Učiteljiščni vestnik. Počltniško delo sIot. nčiteljiščnika. PoroSa B r a n i s t a n. Poteka leto in dan od prvega slovenskega učiteljiščnega shoda v Ljubljani. S polno zavestjo, da smo velik del zahtev, ki so bile izražene y resolucijah, sprejetih ua tem shodu, izpolnili, pričakujemo, da dobro završimo svoje delo za tekoče šolsko leto. Da se ni dalo o posameznih problemih in vprašaujih v enem letu in na tako tesno odmerjenem prostoru obširno razpravljati, toTariši in tovariŠice, to lahko sami uvidite. Primorani smo bili dajati vam le migljaje, kazati vam le pot in smeri, v katerih se gibljete, in čestokrat dati le iniciativo za kako stvar, ki se vam v življenju pokaže kot neobhodna potreba. l)a nas pri našem delu ni vodila politiška strast ali fanatizem in da so bila naša navodila prava, to izpričevalo eo nam dali najbolj naši načelni nasprotniki, ki se niso upali našega dela kritikovati, dasi sicer tako radi kritikujejo vsako kulturno delo in stremljenje v naprednem smislu. Upamo, da so posamezna narodila padla na rodovitna tla in so kakor seme, ki vsklije in rodi bogato klasje, ki bo značilo za naš stan, narod in človeštvo visoko vrednost. Hočemo niti rreden Član človeške družbe, ki ima razvite vse svoje sraožnosti, moči in sile in z njimi izpolnjuje naloge, ki mu jih daje moralua sila in dolžoost kot izobraženemu človeku Le v najtrdejših potezah smo vam očrtali smeri stremljenj, nismo se pa mogli podrobneje in obširueje baviti s posameznimi problemi in vprašanji, ker nismo še toliko razviti, da birazpolagali s posebnim glasilom, ki si biznjimrzgajali dober učiteljski naraščaj v vseh ozirib. To a kakor so naši stanovski predniki s skromnimi sredstvi ustvarili za nas nekaj ogromnega, tako izkušajmo tudi mi s skromnimi sredstvi ustvariti za bodočnost nekaj velikega. Zatorej namje pa postavit iprvi pogo.j temu velikemu, in t. j. dober, trden temelj, na katerem bomo zidali veliko poslopje zase. Potreba nam je vsestranske splošne naobrazbe, ki bodi trden temelj smeren, v katerih daljni perspektivi vidimo svojo bodočoost. Kencem precej dolge, s trnjem porastene poti vidimo bodočuost in ta bodočnost — je slov an sk a. Caša, ki bomo iz nje pili moč, da premagamo vse zapreke na svojem potu, nam bo pa naš za to pripravljen in utrjen intelekt, na drugi strani pa—naša stanovska zavest. Toda temelju, ki si ga je stvoril posameznik za bodočnost, se pridružuje še drugi širši teraelj. na katerem vidimo stati slovansko bodočnosti, to ,je temelj, ki je trdnejši od moči nasilja in ki bo strl ves pritisk nasilnikov — liamreč temelj socialni in temelj demokraški. Eer pojmujemo duha časa in smo prepričani, da 80 naše smeri prave, se hočemo drugo šolsko leto razviti po zgoraj označenih načelih in bomo tudi korakali v tej smeri. Eazširili bomo avoj program za stopnjo više ia upamo, da pridemo v doglednem času do svojih smotrov. Začrtana je glavna sraer naše poti za naprej in dobro je, da se ozrerno tudi nekoliko uazaj. Socialne razmere in dijaško življenje na naših učiteljiščih sta zadobili že dokaj drugo obliko, a to naj nam nikakor ne bo povod k zopetni počasni otrpnelosti, ker so se že močnejši kulturni toki ustavili in izgubili popolnoma svojo moč, ker jib niso izkušali jačiti vedno z novo močjo in jih niso zopet in zopet krepili in dvigali. Dvignimo tam, kjer vidimo, da pada; pospešimo tam, kjer vidimo, da napreduje! Nikdar pa ne prenebajmo z bojem zoper malomarnost in brezbrižnost, ker te je povsod dovolj in jo je zatreti y kali, a nikdar ne pozabimo stare resaice: K d o r s e hoče bojevati proti brezbrižnosti, malomarnosti in nedel avnosti, mora korakati sara ter ne sme pričakovati od nobene strani kake podpore ali vsaj o por e! Oelovec, Gorica, Maribor, Ljubljana! Tovarišiee, tovariši! Ce izgovarjamo te besede, menimo, da smo že prebili boj separatizma in vrhovne oblasti in da že živimo in hočerno živeti vsaj učitelji med seboj po n ačelih enakosti, bratstva in svobode. Smo Slovenci in smo učitelji, in ravno zato, ker srao vsi slovenski učitelji, se zavedarao, da so nam smotri skupni, pot in sredstva ista, zato nečemo poznati ne Korošca ne Kranjca Štajerca ne Primorca. Separira se le oni, ki se ne zaveda sebe in ne spoznava, da so naši smotri skupni. Toda ne le učiteljstvo! Že učiteljiščni naraščaj se mora poznati med seboj iu mora gojiti skupnost. Ne le bodoči stan, nešteto skupnega je dobiti tu, in vsaka najmanjša skupna zadeva nam dan za duem očividneje kaže, d a b i bilo potreba tesne zveze vseb. sloveuskih učiteljiščnikov, združitve in vezi,kibi nam omogočala skupno postopanje zaskupne interese. Eesnim smerem se bi pridružili resni ljudje, iu tudi tovarišice bi korakale z uami v skupnib zadevah. Prvi pogoj za boj zoper separatizem je pa složno skupuo deloraoje ua posameznih zavodih, da ne bo to^ariž četrtoletnik visoko gledal tovariša prvoletnika, tem?eč mu bo prijateljski vodnik in svetovalec ? vseh potrebnih vprašanjih, ki zadevajo življenje slovenskega učiteljiščnika. Z geslom tovarištva stopajmo v demokraško dobo! »Učiteljiščni vestnik" je odprt vsakoraur, zato ni naša krivda, če je kdo pogrešal poročil in narodil s posebnim ozirom na učiteljščni naraščaj posameznega kraja. Da bo pa vbodoče boljše in popolnejše, je to naloga našega narašfiaja, ki izide letos iznžiteljišča.deloma mlajšega učiteljstva (s posebnim ozirora na one, ki službujejo v bližini kraja, kjer so učiteljišča), da ti zasledujejo učiteljišSno gibanje, dajejo informacije in navodila ter sodelujejo pri naših streml.jenjih v BUči teljišd nem Testniku". Programa menda ni potreba sedaj firtati, ker ni tu na mestu in ker to itak izvršimo začetkom prihodnjega leta. Vkolikor lahko poročarao o splošnem Dspredovanju učiteljiščnega naraščaja in njega okolščin, nam je kot prvi veseli pojav zaznamovati premestitev učiteljišča iz Kopra t Gorico Koliko so za stojo duševnost s tem učiteljiščniki pridobili ali izgubili, o tem bi nam bilo težko poročati, ker je to odvisno od tega, kako znajo priliko in okolico ceniti in izrabljati, drugič pa nismo o vsem tako nataoko iuformirani. da bi napredek labko primerjalni ali ga pokazali s statistiko. V splošnera, kar se tiče ženskega in moškega goriškega narašžaja, lahko rečemo, da 86 bodo rekrutovale vedno boljše in delavnejše moči iz tega kraja in so prvi znaki temu prphodu že Tidni. Stališče, ki ga zavzemajo tu naše tovarišice in naši tovariši, je še zadovoijivo, ugodno. Povsem drugače se godi našim koroškim tovarišem v Oelovcu. Njih stališče je mučno, da ne rečemo uaravnost obupno. Boriti se morajo z največjimi težavami za vsak košček izobraibe, da, tem huje za sroja praTa. 0 njih gmotnem položaju in splošno o gmotnem vprašanju slovenskega učiteljiščnika niti ne govorimo, ker se tega vprašanja nočemo lotiti toiiko časa, da ga na podlagi konkretnik predlogov in viro? lahko pričnerao reševati pozitivno. Pač so podjetja in posamezniki, ki z Tnemo podpirajo slovenske učiteljiščniko, toda vse to le po slučajih, in jasen položaj bi tudi to vprašanje lahko sistematično uredil. — Pa bodi jim priznana njih žilavost. ker so v takih razraerah, kakršae so nam deloma že znane po javnosti o zatiranju slovenskega učiteljstva na Koroškem — tako vztrajni in trdni. Ne kličemo tu najširše javnosti na pomoč, kakor je to običajno za reševanje ntožnega Korot&na", ker je to le puhla fraza, ki izganja redno in vedno v nič — mi se pa lahko zanašamo le nase. Za stopnjo bolje se godi tovarišem v Mariboru. Njih povoljno življenje ne zahteva le malo odpora, in povsem z zanimanjem in veseljem smo čitali poročila zborovanj društev na Štajerskem, iz katerih smo razvideli, da se učiteljstvo slovenskega Štajerja tudi intenzivno zanima za sroj Daraščaj in ga na podlagi svojih društev podpira. 0 tem bi imeli poročati tudi pri GoriŠkem, dasi se nisrao informirali, v koliko so se realizovali vsi tozaderni načrti. Manj zadovoljivi pa moramo biti v tem rpogledu na Kraajskem. Občudovali smo tovariše v Mariboru, da si spravijo vkup diletaotski oder. Kar se pa tiže čistega dobička, stojimo ua stališču, da bi bilo prav umestno, si zbirati pod pokroviteljstvom kateregakoli učiteljskega družtva svoj — učiteljiščui fond. Več o delovanju tamošnjih tovarišev morebiti drugo leto. Dasi smo prej z nekim sarkazmom zavrnili tso veljavo kranjskega učiteljsko-društvenega žiTljenja, vendar tudi tu nudi učiteljstvo svojemu naraščaju nekaj udobuosti. Preden preidemo k pobrotnostim, naj omenimo predavanja, ki so se uvedla na ljubljanskem moškem učiteljišču in ki smo o njih tudi takoj porofiali v vestniku. če je dotični apel kaj izdal v drugih krajih, se nismo informirali in ne vemo, če je katero izmed učiteljišč posnemalo v tem oziru ljubljansko. Kar se pa tiče ženskega naraščaja, bi bilo prav umestno, da BDruštFO slov. učiteljic" poskrbi za vse potrebno v tem oziru, ker bo tem potom vsekakor več izdalo. Izkušali bomo tudi zbrati podatke in uspehe teh predavanj in o njih poročali ter pri tem še kaj pripomnili, da se stvar poživi z ozirom na velik pomen, ki ga ima ta gojitev za učiteljski stan. 0 predavanjih, ki jih je prirejalo deželno rSlov. uč. dr. vLj.", smo poročali že posamezno in tudi o pevovodskem tečaju v nGlasbeni Matici" smo že poročali v nGlasbenetn vestniku". Splošno, kar bi imeli zaznamoTati z ozirom na caraščaj vseh učiteljišč, bi imeli omeniti BUžiteljiščni vestnik", ki se je z njim poživelo čitanje in zaaimanje stanovski listov in zadev. Želeti bi bilo le še več zaoimanja za splošno znaustveuo izobrazbo in poleg tega za telesno in gtasbeno vzgojo in izobrazbo. Glede šole bi imeli omeniti, da v največih stučajih izvenšolske izobrazbe svojih gojencev ne pospešuje, temveč jo naravnost ovira zaradi raznih malenkostnih predsodkov z vsenačinskimi prepovedmi. Gojencu se ne pušča SFobodno razvijati in vzgojevati niti dušerno niti telesno niti fiurstveno. Sicer pa že še pride čas, ko bomo z zgodovioskirai podatki še v tem oziru teraemeljito obračunali! Nismo demagogi in ne prijatelji nasilja, zato rajši počakamo pristo.jnega mesta in ugodae prilike. Kar se tiče učiteljišča sploh je naše mnenje, da ga je, po namenu sodeč, uvrščati med akademije (seveda je njega učna uredba za sedanje zahteva in sedanji čas popolnoma nezadostna in potrebuje drugega lica in splošne reforme) iu ne med srednje šolstvo ali celo Ijudsko šolstvo. Oincanje in nejasnost glede uvršženja dokazuje edino to, da merodajni faktorji noče.jo razumevati pravega pomeua in namena učiteljišč. Vprašanje potrebuje razmotrivanja in dasi se je temeljito ia vsestransko že razmotrivalo od raznih pedagogov in rešeševaleev tega rprašanja. (dr. Drtina i. dr), se vendar merodajni faktorji nočejo zgeniti v tem vprašanju in so rajši izdali reformo za arednje šole, s katero so marsikaj skvarili v metodiškem in vzgojnem oziru,* namesto da bi se oprijeli vprašanja reforme učiteljišč, ki postaja eno najperečejših šolskih vprašanj. Tudi na material in drugo nismo pozabili in izpregovorimo o vsem še ob svojem času. Hočemo da bodo bodoče naše generacije bolj vzgojene za poklic v vseh ozirih uego smo to bili mi! (Koneo) * To najbolj izpri6uje dejstvo, da so profesorji opustili nove odredbe in se oprijeli zopet starega reda.