|Hoclil6bl. k. lc. MotDiDiiowieK, Wien St. 15. V Gorici, 13. aprila 1877 TedajVII. „SoCa" izhaja vsak Setvrtek in velja i poSto prejcmana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta.....„ 2.30 Cetvrfc leta . . . . „ 1.20 Pri oznanilih in prav tako pri ,,po- slanicah" se placuje za navaduo tristop- no vrsto: 8 kr. to se tiska 1 krat ' J» » J» S3 - ;> C h ., „ »¦ 2 ., Zavece Lrk« po pro&toru. SOČA Posamcztii&\i| 10 BOld&Y v < Sposlci ulici senna CO". ^^sS^* Narocmna in dopisi naj se Wago-voljno poSiljajo pod iiaslovom: Viktor Dolenec v Gorici. -- Rokopisi se ne vracajo; dopisi naj se blagovoljno fran« kujejo. — Oolalcem in drugim nepre-moinim se narocnina*niia, akodt ogUv-80 pri oredniatvu. tilasilo slovenskega politicncga druStya goriskega m brainbo narodnih pravic. Zapisnik obc. zbora pol. drustva nSlof?au pii Rebku due 18. marcija 1H77 (Konec.) P r e d s e d ni k na/.iuini, da se jo nglasil g. J. Tonkli /a besedo, da prodiaga It prosnje, ki zadovajo nojvaziu>j3e interese naSc kronovine; — ker jo. ivi* obsirna, se proskoci 3. tooka dnevnoga reda, ki pride po torn na vrsto; predsoduik toroj povablja dr. Tonklija, da stavi in utcmeljuje svoje prodlogc. Dr. Tonkli jamc govoriti blizotakolo: Slavni zbor. slovonski moy.jo! Imam vain predloziti v razpravo in sklopaoje tri peticije do ra/nih ministorstev po dozelnem /.born, katerih prva zadeva le okolico gorisko, drugo dvc pa zaduvato colo deLulo gorisko. Prva peticija ima iti do visokoga c. k. mini-sterstva pravosodja, naj bi okolico gorisko od most no pooblasYeuo sodnijo v Gorki looiti in za-njo posobno ok raj no sodnijo se sodozem v Corici ustanoviti blagn-volilo. Vatfnost te i>«»ti«*iJK spoznalo je bilo zo politico dru&tvo „Goriai" in pa zburniea odvotnikov v Gorki, in prvo in drugo druztvo podalo je, bilo dotkno po-ticijo nsuravnost na ministorstvo ze lota 1*74. Orav-no je liilo tnintsterstvo obe petictji zaviglo, ji» potre-ba posebne sodnije za gorisko okolico tako volika, da je k'tos zbornka odvotnikov v (Joriri skk'nila po-dati isto peticijo zopot na tninisterstvo in siivr po poti deielnoga zbora. da bi bila z njogovo podporo laglje sprejeta. Tudi nase dru^tvo naj bi to pot nastopilo, in nadjati se je. da nc bomo vdrugiC zastonj in brezu-spesno terkali na duri ministcnitva. Kdor jc imel kuj opraviti pri inestno-pooblaSceni sodniji v Gorici, preprieal se je. da grodo pravdc in vsi drugi sodniSki opravki pri oni sodniji hi polzcvo pot. kar prizadeva straiikan; neizrefeiio ^kodo. Znano vam je ^ospodjc. da Mnaja sodnijo dvnj-ni delokrog, namrof v propirndi ^in iso]>vopirnib ro-foh. Dolokrog v neprcpiruik rot-eli jo inovda so vaz-nojsi od prvoga. kor tnkaj movajo sodnijo uraa zalibog pri nas j;ivuo, knjige ni.so vpoliauo, ta narin zngotovila jH'omozonja malolot-niJi ni mogoo in troba je skrboli ziigotoviio na drugi nai'in dosi'fti. Pomagajo si sodniki s torn, da do.se-zojo ud glaviiogt dodica zngotovilui ruboz na poso.stno piavict; do nepruiiiakljin, in tako so vondar nokako skrbi za obranitov prcmojieiija maloletuih in nljisk(j knjige, bodo morali zanemarjati opravila soduiska, in vpeljanjc zemljiskih knjig pojdo tako poi;.evo pot, da tie dobimo cez dvajset lot vpo-IjaniU in uredjenib javnih zemljiskih knjig. Ivor pa so za mw ftlovonco javno zemljifiko knjige tsdeo pohvbno, kakor ribi voda in pticu zrak, ker so ouo zagotovilo lasluine in podlaga recnega all re-alnoga krodita, je trcba; da bodo vpcljano po drugi poti. Ta pot so posebae komiHije, katoi'O bi no imofo druge naloge raztiu vpoljanja teh knjig, Po toj poti bi sla n'f' Intro in natanjeno od rok. Jo res, da to ko-misijo bi v/rofiilo viSo utroftko, ali pomiHliti moramo, da va/iuisl; toga zavoda jo tudi tell strotikov vrcdua, kor mi njoin sloni rocna lastnina in realni kradit. Xuatio Vam je na priliko, da bo bile ustanovlje-uo posebne komisijo za uredjenjo in odkupilo zem-Iji.skih sluznosti vsled cesarskega patenta od 5. julija 1K5:>. Akoravno ni varnost urcdjenja in odkupilateh slu^nosti v nikaki primcri z va^nostjo javnih zemljiskih knjig, so vendar komisije za odkupilo refienih duftuobti stale do scdaj blizo 200 tisuc goldinarjev. . Co p;v ni bilo nikakega pomisleka za vpeljanje teh 3 komisij, doslednost tirja, da se dovolijo tudi za vpo« Ijanje tako vaznih javnih knjig zemljiskih posebnc ko-misije, co bi tudi kaj vec stroskov prizadcle, kar se bode pozucje stoterno povrnilo, ako'bodo hitro vpe-Ijanc. Zategadel predlagam, naj bi slavni zbor zgorej omenjeno peticijo skleniti in dniStvenemu odboru na-rociti izvolil, da jo sestavi in predio^i. Tretja peticija imela biitido visokega c. k. mi-nisterstva financnih zadcv, da bi ono nalpBilo c. k. davkarskira uradom na GoriSkem, da bi y davkarskem katastru za razvidnost posestnikov prepisane bilene-premakljine, hrami in zemljiSca, od prednika na ime novega posestnika, koj po uMbi dotiCnih prepisov prepodajnik pogodeb. Znano vatn je, gospodjc, da se poscstvo nepre-makljivih reel, hramov in zemljiSC, piav pogosto pre-mika od enega posestnika do druzega, bodisi po pro-daji, po zamenjanji, cesiji ali po daritvi. Postava tir- SveCuici je zaiel Janez dersati gnoj na saneh dol pod hiso v jeCmeuovo njivo, o sv. iotdu naj bolj pozno je spravii jeenien pod zemljo. Potem je gnojil in se-jal tje do sv. Jurja. Ce ni bilo takrat vse posejauo in vsajeno, je mermral sam pri sebi: ^Letos bomo pa pozni I* Po sv. Ferjanu je popravljai in pograjeval verzelje, Iese, prelaze, trebil travnike, razgrabljal ker-tine in pobral kamenje, davje plala po leti kosa v pot, koj veslo po jezeru. Ce mu je bila kaka skala na poti, ji ga je dal eao dobro piezo tistega Cernega, da je skoeila in puhnila koj Benecan, kadar ga picia vbode. Jeriea pa, ktero so bile leta v2e davno za Jero kerstile, je bila pri vsakem delu kar so kola pri vo-zu. Ako ni bilo nje zraven, ni hotela nobena rec prav od rok. Sarbolj se je to pokazalo vcasih, ko je babica kaj iz berja z grablji izvlekla. Hej 1 Kako je bil Janez ob takih prilo^nostih postre^ljivl Gel dan je eepel doma pri ognjisci in kuhai podzgano zupo; delo pa je stalo, kakor kjer ni nikogar pri hisi, Tri mu je bil Bog dal, dva fanta in ceco. Naj-star§i je stel nad tri kriLe let in mlekaril je vsako poletje na plauini, CeCa se je pri hi§i pridno gibala, mlajSi je pa cesarju slu^il Bog ve kje, ker pisal je le redko iu pisanje stane denar, ce ne zoa Clovek sam dersniti s peresom po papirji. Tako se pouovi svet in clovek se tega §e prav fle zave; pa vse eao se prigodi, da je Clovek izredil in na stare dni je §e le sam pri delu. Tudi Janez bi bil moral pri sedemdesetih letih sam na pianino, i>a si ni upal iti dnln v okom in sprosil je v dnino dva vasna fanta in o sv. Mohorju se je napravil od doma, kakor vsako leto poprej, on in njegovi stari od rodu do rodu Bog ve kako dalec* tje nazaj proti Adamu. Bilo je na planini v Cetertek zjutraj; dezllo je f ko bi bil s skafom lil; dva fanta iz LaSkega, ki sta po stanch tnuzicirala in za skuto moledovala, sta bila zatekla pod streho pred hudim vremeuom. Po sta-rej navadi se mora senosekom ta dan kaj poboljSati, navaduo zveCcr kaj od mesa. Janez je povedal Jeri nekaj na uho in ona je Sla kurit ogenj, sam pa je stopil tje na berdo prrf stan in z enim samim per-stom v ustihzazbrizg;>, da se je slisalo tje v deveto dez^lo. Iz Morazevega stanu so pogledala dekleta koj miiske iz luknje. Janez je mignil z roko pa po-zagal z eno cez drugo, ce§ dol pojdite, tukaj imamo godce S Prisle so tudi vse, Se stari Joze, ki je junce pasel je prikriSpal I njimi. Domaci so se pogledali, Janez pa meni ni6 tebi nic dva tesana stola, pa dve dilji po Lrez za mizo, na njo kos planinskega sira, v mizo je vpiCil no2: vre2i si, kdor si nam in Bogu prijatelj! Iz pod streho Je izvlekel pa lempo pyace« Mladina se je vsedla okol zacasne mize, kakor je Slo. Pri steni proti vratem je sedel Tone iz-za Laza pri ( Mora^evej Beziki, Qovorilo se Je^ da bo Tone ypra« ]a, da se ima v osmih dneh po stoijenji enakepogod-be'vldzie pri daWarskem urada poarjeni prepis za-md izmerjenja pristojbine. Pri vsem tern pa ostane prodana nepremakljma v davkovskem katastra toliko Sua- vpisana n* ime prednika, dokler stranki ne vlo-iite pojg&rae pmSnje za prepisanje. Itiatedki so, da prednik davke placuje odnepre-makljize, ki jo dragi poseduje in uiiva, in da mora navadno povraeilo tirjati po pravni poti, kar ma sit-nost, zamudo Lasa in stroSke vzrocuje. Ako note up-nik peljati zoper dolznika eksekucijo na njegove po-sestne pravice do nepremakljin, priskrbi si izpisek iz davkovakega katastra, in ker je v njem Se zraerom vpisana prodana nepremakljina na ime prednika, dol2-nika, pride tudi tu rubljena. Da se novi posestnik oteani prodaje no draibi vkopljene nepremakljine, mora podati tozbo na aodnijo in tirjati, da se ona iz itvrlta odloii. To pa prizadeva sopet sitnosti, zamudo fiasa in stroSke. Ker je ie itak pri vsaki c. k. davkariji poseben uradnik,ki mora Bkrbeti za razvidnost davkovskega katastra, bi se vsem navedenim neprilikam prislo v okom, ako bi se prepisala oepremakljina od prednika n* ime novega posestnika koj po vloibipoverjene-ga prepisa dotifine prepodajne pogodbe. Ker bi ta naredba tudi drzavnemu erarjn he u-iinila nikakih stroSkov, je upati, da bode ministerstvo peticrjo sprejelo; zategadel predlagara, naj bi slavni ab&r zgorej omenjeno peticijo sprejeti in druStvene-ma odboro narotfti izvold, da jo sestavi in predlozl Ko predsednik naznani, da zacne razgovor o Tonklijevih predlogih, se oglasi k besedi, G. Faganel in nasvetuje k prvi peticiji dr. Tonklija glede loCenja sodnij dodatek, naj bi se k sodaiji za gorisko okolico pridjale tudi one briske slovenske obcint, ki spadajo zdaj pod Kormin. G. Dr. Tonkli ugovarja Faganelu, ce§, da so one obcine preblizo Kormina in da najbrze ne bi bile same zadovoljne s tern, da se sprejmejo v goriSki sodoijski okraj, Ce pa omenjene zupanije same zele to spremembo, po tern naj se same posebej oglasijo. G. Fag an el odgovarja, da ima v oceh princip narodnosti; one iupanije so slovcnske ; a korminska aodnija ne more z njirai obcevati v materinem jeziku. Treba je zajeziti poitalijancevanje, in Ce so prebivalci onib srenj pra/i Slovenci, gotovo bodo z veseljem po-zdravljali ono spremembo. Pri glasovaoju sprejme zbor Tonklijevo prvo pe-tieijo z dodatkom g. Faganela vred. Na to se oglasi g. Leban k drugerau Tonkli-jevemu predlogu in prasa, kedo bi placeval pomnoze-ne stroSke za ooe komisije. Dr. Tonkli odgovarja, da 10* je drzavna zadeva in da se samo po sebi razumi, da stroSke placa drzava. Po tem,ko Se nekateri nazoci povdarjajo potre-bo takih komisij glede na najve&o nujnost zemljiScnih knjig, obvelja enoglasno tudi drugi predlog dr. Ton-klija in prav tako sprejme obcni zbor brez diskusije tretji predlog ter nalaga druStvenemu odboru, da iz-dela in predlozi ko hitro mogoce vse tri peticije. Predsednik naznanja, da bo zdaj govoril on sam o tretji tocki dnevnega reda, vsled Cesar na-prosi najstarejega odbornika, g. Leban a, daga mej tern namestuje v predsedniStvu. Dolenecpovdarja, da je dezelni odbor Ijud-ski wad, ker je postavljen po Ijudstvu, in da tak Ijudski nrad mora po mogocosti javno obCevati se BYOjimi mandatarji, kajti javnost veliko pripomore k natanjfinemu spolnovanju dotznosti ia je tudi poduclji-va za ljudstvo, ki rado pozveda, kako posianci skrbe za njega korist ter se tako jame zanimati za javne zadeve. Dezelni odborniki so po naravi svojega man-data prvi zaupniki, zatorej je pa tudi njihova odgo-Tornost velika. Kot prvih mej Ijudstvom mora biti tu- Sal Mora^a kaj misli dati Rezi dote. Okoli njiju je sedelo vefi mlaj§ih Moraievih. Na tej strani je sedel Logarjev Drejce pri domafiej Meri. Prebrisan fant. Stari Jo^e je bil naj zadnji v kotu. Niso hoteli prav zaCeti ndadi ljudje, da si rav-no sta bila fanta v2e dve zagodla. Janez je nekdaj plesal, pa T2e dolgo ne vefi; zlasti odkar so bili za-Celi otroci sami poskakovati. Pa danes ga je jezilo, da niso hoteli mlajsi zaLeti. aPresneta re«, kaj se tako kisalo derzite? je zaklical, no godci zagodite!" Prijel je Moraievo Eeziko, godci so zafceli njih pimpolim — pimpolim, Janez je dleskril spersti leve roke Cez palec ob dlan, nagril glavo, kakor kdo, ki je prav zvit in mnkast, prizdignii levo roko in nogo, da bi pobobnal s petami ob pod, kakor zna vsak, ki se dobro zastopi na pies. Ujujuhuj I Vse je ostalo po koncu. _ V takem polozaji ga je menda videl F. Defrcg-ger in prenesel ga je tako 2ivo na platno, da nam slika »Der Tanz anf der AImB serce bolj gine, ko lre» cija—ceja did!—deja naSih modernih poetov. Be-seda pa6 tudi tern zadnjim zvoni vcasih koj zvonovi iz» Smarne gore, pa s pestjo ne smes njih pesmi stis-niti, (Se ne se tt voda pocedi skoz perste. di njibovo deiovanje tako, da se nijma bati javnosti. Nij ga torej uzrok\-venja ftcomuie il faut1*: birokratizem postal je mo-goCnejsi, nego je bil poprej, avtonomija je na papirju; moral nost pe§a v vseh krogih, davki postajajo od leta do leti>, visi, kakor pa ti nistejo, ]>ada tudi blagosta-nje. kajti v Avstriji nij mogoLe reci, da produkcija raste v taki primeri, kakor rastejo potrebe. In boljse ne bode, dokler ne zmaga pravica nad ktivico, dokler ne zgine hlimba in na njcno mesto ne pride postena, resoa delarnost in pravi avstrijski patrijotizem, o2iv-ljen po resnicni svobodi. Pustimo ta razmi&ljevanja in povrninio se popct k dez. zboru. Kakor znainnja ka^ejo, ne pojde letos v nasem de2. zboru brez vsacega viharja; skoro gotovo dala bode k temu povod naSa kmetijska Sola. Slisi se namrec, da je kuratorij tc sole izdelal nek nacrt, po katerem bi moral jenjati slovenski oddelek na tej soli. Zdaj Se lc vidimo, kam pes tato moli. Italijauom je slovcuski oddelek trn v oceh ; oni se ne brigajo za* Solo, jo li dobra ali slaba, samo da je cisto italijanska; Slovencem spodtikajo ti gospodje, da pov-sod politikujejo; a znano je, da Italijani »d nekdaj delajo prav perfidno politiko proti Slovencem in da se jira le tistikrat priblizujo, kadar so jiiu potriibni v dosego kacega namena. Orozje, katerega se poslu^ujejo nekateri gospodje v dosego svojih namcuov, je prav zidovsko-jezuvitfiko; a odletelo bode, bre/ da bi bilo skodilo nam Sloveuce/n, kajti toliko se Se zamiitamo na poStiitije in cast naSih slovenskih poslaucev, da bodo rajSe popustili zbor, nego da bi molcali in mirno gledali take injurije, tako razzaljenje naSe narodnosti. Denes ne inoremo Se razkriti pertidnih nakan na&ih zakletih nasprotnikov; a naj si bodo gotovi oni gospodje, da vse pozvemo in obelodanimo s potreb-nimi opazkami. Vendar pa moramo u2e denes naSim poslancem nujno priporocati, da storijo vse, kar je v njih mo&, da se odstrani brezglavno in breznacrt-no gospodarstvo na kmetijski Soli goriSki. Za to solo potrosi se vsako leto kakih 20000 gld., tako sicer, da vsak dijak stane na leto najmanj 1000 gld., a naj bi uze bilo, ko bi se ti dijuki v resniti kaj dobrega in praklicnega nautili; a kako se bodo uCili, ker Sola nij osnovana, kakor to zahteva skusnja in ucenost. NaSa kmet. Sola smrdi pri glavi; nakupujejo se posestva, da stoje tarn slabo ali prav nic obdelana; zivina te Sole je tako vmazana in slabo za petami. Vrome imamo krasno, zarod lepo kaze in fe ne bo ta mesee prevefi dezevalo, nadejati se je prav do-brc letiiie. V dobro letino pa stavijo nasi* posestniki in kmetje, skoro bi rekli, svoje zadnje upaojo, kajti letos je rev>Liua na (iori&kem tako vtdika, da inorajo trio prav dobri posestniki jemati blago na upanje, da po&t«!iio prezivijo svojo druziuo. Monk uze 20 let uij bilo na GoriskPiii, posebno na vipavski straui, tako Vflikc revseine, kakor letos. ttog ne daj torej Se letos slabe letine! XaAi kmetje hi bili po tem za leta in leta ruinirani. Pogostoma vidijo se v Gorki ljudje, ki itijao par dnevov gorkega jeli in katerih druziue dn-ma lakotc, istinite lakote true, I'ri takih ra/.merah se je nadejati, da saj viada lie bo ljudi preveC pritiskala zarad davkov. tz PrOSeka, 9, aprila. Veeraj se je versila prf nas dopolnilna volitev v mestni in dezelni zbor ter-zaski za VI. volilni okraj wise okolice. Ne povem, inisiliiii, nil- novcga, t:e sporofujem, da mho sedaj se mnogo sijajnejsu zinagali kot zadujic. "Six* narodni kaudidal g. Xulirrffoj j«* dobil 102 glasov. Nasprot-niki so pa biii to pot s kandidati zelo lioguti. Itneli so jih nie manj kot troje, in ti so: Dr. Benko, ki je dobil 10 glasov, nek posestirik kaniiioloma v Krizi Tale He s H glasuvl in pa te dobro znani .loze D ug a fiarjev, ki je zdaj strufouiski uapredek na-rt'dil, kajti ml pii zadnji'j vulitvi dobljenih losghisov m> u»u komaj II. reri: trije zvesii ostali. Ne bodem Vain takrat kot zadujie na drohno razlagal raznih a-gltacij naSih naspiotiiikov, ker v*ik"do si lehko mis-li, amo zinagatit da, sijajuo zmagati brez uajumnjse agitacije. /ato pa je ta nasa zmaga za ter/aski lahoutki magi.strat, v kojem ze eel svt't nasega zagri/njenega nasprotnika pozna, s t ra sa n s k a in o r al ic n a k 1 o f u t a, ka-terej se bode, kakor v veliko ve&elje cujemo, ie veC druzih pridruzilo. Dobcr tek! Xeizrecciio tad bi Yarn na drobno sporoeal v nlevitah,*1 katere je tukajsnji narodnjak dan volitve bral nekenm doktorcku u ma-gi;>trata, ki je hotel za naSe nasprotnike agitirati. Sereno rad bi Vam sporoeal razne dogodbire, ki so se v sramoto na»ih sovragov ver.->ile, koje pruiitavsi (i*: gotovega vira sem pozvudel. da >e sltnenski Cas-niki'na magistratu pridno prebirajo) bi s«l jeze peni-li. l\\ \sega tega dams >a nweni. Ampak skleue.m nuij dana-uji dqds lelior : Vuliloi VI. okraja! Uesili ste narudno east, pokazuli ste sijajno dnigim Sloveu-tem in bratom Sluvanom. da na obalih jadranskega morja L\\\ krepek slow narod, kateri se zaveda svo-jih naroduih pravie, kateri uoce vefi upogniti tilnika pod laiki jarem, narod, kateri hoce ont-mu fanati^ne-mu lahonu Hcnnetu sijajno dokazati, kako zelo se je goijufal izustiv&i se: Cez pedeset let hoCemo okolico popolnoma poitalijaueiti.- In kake pomanjkljivosti sti zasledila v teh zapisnikih, sestavljenih po prejSnjeni nera§kutarskem ^upanstvu! Zapisana sta bila po dva in cel6 po tri volivci — po-sestniki pod jedno higiio gtevilko in fie bi bil jedeu teh u2e volil, bi ne bil imel pravice ve<3 voliti drugi v ime te Stevilke. Na dalje so bili pa kot nemSku-tarski volivci vpisani v zapisnik cel6 praktikanti, kateri nimajo, kakor mora vsaj vsakemn 2apanu biti znano, nikake volilue pravice. So v6, da sta narodna pregledovalca zapisnikov na vse te nerednosti in kri-viCnosti zupanstvo opozonla, ter sta sama volilni zapisnik tako rektificirala in uredila, kakor je prav in pravifiuo. S tern je bila nemSkutarska namera mofino prekriiana, kajti po tej rektifikaciji se je podvojilo stevilo narodnih volivcev. Po tern takem so u2e sprevidevali naSi nemsku-tarji, da propadejo pri volitvi; vendar pa niso Se iz-gubili vsega upanja do zmoge in po pregovoru Bv sili je cJovek iznajdljiv", jeli so tuhtati razliCna druga sredstva, koja naj bi jim pripomogla do sijajne zmage. Zopet naj omeninio, naj fttatelji sami so-dijo, ali so bila ta sredstva poSrena ali nepoStena, mi sauio povemo, ktera so bila. Jeden teden pred volit-vijo, na praznik spofietja Marije Device dne 8. de-cembra, bili so vsi rudarji vabljeni v grad, kjer jim je prigovarjal iiajelnik L., naj se po njem ravnajo in vtflijo one uem^kutarske moze, katere jim bode pri volitvi on priporoi-al. Tovdarjal ju posebne, da je on tihti, kateri rudarjeiu kruh rei?e, torej morojo njega poslusati in ne onih kramarjev (V), ki jim ni6 ne dajo in jim ne morejo niC pomagati. Ivuko jim ta gosp. L, knili reze, povedal je narodni tergovcc T. gospodu L. reksi, da daje on za postene denarje poSteno blago, da jim pa g. h. za poSteuo delo ne daje poStenega kruha. — Ta gospod h. so torej res prav dobri ece rudarjev, kakor se je sam proti rndarjem izrazoval, ('esar pa rudarji ne cutijo in ne verujejo in fesai se niso niogli nikdar prepricati. To _ )varjanje g. L nij nit* uplivalo na narodno misljenj.r rudarjev, kar so iiemSkutarji kmalo spoznali, zato so pa zaOeli rndarjem zugati in jib strati, da bode vsakter vs. slti^be izpojei^ kateri bi natoduo volil. Uodili so posamezui iiemskntarji po pojediuih hisah iu so istarSein zugali, da hudo njiliovi siuovi ob sluzbo, ki\ ne volijo nem-skutarskib kaudidatov. Nij, mislim, treba posnmeziiih rod bin navajati, katere so bile poeasteue s pohodom takih uemskutarjev, a omenim naj le jedeu slucaj, da se je grozenja uemskutarskega mati treh sluze^ih si-nov tako prestiasila, da je eajpreje pala v omedlevico in potem baje za mertudom uiuerla. Itudarji so pa vse povedali svojim narorlnim voditeljem iu ua dau volitve je bilo, ko je g. J. interpeloval g. L. javno o tej stvari na sledeCi naein: ,,rrasaiu Vas g. L., s iim boste kaznovali one rudarje, ka'.eri bi se derznili na-rodue moze voliti v mestni zborV" Gospod L. ne od-govort uiOesa. — Na to zopet g. J.: ^L'raSam Vas Se enkrat, gospod, da nam poveste, kako boste kaznovali one rudarje, kateri bi narodno voliliV Gosp. L. od-govori: WZ nicemer!" Sedaj so imeli rudarji zagoto-vito. da jih ne caka nobena kazen, fie tudi narodno volijo in voiili so narodno, kar nam sprifiuje sijajna naiodna zmaga. Kako se zamorc priprosti narod navduSiti za njegove pravice, nas ufie tudi idrijski narodnjaki. Go-spod T. je zabteval, naj se prefiitajo volilne postave, preduo s(? pricue volitev, in sieer v slov. jeziku opo-zorovaje na §. li> Aeri. osn. postav. A za to se nij znienii razzupau g. 1'. in citati je zacel, nrav moSko se derzec, v uemskem jeziku imenovane postave, fiesar pa nij dolgo nadaijeval, kajti mogofien vihar, ki je nastal vsled tega mej vsemi narodnimi volilci zahte-vajocimi, naj se postave fiitajo v slov. jeziku, ga je moeno prestraSil in vdal se je volji narodovi. iZ Idrije. lO. aprila. (Izv. dop.) — (Idrijsh nu-stm volitve.)— Opomuiti moramo, daje bilaperva volitev ineseca septembra 1. leta v mestni zbor over-zena. (Jovori se. da zarad tega, ker sta dva dijaka agitirala za narodne kandidatc in sta nemikutarskim volivcem liste iz rok tergala(?J. — Mi pa meuimo, da so nemskutarji mislili. da so premalo oni sami de-lovali za pervo volitev. Vse zile so torej napenjali, da bi zmagali pri ponovljeni volitvi. To njihovo agitacijo, naj si je bila uze postena ali ne postena, kar naj sodijo eitatelji sami, hocemo osvetiti. Druga volitev versila se jc meseca decembra, nemskutai-ska agitaeija se je pa uze polagoma zacela koj po overzeui peryi volitvi in sigurni so bili tako svoje zmage, da so pi-Bali uze 14 dui pred volitvijo v rNeie freie Presse", da je njihova zmaga j,zweifellosu, kai* pa se ni ures-nieilo, kakor vedo VaSi fiitatelji, in kar nam kaze, da nemSkutarjem nij nifi na tern lezefiet all se veL ali manj zlazejo pred svetoin. Mi sicer mislimo, da so zare"s bili nemskutarji preprifiani, da zmagajo, ker so rafiunili, da ne bode nihfie volilnih zapisnikov pregle-dal. A naSla sta se dva nioza, katera sta si izprosila zapisnike ter jib dobro pregltjdala in pre§tudir«da. — Politi6ni pregled. pa konservativci uperii. A te siiao^tv^o^ se je ministerstvo, da je menda teiegrali^^ po,r(J torn bil imenovan za glavarja Fedrigotti/ " ' Miaisterska kriza ni NemSkisn je konfiaiia. Nem§ld car Viljem nij sprejel bdjHbV' vedi Bigraarkove, a dovoltt muje Stlsr^ii^ectir odpust, dapojde ppfiivat v znani Barzi% ka-: mor jo je §e vselej potegnil, ko je nekaj \jQO-sebnega nameraval. Ce srnerno torej sklepati $o preteklosti, nij mu za pocitek ampak da M6i mogel v mini iztuhtati sredstva, kakp bi jFqJe" nam nepoznane nakane izveriil. Doloditev v orijentalnem vpraSanii bliga se nam vedno bolj in motili se ne bodemo-mnogo, fie refiemo, da se v prav kratkem fiastf utegne b o j zafieti mej Turcyo in Eubijo. Sicer, je inogo&e, da utegnejo diplomati zopet za no-' koliko dnij stvar zavlefii, kajti rerottuo1 je, da> Husija odkritosrfiuo Leli mirno razvozlanje ori-jentalnega vpraSanja ter da ravno zarafl svoje miroljubnosti rada poda Se zadnjo bilko TurWi, s katere pomocjo bi jcj bilo mogoCe reSHi ,80, popolncgu poloma in pogina. Vendar malo upanja imamo, da bi se le Se za nekaj dnij ohranil mir, fie jc Turfiija zar^s zavergla od vsekvlaptj podpisan Ion don ski zapisnik, 6e rett nofie poslati posebnega poslanc** na dogovarjanja v Petcrburg in fie je res kategorifino zavergla; vse tirjatve fiernogorskega kneza glede Niksifiev, Kufiijanskega in KohiSinov. Jutre, to jo 13. a-prila, pot«co premirje mej Cernogoro in' T ii r fi i j o in zafine se,# najberze zopet boj mej iijiina, za katerega ho Ceruogorci popolnem pri-pravljeni in v katerega so poklicani vsi Cerno-gorei od U\ do CO leta. Hcrcogovski sokoll tudi komaj fiakajo zopet trcnutka, ko bodo smelt za-grabiti handcar in sekati glave kletcga duSma-nina. llazmerjo nioj Miriditi in Turci po-stiije od dne do duo slabSe in danafinji dunajski list] pravijo, da je miriditski knez Prcnk postal posebnega poslanca k knezu fiernogorskemu, da so mejusobno zavc/.cjo uzajemno bojevati sa do zadnje kapijice krvi proti Turfiinu aii da si pa priborijo popolno svobodo in neodvisnost od tur-skega barbarifinega gospodarstva. Isto tako po-rofia se iz GerSkega o vojevitem duhu, koji vlada posebno mej grskimi mej asi, in gerskim narodom v Macedoniji in Tesaliji ter na otoku Kandija, kateri zadnji posebno te^ko fiakajo zar fictek boja mej Rusijo in Turfiijo. Pozadnjih berzojevnih porofii-1 i li je turska zbornica zares zavergla s 65 proti 18 glasom vse fievnogorske tirjatve in se boj mej Miriditi in Turci uie bije tri dui. Ceruogorci postavili so se ob demarkacijskej certi v Albaniji in ne puste vefi s ^ive^em pre* skerbeti Niksificv. Nem§ki in ruski glasovi pravijo, da je sedaj konfiano vse diplomatifino po* sredovanje te; da zafine Eusija aktivno postopati. Ilazposlala je baj6 Rusija tudi okroz-nico, v katerej povdarja, da nastopi aktivno a da ne misli na nikake pridobitve za se ampak le na ustanovljenje trajnega miru na Balkanu* V Goricij 12. aprila. Dunajski listi porocajo, da sta oboja fi-nancna ministra Pretis in Szell doversila konefino uredovanje nagodbencga naSerta, koji se ima v kratkem predloziti obema der^avnima zbornicama. Prihodnje derzavnozborsko zasedanje bode torej zanimivo in radovedni smo pac, ali bodo ponizno in vdano priterjevali nemski poslanci ministerskim nagodbenim naredbam, o fiemer skorej nij dvomiti. Navidezno utegnejo nekoliko ugovarjati pri bankinem nafiertu, konefino se pa vendar udajo tudi v tern vprasanji ministerstvu, kajti ministerstvo pozna svoje nemske „Pappen-keimerje" in bode uze vedelo prava, hasljiva sredstva upotrebiti. Tirolski dezelni zbor dela nasi vladi tezave. Ker se je nainrefi imenovani glavar, o* pat Blaas, odpovedal tej fiasti, predstavilje na-mestnik podglavarja Fedrigotti-ja zbornici, kate-remu naj bi obljubo dali poslanci, ^emur so se Razne vesti V Gorici imamo uze poletfe, kajti pri nas kg* pajo se uze fantieki, kakor smo videli preslo belp nef deljo, po potokih v okolici. Nesreda pripetila se je pred par dnevi na ka-nalski cesti pri „Dolgi njivi." Iz osi so jc iiauirefi snelc kolo, voz se je zvernn\ in ker je kofiija^ vozfc ril ravno ob kraju ceste, padlo je vse pod ceStovNa--vozu sedefia iena priSla je pod 2akjje in gbtoVo bi bila umerla, ko ne bi bil prise! ubogi 2eni drug YOZ* nik na pomofi, kateri jo je izpod ^akljev pfaegnfli Pri padcu se je, kakor se nam pripoveduje, ^effa mocno ranila na vratu in na glavi. Prenesli so ja'fV Kanal, kder bode morala nekoliko dnij ostati; da 0-kreva. V Gorici pofieli so Italijani, kakor se n,am po-zdeva, dejansko demonstrirati proti novemu naSemd dezelnemu glavarju dr, Pajerju, kajti vfieraj v JutW zapazili smo na zidovih njegovega stanovanja V ^Qf* sposki ulici Stiii velike bleke iz fiernila, katere lb tczko iz zida spraviti. Da so to pofieli Italijatii, |e nedvojbeno, kajti taka niC hasljiva pofietja prirojej^ so le njim, WfanttlaTrft ditalnica napravi v nedeljo 15. a-prila koncertno besedo v g. Markicevi sobani, h katerej se vsi rodoljnbje uljudno vabijo. ZaCetek to&u> ob 8 zvecer. Vstopnina 50 kr. Zaradi lepega namena, da bi uarareS cltalnica tern preje omisiila si glasovir, prejemajo se preplafcila. Program je slede5i: L B. Ipavec: BDomovinaB1 Solo in dvospev se zborom. — 2. Avg. Leban: „Slo-yenska deklica*, Soprani, AUi in moski zbor. — 3. Sam Be ve\ kaj hoce. gluma. — 4. Aut. Hribar: „Junaku, Bariton-solo, zbor in glasovir. — 5. Van Beethoven: „ Adelaide", velika kantata za tenor z gla-sovirom (NemSki).—6. Sokrat pri Dijogenu, klasicna podoba. — 7. A. Hajdrih: rMito se v meni serce topi*, fcreterospev. — 8, J. Kocijan&L: „Oblacku!V Bariton-solG, dvospev in zbor. — 9. F. Schubert: Advok&ta, koraicen tercet. — 10. Iz opere Claudio: „Claadio ritoraa fra le braccia paterae," duetto. — 11. Mendelsohn: »Lovcev pozdrav gozdu«, zbor. Program te koncertne besede je zares obfiiren in zanimiv, kakorfien se nam redko kedaj ali nikoli dru-god po goriSkem Slovenskera ne podaja. Kakor oseb-no poznamo sodelujocc moei, bode ta beseda v resnici kaj poscbno izverstnega, torej smemo brez pomiSlje-nja Tahiti vse rodoljube iz celcga GorBkega k obil-nemu udcleienju. V hrvatskih „Narodnih novinah'1 titamo: Njegovo cesarsko i kraijcvsko apostolsko Velicanstvo je blagoizvoljelo previ§njim rie§eujem od 15. ozujka 1877 pristavu poraocnih uredah hrv. slav. zemaljske Tlade extra statum, Antnnu Gogliu, priznavajuc njegovo dosadanje uspjesno sluzbovanje, prenrilostivo podie-liti naslov ravnatelja pomocnih uredah. Na Banjfiicah je bilo due 25. marcija kme-tijsko poducevanje. Potrudil se je k nam blagorodni gospod F. Kuralt, profesor kmetijske Sole vGoriei.in nas je poduceval o sadjc in zivinoreji. Poldrugo uro je traja! njegov iepi, zanimivi poduk. Zbralo se je bilo precejlno Stevilo poslu§alcev, mozev in fantov; d veliko vee bi jih bilo, ako bi ne bil mludi sncg branil pod milim ncbom zbor iineti. Konec poduee-vanja so se posluSalci lepo zahvalili g. profesorju ter priporofiili, da bi nas se kedaj obiskali. Monsignor Pavletid, mnogo zasluzeni, viso-koufeni ravuatelj goriskc gluhonemice, eden najodlic-nejSih strokovnjakov na kmetijskem polji in prava ce-lebriteta v riboslovju postane, kakor se sli§i, Skof po-reSki. Ce je ta vest resnicna, po tern morauio reci, da boljSega pastirja ne bi mogla dobiti poreska sko-fija; pravi naslednik plemenitega Dobrile bi Vain bil ta gospod, ki se tudi na Goriokem odlikuje v narod-njastva in v pravi duhovenski poniznosti. Cestitamo, ce je res! Volitve deifelnih poslancev, katere so se te dni versiie na fieskem, izpale so skorej popolnem v mislu Starocekov, kajti v obcinah bili so voljcni vsi kandidatje staroceske stranke, katerej stoji na celu dr. Ladislaus Rieger; pri volitvah za mesta, terge in obertnijske kraje zmagali so pak Mladocebi v jednem samem volilnem okraju. Da bi pac tudi Slovenci tako dalee enkrat dospeli, da bi volili take moze, kateri se jim priporoCajo od onih moz, katen razmere na tan-ko poznajo; potem bi gotovo imeli v nasem zbora paL take mo2e, kateri bi vsak kot potreben spoznan korak zajedno storili. Igaorancijo veliko pokazala je graSka nTa-gespost44, pisaje nedavno o dr. Pajerju, da je 31ovenec. PeStanski listi so namrec svoje zaeiide-nje izraievali, da nij bil zopet imenovan za dezelne-ga glavarja goriskega mnogo priljubljeiii grof Coroni-ni. GraSka flTagesposttt zavracala je to zafiudenje kot neopraviceno in dostavlja, da je fcsto naravno in ko-rektno, da se je izvolil za dezelnega glavarja moz iz-mej slovenskih poslancev, kateri zastopajo veCino go-riSkih prebivalcev. No, vsakdo ve, da dr. Pajer nij Siovenec, ceravno se govori, da je nekdaj bil. Resoi-ca pa je, da so v pokne^eni grofiji gori§ko-gradi§ki Slovenci v vefiini, torej nij po BTagespost-itt korekt-no, da je glavar izvoijen iz zastopnikov manjSine go-riSkega prebivalstva, kateri sicer imajo ve6ino v de-Selnem zboru. Zarad tatvine in tudi posilstva, kakor se nam pripoveduje, je bil zapert v Gorki nek F., dela-vec pri kotlarju g. G. C. — Svoj tatvinski posel opravijal je ta clovek nekoliko let in je svojega gospodarja po-fikodil za nekoliko stotin gold. Po policijski preiskavi se je pokazalo, da je tat redno razne kotlarske izde!-ke na svoj dom iz Stacune odnaSal. Po posebnih zna-menjih na ukradenih kosih se je kongtatiralo. da je blago omenjenega kotlarja. — Zatozen je ta potepin tudi zlofiina posilstva, katerega se je krivega storil v mt manj nego 10 slucajih. Velik gojzdni po2ar je bil pri Gradcu na levem bregu Mure. Po^arne straze so bile uze ogenj omejHe, a vsled nastalega viharja giriti se je bil za-cel pozar zopet, pri kateri priliki je jeden moz one-srecil. Vendar so pozneje po^arne straze ogenj pogasile. Narodno gospodarske stvari. Pravila okrajne, posojilne kmetijske druibe v N. (VknjiienaJ druiba z omejenim, mejsebojnim poro-Stvom), po nacertu g. prof. Povse-ta. L Xainen druzbe. §. l. Okrajna posojtlua druiba v X. ima na-meu s podelitvijo osebnega zaupanja in posojila zau-panja vredne kmetovalce podpirati v denarnih zadre-gah in sicer proti nizkim obrestim ter tako pospeSe-vati kmetijski osebni kredit. §. 2. Druzba ima sedel v N. in se podpisuje s finno: Okrajna, kmetijska posojilna druzba v 3f. (V-knjiiena druzba z omejenim, mejsebojnim poroMvom). Druibino finno podplsujeta dva oilbornika in pretlsed-nik, ki mora vsakemu druzbinemu pismn priti&uiti druiSbeni pecat. II. Dru^beniki, njih pravice in dolznosti. §. 3. Druzbenik zamore biti vsak knietovalec, ki ima posestvo, pa tudi v»i najemniki (koloui; v do-tiiuem okraju. Druibenike hpvejeina opravilni svet, ki zamore na podlagi tehtnih vzrokov zavrniti ponudbo in prija-vo za sprejem v dru^bo: vendar zamore doticui kme-tovalec vloziti pritozbo obLnemu zburu, ki kouecuo razaodi. Vsak druzbtnik plaCa en gW. sprejemnine in prav tako ima v 12 (mesernih; obrukih placati svoj delez. Vsak defcz znaia 20 gld. in more en ud tudi vec delezev iuu-ti. g. 4. Druzbeniki imajo sdedece pravke: «. Od'diuzbe izposojevati si posojila. b. V obrnih zborih predloge stavljati, glusovati in iz- birati zastopnike. e, Iz cisrega doMt-ka dobivati svojim delezem primer- ne obresti. d. V druzbino hranihuco vlagati denarje na priuierne obresti. §. 5. a, Druzbeniki morajo v odloCeuein obroku vplaCati svoj dele/ ; b. Natancno ravnati se po druzbinih pravilih in vsi- kdar ob doloeenem obroku povrniti i/posojeni kredit z odloceuitui ubrestmi. c. Podpisati druzbeua pravila in d. Zavezati w, mejsebojno, eiiakodelno omejeno biti porok vseh diu/binih pbi^il. g. i». Vsak (huzbenik more iz ilruzbe i/.stopiti, vendar nu pred pretekom lota in lc h*. je popreje a meseca pistneno se odpovedul. §. 7. Iz druzbe morajo izstopiti oni a. Ki prodajo posestvo alt se iz ok raj a pre^ele. b. Ki se zarad vaznih vzrokov izkljuCijo iz druzbj. Izkljueba sletii, ce druzbeiiik prelomi druzbiua pravila ali celo sku.sa dru2bo prekamti. §. 8. Bodisi da druibenik prostovotjno ali iz-kljueen izstopi iz druzbe, zgubi vse pravice, udom pripadajoC'e. Nasprotno pa mora ujegovu por.^tvo se eelo prihodnje leto veljati za vse sducajc in tirjatvu in obveze, ktere je sklcuila druzba do dne izstopa ali izkljucbe njegove. III. Druzbino delovanje. §. 9. Opravilua glavnica se sestavlja: a. Iz delezev, ktere rplacujejo druzbeniki, b. Iz posojil, ktera dobe druzbe od dezelnega zakia- da in drugih volikili denarnih zavodov. c. Iz vlog, ktere posainezni druzbeniki pa tudi drugi neudje v druzbino branilnico vhigajo. §. 10. Vecili posojil na vkujizena posestva ne daje, ainpak goji posebno in v prvi vrsti osebni (ptr-sonalni kredit). §. 11. Osebni kredit se daje za eno leto ia po-daljSati obrok povracila more opravilni svet, ako raz-vidi vrednust in zaupljtvost dolznika. §. 12. Posojila na osebn'* kredit se dujejo le proti menjici, ktero mora razen dolznika podpisati naj manj se en premozen in zaupanja vreden porok, ki pa ne mora biti druzbeiiik. Aii je ponudeni porok zaupanja vreden, doloei. opravilni odbor. §. 13. Druzbeiiiku se more le toliko posoditi. kolikor zares potrebuje, vendar no sme uikdar prese-gati posojilo zuesek, ki je sploh njegovim razmeram primeren pri personalnem kreditu ; le ce menjico vec" porokov podpise, sme se po preudarkti in ponudeni garanciji vece posojilo odmeriti. §. 14. Le ko je denarnica po vlogah v druzbino hranilnico preobilno napolnena, se morejo tudi vtei zneski proti hipotekarnim zagotovilom izposojevati, ki pa ne smejo nikdar pre^egati vrednosti Crez polovico cenjene zemljiScne svote. §, 15. Tako zavarovani kredit se sme le na 5 let izposoditi in mora dolznik vsako leto saj 10% od cele svote povraeati, tako da po o preteeenih letih ima le §e polovico placati. §. 16. Ako dolznik le enkrat zaostane s povra-filom letnega obroka all sploh ne izpolnuje druzbe-nih pravil, sme druzba celi znesek brez odloga ktir-jati. §.17. Druiba sme izkljuCljivo le svojim druz-benikom izposojevati, tudi Ce prosilec za posojilo po-nudi najboljSo hipotekarno zagotovilo. §. 18. Druzba se ne sme ?. nikakorSno denamo speknlacijo baviti; le v slu&aju eksekutivne prodaje sme se nckupiti kako posestYO, ako bi morala druJba zgubo trpeti, ako bi namreC imelo posestvo pod ceno prodano biti. Vendar mora druiba kmalo pri prvi dobri priliki tako posestvo zopet prodati. IV. Racunski sklepi. §. 19. Racuui se sklepajo dne 31. decembra vsacega leta. Letni raLun mora obsezati. 1. Druzbine tirjatve, in sicer' a. Znesek, ki se nahaja v denarnici b. Razne izposojene zneske, c. Druibeni inventar il. Drugo druzbeno jpremo^enje, 2. Druzbine dolge in sicer a. Od posamezuih udov vlozene deleze l. Od dezelnega zaklada posojeni kapital c. Od drugih bank in od posaraeznih v hranilnico v- loienih zneskov. d. Zaostale obresti «". Nevzdignene dividende. f. Druge zaostanine. ¦§. 20. C'isti dobieek se izraCuui po odbitih a. Stro&kik za davke b. Stroskih za upravo in druzbeni urad. e. In obrestih za kapitale, ktere je druzba si izpo- soiltla. Od tako izraiunjenega cistega dobifika se 100/0 odlozi za reservno zalogo, drugo se razdeli po dele-zih druzbenikom; ta piihranjena zaloga ima n&men kako zgubo pokriti, ne da bi posainezni druzbeniki imeli kaj trpeti. Ta kapital ostane lastnina druzbe in iz druzbe iz.stopivSi udjn ne morejo nikakorenih povracil iz tega zaklada zahtevati. Ako bi se pa ime-la druzba razpustiti, natnenjen je ta pribranjeni kapi-kil za dobrodelna poduzetja v doticnem okraju. §. 21. Ako bi morala druzba likvidirati ali da bi se zadolzila, morajo vsi drust\eniki eden za dru-gega in vsi za enega itd. biti poroki in zgubo trpeti in sicer ne le se svojo vlogo anipak z dvakratnim ziteskopi svojih delezev. (Konec sledi.) Xaznanilo. Podpisani iiaznanja slovenskemu obLinstvu, da jn to dni odperl svojo gostilnico in da bo po vsej muri prizudoval se zadovoliti goste z do-brinii in cenimi pijacanii, jedili i» s tofino po-strezbo. JANE/ ZLOBEC v Dutovljah. I Prodaja m 'lL iz lastnegii nagiba v Kormimi f (Coriiions) lepa, izvrstno ohranjena '^ gosposka htea v glavni ulid. nasproti T iekarni Btartos»i z dvema uhodoma in L !»0mi sobiimi in drnghui prostori, ka-t' teri zdoluji so kakor nalase za pro-i* dajalnice; za hiso je lep vrt, ki meri t_ iiOOO kvadratnih suziyev. K tej hisi J? spada v biiznjici Kormina se prve vrste zemlji^cc mcrccc nad 7 njiv (kam-pov). Natancui pogoji zvedo se pri gospodu : Karl Feiehtinger. zelezniski uradiiik v Xabrezini. Yelika zaloga oblek za gospode k ,,rimskemu kralju" Adolfa WelUscha nahaja se sedaj samo na Dunaji, Wiedea, Hauptstrasse 115 gegen. dem Xaschmarkte, fpopreje Keller & Alt) 1} in priporoCa najelegantneje obleke za gospode in deCke; na dalje za pomladansko dobo : Grave-lotte — suktije po 12 gL, jednobarvne cele obleke po IS gld.. po nizkih in stalnih cenah. lAstnik, izdayatelj in Brednik; Y1KXOR DOL1NK0.; — Tiskar? MAIUNG v CroricT