje?
KAJ MORATE VEDET! 0 DAVKU V KANADI
V Kanadi je davek v odvisnosti z vašim slanovanjen ln ne z
državljanstvom, Kanadski prebivalci prijavijo vse dohodke,
ki so jih dobili, čperav nekateri pridejo iz krajev izven
Kanade: Ce je vaš dohodek v obliki plače, vam je vaš
delodajalec že odtegnil vaš davek. On vam je moral dati
pred koncem februarja, tako imenovani T4 listek, ki kaže
vaš zaslužek in pa vsolo, ki vam je bila odtegnjena.
Pridejali morate eno kopijo tega T4 listka vašim davčnim
prijavnicam za povračila. Ce ste bili zaposleni pri več
delodajalcih skozi preteklo leto, morate pridejati vse te T4
lislke Večina davkoplačevalcev v Kanadi dobe njihove
tiskovine po pošli te so opremljene z davkoplačevalčevim
imenom, naslovom in "Social Insurance" številko. Novodošlec
v tej zemlji more svoje prve davčne formularje dobiti na
poštnem uradu navodila, ki so pridelani davčnim
formularjem vsebujejo odgovore ena večino vprašanj.
Ce imate še kakšna vprašanja, dobite nasvete in informacije
brezplačno na vsakem okrajnem davčnem uradu. Lahko ga
obiščete, ali tudi telefonirate ali pišete. Telefonska številka in naslov vašega okrajnega urada ja v "navodili" (guide). Za medkrajevne poklice, kličite opravljalca in vprašajte za ZE 04000, — brezplačno! Mnogi naši uslužbenci govore različne jezike in če želite, si lahko pripeljete vašega prijatelja za prevajalca.
I*
National Revenu Revenue, * national, Taxation ImpGt
ONTARIO
MIIRIIF MrMTDNilT
«
Sprejem in obisk v Hanoi-ju je bil pod stalnim nadzorstvom. Nismo smeli hoditi po cestah, niti govorite z ljudmi.
Naše osebne svobode, kot smo jo vajeni, in jo tudi doživeli v Saigonu, ni bilo. Mesto smo si lahko ogledali iz Ruskih, zeleno kamoflažno pobarvanih avtobusov. Videli smo tovarne,, mostove in želeniške postaje, ki so bile močno poškodovane po ameriških bombnih napadih. Toda civilni del mesta, poln francoske arhitekture, je bil svež, kot da vojne ni bilo. Za "glavni" del ture po mestu so nam pokazali bolnico, močno poškodovano ob bombardiranju decembra meseca lani.
Hanoi smo zapustili isti večer, iz razbitega letališča, brez stolpa, radarja ali luči, poln ruskih aeroplanov in helikopterjev.
Pohiteli smo zopet v Toky-jo, napolnili kurivo za aeroplan, ter odleteli direktno v VVinnipeg in nato v Ottawo.
Zadnji dan v Aziji je bil za nas edinstven. Zaradi spremembe časa smo v istem dnevu doživeli dva sončna vshoda in dva zahoda.
Za mnoge je bil ta obisk v južni Aziji življenski doživljaj. Občudovali smo nam tuje običaje, kraje in hrano; videli brezbrižnost ljudi, korupcijo v južnem Vietnamu ter ruski in kitajski vpliv v severnem Vietnamu.
Politična stran nam je bila tudi dobro podana. Ameriška sila ni pridobila miru, niti ljudi. In svobode? Nixonov "častni mir" (peace with honour) bo ostal v Vietnamu tako dolgo, dokler bo mednarodna mirovna komisija delovna in vstrajna. Toda želja po miru med Viet-namci, ki že 30 let mir ne poznajo, mora biti na prvem mestu.
Peter Cekuta 30. marca, 1973
• Prebivalstvo nad deset let
starosti v Sloveniji z izobrazbo višjo kot osnovno išolo: 1. 1961 17.3%, L 1971 pa 26.6%. Vpis v šole druge stopnje jeseni 1971 kaže, da je nadaljevalo šolanje približno 70% mladine.
Število odraslih slušateljev v srednjih šolah in enotah za odrasle v Sloveniji je doseglo 12.346 oseb v šolskem letu 1970|71, kar pomeni povečanje za 157% v primeri s strnjen} pred dvema letoma. Število odraslih se bliža številu mladine na isti ravnj študija. Naraslo je
POPPRIMO KOROŠKE SLOVENCE
(dalje s prve strani)
and that the issue can best be resolved through discussion between the governments of Austria and YugosIavia)."
V pismu g. Josephu Nemanj-chu, predsedniku KSKJ, prvemu podpisniku relolucije, je zunanje ministeristvo odgovorilo:
"Ta vlada se zaveda prizadetosti, ki jo je nedavno izrazila jugoslovanska .v^ada v tem vprašanju, in sledi pazljivo razvoju. Mi smo vsekakor prepričani, da se avstrijska vlada prizadeva izpolniti zahteve pogodbe.
Mi ne verjamemo, da bi bila intervencija Z-D. zahtevana v tem času (vvarranted at this time); niti ni tega jugoslovanska vlada zahtevala;
Mi smo prepričani, da je mogoče najboljše doseči učinkovito in trajno rešitev tega vprašanja z nadaljevanjem razgovorov med dvema vladama, ki sta najne-posrednejše prizadeti, Avstrije in Jugoslavije."
James S. Sutterlin, direktor oddelka za Srednjo Evropo, se je zahvalil za zanimanje in sporočitev stališča slovenskih organizacij v tem vprašanju državnemu tajništvu.
Kong. C.J. Zablocki iz VViscon-sina je v odgovoru predsedniku SKD Triglav v Milvvaukeeju J. Orniku na slično resolucijo v korist koroških SIvencev sporočil enako stališče vlade ZDA do položaja na Koroškem, pa obljubi}, da bo to spravil pred zunanjepolitični odbor Predstavniškega doma, katerega član je, če bo smatral to za potrebno.
Narodna dolžnost Slovencev po vsem svetu je, da se odločno zavzamemo in podpiramo svoje brate na Koroškem v njihovi borbi proti ponemčevanju in zatiranju osnovnih narodnih pravic. Obveščaj mo javnost in odgovorne voditelje o resničnem položaju koroških Slovencev in o njihovih prizadevanjih, da bo Avstrija izpolnila svoje obveznosti do slovenske manjšine, ki jih je prevzela z državno pogodbo. Ker je to pogodbo podpisala tudi Jugoslavija, ima dolžnost, da se v zaščjto Slovencev na Koroškem zavzame in napravi odločne diplomatske akcije ne samo na Dunaju ampak pri vladah vseh drŽava, ki so podpisale avstrijsko državno pogodbo in tudi na merodajnem mednarodnem forumu — Organizaciji Združenih narodov. Doslej še Peograd tega ni storil.
MARIBORSKA ŠKOFA OBHAJATA POMEMBNA JUBILEJA
Mariboski škof dr Maksimi-1 jan Deržečnik bo letos 5. oktobra obhajal 70 letnico plodonosnega življenja. Rojen je bil 1. 1903 v Ribnici na Pohorju kot sin premožnega kmeta Luke Deržečni-ka. Družina je bilo številna. Posvečen je bil v Rimu 10. okt. 1946. kjer je tudi doktoriral. V. Mariboru je bil profesor bogoslovja, dokler ga niso nacisti pregnali. Za pomožnega škofa dr. Ivanu Jožefu Tomaziču je bil posvečen 15. dec. 1946, Po smrti škofa dr. Tomažiča ie postal 5. naslednik svetniškega ikofa Antona Martina Slomška. Škof dr. Deržečnik je med duhovniki in ljudstvom zelo priljubljen. Imenujejo ga "naš dobri škof", Pred leti je bil v Ameriki, kjer je v spremstvu župnika Varge iz Clevelanda prepotoval skoro vso Ameriko in obiskal slovenske fare. V spremstvu koperskega škofa da Jenka je tudi blagoslovil slovensko kapelo v VVashingtonu. Dr. Držečnik zastopa pogosto tudi slovenske škofe pri pastoralnih prireditvah avstrijskih škofov. Pomožni škof dr. Vekoslav Grmič pa bo obhajal 4. julija t.l. svojo 50 letnico. Roje je bil v Drago-tincih, župnija Sv Jurij ob ščav-inei, ki je tudi rojstna župnija pokojnega slovenskega voditelja dr. Antona Korošca. V duhovnika je bil posvečen 29. junija 1950. Ko je bil župnik na Go-milskem, je bil imenovan zn mariborskega pomožnega škofa. V škofa je bil posvečen 21. aprila 1968. Je zelo delaven na vseh področjih in je pokrovitelj celjske Mohorjeve družbe. Poleg bogoslovnih predavanj veliko piše za revije Bogoslovni Vestik, Cerkev v svetu ter Novo Mladiko.
Naj ju Oče luči, od katerega pride vsak dober dar, vodi in navdihuje pri odgovorni službi za verski in nravni dvig ljudstva, kateremu sta postavljena za nad-pastirja. — č.
(udi Steyilo »rednih sluiatel-jv na višjih in visokih šolah in je doseglo 7.830 oseb ali 97% več kot pred dvema letoma.
•	V Malagi v Španiji je
Arthur Rubinstein odkril glasbeno čudo — šestletnega Leand-ra Aconcho, ki prireja sedaj klavirske koncerte in zasluži kakih $3,000 za predstavo. Najraje igra Bacha, Mozarta in Chopina. Njegova življenjska ambicija; postati sprevodnik cestne železnice.
•	Zdravniki, ki preučujejo odnose med delom in zrav-
jem, so prišli do zaključka, da je nočno delo vedno nezdravo. Ker ga v mnogih primerih ni mogoče odpraviti, priporočajo, naj bo nočno delo omejeno na starostno dobo med 25 in 50 letom.
"SLOVENSKA NAGRADA SNZ'' ZA LETO 1972 . . .
(dalje s prve strani)
na škofijski gimnaziji, ki je bila v tistem letu prestavljena v Baragovo poslopje ob Dunajski cesti. Tik pred vojno pa se je cela družina preselila v bližino Vevč. Svoja begunska leta je preživel v taboriščih Lienz Špit-tal in Gradec. Kot begunec študent se je vpisal na medicinsko fakulteto v Gradec. Že kot študent se je udejstvoval pri raznih mladinskih katoliških organizacijah, kjer je bil vedno agilen in na vidnem mestu.
Leta 1949 se je z bratom Dra-gotom in dvema setrama Slavko por. dr. Bratina in Cvetko por. Petrovčič preselil v Kanado ter se naselil v Alberti blizu mesta Lethbridge. Pozneje je prišla za njimi še ostala številčna družina. Leta 1953 se je preselil v Toronto, kjer je bil uslužben pri raznih industrijskih podjetjih, dokler ni dobil namestitev pri Attorney Gen. Lab., kjer je uslužben še danes. V času bivanja v Torontu je nadaljeval študije na Torontski univerzi in jih leta 1963 uspešno končal. Leta 1956 se je poročil z gdč. Marico roj. Bastič iz znane Horjulske družine. V družini imata božji blagoslov in sicer dva sina in dve hčerki od katerih je najstarejša Moni-ka že učiteljica nižjega razreda v tukajšni slovenski šoli! Takoj po ustanovitvi nove župnije Brezmadežne s čudodelno svetinjo je pričel z neumornim delom za mladino. Začel je kot učitelj najvišjega oddelka a kmalu je prevzel službo ravnatelja iste šole, ki je postajala iz leta v leto večja, število učencev se je zelo povečalo in seveda z njimi tudi skrbi ravnatelja, kje bo dobil zopet učiteljske moči za novo leto! Tudi njegova soproga Marica, ki je po poklicu učiteljica in je učiteljišče končala v Ljubljani je morala več let priskočiti na pomoč ker je bilo pomankanje "prostovoljcev" za učiteljsko! službo veliko! Tako sta oba pripraljala celotni učni program za vse razrede in tako svoj prosti čas porabila za kulturno izobraževanje naše mla- f dine! Njegovo nesebično delo pri slovenski šoli je nenado-! mestijivo in zato vsi farani in ! "sosednji slovenski farani" že- j limo, da bi mu Bog dal še mno-, go let zdravja, da bi lahko de- j loval s tako vnemo kot do sedaj!
Ko se je pred 11 leti ustanovila prva skupina Skavtov, kateri je bil vodja njegov ožji sodelavec Blaž Potočnik je po-
Government
Information
d
Sporočilo z
Mlnisterstva za delo
VODILA ZA OGLAŠEVANJE O ZAPOSLITVI
Nedavne spremembe v "Ontario Human Rights Code" so potrdila v to zakonodajo postavke o "Women's Equal Employment Opportunity Act". To pomeni, da sedaj Zakon o človečanskih pravical ("Human Rights Code") prepoveduje zapostavljanje na temelju spola in zakonskega stanja, dodatno k že obstoječemu: rase, vere, barve, starosti, narodnosti, prednikov ali kraja rojstva. V tem smislu po novih postavkah bodo naslednja vodila služila določiti oglaševalcem, časopisom in drugim publikacijam, obliko oglaševalnih postavk, ki zadevajo spoj ali zakonsko stanje.
Namen teh postavk je zagotoviti, da bodo odstranjene vse zapreke—resnične ali namišljene—, ki bi preprečevale osebam kateregakoli spola da bi se potegovale za dela, za katera so kvalificirane in bi jih te bile voljne opravljati. GLAVNA VODILA Zakonodaja vključujeje oglaševalne prepovedi, ki zagotove, da oglaševalci ne bodo naročili in publikacije ne bodo tiskale oglasov, ki bi omejevali pozicijo, naravnost ali nenaravnost, osebi na katerekoli podlagi, določeni zgoraj v zakonu. IZJEME
a)	kjer sta spol ali zakonsko stanje, ..."bonafide" zaposlen-ska kvalifikacija in je delodajalec zaprosil pri delavskem uradu (Commission) in je dobil odobrezenje za IZJEMO za gotovo delo (kot na primer, kjer je bilo ugotovljeno da je gotov spol ali zakonsko stanje potrebno za izvrševanje gotovega dela).
b)	izključujoče verske, filantro-pične, vzgojne, bratske ali socialne organizacije, ki ne delajo za privatni dobiček, kjer rasa, vera, barva, starost, spol, zakonsko stanje, narodnost, predniki ali kraj izvora so bona fide zaposlitvene kralifikacije.
c)	služkinje v eno družinskih stanovanjih so automatično izv ete.
Izjema, ki je bila poprej v veljavi v zakonu "Women's Equal Employment Oppornity Act" za tiste delodajalce z manj kot 6 uslužbencev NI VEC V VELJA-VI.
Oglaševalci izven Province:
Oglasi naročeni po oglaševalcih izven Province Ontario so podvrženi določilom te Zakonodaje.
Tiskarnarji nosijo so-odgovor-nost z oglaševalci za katerekoli prekršek tega zakona.
The Hounourable VVILLIAM G. DAVIŠ Premier of Ontario
stal prvi predsednik skavtskega odbora. Kasneje je postal vodja skavtske skupine izvidnikov in svetovalev pri skavtskem odboru. Kot ravnatelj je vedno prevzel na sebe tudi skrb za razne prireditve kot prihod Miklavža ali materinska proslava na koncu šolskega leta, ki je tudi vključena s koncertom.
Toliko na kratko o njegovem nesebičnem delu, ki mu ga pač nihče ne bo mogel poplačati! Vsi slovenski starši pa mu želimo še mnogo uspešnih let dela med slovensko mladino, ki v sedanjejn času tako potrebuje takih delavnih in kulturnih ljudi!
G. Franci — moje in nas vseh zahvala in čestitke!
/
PRED NOVO ZVEZNO USTAVO:
Potrebna razlikovanja III
jo pri prehodu v sedanji reakcionarni režim, posebno novembra in decembra 1971, odigrali Titovi palatinci v vojski pod vodstvom obrambnega ministra generala Nikole Ljubičiča. To ni brez pomena že zato, ker je (redna) vojska ostala najbolj centralistična ustanova v Jugoslaviji in ker bi iz nje utegnil priti kak bo-napartistični naslednik Tita.) Ta zahodna tolmačenja so sicer prisilila beograjsko propagando v obrambo, obenem pa so ji lajšala protiargumente, posebno glede zunanje politike.
Nedavne režimske spremembe v Jugoslaviji ne gre pavšalno označevati kot povratek v stalinizem (notranje-politično) ali v sovjetsko odvisnost (zunanjepolitično). V sedlu je sedaj isto jedro stare garde, ki je pred več kot dvajsetimi leti likvidiralo kominformiste, pred šestimi leti pa odžagalo Rankoviča. Začetni komentarji v zahodnem tisku so glede zunanjepolitične preusmeritve bili pretirani, glede notranjepolitičnih sprememb pa površni. (Tako npr. ni bilo dovolj poudarka na ključni vlogi, ki so
KAJ SE JE SPREMENILO V NOTRANJI POLITIKI!
Vkljub temu, da so se že pokazale težnje po recentralizaciji politične policije in kmetijske politike, zaostreni partijski režim doslej ni preklical daljnosežnih ustavnih sprememb iz leta 1971. S tem pa še ni rečeno, da do tega ne bi prišlo. V kratkem bo objavljen predlog ("teze") novega kon-solidiranega besedila celotne zvezne ustave, ki ga že več ko leto dni pripravlja posebna komisija pod vodstvom Edvarda Kardelja. Primerjava tega besedila z ustavnimi dopolnili, posebno
onimi iz leta 1971, bo pokazala ali in v koliko bo sedanji režim spremenil reformirani ustavni značaj Jugoslavije kot zveze suverenih republik (omejene zvezne pristojnosti; ključna vloga medrepubliškega sporazumevanja na področju zveznih pristojnosti; primat Zbora narodov; demonta-ža zvezne Udbe, itd).
Sedanji režim se tudi ni odrekel še neovršene gospodarske reforme iz leta 1965. Novi ukrepi proti verižni "nelikvidnosti" podjetij bodo, če bodo zares iz-
vedeni, izpolnili osnovni namen reforme, da mora vsako podjetje stati na lastnih finančnih nogah.
Poleg čjstk je doslej otipljivo bistvo sprememb v bol j neposrednem vmešavanju partijske centrale (Izvršnega biroja v Beogradu) ne le v državno in gospodarsko upravljanje, temveč tudi v kulturne zadeve. (To slednje je grobo demonstriral kampanjski šef novega režima in tajnik Biroja Stane Dolanc, ko se je vsilil za glavnega govornika na' proslavi 25. letnice slovenske Moderne galerije dne 22. januarja). V ta namen posebno uporabljajo nakopičene gospodarske težave. Dolgotrajno in visoko inflacijo, verižno nelikvidnost, neopravičeno bogatenje ("socialno diferenciacijo") izvirajočo iz privilegiranih položajev velebank in veletrgovine (predvsem v Beogradu) ter iz močno razširjenega gospodarskega kriminala in upravne korupcije, itd. navajajo kot posebne razloge za potrebo
Ciril Žebot
po "močni roki", brez katere da ni mogoče odpraviti teh gospodarskih razvad in zlorab. Podjetja in druge ustanove je treba prisiliti, da bodo svoje dobave plačevala in dolgove vračala ob dogovorjenem času; delavski sveti morajo prenehati s prakso višanja plač nad iztrženo vrednost opravljene proizvodnje in dela; narodna banka ne bi smela deliti kreditov po politični (ali drugačni) pridezbiri brez proizvodnega kritja; odpraviti bo treba davčno plenjenje podjetniškega dohodka, ki je potreben za financiranje tekoče proizvodnje in za rentabilne investicije; "političrie tovarne", ki "poslujejo" s stalno izgubo, ne bi smeli kar naprej reševati z državnimi subvencijami. Ta osnovna pravila odgovornega gospodarskega ponašanja so bila cilj gospodarske reforme leta 1965, pa niso bila dosledno uveljavljena niti po padcu Ran-viča. Sedaj pa z njimi upraviču-jejo zaostreni režim partijske oblasti.
Srbiji ali Sloveniji. Dočim so Tri-palo in drugi vodilni ljudje, ki so bili odžagani z oblasti na Hrvaškem, bili naknadno tudi izključeni iz partije, se to n.pr. Nikeži-ču in Kavčiču dozdaj ni pripetilo. Slišati je celo razlago kot da so spremembe v Srbiji le bolj navidezne, da je npr. Nikežičev naslednik Vlaškalič komaj manj "liberalen" kot njegov prednik in pod. Na drugi strani pa je znano, da so čistke v Srbiji sledile ostrim sporom v partijskem vodstvu. Tudi je v Srbiji močan pri-tiskna kulturnike in filozofe. Šestega marca so "odstopili" predsednik, podpredsedmk in tajnik Socialistične zreze Srbije.
Tudi za Slovenijo šo govorili, da je npr. Kavčič zares prosto-
voljno odstopil, kar naj bi bil znak, da so tudi tam spremembe bile brez večjega pomena. Na razširjeni seji sekretariata slovenske partije 8 januarja pa je njen novi tajnik Franc Šetina v zvezi z "odstopi" Staneta Kavčiča in Toneta Kropuša ponovno poudaril, da so s tem "obračunali z nesprejemljivimi stališči o vlogi Slovenije v Jugoslaviji in v svetu", nato pa še dodal, da on "zahteva", naj ima tudi "vsaka občina svojo 29. sejo", kar naj bi pomenilo, da bi tudi v Sloveniji bilo treba čistko razširiti po hrvaškem vzorcu. Bolj na tiho je medtem "odstopil" tudi Niko Kavčič, generalni direktor Ljubljanske banke, kjer se zbira in plasira slovenski kapital.
KULISE IN STVARNOST
SRBIJA IN SLOVENIJA V PRIMERI S HRVATSKO
Pri analizi sprememb tudi ni i na Hrvaškem bile dokaj ostrejše spregledati, da so začetne čistke ' in razsežnejše kot poznejše v
PRAZNIK SLOVENSKE PESMI IN KULTURE V CHICAGU
Slika dejanskih sprememb torej še ni povsem jasna. Ni pa dvoma o novih "samoupravnih" okvitih. Po dvajsetih letih zatrje-vanega "delavskega samoupravljanja" sedanji režim kar naprej preplavlja deželo s propagando o potrebi prenosa gospodarstva, "negospodarstva" in vse oblasti v "neposredno" samoupravljanje "delavskega razreda". V. gospodarstvu in "negospodarstvu" naj
bi se to čudež dogodil oz dogajal prek improvizirane atomizacije obstoječih podjetij in ustanov v neke meglene "temeljne organizacije združenega dela" (TOZD), v oblastvenih središčih občin, republik in Zveze pa prek nekih "delegacij" iz tisoč in ene TOZD. Za korporatvno integracijo in ravnotežje pa naj bi poskrbeli preurejeni organizaciji Gospodarske zbornice in sindikatov.
Tako se zdaj partijski ideologi in propagandisti ukvarjajo s slikanjem teh korporativnih piramid, ki naj bi kot nove Potemkinove kulise prikrivale resnično stanje stvari. (Manjka samo še, da bi pridobili kakega "cerkvenega" sociologa, ki bi proglasil, da je ta papirnati ultra-korporativizem v duhu Pijeve okrožnice "Quad-ragesmi anno".)
Bolj važno je, kaj bo za temi "samoupravnimi" kulisami. Ali bo ohranjeno konfederalno jedro predlanskih ustavnih sprememb? Ali bo še naprej diktiral Izvršni biro predsedstva Jugo-partije ali pa bodo vladali Izvršni sveti republiških skupščin in Izvršni syet Zbora nardov na osnovi medrepubliških sporazumevanj v zveznem merilu? Ali bo tokrat izvedena odlagana gospodarska reforma? Ali bodo pravočasno rešili družinske kmetije, ki so za gorato obmejno Slovenijo življenjskega pomena? Ali bo poleg te nujne prioritete Slovenija kot del dolgoročnega programa svojega razvoja končno uvedla splošno demografsko politiko resnega družinskega varstva in skrbstva? Ali bo Slovenija pripravljena na nove nevarnosti, ki jih utegne sprožiti dokončni odhod Tita? To so poglavitna vprašanja, ki sedaj čakajo na odgovor.
Obisk Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič in Slovenske Folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane je bil velik slovenski kulturni dogodek. Imeli smo že razne goste iz Slovenije kakor Slakov in Henčkov ansembel, toda slovenskih akademikova še nismo imeli.
V nedeljo, 4. februarja,, so nastopili v lepi Orchestra Hali na Michigan Avenue. Dvorana je bila kar lepo zasedene. Avtobus za avtobusom je prihajal iz raznih delov okolice Chicaga: Milwau-kee, Sheiboygan, Joliet, Cicero itd. Tudi iz našega slovenskega centra so odpeljali kar trije pol ni busi. Kje so se le vzeli, se je marsikdo vprašal, ko je gledal po lepo zasedeni dvorani.
Akademski pevski zbor Tone Tomšič — 20 fantov in 20 deklet je predstavil pod vodstvom dirigenta Marka Muniha. Navdušen aplavz. Zaorila je slovenska pesem. Zapeli so 15 slovenskih pesmi in eno iz Medjimurja. Dodali so še koroško N'mav čiez izaro. Vžgala je Prešernova zdravica: Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je, sinov slovenske matere. Za konec so še zapeli tri srbske pesmi. Tudi Srbov je bilo lepo število navzočih. Vmes so pa nastopali plesalci Folklorne skupine France Marolt v krasnih pokrajinskih narodnih nošaj. Prikazali so gorenjske plese, belokranjske,
prekmurske, rezijanske in primorske plese. Dodali so če bu-njeoske in makedonske. Kar uživali smo. To je sveža pristna slovenska mladost, zanos in ljubezen do slovenske pesmi in narodne folklore! Ce pomislimo, da so ti fantje in dekleta morali poleg učenja na univerzi žrtvovati še lepo število ur za vaje, moramo reči, da je to velik idealizem, kateremu moramo dati čast in priznanje. Ta mladina, ki nastopa po svetu in prikazuje slovensko narodno bogastvo v pesmi in folklori, je idealna, zelo idealna.
Veselilo nas je, da smo ob tej
• Prva letošnja številka revije Canadian Consumer, ki je glasilo organizacije potrošnikov v Kanadi, objavlja članek, v katerem naglaša, da je v interpsu Kanade, da se kar se da kmalu pripravi na sprejem decimalnega sestava ter dokazuje s primeri, da je decimalni sestav mnogo enostavnejši od sedanjega.
ke. Pri izbiri namreč ne pridejo v zadrego, ker imajo stalno obširen in bogat repertoar.
Mešani pevski zbor se je predstavil v 40 pevkami in pevci. Interpretirali so le slovenske pesmi in nekaj pesmi s slo-
vanskega juga. Med slovenski-priliki videli lepo število sloven- mi narodnimi — bile so predstavljene skoraj vse slovenske
skih duhovnikov iz Lemonta in od drugod, tudi slovenske sestre iz Mount Asisseja so bile, prav tako naše od Sv. Štefana. Tudi zastopstva hrvaških duhovnikov smo videli in hrvatske šolske sestre.
Hvaležni moramo biti tudi podružnici Slovenske ženske Zveze št. 2, ki je sponzorirala to prireditev, zlasti glavni tajnici SZZ ge. Faniki Humar, na ketere ramenih je ležala vsa odgovornost.
Naj živi slovenska pesem tudi v bodoče! Naj jo ohranja ta mladi rod v srcu prelepe matere Slovenije še nadalje. Po tej mladini je svet spoznal, da je na svetu majhen, toda visoko kulturen narod — slovenski narod. Hvala Vam, drugai akademiki za to veliko in uspešno poslanstvo.
Mirko Geratič
akademski pevski zbor in akademska folklorna skupina so gostovali v torontu
Akademski pevski zbor Tone Tomšič in Akademska folklorna skupina France Marolt iz Ljubljane sta se predstavila toront-čanom v dvorani hotela Four Season Hotel v nedeljo 25. marca 1973. Po dvomesečni turneji in mnogih nastopih v Združeni državah je bil ta nastop edini v Kanadai. Nastop v Torontu, kot moremo razbrati iz njihove priložnostne brošure, niti ni bil predviden; vsaj tak-1 rat ne, ko je bila brošura tiskana.
Čeprav je bil koncert napovedan za 7. uro zvečer, so veliko spodnjo hotelsko dvorano odprli šele po sedmi uri. Ljudje, ki so vedeli za točnost, s kakršno ti skupini začenjata svoje programe, so se mučno dren-jali in čakali na ofkih hodnikih, j Koncert so torej začeli z zamudo in delno nevoljo občinstva, kar je razumljivo. Udele-
ženci — pretežno slovenska publika — so napolnili dvorano, ki je zmožna sprejeti nad 2000 oseb. Zaradi zamude v začetku in večkratnih vmesnih odmorov se je prireditev zavlekla do 10 zvečer.
Mešani akademksi zbor je nastopil pod taktirko Marka Muniha; vodi ga od leta 1965. Ko-reograf folklorne skupine je bil Mirko Ramovš; vodi jo že deset let. Skupini že od nastanka vodijo profesionalni ljudje. Zato od takega zbora veliko pričakujemo in v pričakovanju tudi to pot nismo bili razočarani. Po osemurni vožnji iz Pitsburga, Pa., so nastopajoči izvajali program brez "znakov Utrujenosti. Kaj takega je zmožna le mladina. Program sta skupinj prilagodili torontske-mu občinstvi^; tudi v Ameriki so ga spreminjali ozirajoč se na želje in zainstresiranost publi-
pokrajine — in umetnimi pesmimi so bile: Nmav čez izaro. Poj dam v Rute, Svet'ga Vida zvon; Lipa (D. Jenko). Zdravica (Prešeren, St. Premrl), Polka je ukazana (U. Vrabec), Nocoj pa, oh nocoj (Fr. Venturini), Teče mi vodica (Fr. Marolt), Vsi so venci bejli (Fr. Marolt), Rasti, rasti rožmarin (E. Ada-rič), Oj Triglav, moj dom (J. Aljaž), Nekatere od teh so izvajali v moderni, za naše tradicio-najnosti navajeno uho nekoliko nenavadni priredbi. Z. ritmom in dinamiko so bili precej prosti, kar je seveda zadeva njihovega učitelja in dirigenta. Ada-demski pevski zbor je nedvomno eden izvrstnih in zelo popolnih zborovskih formacij te verste. Kvaliteto so mu omogočili skrbna izbira pri rekru-taciji članov, red in disciplina. Zbor je otrok enega največjih slovenskih zborovskih genijev, Frnaceta Marolta, in je že pred zadnjo vojno veljal za najboljši zbor v Sloveniji. Marko Munih je vreden Maroltov naslednik in bister zborovodja. Njegova bistrovidnost in tenkočutnost sta posebno zaznatni pri interpretaciji narodne pesmi.
Plesalke in plesalci Folklorne skupine FM žanjejo v mednarodnem svetu pravično hvalo in priznanje. Tudi njim se pozna, da jih vodijo umetnkii profesionalci: Tončka Marolt in Mirko Ramovš. V Torontu so kazali Belokranjske, Rezijanske, Gorenjske in Bunjevske plese (Hrvaška). Plešočo skupino spremljajo ob strani stoječi 3 ali 4 inštrumentalisti. Poleg solidno interpretirane ljudske glasbe smo občudovali govorico in preproščino ljudskih plesov te,r gibanje plesalcev, ki so se vrteli kakor žive lutke brez težnosti.
- PIKA.
ONTARIO
PIOVINCE OF 8PP0RTUNITT
Government Information
From The Ministry of Treasury, Economics and Intergovernmental Affairs and the Ministry of Revenue
OBVESTILO O DAVČNIH OLAJŠAVAH — TAX CREDIT NOTICE
KAKO ZAPROSITE ZA DAVČNO ZNIŽANJE PO ONTA-RIJSKEM NOVEM ZAKONU O NEPREMIČNINAH IN NJEGOVIH DAVČNIH OLAJŠAVAH.
Nov program Ontarijske vlade daje davčne olajšave večini prebivalcev Province, ki posedujejo ali imajo v najemu hišo, stanovanje ali celo samo sobo. Važno je, da vsakdo ve, kako si zagotoviti te nove nepremičninske davčne olajšave ("Ontario Property Tax Credit Plan") Formular za to nepremičninsko davčno olajšavo violiča-ste barve je pridejan vašemu federalnemu obdavčevalne-mu zavoju formularjev, ki ga večina ljudi prejme avtomatično. Ce še nimate vašega zavoja, si ga pojdite iskat v vaš lokalni poštni urad. Važno je—da zahtevate vašo nepremičninsko davčno olaj-šna na violičastem formular-ju. Ce nimate obdavčenih dohodkov, preprosto izpišite vaša davčni olajševalni formular in informacijska vprašanja na straneh 1, 2 in 4 federalnega obdavčevalnega formularja.
Družine z nizkimi donodki, upojenci kmetje in najemniki sob imajo najboljšo dobrino od novega načina in bodo lahko celo dobili ček za davčno znižanje čeprav ti ne plačajo nobenega davka. Nov "Ontario Property Tax Credit Plan" je izboljšanje v primeru nepremičninskega davčnega povračila, ki je bil v veljavi v zadnjih štirih letih. Po prejšnjem načinu so lastniki hiš sprejeli
znižanje občinskih davkov, . najemniki pa so dobila povračilo od lastinkov hiš. Nov plan nudi večjo in bolj pravilno razdelitev povračil ter zvišanje plačil tistim prebivalcem Ontaria, ki jim to pripada in imajo največje potrebe za davčna znižanja. Ontarijske nepremičninske dačne olajšave predstavljajo prvi korak v smer zmernejšega dodeljevanja in sprejemanja po federalno-pokra-jinski in občinski davčni zgradbi.
Za večino ljudi so vse potrebne informacije za pravilno izračunavanje Ontarijske nepremičninske davčne olajšave tiskane na formular ju violetne barve. Naslednja vprašanja in odgovori so na razpolago z večjo jasnost. KDO LAHKO ISTE ZAHTEVA?
Prebivalec Ontaria na 31. dec. 1972, ki je plačal nepremičninski davek ali najemnino za ("principal residen-ce") glavno stanovanje v Ontario med letom 1972, lahko zahteva davčno olajavo. KAJ JE "PRINCIPAL RESIDENCE"? Kot definira violičasti formular v podrobnostih, vsaka stanovanjska enota, pose-dovana ali najeta po kaki osebi ali njegovem zakonskem drugu, ja lahko klasi-ficiran kot "principal resi-dence". Zahtevo za olajšavo lahko napravite samo za eno prebivališče v katerem koli času. Na primer, vi ne morete postaviti zahteve za oboje, za stanovanjsko hišo in poletno hišico ob istem času.
KAJ SE ZGODI, CE SEM SE PRESELIL V LETU 1972? Zahtevate lahko davčno olajšavo za vsako "glavno stanovanje" v Ontario prebivano za čas določene dobe leta. KDO NAJ ZAHTEVA OLAJŠAVO, MOZVALI ŽENA?
Ce živita mož in žena v istem gospodinjstvu ("glavno stanovanje"), tisti ki ima višjo stopnjo obdavčevalnega dohodka MORA prijaviji zahtevo za olajšavo če sta ob-davčevalna dohodka enaka, ali če nobeden nima dokod-kov podvrženih davku, je vse eno kdo prijavi; oba pa ne moreta.
ALI LAHKO DIJAKI
zahtevajo?
Dijaki stari 21. let aH več, lahko prijavijo zahtevo za
olajšavo, oziroma povračilo davkov in je vseeno, če žive doma ali ne. Dijaki pod 21. letom starosti lahko napravijo zahtevo za olajšavo za dobo, ko so živeli z doma čeprav so prijavljeni kot odvisni člani družine v pogledu obdavčenja, dijaki, ki žive v stanovanjih "colle-gev" in univerz, ali šole za zaščitne sestre, lahko zahteva $25.— kot stanovanjski ibdatek za dotično leto. Dodatno, najemnino plačano med letom za "glavno stano-vanjo" izven "kampusa", lako tudi zaračunate v svoti za izračunavanje zahteve za davčno olajšavo.
KOLIKO LJUDI LAHKO POSTAVI ZAHTEVO ZA ISTO NEPREMIČNINO? V glavnem, vsako "glavno stanovanje" more imeti samo enega glavnega davkoplačevalca, ki lahko postavi zahtevo za davčni povratek -olajšavo. Dve izjemi sta samo ti, podnajemniki in tisti, ki skupno uporabljajo isto stanovanje (sostanovalci).
KOLIKO LAHKO PRIJAVI PODNAJEMNIK ("BOARDER")? Samo delno vsoto njegovega plačila, ki je za najemnino. Plačila za hrano ali souporabo pralnih naprav nemore vključiti.
KAJ NAJ STORIM CE STANUJEMO SKUPNO ("PEOPLE SHARING ACCOMMODATION") ? Dve ali več neporočenih ljudi, ki najamejo ali posedujejo isto "glavno stanovanje" imajo dve izbiri:
a)	Določijo lahko eno osebo, kot glavni davkoplačevalec, ki potem postavi zahtevo
za vso olajšavo, ali pa.
b)	Vsi lahko postavijo zahtevo kot — glavni davkoplačevalec ter si razdele davčno svoto ali najemnino v kakršnikoli obliki hočejo. Skupna vsota najemnine ali nepremičninskih davkov, ki
jo zahtevajo za olajšavo, ne sme presegati višine najemnine ali višine plačanih davkov. Dodatno-in to je važno-vsaka oseba mora pokazati skupno postavljeno zahtevo za olajšavo ter listo z imeti in naslovi vseh drugih, ki postavljajo zahtevo po olajšavi, na drugi strani violi-častega formularja. KAJ PA LJUDJE, KI ŽIVE V JAVNIH STANOVANJIH ("PUBLIC HOUSING")?
Izvoljivi prebivalci Ontaria, ki prebivajo v javnih stanovanjih, lahko zahtevajo davčno olajšavo na normalni način za najemnino plačano med 1972. letom.
KAJ PA STARI LJUDJE? Ti, ki imajo svoja lastna stanovanja lahko napravijo prijave na isti način, kot drugi prebivalci. Tisti pa; ki žive v domovih za stare, "rest homes", "nursing ho-mes" in v domovih, kje nudijo posebno postrežbo ter v domovih dobrodelnih ustanov, ki plačajo nepremičninske davke, lahko prijavijo svoje zahteve za davčni kredit ("tax credit"), za najemnino, ki so jo res plačali.
KAKO IZRAČUNAM ZAHTEVO ZA DAVČNO OLAJŠAVO ("Tax Credit")? Obdrazec za izračunavanje Ontarijskega nepremičninskega davčnega olajšanja (tax credit) je prdprost: $90.— plus 10% za STROŠKE POSESTI V 1972. ("oc-cupancy cost") minus 1% obdavčevavskega zaslužka v 1972 (do višine $250.—) Lastniki domov — "OCCU-PANCY COST" je vsota, ki ste ja plačali kot nepremičninski davek ("property taxes") do 31. decembra za hišo v kateri stanujete in je pripoznana kot "glavno stanovanje".
Najemniki ("renters") — "OCCUPANCY COST" je 20% rente, ki ste jo plačali v letu 1972. za "glavno stanovanje".
Za osebe, ki so plačale manj kot $90.— nepremičninskega davka ali $450.— za najemnino v letu 1972. je vaša zahteva za davčno olajšavo enaka "OCCUPAN-CY COST" minus 1% ob-davčevalnih dohodkov. KATERI NEPREMIČNINSKI DAVKI SO IZVOLJIVI ("eligible")? Zahteve lahko postavite samo za davke iz leta 1972. za občinske in šolske zadeve in lokalne izboljševalne izdatke, ki so bili plačani v 1972.
ZA OSTALA NAVODILA STOPITE V STIK Z VAŠIM KRAJEVNIM DAVČNIM URADOM (Preglejte zadnjo stran vaše "vodilne" knjižice, ki je pri-dejano vašim papirjem za prijavo davkov za naslove in telefonske številke). The Hon. William G. Daviš Premier of Ontario
Uredništvo je sprejelo vrsto pisem, ki se nanašajo na prispevke v prejšnjih številkah SD. Dopise objavljamo, da se slišijo tudi druga mnenja, prepuščamo pa odgovornost za vsebino in za slovenščino piscem.
Uredništvo
Toronto, dne 10. januarja 1973
V dec. 1972 šte objavili dva zanimiva doprinosa prvi od g. Lojzeta ILIJA "Yugoslaviam mu-tandam csse". Članek vsebuje kopico treznih in logičnih misli, zbodla me je samo pripomba, češ, da je Tito državnik mednarodnega formata, za katerega se vsi pulijo in mu ni za želeti druzega kot dobrega zdravja in dolgega življenja.
Se ni tako daleč čas, ko so se vsi vlekli za Hitlerja. Celo Englcži in Francozi so mu skušali ustreči v vsem, dokler je šlo. Zgodovina pa danes že brez najmanjšega dvoma pove, da je bil to eden najbolj krvoločnih diktatorjev, ne pa državnik mednarodnega formata. Nemcu in Austrijcu napraviš največjo uslugo, ako o Hitlerju in nacizmu nc govoriš, pri tem p ani za pozabiti, da je imel Hitler z Nemči še preveč dobre namere na škodo drugih narodov, tudi je svojih rojakov dal sorazmerno malo pobiti. Nemško ekonomijo je sicer samo na videz vendar za preprostega državljana kar lepo postavil na noge!
Ako primerjamo Tita z Hit-lerjom je na dlani, da je Tito bolj e.vtrcmen diktator, ker pač komunizem hoče celega človeka. Med vojno je revolucijo izvedel na tak nespreten način, da je bilo v glavnem po njegovi zaslugi pobito miljon in več rojakov in po vojni je dal sto-tisoče političnih nasprotnikov, ko je že imel zmago, tudi notranjo, v rokah! Dolga leta je spretno manevriral med zapa-dom in Stalinom, vendar to je bila edina možna in logična pot. Ako Broz živi še dolgo se pač samo odlaša, ali pa niti ne. Nastal bo moment, ko sc bo treba sprijeti z starnostjo; ni izključeno da bo ta moment prišel ob zelo neugodnem trenutku. Vsekakor pot KP je jasno začrtana, ob prvi resni interni težavi nazaj k Moskvi, če bo šlo prav za nohte celo s pomočje sovjetskih divizij. Druge varijante za partijo ne more biti, pa naj jo vodi Tito ali kdo drugi.
Drugi članek, odnosno dva, ki sta me neprijetno dirnila sta od g. Geratiča, ki nam je bil vedno poznan kot nepopustljiv pristaš Svobodne Slovenije. To pot pa izraža dobrodošlico Akademskemu Pevskemu zboru, ki naj bi prišel 4. feb. 73. v Chicago. Kot je znano vse take kulturne grupacije prihajajo med emigracijo pod manjšim ali večjim vplivom Izseljenske Matice v Ljubljani, ki je do danes vedno pokazala v odnosih do nas izseljencev skrajno partijsko stališče. Njene publikacije Rodna Gruda in Izseljenski koledar omenjajo izključno samo politično njim naklonjeno ali vsaj neutralno emigracijo. Položaj že postaja smešen, ker končno poročati samo o enem delu emigracije je težko. Poročati o Argentini bi *cz membe 10 slovenskih domov je precejšen nesmisel. Poročati o Kanadi brez obeh Slovenskih župnij, okrog katerih se vrti tudi slov. družabno življenje in še naprej, ne omeniti obeh posojilnic v Toronto, ki imata že skoraj n 5 milijonov vlog, je otročje.
Nihšče nima nič proti ob-skom kulturnih organizacij iz domovine. Kar je narobe je to, da se poskuša s pomočjo teh grup vsiliti n. pr. Jugoslavan-ske in celo slovenske zastave z rdečo zvezdo itd. CIan Hen-j čkove skupine je v Clevelandu | izjavil, da mu je bilo rečeno naj Matici v Ljubljani naj pazijo, I da ne bodo natsopali v dvoranah, kjer je izobešena slovenska zastava brez zvezde, ki jo poznamo in častimo če sto in več let. Henčkova grupa je poskusila odstraniti tako zastavo
PONUJA POMOČ SKUPINAM LJUDI, KI ŽELIJO
deliti njihovo kulturno dediščino z drugimi skupaj delati za zboljšanje ugleda življenja prisostvovati pri varovanju osebnih pravic in svobode pomagati da se ohranijo in razvijajo kulture rojakov raznega porekla
srečati druge mlade Kanadčane v raznih predelih dežele.
To so nekateri cilji programov Državljanskega Urada, ki tudi spodbuja ljudi da postanejo državljani.
Iskušeni uradniki v pokrajinskih uradih ministrstva, ki se nahajajo se 18 mestih, so na., vašo razpolago za nasvete m pomoč. Stopite z njimi v stik, ali pa pišite na: Information Services, Department of the Secretarv on State, 66 Slater Street, Ottawa, Ontario, KI A 0M5.
secbetary of state offices
NEVVFOUNDLAND
Sir Humphrey Gilbert Bldg., 6th Floor, P. O. Box 5368, Duckvvorth Street ST. JOHN'S
NOVA SCOTIA
Ralston Bldg., 6th Floor 1557 Hollis 1IALIFAX
(709) 722-G181
(002) 426-2118
NEVV BIIUNSVVICK
Terminal Plaza Bldg., 4th Floor
1222 Main Street	(50G) 858-2028
MONCTON
PRINCE EDVVARD ISLAND (sec above.)
QUEBEC
1141, Route de l'Eglise 5e etage
Stc-Foy G1V 3VV5 QUEBEC
P. 0. Box 335 550 Bonaventure Room 205A TROIS-RIVIERES
QfiUBEC ,
1080 Beaver Hali Hil Room 2101 MONTERAL
130 Slater Street, Room 1129, Ottawa, Ontario HULL
1'. O. Box 395, Room 3,
243 Murdock Street Noranda
ROUYN-NORANDA
(514) 283 5689
ONTARIO
Postian Building, Second Floor, 395 Dundas Street LONDON
(409) 679-4335
(613) 996-5977
(819) 762-4;j12
Federal Bldg., Room 213, 33 Court South, Postal Station "P" THUNDER BAY
MANITOBA
401 Federal Bldg.; 269 Main Street VVINNIPEG
(807) 345-1451
(204) 985-3601
ON
T ARI O
130 Slater Street, Room 1129 OTTAVVA
(613) 996-5977
SASKATCHEVVAN
1867 Hamilton, lOth Floor REGINA
(306) 525-6155
(118) 694-3831
(819) 375-4816
Trust Royal Building, Room 500,
25 VVellington St. North (819) 565-4772 SHERBROOKE
55 St. Clair Avenue, E.
Room 313	(416) 966-6554
TORONTO
Suite 504,
150 Main Street West (416) 523-2355 HAMILTON
Federal Building, Room 346,
19 Lisgar Street South (705) 673-1121
SUDBURY
ALBERTA
Sir Alexander McKenzie Bldg., Room 428,
9828 - 104 Avenue (403) 425-6830 EDMONTON
NORTH VVEST TERRITORIES (same as Vancouver, B. C. address)
BRITISil COLUMBIA
Suite 201,
1271 Ilovve Street
VANCOUVER
(604) 544-375-5
1+
Secrelary of State
Secrelariat (TEtat
v Clevelandu. Izrekati dobrodošlico takim in podobnim gru-pan je, milo rečeno, silno tvegana stvar. Akademski pevski zbor nosi med drugim ime pok. tajnika SKP TONETA TOMŠIČA, ki je imel odločilno besedo pri prvih umorih politične narave v okupirani Ljubljani. To ime vsaj nekaterim od nas vzbuja grenke spomine. Tisti, ki hodijo domov, imajo možnost se udeležiti izseljeniškega piknika, ki ga Matica organizira v Škofji Loki. Ne vem, ako so pri Matici toliko primitivni ali naivni ali brez vsakega takta. Škofja Loka, Teharje, — St. Vid-so vendar zapisani s krvjo v slovenski še nedavni preteklosti. Prirejati slovesnost v Škofje Loškem gradu, kjer so mUčeniško umirali Slovenski fantje, je neprimerno in spada v najbolj temačno dobo slovenskega stalinizma, ne pa v leto 1970.	. :
Članek "Javno vprašanjo"':
, vedno bom trdil, da ni primerno mešati slovensko narodno nošo z rdečo zvezdo. Noša je last celega naroda, pridobljena tekom stoletij, rdeča zvezda pa je last partije. Podpisanega bo to vedno motilo, prepovedati se to ne da, še posebno ne v USA ali Kanadi, pač stvar okusa, kulturne omikanosti in takta.
Peter Urbane
ŠE ENO PISMO....
Rdeča zvezda na zastavi je le začasno, dokler je komunizem na oblasti—in potem se bode tudi tam odstranila iz nje.... čeprav danes občudovalno vpliva na ljudi, kjer živijo pod njo...
.... Kakšna razlika je med ljubljanskim in elevelandskim ra-dio-m?
Ljubljanski je opustil branje "DUHOVNA MISEL in EVAN-gelij" ze leta 1945. dočim cle-velandski Sc nadaljuje. ..
Iz mnogih virov od doma je razvidno, da si ljudje želijo verske, osebne in zasebne svobode ter tudi vsi ne drevijo v trenutno brezbrižnost, ki jim jo nudi komunizem s pomočjo tujega kapitala. Veliko ljudi tam nima naročenega Dela in ga ne bere; dočim ga tukaj mnogim pošta dostavlja na dom ali pa ga dobivajo kod kom. propagando.....
Veliko večina skrajnežev, ko se vrnejo iz obiska v domovini, pripisujejo vse tamkajše gospodarsko zboljšanje Titovemu režimu in nič ne pomislijo, da ja čas obogatel ves svet. Tudi tam imajo automobile, hladii-nike, poljedelske stroje, radio, televizne itd, kjer je bilo vse to verjetno prinešeno ali zasluženo v Ameriki, Nemčiji in drugod ... Domači standard je gotovo manjši od ameriškega, čeprav pravijo: TAM JE BOLJŠE, KAKOR TUKAJ....
Louis Zajec
ŠE IZ ENEGA PISMA UREDNIKU!
...ENA OD ARABSKIH MODROSTI PRAVI TUDI TOLE: PREDNO SI IZGOVORIL BESEDO, SI TI NJEN GOSPODAR, POTEM PA JE ONA TVOJ GOSPODAR!
Vse ostalo pa, kar je navedeno v drugem delu mojega članka v časopisu Ameriška Domovina z dne 6. novembra lanskega leta in kar se je dogajalo na odru SND. v Clevelandu, so resnična, a na žalst sramotna, dejanja glede odstranitve slovenske narodne zastave; gledano seveda skozi politične komunistične perspektive . . .
• Svetovno priznani deški pevski zbor St. MichaeFs Choir iz Toronta je gostoval v vzhodni Kanadi. Pevska tura je obsegala St. John's, Corner Brook, Sydney, Antigonish, Truro in Charlotte-town. Med pevci sta tudi dva Slovenca: Blago Cekuta in Janez
Kolenko.
•	Kanado sta nedavno obiskala
predsednik Mednarodne zadružne zveze M. Bonow ter ravnatelj S.K. Sazena. Udeležila sta se večih zadružnih zborovanj ter se sestala z zadružnimi voditelji v večjih središčih angleške in francoske veje. Z zunanjim ministrom Sharpom sta razpravljala o kanadski vladni
podpori raznih zadružnih programov v deželah razvoja.
•	Avtna nesreča slov. frančiškanov. Na pepelnično sredo sta se na Turnpike cesti v Ohio ponesrečila pri vožnju Rev. Jerom
Sedlak, župnik v fari Sv. Jurija v Južni Chicagi. Njegov spremljevalec Fr. Antonin Šega je bil ubit. Župnik je težko ranjen v bolnišnici blizu To-leda. Fr. Antonina poznajo mnogi stari slov. naseljenci kot zastopnika Ave Maria. Bil je star 80 let. Naj v miru počiva! Župniku Jeromu Sedlaku pa želimo okravanja.
• Založba Slavic Press v
Londonu, Anglija, je izdala razprave VViihelma Heiligerja "Nostalgie bei Ivan Cankar". Razprava je disertacija, ki jo je Heiliger (nemško-slovenskega rodu iz Kolna) predložil univerzi v Gradcu. Heiliger je tudi prevajalec literarnih del iz slovenščine v nemščino in iz nemščine v slovenščino.
TITO IN NOBELOVA MIROVNA NAGRADA
Sovjetska zveza je 15. marca dala v javnost, da podpira jugoslovanskega predsednika TITA za kandidata Nobelove mirovne nagrade. Poročilo Tass-agencije pravi, da je Sovjetski odbor za mir poslal tozadevno pismo na Nobelov odbor v Oslu. Iz poročila se vidi, da odborov predsednik Nikolai Tik-honov pravi, da bo podelitev Nobelove Mirovne "nagrade Titu svetovno mnenje sprejelo z zadovoljstvom. **"<■'- ,