Nevin. prU»9* Leto XXVII. Cena številki 1 Dinar. 8. januara 1931. Številka 1, "Tisk Prekmurske TIskarne. Za t.sUa.no odgovoren hahn izidor » m. Soboti MARIJIN LIST NEVTEPENO POPRIJETA DEVICA MARIJA. - Pobožen mesečen list. Vrejuje ga z dovoljenjom cerkvene oblasti: Klekl Jo žef, vp. pleb. v Črensovcih. Slovenska Krajina. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašeni? verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja leta 1904. dec. 8., gda je te list, kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani. Cena Marijinoga lista je : I. V državi na skupni naslov 10 Din. i 2 Din. poštnine za kalendar, skupno 12 Din, na leto. Na skupni naslov more hoditi najmenje lo komadov. Za teh 12 Din. dobijo naročniki Marijin list i kalendar Srca (ezušovoga z prilogov »Priprava na srečno smrt." Na posamezni naslov je cena Marijinoga lista v državi 15 Din. na leto. Za to naročnino dobijo naročniki z Marijinim listom kalendar Srca Jezušovoga i prilogo »Priprava na srečno smrt" poštnine prosto. Naročnina se mora poslati do konca januara v celoti naprej ali mesečno naprej. Jako veliko dobroto nam pa skažejo naročniki, če plačajo naprej keliko le morejo Smejo pa naročnino plačiivati na mesece, to je vsaki mesec naprej en dinar. II. Za vse države Evrope 25 Din na leto. Za to ceno dobijo naročniki z Marijinim listom kalendar Srca Jezušovoga i prilogo „Priprava na srečno smrt" poštnine prosto. Plačati se pa mora Marijin list do konca januara ali mesečno naprej po dva dinara, zadnji mesec tri dinare. Cena Marijinoga Usta za države Evrope z Novinami vred je 100 Din. na leto. Naročnina se more do konca januara naprej plačati ali pa 8 50 Din. vsaki mesec naprej. Kalendar i priloga sta brezplačna i poštnine prosta. III. Za države zvfln Evrope, kak v Ameriko, Australijo itd. je naročnina na leto 40 D. Za to ceno dobijo naročniki Marijinoga lista tudi kalendar Srca Jezušovoga i prilogo »Priprava na srečno smrt" poštnine prosto. Ta naročnina se mora do konca januara naprej plačati. Ki ma z Marijinim listom naročene tudi Novine, plača za oboje na leto dva dolara ali 112 Din. v državaj zvun Evrope. Ta naročnina se mora do konca januara naprej plačati. Kalendar i priloga sta brezplačna i poštnine prosta. Za naročnike M. Lista se služi letno več jezer sv, meš v Linzi v »Seraphinskom društvi" i vsaki tjeden edna sv. meša doma. Te sv. meše se služijo za žive i pokojne naročnike i za vse njihove namene. V vredništvl M Lista v,Črensovcih se dobijo kupiti: 1. Živlenje sv. Martini pušpeka za 1 Din 75 par; 2. Živlenje sv. Jezušekove Trezike po 5 Din; 3. Molitvena knjiga »Hodi k oltarskomi Svestvi" v celo platno vezana z rdečov obrezov 12 Din, 4. skrivnosti sv. rožnoga venca po 2 Din 50 par 15 falatov i 5. knižica: »Priprava za srečno smrt" 2 50 Din. Dari. Na sirotišnico »Dom sv. Frančiška v Črensovcih" so daruvali v dinaraj sledeči: Marič Alojzij uradnik M. Sobota 50, Sobočan Matjaš i Horvat Kalman Žižki, nabrala na gostuvanji pri Kralj Martini 43-50, Sobočan Matjaš i Curič Vinci nabrala nav gostuvanji na Kamenščaki pri Žižek Martini 30, N. Lipovci 10, Sobočan Štefan i Stanko Martin nabrala v Trnji 76, Tratnjek Ana, Renkovci 10, Markoja Marija Renkovci 10, N. Beltinci 10, Antolin Jožef, Odranci v zahvalo za srečno odajo 20, Kreslin Martin, G. Bistrica 10, Kociper Marija G. Bistrica 10, Marija Škerbinc Maribor, mesečna rata za črep 27, Tkalec Marija Trnje 10, Hanc Treza, Trnje 10, Hozjan Marko Črensovci 20, Omar Lujza Rankovci 40, Prša Jožef M. Po-Iana 30, Keržonka Štefan Vuča Gomila 10, Fras Ferdinand Bakovci, 117.62, X. Y. Martjanci 900, Hozjan Jožef, Črna Mlaka 10, Kovačič Helena Krog 50, Kolenc Jožefa familija, Gomilica 20, Balažic Ana D. Bistrica, naj se počasti sv. Anton 10, Balažic Ana, D. B. prosi za pokojnoga moža, hčer Mfiše 10, Vučko Martina žena D. Bistrica, naj se počastijo 5 rane Jezusove a pok- očo 5, ista, naj po sv. Antoni dobi blagoslov pri živini 5, Kolenko [J*?nl starišina na gostuvanji pri Bežek Štefani na G. Bistrici nabrao 22, %}jn Štefan V. Polana v zahvalo, ka stvar ostala 10, Magdič Ivan Trnje, ' H se hiša po sv. Frančiški reši nesreče 20, Horvat Jožef mlekarnar M. Sobota 60, Plej Jožefa arenda 450, Gomboc Kata Borejci 40, N pomagaj druge siromaške, a pobožne dečke, naj se ti navilo'za to najvekšo čast sveta! Če pa ne moreš ni prvo, ni Kggo včiniti, mi lehko pomagaš tak, ka moliš, se trapiš z do-Oljenjom tvojega diihovncga voditela v te namen, da dobim zadosta duhovnikov i ka ti bodejo puni tistoga diiha kakšega je mela moja mamika! I da, kak sem ti zgoraj pravo, „,1 je najljiblenejša sveta čistost, zdrfiži svoje dare s svetov čis-j0stjov. Živi poleg svojega stana čisto, če pa moreš, pa tudi deviško, če si naime samska. Neje vsaki pozvani v zakonski stan. Vnoge sem pozvao v samski stan, ka bi mi bile rožice kak mi je bila moja mamika i bi mi z svojim sladkim dišecom veselje delale. Keliki ne bi nosili tak strašnoga zakonskoga jarma, če bi me bogalil Keliko žen ne bi melo pekla na zemli v svojem pijanom moži, keliko možov ne bi melo v zeni šatana, šteri njemi nikdar ne da mirii, če bi me bogali pa bi šli ta, kama sem je zvolo, če bi ostali deviški i bi mi služili pri oltari I Dušica moja, ne vzemi te moje reči tak, kak da bi ti jaz kaj v oči metao. Jaz te samo včim; ti pa bodi moja verna vučenica i navči se na eden ali drugi način dati mi živlenje v Oltarskom Svesivi. DUiica Jezuš me z nebe zove: „Tolaži mi bože srce, Spravi me na oltar, V boži dar i pehar, Mešniki vu roke Da rešim vse ovce". Toj želi se odzovem Bodem skrbo noč i den Za vnoge mešnike, Ki Jezuš v njih žive, Marijino Srce Ki v njih noč-den raste. ena Agela Folinjska, dovica, tretjerednica reda svetoga Frančiška Assiškoga. Vmrla leta 1309. jan. 4. v Folignl. Njeni spovednik O. Arnald, frančiškan je izdao od nje sestavljeno v šteroj svetica etak piše- „Nekoč sem bila v molitvi zameknjena. je dober Bog gučao jako lubeznivo i prijazno. I gda sem gorpo-la, sem vidila Boga, ki je z menov gučao. Me pitaš ka sem vidila ? Odgovorim ti: jaz sem gledala. Jaz samo morem povedati, da sem gledala neko popolnost i svetlobo, štera tak prehodila, da toga popisati ne sem mogoča i toga niti razložiti rem. Jaz sem nekaj gledala, pa to li ne je melo tela. Tak je bilo, v nebi, gledala sem lepoto, od štere samo teliko morem povedati: jaz sem to najlepšo Lepoto gledala, štera vse dobrote ma v sebi. svetniki so stali okoli toga Čiidnoga Veličanstva i je zvišavali. Bog mi je pravo: Jiiblena, sladka hčerka 1 Vsi nebeški svet« goreče liibijo; ravnotak moja mati, Ednok boš ž njimi zdruzena." i no mi je vse to povedao, se mi je vidilo le malo, ka je od mate svetnikov govoro: nateliko sem se njemi veselila. Sladkost, ki se j ga v mene levala, je bila tak velika, da sem angelov i svetnikov i diti ne štela. Vidila sem najmre, da vsa dobrota i lepota svetnikov ji Ia od njega i v njem mela svojo vretino i ka je on jedina dobroti bina vsake lepote. Jaz sem se nateliko raduvala njegovo j lepoti, goga stvorjenja nesem mogla gledati. Sv. DrQžlna: Jezuš, Marija, Jožef. Ovčica poleg Jezušeka moreš biti ti diišica. Liibiti ga moreš ! Vse tvoje njegovo more biti! vo mi je pa: »Jaz te neizmerno rad mam. Ali ne kažem ti te lii-in skrivam jo pred tebov. Moja diiša njemi je na to odgovorila: J[ maš tak veliko lukezen do mene i zakaj se mi tak jako vese-setn pa jaz tak grda i sem te skoz celo svoje živlenje žalila!" On odgovoro: „Jaž sem teliko liibeztii potrošo na tebe, da niti ne na tvoje falinge, čeravno je moje oči gledajo. Pa sem tiidi veliki v tebe. „Zdaj je čutila moja diiša, da je to brez vse zmotnjave piknjice neje dvojila v tom. Ona je čutila i vidila, da bože oči počivajo. I duša je poglednola v te bože oči pa je zajela iz njih ženost, da je nieden človek ne more razložiti, čeravno bi prišeo nik z nebe doli. I kda mi je pravo, ka mi dosta liibezni skriva, flgtnorem nositi, te njemi je odgovorila moja diiša: „Če si pa ti vse-Bog, te pa moreš napraviti, da bom jo mogla nositi." On mi je to odgovoro: „Če bi jaz to včino, bi z tem že na zemli spuno vse |eje i ti te več ne bi gladiivala mene. Zato ti neščem spuniti te žele. r0tno to želem, da ti na tom sveti maš glad i želo po meni i ka eš od toga, ka si domo k meni želeš." (H. Bihlmeyer.) I teh reči svetnice lehko sklenemo sledeči navuk: Bog nas zato pohabi i težavami na tom sveti, ka bi se nam mrzio te svet, ka bi is-najšli nebo. Dragi tretjeredniki, vi se pa navčite od svoje redovne to, ka špoti sveta i pokorno živlenje tretjega reda bode preobilno |no že samo z ednim pogledom na dobroga Boga. O pa mo ga več-edalil adenec i mladenka nekaj vama pravi BI. D."Marija, posliišajta, ka! Marija: Moji stariši so meli jako veliko veselje v meni. Na stare dni sta me |a sladki ajtek i predraga mamika. Neizmerno sta želela, da bi ostala (jma doma i bi njima bila na pomoč na stare dni, kda njeva že ne ogla nositi bremena to ga živlenja. Bog je pa nači šteo. Tak je odlo-laj me data v kraj od sebe. Tak je odločo, ka sem jiva mogla po-kda sta me najbole potrebiivala. Bog da starišom deco i da svojo na pravico jo ttidi vzeti, kda jo šče i kama jo šče. StariŠ ne sme njegovoj svetoj voli nikaj gučati. Vse ka Bog ravna, je njemi v čast, i starišom pa vsikdar na veselje na tom sveti, na drUgom sveti pa na i večnoga živlenja. Ne čuti toga včasi stariš, ali dete, nego ednok pa li Tak je bilo i pri meni. Bila sem komaj tri leta stara, kda sta me ' ajtek i sladka mamika vzela na naroče i nesla v Jeruzalem, ka bi se • od njeva včila bogoliibnoga živlenja v cerkvi, čteti, pisati, ročno i vse drtjgo, ka je potrebno za edno mladenko. Vidila sem na njidva [i> keliko njima je trpela te dtiša. Tiidi meni je žalost kalala srce. Ali sni spoznala v svojoj gingavoj mladosti, da vse, ka Brgec želejo, je F. sem se z celim srcom podvrgla želi stariša i ostala v cerkvi pa Ddvrgla vodstvi i strahiivanji mojih vučitelic. Te so me včile z navuki Možnim živlenjom. Toga driigoga če nema vučitelica, neje vučitelica, Porijka. Mlado srce mora priti i sme priti samo poštenomi vučiteli p®« Če je nepošteni dobi, spremeni ovco v vuka, ki samo trgati zna. Zato je teliko pohujšlivih deklin i mladencov na sveti, ka so p kvarjenimvzgojitelomvroke. Teška mi je bila ločitev, ali v kak velikai ri mi je plačao Bog pokorščino, starišam pa žrtev 1 V cerkvi me pravo, ka sem postala mati njegovoga Sina, moja stariša pa v Nj bila svojega božega vnuka. Draga mledenka, dragi t ladenec, liiblena dečica moja, bogajta Bogajta očo i mater i ne idita od doma brez njihovoga dovolenja ta od doma, kda to zahteva boža sveta vola. Ali nikdar ne idita v mesta na službo, kde bi škodo trpela vajina dušica! Jaz sem šla o«i po božoj voli ali samo ta, kde ne sem zgubila, nego šče bole najš]a Tak tlidi vidva nikdar ne idita ta, kde bi znala zgubiti dobroga takše slfižbe se ne pogajajte, kde ne bi mogla spunjavati svojih dužnosti. Naj vaj ne preslepi velikost plače. Plača velika, če se mo tak, ka se žali moj lubleni Jezuš, ne je plača, nego vstopnina na večnoga trplenja. Na takšoj plači nega božega blagoslova i takša samo greh, to najvekše hudo na zemlji. Keliko mladencov i mlad obogatelo po sliižbaj vu vrednosti, a strašni siromacje so postali na Ka njim zdaj hasni bogastvo, da so te najvekši kinč, Boga, zgubili do se mogli na den slednje sodbe izgovarjati, zakaj so zanenili I nikaj vredno blato sveta? Ka si si zvolo, to tudi vživaj vso večn Boga, nego greh i njegovo plačo, ogenj! — njim bo odgovoro večni Deklica i dečkec, jeli ka sta že vidila mojo podobo, kak se mi' če 12 zvezd okoli glave! Znata ka so te zvezde? Te zvezde so vajne Zvezde pa se vudne nikdar ne vidijo. Te sunce sveti. Sunce je moj On naj sveti vajnom v živlenji, den je živlenje. Zvezde samo po n tijo. Tak bcdeta tlidi vidva po noči, po tam kratkom živlenji svetila mene v nebi i gledala dol na moje naročje večno lepoga Boga, -Sina, če ta se ravnala po meni, če ta hodila samo ta, kama de vaj Bog zvao i če ta se tu tak obnašala kak sem se jaz. Jaz sem v molila i verno delala ne zato, naj me pohvalijo, nego zato, naj se dopadnem. Tak delaj tiidi ti dragi dečko i draga deklica, pobožnim i delavnival Oboje pa zato, ka Bog tak žele. Kakša je ta pobožnost lavnost vama razložim to leto, verno me peslušajta! Govor sv. Bernarda od dvanajsterih pr nosti Blažene Device Marije. Jako nam je najmre — predragi škodo eden človek i edna a — hvala Bogi — ravno po ednom človeki i po ednoj ženi se je popravilo z velikov naklonjenostjov milosti. Ar kak je prišeo greh, tiidi prišlo vsmilenje; velikost božega vsmilenja je pa vekša od ve človeče nesreče. Večni i vsmileni Stvoriteo je ne pogubo, ka je bilo leno, liki je vse prenovo, da nam je dao namesto staroga Adama Jezuša Kristuša i namesto Eve Marijo. Zadosta bi nam lehko bio sam, kajti zadoščenje za grehe večnomi Oči izhaja od Njega, za n bole, da mamo tiidi Marijo. Primerno je, da sta dva človeka pri n novitvi, kak sta bila dva pri prvom grehi. Mogočni i vsmileni je med Bogom i liidmi Bog i človek, Jezuš Kristuš. Ona sama, Marija, žena blagoslovlena med ženami nam je ne od- ............. ---*- - »«—"-■ =- na§a po a Po 25 letnici Marijinoga Lista: Klekl Jožef, kaplan v Črensovcih 1. 1904. dec. 8. kda je vredio i izdao prvo številko Marijinoga Lista. Marija je mati vsmiienja, ki je deci Eve prinesla klico zveličanja. Ona nas je oddaljila od Boga, Marija nas vodi nazaj. Eva nas je zapelala, Marija nam ponudi zveličanje. Zakaj se bojiš približati se k Mariji, o človeča slabost? Nikaj nega na njoj strogoga, nikaj strašnoga: vsa mila je, v9 ponuja pomoč i llibezen. Prelistaj pazlivo duge vrstice evangelske zgodovine i če najdeš Mariji kaj odbijajočega, če najdeš na njoj samo senco, ki te ne bi nagjhH la k lubezni i k poštiivanji pred njov, potem se lehko bojiš približati seknini I Glej, puna je materinske lubezni i milosti, puna je nežnosti i vsmiiil I nja, vse najdeš na njoj, da se lehko približaš. Daj hvalo Onomi, ki ti j" iz neizmernoga vsmilenja takšo srednico preskrbo. I končno, vsem je p0i® I tala vse, zasleplenim i nezaslepnim je z radodarnov liibeztiijov pomočnica* I Vsem je odprla srce vsmilenja, da bi iz njenoga bogastva i polnosti ZaJ 1 jemali vsi, zgrableni prostost, betežni ozdravlenje, žalostni tolažbo, grešniki odpuščanje, pravični milost stanovitnosti, angeli veselje i končno Sv~ Trojstvo slavo, druga boža peršona človeče telo; odprla je srce vsmilenja da naj nega niti ednoga, ki ne bi čiito toplote njene lflbezni. Pomisli, ona je žena obdana s suncom! Prikazala se je kak novo sunce. Sunce ednako vzhaja dobrim i slabim, ednako tudi ona deli dob. rote. Vse je pripravlena posluniti, vsem je milostivna, v nevolah nam rada z velikov liibeznostjov pomaga. Dve materi. Štera je bila prava mati? Na Češkom je dober Bog podelo hčerki ednoga fabrikanta miloščo pozvanja v samostan. Prosila je mater, da njej dovoli vstop. Ta je prošnjo odbila. Kda je pa hčeika punoletna postala, je šla sama v samostan i se je pripravljala na obltibo. Pred oblubov je pisala materi i njej je naznanila, ka ona neje proti tomi, ka ne bi mela zaročnika. Ona ma ttidi za-ročnika i njeni zaročn-k je najlepši i najbogatejši, je sam boži Sin, dober Jezuš. Mati pa ka je včinila, kda je to pismo dobila! ? Pisma ne je sprejela. Hči je pismo nazaj dobiia z tov opombov „Naslovljenec nešče pisma sprejeti." Si lehko predstavimo, kakša žalost je obišla dobro hčerko, kda je to štela na svoiem p smi, štero je z celov lubeznostjov svojega srca napisala materi. Veliko žrtev je prinesla, kda je šla v samostan. Še vekšo je pa prikazala Bogi, kda je to pismo nazaj dobila. A je darUvala bridkost svojega srca za mater svojo, da njej dober Jezuš bo smileni. Gospod Arth fer Leopold, duhovnik voze nam pripovedava od drUge matere sledeče. -Prvi, koga sem pokopao na našem zavodnom pokopališči, je bio 26 star mladenec, sin jako imenitne familije. Nesrečen je v nek-šoj temnoj vun skušavanja pesilo nekšo deklico i jo je tudi vmoro, ar se je bojao sramote pred liidmi. Dobo je dugo, teško vozo. Ali samo par let je bio v njej, jetika se ga je lotila i ga vmorila. A v velkoj pokori, z Bogom zmirjei je vmro. Pri njegovom sprevodi je bila navzoča tudi njegova mati. Jaz sam šo ž njov na pokopališče, kde je v kapuri ležao njeni sin. Nikaj nesva si gučala. Moja sprevodnica je šla nemo poleg mene z trudnimi koraki bleda i sklonjena. Pred pokopom se povis vzeo z trtide. Meni se je to strašno zdelo. Ali gospa je tak želela. Dugo je gledala z brezskuznim pogledom v posiiseno lice mrtvoga, šteroga je vu vozi niednok ne obiskala. Zatem je pa začela gučati: »Karči. moj Karči I jaz ti odpustim dnes vse. — Ve si pa dobro vmro. — Nekda si bio tak fubleni, dragi dečkec. — Ali samo ednck je to bilo." Z trepetajočimi rokami ga je poškropila z blagoslovljenov vodov po čeli, triigo smo zaprli i pustili v materzemljo." Ne vam je teško vgoniti, štera zmed teh dveh mater je bila ta prava mati. KKATKB MISLI, KI IIA10II SEČAjll Kda je sv. Ivan Krstiteo bio vu vozi, je Jezuš gučao od njega vno-žini. I ka je gučao? Gučao je, kajesv. Ivan več kak prorok, več kak tisti, ki so v kraljevskih hišaj, pravo je celo, ka je angeo, ki pripravlja pot Gospodi. Pa je bio od Heroda v vozo vržen. Od voznika, ki je pod kaš-tigov, guči tak Jezuš, boži Sin. Z toga sledi, ka so etoga sveta kaštige ne vsikdar pravične, nego tudi krivične Zakaj je trpo sv. Ivan? Zato ga ' je dao kraovvozo vrčti, ar ga jesv.Ivanpokaraozavolonečistogagreha, ka je bratovo ženo k sebi odratao. Za liibezni pun opomin je mogo trpeti vozo i sledkar tttdi smrt prestati. A Jezušove reči, njegove pohvalne reči, idejo nesamo njemi, nego vsakomi, ki zatogavolo trpi, ka brani Jezušove zapo-^ vedi, ka kara greh. Tak idejo njegove pohvalne reči.v prvoj vrsti duhovnikom, ki po svojem pozvanji morajo to delati, potem pa starišom 1 na-prejpostavlenim. Ti, ki se n? bojijo zameriti se grešnomi sveti i so zatogavolo preganjani i ošpotani, neso trst, šteroga veter sem-ta goni, niti neso mehkuneži kraljevskih palač.Več so; celo več kak prorocje; angelje so pred božimi očmi. V zagovarjanji pravice bodimo zato odločni i greh pokarajmo, obsodimo pri vsakom, čeravno nam je najdragši. * * * Kda de konec sveta i Jezuš pride sodit žive i mrtve, te zaplisti on tabernakl i se poda k grobovim mrtvih. Poda se h grobom svojih dragih ovčic, štere so ga rade k sebi jemale v svetom prečiščavanji. Ve je on pravo: „Ki je moje telo i pije mojo krv, ma večno zivlenje i jaz ga obudim na sodnji den" (Jan. VI. 54) Kak velika sreča za nas, če radi hodimo k Jezuši. Do sodnjega dneva je Jezuš v tabernakli na naših oltaraj navzoč, da krepi svoje ovčlce proti vsem blodnjam sveta, štere bodo proti konci sveta še strašnejše 1 bo napravo kak kapitan ladje. Kak te zadjni sme zapustiti samo te ladjo, kda so se že vsi rešili, tak bo dober jezuš tudi zadnji zapusto tabernakel i se podao k grobom svojih ovčic da jih zbere z odičenim goristanenjom na večni blaženi žitek tudi v teli. Posvet vsaki den gori pred tabernaklom. Gori, naj ti svedoči, ka Jezuš zaistino tu prebiva. Kde svetijo, tam so doma Itidje, tam prebivajo. Zato ti da svetiti Maticerkev, naj ta vera v tebi gori. Ali maš ti vero v Jezuša, v sodnika tvojega, če se pred njim drzneš gučati, smejati, slabo misliti, nepošteno se držati? * * * Od svetoga Ferenca znamo, ka je dobo rane gospoda Jezuša Kristuša i jih je noso do svoje smrti. Jeli ka je to velika čast? Vekše si komaj moremo misliti, ki bi se dala človeki za odliko na telo? Zakaj je pa d-3 bo, po čern je dobo to odliko? Dobo jo je zato, ka je trpo, ka se je raj pcsto, ka je rad delao vse proti nagnenji svoje nature. Bog je svet svojem trplenji rešo. V nebo pridemo samo po mirnom trplenji. Brez križa nega zveiičanja. I kem vekši je križ, tem vekša je naša plača v večnosti Razrniš zdaj dušica, zakaj dava dober Bog svojim zvcljenim križe i težave? Po 25 letnici Marijinoga Lista : Baša Ivan, plebanoš 1 dekan v Bogojlni, vrednik M. ■ Lista od jan.l. leta 1908.do dec. 31. 1912. V teh petih letaj je g. dekan z vsov vrelostjov fl vrejiivao za časa teškoga betega g. Klekl Jožefa M. List. Pa ovak tudi bio eden nai-bolših i najvernejših sotrudnikov i pisatelov. Nje rtieva sta čast i zagotovilo za nje, ka so njegovi zvoljenci, šterim šče dosta B£tj vu nebeskoj diki. * * Marija je bila brez greha poprijeta. V prvom hipi svojega živlenja Igjd maternim srcom neje mela greha ona jedina, vsi drugi so ga meli, ti Ljvekši svetniki tudi. Pa kdasenjej je ta miloščapri stvorjenji v dušo vlejala, se ■g z ednim vlejala tudi druga velika. Dobila je to miloščo, ka v njeno dii-L flikdar neje prišla poželjivost na greh. Vsaki človek ma, je meo i bo meo požel-iivost, jedino'Marijia neje mela. Troji koren greha: poželjivost tela, požel-ivost oči i gizdost žitka, od šteroga guči sv. Diih Bog, v Mariji ne se je iiajšeo. pa nesamo ka nikšega prostovoljnoga greha neje včinila Marija, ona niti nepremišljeno neje grešila. K toj velikanskoj milošči šče prihaja {a njena dika, ka vse, ka je delala, je vsaki hip tak popolno včinila, kak je Bog cd nje želo. Bila je sunce, štero vsikdar sveti od ranoga jutra do kesnoga večera i kda zajde, ne prejde, nego na drugom deli sveta sveti j segreva dale pa šče bole kak je pri nas. Tak tudi Marija, to pravo jezušovo sunce, kdajezajšlo natom sveti, je začelo iziti na drugom i ž njega nas segreva i ž njega nam sveti na poti zveličanja. Deca Marijina, dosta-jtrat hodite na to sunce, dostakrat hodite k Mariji po svetih molitvaj i po njenotn gorečem vernomnasleduvanji! Ona je milošče pune, ona je sovražnica greha, ki nikdar neje bila pod njegovovobiastjov, zato pa z viipanjom pri-hajajmo k njej i nas bo rešila greha. * * * Si vido že Marijino podobo, kak se splečejo zvezde okoli njene glave? Te zvezde so naše duše, posebno te zvezde so čiste mladine. Zvezda se po dnevi ne vid'. Zato če ščeš biti duša spletena okoli Marijine glave, skrivaj se po dnevi, to je rada bodi ponižna. Pa zvezde nikdar neso zamazane. Zvezde so vsikdar čiste. Bodi zato čista dušica. Jezuš ti obeče, ka čisto srce bode Boga gledalo. Dušice, bodite ponižne, bodite čiste, ka te smele okoli Marijine glave se svetiti vso večnost doli na njeno naročje, na njenoga Jezuša. * * Ka bov s tem svetom? Tik nam pravi Bog, ka prejde svet i njegovo poželenje. Če svet prejde i vse, ka na njem žive, prejdeš ti tudi i to tudi ka ti želeš. Če pa prejdeš ti i tisto ka ti želeš, ti je vredno želeti ? Ti je vredno za svet živeti? Svetniki zato neso nik?j želeli i neso niti živeli. Oni so vmirali v čelom svojem živlenji, naj bi mogli vekomaj živeti. Vmi-rali so pa tak, ka so vmarjali v sebi vse telovno poželenje, vso posve-tnost i so samo'za Boga, za njegovo diko i zveličanje svoje duše i drugih dflš živeli. ■f Recek Štefan Janoš. V Misijonišči v Grobljah je vmro 16. aug. 1930. br. Štefan Rčcek redovnik mis. družbe sv. V. P. v 67. leti starosti in 34. leti sv. pozvanja. Rojen je bio v Slov. Krajini v občini Vadarci, od bogčljubnih i pobožnih starišov. Kak deček se je navčo stolarstva (tišlarstva). Bio je delovodja Pri slovečem stolari v Radgoni Fr. Kiirasi, ki je svedočo od njegove vernosti, marlivosti i poštenja. Pok. Recek kak delovodja je meo slovenske pomočnike iz Slov. Krajine, redno jih je vodo vsako nedelo i svetek k slov. službi božoj v Marijino cerkev v Radgoni. Vodo jih je pa najraj k sv. Petri v Gornjo Radgono, ar se je tam slovesneje opravljala sliižba boža i narodna zavest gojila. Bio je pravi oča mladih liidi, vodo jih je te na vsa znana boža pota, sam je šo peški na slovečo božo pot sv. Višarje, zdaj italijansko ozemlje; preiskao i počastio je na toj poti vse znamenite romarske cerkve na Koroškom; dobri romarje so ga sprevajali i njemi šli na roko. Mladenec se je pa najraj pelao k sv. Jožefi v Celje na diih. vaje, kajti skiišnja ga je včiia, da ta boža pot najbole hasni mladomi člove-ki na poti v živlenje. Dosta se je brigao za mlade liidi, i njim pomagao k sv. živlenji. Leta 1895. je šo na diih. vaje k sv. Jožefi; domo prišedši odpove delo pri majstri, svojo novo hišo v bližini Radgone podari svojoj sestri, vzeme potno palico pa se poda naravnost v Gradec v novicijat misijonarov sv. Vincencija Pav. Kak novinec je bio zgled vsem; živeo je sv. živlenje, „moli i delaj!" njemi je bilo geslo. Bio je vzor delavnosti pri svojoj stroki — majster, umetniki Kakša velikanska dela je izvršo, se ne da popisati, viditi se jih more! Gradec, Dunaj, Budimpešta, Pilliščaba, Gorica, Ljubljana, Celje svedočijo od njegove požrtviivalnosti. Kelko je nare-do vsmiljenim sestram na vse kraje — v Avstrijo, Vogrsko, v Slovenijo, do raspada po vojski. Kak slovenske matere sin, ga je vleklo na jug k svojim misijonarom sobratom; želeo si je, za čast božo še tu kaj včiniti. Komaj je dobo dovolenje; z najvekšimi težavami se je to zgodilo, ar je on bio glava vsega svojega obrtnoga podjetja. Na novoj Jugoslovanskoj postojanki je meo za novo provincijo dosta dela, i žrtev ne menkaio, ar je trbelo na novo vnogo včinoti I Bogi je bilo zadosta. Njegovo zadnje delo je bio oltar sv. Cirila i Metoda v Belgrad. Po konoanom deli je pn-šeo iskat zdravja k sv. Jožefi v Celje, od tod je šo nazaj v redovno živlenje i od tec vtipamo v večno živlenje I Dober Bog njemi je dao talente i teh je nej zakopao, nego pridobo si jih še več. B;o je pravi umetnik i to delaven, Bog nam daj še vnogo takših, i Slov. Krajina bo čast mela. Za deliivanje v goricaj Gospodovih si je pokojni zasliižo nevenliv venec večne slave I Zasluge so bile velike — vnogo jetrpo v živlenji. Vnogo v bolezni na želodčnom raki, zatem njetni pa sledila lepa spodbudna smrti V živlenji je dosta molo za napredek verskoga živlenja i tudi na-rodnoga v Slov. Krajini I Spodbiijao je vsakoga, naj to dužnost spuni 1 V rsdovnom živlenji je zgledno živo, spunjavao svojo dužnost verno. Vnogo so zgubili misijonarje v njem — ali pridobili tudi vnogo; kajti: delao i živo je zgledno po zgledi jezušovoga skritoga živlenja. Bio je mož molitve, kakšega je želo sv. Vincencij — ki pravi: „dajte mi moža molitve i on vse premore" I S svojim miroliibnim živlenjom si je srca pridobo — prijatelsko občevao svojimi sobrati. — LUbo je svojo rodno zemlo Slov. Krajino — meo je vsikdar spodbudne navdušene namene v čast božo i v zveličanje duš. Kakše je živlenje, takša je smrt — pravi pregovor. Vnogo bi še bilo najti v njegovom živlenji — pa naj bo zadosta. Samo to bi bilo želeti, da bi dobo pokojni vnoge, ki bi sledili njegovim stopajom i šli za Jezušom — delali, trpeli živeli za Jezuša I Velike načrte je meo za bože Kralestvo, ka ga širi z zgledom, z reč-jov, pa tudi v djanji. I to je pokazao že med svetom s svojov gorečnos-tjov, da vtrdi sveto živlenje v mladini i ta gorečnost ga je vodila tudi v samostani Kak je vužigao na molitev za dobre duhovnike i redovnike I • ti so sol zemle — ki se ohranijo, da se človek ne pokvari i ' I Za te je daruvao svoje molitve — i jih noso v svojem srci Zahvalimo luboga Boga, da nam deli svojo pomoč po vernih služabnika]. Slovenska Krajina naj se veseli takših Po 25 letnici Marijinoga^Lista : Klekl Jožef, vp plebanoš vrednik M. Lista v Črensovclh ob 25 letnici M. Lista. ojakov v tujini, ki jo podpirajo s svojov tihov molitvijov, mogoče so to jbolši rodolUbi! Stariši, Žlahta, naj se veselijo, ki majo v duhovskom ali redovniškom stani goreče, vrele svoje - ki se jih spominjajo še onkraj groba; a naj nepožabijo, da se tiidi za te more moliti, kajti brez milosti bo. že smo nikaj ne, kde koli se nahajamo. Pokojni br. Recek naj nam bo vsem zgled pobožnoga, vreloga, gorečoga, svetoga živlenja! (Lepa hvala za kra. sen dopis. — Omenim še to, da je pokojni iz srca želo, da bi se naselil] Lazaristi v Slov. Krajini, kam bi vsi stanovi hodili na.duhovne vaje. Oh j) kakšov gorečnostjov mi je odkrivao to svojo želo? Naj v nebi prosi do. roga Boga, da se ta njegova žela spuni. Vrednik.) Svetek tihe radosti, sveta noč, Božič je mino. Veselje, ki nam ga je vlejala nebeška pesem angelskih korov: „Dika Bogi na višini i mir liidem na zemli," ešče napunjavle naša srca. Čiitimo, da smo postali driigi, da smo postali služabniki Gospoda, ar smo se ravnali po rečaj sv. Pavla apoštola: „Noč je minola i približao se je den, zato pa pustimo dela krnice i oblečimo si orožje svetlobe." Oblekli smo orožje svetlobe, čistili svoja srca i okinčali z belimi lelijami milosti svoje duše. Pripravili smo pot Gospodi, deteti Jezuši, Deteti neskončne lUbezni i smilenosti bože Sv. Cerkev nas vodi ešče naprej. Ne ptisti nas same, nego pripelafi nas šče do viška popolne radosti. To včini na den sv. Treh Kralov, gda nam predoči modre, ki so iskali i najšli Dete, Jezuša. On je zavolo smilenosti i dobrote ne samo šteo priti na zemlo, nego tudi dati se ludem spoznati. Ne samo naroditi se, nego tiidi, da ga pripoznamo. Zato obhajamo te den, znameniti den sv. Treh Kralov, da to lubeče Srce Jezušovo, Srce našega Krala spoznamo i priznamo pred celim svetom za naše srce, ki nam naj kraluje do konca sveta. Dnes je višek veselja božične nočil Dnes so prišli Modri iz vzhoda, iskajoč sunce pravice i Krala nebe i zemle. Te den so molili Sina D. Marije, gda so prišli pod vodstvom nove zvezde. Zvezda njim je naznanila rojstvo Deteta, štero je prišlo na zemlo „Kak vladar i Krao, Njegovo kralestvo je v njegovih rokaj i tudi oblast" (Parsch). Modri molijo Dete položeno v jaslice. Prinesli so njemi darila, zlato, kadilo i miro. Ne pripoznajo Deteta, ki je v Marijinih nžročaj, samo za Boga svojega, priznajo ga tudi za Krala s tem, da prinesejo zlato. Gde je o Modri — kralevski plašč Deteta ? To so plenice I i če je krao, gde je kra-levska korona? Vi ga vidite — vi srečni — v kralevskoj koroni, korona njegova je telo, ki bo darUvano na oltaji križnoga dreva za zveličanje duš I Iz kralevskoga mesta (Jeruzalema), gde sp mislili iskati novorojenoga Krala, so bili poslani v Betlehem. A gde je kralevska palača, tron i dvorski kralevski lUdje okoli Njega? O zaistino tudi kralevsko siromaštvo vlada tu. Zvezda, štera je šla pred njimi, obstane ober pastirske štalice. To je palača, tron so jaslice i kralevski lUdje Jožef i Marija. TU počivle Krao, Dete-Jezuš, šteroga so iskali Modri. Spadnejo na kolena i molijo. Pridite tUdi angelski kori, Krao vaš i naš je v zemelskoj slavi, je v našem teli. Njegove Kralevske roke i srce je obdano z džUndži lubezni i smilenosti, dr prinaša na zemlo mir, tolažbo žalostnim. Tri modre od Izhoda prek pUstine je pripelala zvezda h Krali lubezni, pravice i sveta. Naj bo tudi nam svetla zvezda naša sveta vera, ki nas vodi po pustini i težav našega živlenja v novo domovino h Krali, Jezuši, ki je središče vseh src. Spes. ?[ Od »Doma sv. Frančiška". llfgffffllilllflllflllltllflllllflflllfltlflflllfllllfftllllllllflftlfllllCIIlIIIIIfllUIillHlICIlIllIlfllllllllflllilllllllltlllllflUllIIIflltfllflllltllllCIl Tolažba za darovnike- Za vse darovnike žive i pokojne i v teh namene se siUSi vsaki tjeden edna sveta meia od tistimao, kak se Je zaCelo nabirati na Dom i se bo slUiila v Domi stalno naprej kak večna meša do konca sveta. To je na leto 52 svetih meS do konca sveta I iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiH ' Na gostlivanjih mislijo na sirote. Čeravno so na gostuvanji navadno vsi dobre vole i se človek navadno žmetnej spomni na siromake, je njemi dobro ide, denok naši vrli driižbanje i starešine poleg vseh drugih skrbi tudi za sirote skrbijo. Tak so na treh gostuvanjih nabrali 95 50 Din. DrUžbanje, nasledujte ta gostuvanja, gda bote meli priliko. Velko zavUpanje v božo smilenost i dobrotlivost se kaže tfidi v ISbezni do sirot. Din. 325 so darUvali, da bi si s tem sprosili srečo i blagoslov pri hiši. — I dober Bog plačuje zavupne prošnje s svojov bo-jgatov rokov. Od vseh strani prihajajo dari za „Dom sv. Frančiška" v zahvalo, da jih je Bog posluhno, jih je občuvao betegov i nesreče. Dar Sliižečke dekle. Dekla, ki si s krvavimi žUli slUži slabo plačilo, vUpa dati od svojeplače prle 20 i zdaj 80 Din. za sirote! Tisti, ki trpi, ma sočutje do trpečih. Kelko ležej bi dao gospodar, šteri večkrat ma kakše dohodke. 10 Din. se kmeti že nindri ne pozna, ne če jih ma pa ne, če jih vu da. Ednok se odpovem pol litri vina i ga darujem za sirote, ki dostakrat nemajo kama bi glavo položile. Malo več si trbe na sirote zmisliti, ki bi tudi rade mele tak lepo hišo, tak lepo živino, tak lepe njive, kak jih drugi majo, pa so ne po svojoj krivdi, vržene na cesto i morejo živeti od smilenih src drugih. Če daš siroti kakši dar iz smilenja, si s tem zaslužiš bogato povračilo v nebesaj. Ka daš tomi najmenšeimi, Bogi daš. Bog pobira. Zdaj, kda je velka nevola pri penezaj, nabiralci na Dom nosijo prazne ali ščista malo nadeljene roke. Siromaštvo je. Bog je pa bogat, zato on pobira i dava tak, ka navdehne dušam, naj prosijo pomoči i obllibijo dar za sirote. Pa se vsikdar posreči dobromi Bogi na te način kaj nabrati v najvekšoj stikešini. — OČa SiPOt poUMi VSBm obilno! OdbOP. Za spomin mojoj pokojnoj materi i vsakoj dobroj slovenskoj materi. J Zadnji božični svetki so mi prinesli bolečo radost. Zakopao sem svoj najvekši zemelski kinč: mater. To je bila moja velika žalost. Veselja cvet mi je pa zadišao skoz trnjav venec, ka je tak lepo, tak srečno vmrla moja ;niamika. Naj njej i vsem našim slovenskim materam postavim spomenik, išem par vrstic od njenoga živlenja i od njene smrti. Te vrstice tak iižijo ne samo njej, nego vsem našim dobrim slovenskim materam, šte-večina je takša, kakša je bila moja dobra pokojna mamika. Pred petimi leti mi je dober Bog k sebi- pozvao očo. Še jako si-.i sem iežao v bolrrci, kda je bio na smrtnoj posteli. Dober Bog me je teliko pomogeo, da sem ga mogeo na zadnje še živogi poglednoti, nts ' pa mogeo ž njimi govoriti. Po njegovoj tudi lepoj smrti,' je pr.šla vnoj, nevola kak na celi naš kraj, tak posebno na našo domačo h:šo. NajMi je bila povoden. Ar je voda domačo hišo popolnoma oblejala i ar moj. koga te ne bilo pri hiši, so same ženske mogle v mrzloj jeseni do koW gaziti po njej. Itak slaba mati so se mi te sprehladili i teško zbetežalj Žalost mi je bila tem vekša, ar sam se komaj skopao z bolezni i odišeo v Beograd na dužnost i sem meo za jedino tolažbo vu vseh svojih veli. kih trudaj, poskiišnjaj, borbaj i težavaj poleg dobroga Boga samo mater na zemlji. Z milov prošnjov sem se zato obrno na dobroga Jezuša, nai mi jih še par let neha, ka ne bom sam sameren na sveti. Močno vUpanje mi je na ponižno prošnjo pognalo v srci, ka me je dober dober Jezuj posluhno. Zato sem pa tudi pravo materi, ki so se pripravljali na smrt i sj dali čteti prelepo knigo sv. Alphonza Lig.: „Priprava na smrt ', „ka jih eš-če ne pustim z toga sveta"- Želo sem meti nekoga, ki bi mi večkrat pravo to najslajšo zemeljsko reč: „Dete moje"! Večna hvala dobromi Jezuši, ka me je posltihno. I ne samo ka me je posluhno, dao je dragoj starici tudi zdravje do zadnjega. Čeravno slabotni, a vendar zdravi so bili. I teh pet let, kak mi jih je šče dober Jezu» obdržao, so mi bili na najvekšo tolažbo ka^sem njim mogeo pomagati, ka sem mogeo k njim priti, jih obiskavati i pri njih se muditi. V tež^vnom poslanskom pozvanji so mi bili poti-tek: mati. Kda se dobromi Jezuši z globočine srca zahvaljujem, ka mi je mater pusto tak dugo na zemlji, ka so se mogli včakati z svojimi 80 letami nesamo 50 letnice svojega zakona, nego zednim tudi 25 letnice mojega mešništva i šče 25 letnice Mar jinoga L'sta, na kratci opišem kakše živle-nje so živeli i kakša je bila njihova smrt. Z tem popisuvanjom pa neščem njih hvaliti ali pozdigavati nad tisto, ka so bili, samo zahvalni spomin njim ščem z tem postaviti, njim i vsem drugim slovenskim materam, štere so vu večini takše, kak so moja bili. Svojih starišov neso poznali. Kak sirota so rasli gor v rojstnoj hiši na Cankovi. Ta okolščina je bila tudi eden vzrokov i nagibov, ka so bili smilenoga srca do vsakoga trpečega, posebno do vsake sirote. Smilenost je bila glavna poteza njihovoga živlenja. Nišče nese je vrno brez dara od njih. Zato je pa tudi blagoslovo smileni Gospod njihovo hišo, ka v dugih letaj kak so v njej gospodinjili, nikdar neje bila okradjena. Vsakoga so sprejeli, vsakoga nadelili, do vsakoga so meli dobro reč, zato pa nepri-jatela nikdar neso meli. Lepo je posvedočila sirota njihovo smilenost, kda je z tužnim srcom zahvalno pobožala i pogladila ves obraz v trUgi ležeče dobrotnice. Poleg smilenosti je najbole cvtla v njih potrplivost. Dosta so trpe'1 v teli i duši. To znamo samo mi, ki smo bili pri njih. Že davno sam jih zvao za mantrnico i so tUdi bili. V teli so trpeli vnogo. Prek 20 let so strašne betege prenašali. Zdravniki so njim večkrat napovedali bližnjo smrt Pa Bog je meo ž njimi druge namene. Zdravniki so davno že počivaliv grobi, kda so oni še živeli i celo se zdravji veselili. A Še vekše so bile njihove dUševne rane. Te se niti popisati ne dajo. Oko se njim je včasi zarosilo, nikdar pa neso zamrtnrali. Nikdar nesmo čuli ž njihovih viist, za- • njim Bogteliko križov pošilja. Trpeli so vse mirno, vdano, prenašali so vse jjfiže i težave potrplivo, stanovitno. Samo ednok se spominjam, ka so v svojoj strašnoj nevoli glasno zajokali i tožili ka njim je žmeten križ, ovak -rta vsikdar nemo nosili meč v svojem srci. Pokojniva stariša vrednika Marijinega Lista. Slika pred rojstnov hisov na Krajni je z tistoga časa, kda sta stariša obhajala 50 letnico svojega zakona, sin pa 25 letnico svojega mešništva. Obletnica se je obhajala tiho; sin so služili sv. meso na Tišini i prečistili med njo,v stariša. Moč za potrplivost njim je levala globoka pobožnost i gorečnost, šte-ra je celo njihovo bitje prepojila. Bili so dete Žalostne Matere bože. Sirota brez oče i matere so si zvozili Marijo za mater, Marijo, to Žalostno . mater. Njene žalosti, štere so radi ponavlali z viistami, so jih krepile na poti trplenja. Ešče na smrtnoj posteli so ponavlali lepo pesem od Žalost, ne matere bože. Liibezen do Matere Marije jih je vodila skoz celo živle* nje, ta je mela najglobši koren v njih. Zato je njihova vzgoja obstajala v tom, naj celo družino pripelajo k Mariji i po njej k Jezuši. Kda njim jfi srce krvavelo od žalosti, kda so se njim oči v skuzaj topile, te so se ok-repili z tem, ka so si viista odprli na najlepšo pesem, kak so jo zvali n« najlepšo pesem na sveti: nZa Bogom najrajši Marijo častim". To je bila 'nji. hova najlubša pesem, to je bilo njihovo živlenje. Ne čuda zato, da vseli kda se je pesem v domačoj hiši oglasila, je mati prosila pasmare: »Marijino popevajtel" Sveti rožnivenec njej je bio takrekoč palica. Brez njega neje bila ne vudne ne v noči. Toga je molila cela hiša po večeraj skiip. no i ona ga je šče posebi molila na svofem ležišči, kda so drugi že « globokom sne počivali. Pobožnost pa greh ne moreta vkup prebivati, Ce je najmre prava pobožnost. Prava pobožnost samo jakost rodi. Tak je ' bilo pri materi. Čista, ponižna, potrpliva, smilena i delavna je bila. Žao-ne reči nikomi neje povedala, neje nikdar preklinjala ali psiivala, bila je trezna, prosta, skromna. p0 modi nikdar ne se je oblačila, do smrti je obdržala svojo staro bmečbo nošo v takšoj domačoj noš! je sprejela tudi 1. 1929. prez-višenoga gospoda jjubljanskoga knezoškufa Dr. Jeglič Bonaventuro Antona č. eršeka, koga obisk jo je nezmerno razveselo. Dece je teliko sprejela keliko njej je dober Bog odločo. Slabotna ženska jih je osmero porodila. A ne jih je samo porodila, jih je todi od-gojila. I vsako je srečno, ki jih je bogalo i se dalo od njih voditi. Pokarali so vsako dete, tudi pokaštigali, a nikdar neso je prekunoli. Njihova deca ž njihovih vflst nikdar neje cula slabe reči, nego samo dobro. Bili so ostri i nikdar neso dovolili kakšega šepetanja. Vsaki je mogo glasno gučati i vsaki je mogo račun dati od svojega dela. Kak so oni odkrito vsakomi vse povedali v obraz, tak so zahtevali odkritost od svoje dece. Pa če štero ne se je ravnalo kak so oni zapovedali, so je z vsov lubeznostjov pokarali, goreče molili za nje, naj blodni stopaj popravi i žive kak oni živejo z Marijov za Jezuša. Sledkar smo vsi opazili, kak kvarno je bilo za nas deco, če njihova reč neje valala. Oni so iskali samo pravo pot za svojo deco. Pri smrtnoj posteli njim je ta vzgoja prinesla to veliko tolažbo, ka se je pri njej vsa njihova deca zbrala, jih z vsov lubeznostjov obdala i se z tistim duhom poslovila od njih, kakšega so oni cepili v njihova srca. Nakeliko so iskali samo zveličanje svoje dece, svedoči njihovo vočimetanje, z šterim so me sprejeli, kda sem bio zvoljeni za poslanca. »Zakaj si se dao zvoliti ? Pusti to delo!" Bojali so se za mojo dušo. Pa samo te so se pomirili, kda sem njim razložo, ka nesam šo iz svoje vole na to teško dužnost, nego samo po dovoljenji i po želi višeš-nje cerkvene oblasti, ka samo po božoj voli nosim te teher i samo tak dugo kak bo boža vola. Znali so, da če ne po lastnoj voli, nego po božoj vršim poslansko dužnost me dober Bog ne bo zapUsto, kak tudi ne me je. Kakše je živlenje, takša je smrt. Tak pravi naš krščanski pregovor. Te reči so mi ponovili tudi dušni paster pokojne preč. g. Krantz Jožef, Tišinski plebanoš, kda sem njim naznano, ka so mi mati zaspali. Po ja-kostipunom živlenji more priti samo pobožna smrt. Takša je bila tudi njihova. Do zadnjega leta so se šče hajdi držali krepki i na stare dni ne čutili nikše poteškoče pri vživanji hrane, ka jih je v mladosti vsa leta mu- čilo. Zadnje leto 1930. so pa vidno pešali. Hodili so šče kaj gor i vu ograd počivat ali že samo po palici. Kda smo pa zvršili zahvalno pobožn« 25 letnice Marijinoga Lista, so resno zbetežali. Nekši glas mi je zdaj pt vo v srci: „Pfisti zdaj mamikol" Odgovoro sem dobromi Jezuši: „Vze jo, dober Gospod, kda jo ščeš meti, niedno minuto jo ne nehaj duže sveti, kda jo želeš meti. Kda pride njena vtira, o vzemi jo k sebi i plač njej lubezen, ka je jedinoga sinka dala tebi v službo." Želela me je. ! sem i spoznao, da so njej dnevi šteti. Ne še kazala toti nagle preseliti ali otekanje nog je svedočilo, da se njej neba zača že odptrati. Sprej« je svestva za vmirajoče. Jezuš, koga je tak rada k sebi jemala, njej je p neso zadnjo moč za zadnjo vojsko. Prestala jo srečno. Dec. 20. sem znova obiskao. Bila je že jako slaba ali v guči i spomini črstva. Pona lala je lepe reči, nanašajoče se na Marijo, Žalostno mater i na tolažni trpečih. Kak prle, tak tudi zdaj sem jo včio, kak naj daruje sebe i v svoje trplenje pa smrt za Matercerkev, za duhovnike i vse duši i naj lubezni do "Jezuša sprejme: križ i smrtno vtiro. Vse je z najvekšov pob«; nostjov ponavlala z rečmi i v svojem srci, posebno je pa potrdjavala, šče tak dugo mirno trpeti, kak dugo Jezuš žele, naj samo more k nje; priti. Drugi den 21. je bila 4. adventska nedela. Rana predga je mq bila. Pita me z srčnov željov: „Ostaneš tu zdaj to noč!" Mesto odgov ra jo pitam: mati, jeli ka ste me za Jezuša dali? Več ne pitala, nego samo odgovorila; „idi domo, pa viitro pridi nazaj." Prišo sem. Je šče g' čala, ali vidilo se je, ka je te den zadnji njenoga živlenja na zemlji. Z i sem se držao ves čas pri njej. Okoli poldvanajste vure zbudim ešče e nok v njej namen, ka šče trpeti i mreti iz JObezni do Boga za Materci kev, za njene duhovnike i vse dušice. Za menov je ponovila z vrelov p božnostjov te reči potem pa z cele moči ešče ednok zdignola glavo pi< meni, ka mi šče nekaj povedati. Nagnem se k njej i poslušam pazljivo, mi žele mirajoča mati nazadnje povedati. I povedala jB tB PEČh „Z lUbBZIl To je bila njena zadnja reč na zemlji, več ne je spregovorila. „Z lubezri 0 kak se mi je trgalo srce, kda sem te zadnje njene reči zasajao v si je detinsko srce! Ali kak se mi je pa tudi topila duša od velika tolaži ka tiste peroti vodijo mater vu večnost, z šterimi je letala celo svoje i' melsko živlenje okoli mene, okoli vseh svojih i ž njimi okoli dobroga Bo ka ide z liibečim srcom do Boga i bližnjega z toga sveta! Oči več ne ( prla, a razmila je vse i z klumanjom nam davala na znanje, ka smo ' kaj pitali, ka vse razmi. Smo neprestano molili pri njej i ona znami. ij smo pri molitvi svetoga čisla, šteroga z rok ne je pustila, prišli do J ka bodi ..." je roko zdignola v znamenje, ka bi se štela križati. A r< njej je vsikdar menšo gibčnost kazala. Pitao sem jo, če ne bi ešče edr odprla oči, ka bi pogledno v tiste oči, štere so me z tak velikov liib nostjov vsikdar gledale. Je odklumala, ka jih ne odpre. Sem njej pritrc „Dobro mati, ne odpirajte je, le gledajte proti nebi, Jezuš vas čaka ž 1 čakao jo je. Ob 2. so roke mirne gratale. Začela je spati. Spala je nj' no kak nedužno dete spi . . . Odihala je kak zdrav človek odihavlje. Zj li smo, ka se več ne zbudi. Zato so začeli deca, vnuki, rod, poznanf sosedje pri njej opravljati zadnje molitvi, jaz pa molitvi Materecerkve vmirajoče. Vse smo lepo opravili, toti z tresajočim glasom včasi, ali vjl dar hvala dobromi Jezuši, v lepotn redi, pobožno. Ob pol štiraj je začj bole na retci odihavati i okoli štrte vure je zaspala z blaženim mirom ' frazi, kak detece na naročaj svoje matere. Z kakšim čiitenjom sem molo inje, krasne cerkvene molitve za vmirajoče: »Pridite svetci boži, priha-ie angelje Gospodovi, sprejmite njeno dušo, pripelajte jo pred lice boji" — zna samo dober Bog. Za mrtvo smo zmolili, svečo za vmirajočo asnoli, od postele pokojne stanoli. Stanoli smo z mečom v srci, ha tePB nemarno več, a z ednim z sladkim tolažilom, ka je dober Jezuš plačao ojoj službenici njeno lubezen i smo njej želeli iz celoga srca: draga ma-tka, počivaj v miri, o ve si si ga zaistino zaslužila. Idi i veseli se z izikov, Jančekom, Drašekom, Števekom, z dragov svojov dečicov, ki Je prišla z nebe zvat, kda smo mi živoča tvoja deca jokali okoli tvoje >rtne postele. Veseli se pri Jezuši i Mariji pa moli za nas, kak si nam smrtnoj posteli obečala. Na mrtvečom odri je z tistim blaženim mirom na obrazi spala, kak-:;a je nosila v živlenji v srci i z šterim se je preselila v večnost. 23. dec. 0 jo zakopali. Sprevodne pobožnosti so opravili mil g. č. kanonik, Sle- Ivan z pomočjovjiomačega gospoda plebanoša, Krantz Jožefa, Čren- i7skoga plebanoša Čačič Jožefa, Kolenc Franca, kaplana Sobočkoga, pa 1 bogoslovca, Halas Daniela iz Črensovec i Šoštarec Franca iz Sodiši- Jako veliki šereg dobroga naroda se je potrildo na sprevod, da vze- slovo od pokojne i jo sprevodi na zadnjo pot. Tišinski pevski zbor je i vodstvom g. Antauer Eugena spevao lepe žalostinke i celi sprevod je >.ao odkrito pobožnost i poštuvanje do pokojne. Bog povrni vsem za liibezen. * * Na Svečnico je bilo 1. 1907. pri Svetom Sebeštjani, kde sem te bio ■banoš. Zima je bila ostra, cerkev mrzla, da nam je šče mešno vino rzavalo v kelihi. V tom mrazi smo držali večernice vsaki den pred gori sv. Sebeštjana, pri šterih sem se prehlado. Na Svečnico sem zato šče ; avo predgo, krščanski navuk i nagovor pri zdavanji, a večer sem se že .bo počiito. Vlegeo sem že betežasti, ponoči mi je pa tak slabo prišlo, niti ne sem mogeo naznaniti sestri i ostalim v hiši kak mi je. Zavesti am toti zgiibo ali goro sem v tak strašnoj vročini, da mi je za mreti o. V tom zapUščenom stani sem si zbUdo želo; „0 da bi moja mati Zdaj -iH. hali mi je hudo I" Nato sem včasi zadremao. Živo mi stoji šče zdaj d dušov, kak da bi zdaj bilo, ka se je te zgodilo. Stopo sem pred do-čo hišo i sem gledao skoz okno. Biia je strašna tmica i ne sam vido .aj, samo mater sem milo zezvao: »mati, mati!" j Teški beteg se mi je začno to noč i me je mučo vnoga-vnoga leta. jiko sem se okrepo, ka sem prišeo iz postele ali za delo nesam bio ;o let. Obiskali so me pokojna mati kda so zvedili za beteg. Te mi je že lo bolše bilo. Prva njihova reč je bila: »Zakaj si me pa zvalo te po Ji, moje drago dete?" Na senjo nesam nikaj dao, zato sem se tembole •iidivao, kda so me mati tisto pitali, ka sem v sneh vido i delao. Bog je posliihno i je mater obvesto, da njeno dete žele pomoči. Čula je 'j glas i je molila za mene. Pravila mi je, ka je sveto čislo molila v bj kmičnoj noči, kda je moj glas začula. Marijo je prosila za mene. I ;>ra nebeška mati jo je posluhnola. Sem osvedočen, da so mi materne litve spravile nazaj zgubljeno zdravje, kak me je pri ednoj novoj sve-na molitev starišov Bog pozvao na duhovniški stan. To je bila moja vi. Takše se po večini naše slovenske matere. Naj vsem pletejo te vrs- tiče venec zahvalnosti na njihove glave za liibezen v šteroj so preživel« pozabljenosti svoji križov pun žitek z Bogom združene za svoje druži Gda se dobrotni Bogi iz celoga srca zahvaljujem, ka mi je takšo n ter dao i ka je našemi narodi teliko dobrih mater dao, prosim ga, naj i i vse venča z večnov slavov. Mi pa drage dfišice, spomnimo se v svojih molitvaj z moje dra matere i vseh naših mater! Naj njihov spomin večno žive v našem ze valnom, liibečem detinskom srci! KLEKL JOŽEF, mešn vrednik Marijinoga Lis Blaženi Ludovik Gringnon Mariji zroči svoje srce. Njegova pobožnost je edna najlepših i najhasnovitejših na sveti. Stoji v v tom, ka: VSB damo V Žithl, V smrti i po smrti Mariji za lezuša. Liturgična djanja. Če gučimo od liturgije, mislimo na sv. cerkvena opravila, kak so n. 3r. sv. meša, javna molitev, delitev svestev itd. Liturgična djanja so pa kretnje, gibanje, s šterim opravlam sv. opra-tila, n. pr. klečanje, križanje itd. Namen mamo na tom mesti razložiti na kratko pomen teh liturgičnih djanj. 1. Stanje i sedenje. Stojimo v znamenje veselja. Tak stoji duhovnik, da opravla sv. mešo, pri evangelijumi — sv. oznanili, pri Te Deumi itd. ^edimo pri sv. opravili, štero dugo trpi. Pomeni pa sedenje tudi čast i ',iisovno oblast- Tak sedi diihovnik v spovednici, gde ma kak sodnik, ob-ist odpuščati grehe. 2. Pokletifivanje. S poklekiivanjom pokažemo čast i poštUvanje, rokorščino i ponižnost. Zato klečimo pred Najsvetejšim. Na velki petek idimo duhovnika, da celo leži na tleh. To je znamenje najglobše poniz-osti i najprisrčnejše prošnje. V starih časih so na to bole pazili, gda so jolili stoječki ali sedečki. 3. Priklanjanje pomeni isto kak poklekuvanje. 4. Razprostiranje i sklepanje rok, trkanje na prsi i pranje rok. t staroj dobi so molili z razprestretimi i pozdignjenimi rokami. To poleni podigavanje svoje cHiše proti Bogi. Zednim je razprestiranje rok spominjalo naKrižanoga. Mešnik še zdaj moli pri sv. meši z razprestretimi roka-ii, liidstvo pa s sklenjenimi. Sklepanje rok pomeni zbranost pri molitvi. — ' trkanjom na prsi priznamo svojo grešnost i nevrednost i pokažemo zed-im žalost i požaltivanje. — Pranje rok pred molitvov je bilo v starih ča-ih zapovedano tudi laikom (svetskim liidem), ne samo duhovnikom. Na vorišči pred cerkvov so meli za to napravleni studenec. Pranje rok poceni dušno čistost. 5. Liturgični kfišec je znamenje lubezni i poštuvanja. V prvih ča-Ih so se kUšUvali krščeniki ne samo pri sv. daritvi, nego pri vsakoj skup-•oj molitvi i to moški med sebov i ženske med sebov. Iz poštuvanja kuš-e mešnik oltar, ki pomeni Kristuša. 6. Znamenje sv. Križa. V starih časih so se bole pogostoma kri-pli i to samo na čeli. V skušnjavaj so delali križ na prsaj. S križanjom Iriznamo, da verjemo v Kristuša. Zato je križ skupno znamenje vseh krš-enikov. Posebno nam je križ znamenje Kristušovoga trplenja, kak i vseh jobrot i milosti, štere nam je On zaslužo s svojov smrtjov na Križi. n^HKVENI - GLASU J. KO NTLIA Versko živlenje med našimi rudari. Hrastnik je kraj, gde živijo skoro samo delavske družine, šterih očevje i sinovje s krvavimi žiili pri-pravlajo v rtidaj vsakdanešnji kruh za sebe i svoje družine. Siromaški je te kraj. Vej pa delavec zdaj niti teliko ne zasluži, da bi sam sebe pošteno preskrbo, gde je pa te še ostala družina 1 I to siromaštvo je gvišno tudi pripomoglo k tomi, da so delavci, ki cele dneve kak krtovje rovajo pod zemlov, pozabili na Boga i na spun-javanje svojih verskih dužnosti. Cerkve nega tam, duhovnika so tudi ne meli do lanjskoga leta, zato je ne čuda, če je brezverstvo i pokvarjenost tfidi naraščala od dneva do dneva. Pa je prišeo pred ednim letom v te kraj nam vsem dobro znani duhovnik, ki je bio nikeliko časa tudi kaplan v Beltincih i se je vdeležo romanja, šteroga je napravilo naše lustvo maja meseca 1. 1929. na Brezje — Alojzij Žalar. Goreči gospod kaplan je meo težavno stališče v tom kraji, gde so duhovnika meli za najmenje vrednoga človeka. V začetki ga nišče niti pogledno ne, ne da bi ga še što pozdravo Pa gospod kaplan se toga ne prestrašo. V svojoj ponižnosti i skromnosti je začno z božov pomočjov pri deci v šoli. V šoli si je naednok pridobo srca vse dece, ki ga je vzljubila kak svojega najbolšega prijatela i dobrotnika. Deca je pripovedavala doma svojim materam od novoga, dobroga gospoda, ki so vsikdar dobre vole i vsakšemi deteti voščijo lubeznivo reč. S tem je deca opomenola svoje stariše na novoga duhovnika, ki je tak prišeo v stik z ljudmi. V par tjednih je postano gospod Žalar prilubleni pri vseh tistih, ki so bili prle, če že ne sovražniki duhovnikov, pa bar mlačni do njih i so se ne zmenili za njihove navuke. Tak je gospod Žalar dobo lUdi na svojo stran - pripravo je tla za dobro seme — božo reč. Nego v Hrastniki ne bilo niti kapelice, gde bi se vršila boža služba, brezi štere si dušnoga pastira misliti ne moremo. Zato so za prvo silo vzeli z arende gledališko dvorano. Na odri so postavili lepi oltar, ki so ga dobili v Laških toplicah. Dvorana je bila vsa v vencih i oltar v vencih, gda so ovo leto 8. dec. darUvali za delavce sv. mešo i so zasilno cerkvico posvetili Kristuši Krali. Ludi je teliko hodilo k sv. meši, da je g. Žalar mogeo prositi dovolenje, da je smeo po nedelaj dvakrat mešUvati. Na Telovo so delavci nosili baldahin v čarnih uniformah i so svetili z jamskimi lampaši. Mogočna prošecija z delavskov zastavov sv. Barbare na čeli je pokazala vdanost ltistva Kristuši Krali. Ar je dvorana premala, da bi služla nameni, za šteroga so jo z