&t„ 78.
v
V Gorici, v sredo dne 30. septembra  1903.
Izhaja trikrat ¦» teden ˇ šestih lidanjlli, in eioer: vsak torek, četrtek in sobote, sjutraaje It-danje opoldne, rečem« fi&anje pa ob 3. uri popoldne, ia stane z tpednjSkimi izrednimi prilogami er 9 »Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-emaoa ali v Gorici na dom poliljana: Vse leto    ....... 13 K 20 h, ali gld. 6 60
pol leta........6 , 60 ,   ,    ,   3-30
četrt leta  .......   3 , 40 .   ,    ,   no
Posamične Številke stanejo 10 vin. Od 23. julija 1902. do'preklica izhaja  ob 'šredair-* n sobotah ob 11  uri dopolndne.
Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki nlio Stv. 11 v Gorici v«GoriSki Tiskarni* A. GabrSček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 'K* i [k. 're. Na naročila brea dopeslane naročala«
yS   M «?•»••
laS 1& "»* '¦ p«al«aile« se račnnijo po pe^it-vr|taS . ŠW &>* j, 1-krat 8 kr., 8-krat 7 kr., 3-krat « kr. vsaka |3 K?3krat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. ^^ I %, ne in spisi v uredniškem delo 15 kr. vrsta. — ^B j % 6 in vsebino oglasov o^anjamo vsako odgo*
Tečaj XXXIII.
r il".
»Vse za omiko, Bvobodo In napredek.! c    Dr. K, LavrU.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici 8t 7 v Gorici v I. ngdstr Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter or1 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici 5t. 11.
Naročnino In og/laso je plačati loco Gorlea. »opisi u.J se poSHJajo le uredništvu.
NaročniDa, reklamacije in droge reči, katero ne padajo v delokrog uredništva, naj se poBiliaio le upravnlStvn.                                                    ' J
»PRIMOREC«
izhaja neodvisno od cSofie* vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
«Soča» in .Primorec, se prodajata t Gorioi v to-bakarni Sohwarz v Šolski ulioi «n Jellorsitz v Nunski ulici; - v Trstu v tobaka^ Lavrenčič na trgu della Caserma.
J Jdgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
»Gor. Tiskarna* A. GabrScek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
^ „Ljudska volja".
aifc" sleparjenju ljudstva in javnosti so
a^' rikalci mojstri. Zlasti sleparijo takrat,
•« govorijo o ljudski volji. Pišejo in \
MLo, da je govorilo ljudstvo, da je Ijud-
^Vttslalo v svet take  in take izjave, da
¦r, ?,  to zavedno ljudstvo zahteva svoje
'¦vite J Kadar klerikalnim voditeljem ni kaj
kjtdar ne morejo  utakniti svojih uma-
prstov  v kako reC tako, da bi se jih
i,za celo roko, začno javkati in tuliti,
. pa se zatečejo v pribežališče »ljudske
j|P»*A<i*r —  Iz  glavnega   mesta    nahujskajct
vre,   farovške   peteline,   in ti   zbobnajo
skup, kakor cirkusu vi akrobati radovedneže
na vasi, svoje župane, podžupane in druge
udbornike, ali pa le tega in  onega, kakor
jim baš kaže, potem pa narekujejo recept,
po katerem  se ima zvariti ljudska volja. V
ivuosti,  v  svojih listih, pa   vpijajo na vse
¦: Ljudstvo govori, ljudstvo zahteva svoje
cel
Pred kratkim smo povedali, kako delajo v sedanjem času gospodje nunci na Kranjskem — ljudsko voljo. Klerikalni po* slunet nimajo veČine v deželnem zboru krnskem. To jim prepeka srce in obisti, in bolni so. HoCejo se pa ozdraviti z ljudsko voljo. Včasih kričijo po občni volilni pravici, včasih pa se zadovoljujejo s splošno volilno kurijo v deželni zbor, kakor baš veter piše. Kranjski deželni zbor je bil nenadoma sklican. Klerikalci so debelo pogledali, ker niso vedeli, kaj početi. Pred vsem jim je manjkalo — »ljudske volje". Znano je, kako škodo so napravili kmetskemu ljudstvu z vse obsodbe vredno obstrukcijo — in sedaj je dež. zbor kar nakrat sklican. Kaj poč ti? Odločili so se bit.o. Na vso sapo so pisali pisma na gospode župnike po deželi v onih krajih, kjer pašujejo samodržno, in ti so morali delati ljudsko voljo v oporo visokim gospodom v Ljubljani, zlasti za slučaj, ako bo treba razsajati in razbijati po novem deželnem dvorcu. In razbijati se da prav vspešno in kričati: Ljudstvu pravice!, kadar se uganja zlobo in kadar r?. največ škodi kmetu. Saj poznate tisto anekdoto o tatu, ki je kričal za drugim: Pri mi te ga !
Ta je  tat! ali  pravi  uzmovic je bil o n sam. Temu tatu so podobni.
Poznamo jih 1 Po splošni volilni pravici kričijo le radi tega, ker hočejo imeti v deželnem zboru veČino. Ako bi jo p* že slučajno imeli, bi se nobeden vrag med njimi ne zmenil za premembo volilnega reda, Oni hočejo le neomejeno gospodariti ter podpirati take neumnosti, kakor so n. pr. zavodi škofa BonavenUire, Oj ko bi imeli to, potem bi bili zdravi in čili in nič bi jih ne šftipalo po splošni volilni pravici, Jih poznamo.
Povedali smo že, kako so naroČili ljudsko voljo zunaj na kmetih, ali ne le naroČili, naravnost prisleparili so si jo, Po .Slovencu" vdarjajo na velik boben, da je toliko in toliko katoliških občin sklenilo izjave za razširjenje volilne pravice, ali pokazalo se je takoj, kako sleparsko so postopali pri tem. Župnik je povabil ponekod župane svoje fare k sebi, tudi pečate so morali prinesti s seboj, tam jim je povedal, da hoCejo v Ljubljani imeti sklepe za razširjeno volilno pravico, ali pa sploh nič; božji volki so pritisnili na tiskovine pečate, ter tako zlorabili svojo moč kot župani, pokimali, poljubili gospodu fajmoštru roko in odšli kot dobri katoliški možje iz župnišča. Ljudska volja ni bila le naročena, ampak tudi ponarejena, po .Slovencu• pa so seveda pisali, da je ta in oni občinski zastop sklenil tak in tak sklep, dasi obč. seje niti bilo ni.
Tako postopanje je pač škandalozno in se samo po sebi obsoja, kaže pa tudi moralno vrednost katoliško-narodne stranke. Taka stranka, ki se drzne stopiti na dan s tako ponarejenimi sklepi v svoj prilog, je sleparska, in ne more imeti trajnega obstanka. , Ljudstvo govori!" se derejo na ves glas v javnosti, v resnici pa govorijo le — nekateri sleparji! In s takimi sleparijami so vstopili v novi deželni dvorec v Ljubljani, kateri je blagoslovil poprej škof Bo.naventura. Kaj tako malo držijo na blagoslov svojega škofa, da začno s takimi reCmi, takoj ko so bili deležni blagoslova iz rok tako imenitnega moža, kakor je Anton Bonaventura ?! Ej, L;?uori ima  mazilo  za vse klerikalne »čed-
nosti« in po njegovih naukih jim je vse dovoljeno.
Teko je s tisto ljudsko voljo na Kranjskem, s katero sedaj strašijo v javnosti.
Pobavili smo se ž njo nekoliko obširneje radi tega, da pokažemo, kako nevarno je voliti vobclnske zastope klerikalce. Ti ljudje so skozi 'n skozi edinole orodje farovških gospodov. Kar ti rečejo, storijo, ne da bi sploh mislili, ali so storili prav ali ne. Gospod je rekel, mora že prav biti tako, pravi župan-božji volek, in srce njegovo je potolaženo, pamet pa pri kraju. Klerikalni župani in občinski odborniki so slepo o rod i" farovžev. To se je pokazalo dosti eklatantno zopet enkrat na Kranjskem povodom sedanje gonje za sklepi o razširjenju volilne pravice. In tako slepo orožje so v vsth slučajih. Marsikateri naprednjak ve povedati, kake sitnosti mu delajo v župani j-skem uradu, kadar kaj tam potrebuje, edinole radi tega, ker je naprednjak in ker gospod nune ne moro videli človeka, ki sodi o svoji glavi tako, da jo ima radi tega, da misli ž njo. Klerikalna županstva so privesek farovžom, izvoli jih sicer »ljudska volja", ali komandira pa le gospod nune, ki je — po-osobljena ljudska volja. Prav radi tega pa se trudijo toliko, da bi dolili tudi med nami čim veC občin v svoje kremplje, da bi tim lažje gospodarili nad ljudstvom, katero sleparijo z »ljudsko voljo".
Proti temu njihovemu iskanju, kje bi kaj požrli, se moramo boriti dosledno na celi Mi, zlasti pa paziti, da ne dobijo nikake občine več v roke, marveC da se jim odvzamejo, kar le mogoče. Vsi pristaši napredka in pametnega gospodarstva v občinah morajo Čuvati ob volitvah ter spravljati na volišče vse do zadnjega volilca proti klerikalni pohlepnosti. Prava ljudska volja mora zavladati po občinah, ne pa naročena in fal-zificirana, potem pa izgintjo taki pojavi, ka-koršni so se pokazali sedaj na Kranjskem, ko na tako grd način sleparijo javnost ter imajo ljudstvo za norca, ako zavlada prava ljudska volja, potem pa tudi odzvoni z velikim zvonom kierikalizmu po naših občinah. Fiat!
DOPISI.
% Gorici, 26. IX. 1903. (f Valerij C e r n i c.) •— Spet gledamo v nov grob, spet smo izgubili mlado moC, ki nam je mnogo obetala. Položili smo v hladno zemljo medi-cinca Valerija C e m i ca. Porodil so je pokojnik v Šempetru pri Gorici 15. marca leta 1879. kot sin taraošnjega učitelja, kateremu ni bila sreča mila; dovršil je bil gimnazij, a prisiljen je bil postati ljudski učitelj, ter kot tak umrl rano na jetiki, zapustivsi soprogo z dvema sinovoma, o katerih je bil* najstarejši, Valerij, še le osem let star. Po smrti očetovi »e je preselila s sinovoma v Gorico, kjer je Valerij obiskoval nižje gimnazijsko razrede. Nato je lla cela družina na Dunaj, kjer je mati kot spretna šivilja lažje izhajala in skrbela za svoje otroke. Na Dunaju jo obiskoval Valerij peli in šesti gimnazijski razred. Dunajsko podnebje pa mu ni prijalo, razmi tega se je bil nekoč prchladil, in pojavili so so se pri njem znaki neozdravljive bolezni, ki je našla o njem ugodna tla, kar Je bil gotovo podedoval po ofietu, V nadi, da ozdravi na dobrem zraku, se je vrnil v Gorico in tu dokončal sedmi in osmi razred ter napravil 1. 1898. maturo s prav dobrim vspehora. V teku teh dveh let se je bilo njegovo zdravje znatno poboljšalo. Z novimi močmi in z najlepšimi nadami se je vrnil k materi in odločil se je po dolgem obotavljanju za medicino, gotovo ne malo iz želje, da bi si kdaj sam pomagal kot zdravnik, ker bi bil šel na vseučilišče v kako posebno zdravo mesto, a gmotne razmere so ga prisilile, da je ostal pri materi na Dunaju, kjer je izhajal sicer težko, a vendar lažje nego kje drugod. Dunajski zrak in naporno učenje pa stapro-vzročila, da je jel vedno bolj hirati. Vsake velike počitnice je prihajal v Gorico. Z drugimi tovariši je občeval malo, ljubil je bolj samoto in mir, a kdor ga je poznal, temu se je priljubil mirni, blagi, resnično izobraženi mladenič. Čeravno sam medicinec, vendar ni veroval sam sebi, da je njegova bolezen neozdravljiva, ampak vedno je upal in bil tudi prepričan, da ozdravi s < som, posebno pa ko konča študirati. V res   A bil je le up,
Trije mušketirji.
Knpisal Alexa»dre Dnmas.
»Res?«
»In kraljica misli...«
»No, kaj misli kraljica ?«
»Ona misli, da so v njenem imenu pisali vojvodi Buckinghamu.«
»V imenu kraljice?«
»Da, da bi ga spravili na pot v Pariš, in če bi bil tukaj, zvabili v past«
»Hudiča, kaj ima pa vaša, žena z vsem tem.opraviti, moj ljubi gospod?«
»Znana jim je njena udanost do kraljice, in hočejo jo ali oddaljiti od njene gospe, ali jo ostrašiti, da bi izvedeli skrivnosti Njenega Veličanstva, aH pa jo zapeljati, da bi se je posluževali kot špijona.«
»To bi moglo biti tako,« pravi d'Artagnan; »toda ali poznate moža, ki jo je odpeljal ?«
»Rekel sem vam, da se mi zdi, da ga poznam.«
»Njegovo ime?«             :
»To mi je neznano; vem samo, da je kardinalova kreatura, njegov prokleti podanik.«
»Ali ste ga vsaj videli?t
»Da, nekoč ga mi je pokazala moja žena.«
»Ali ima kak znak, po katerem bi ga bilo mogoče spoznati?«
»O, seveda, to je gospod odličnega obraza, črnih las, temne polti, ostrih očij, belih zob in z brazgotino na sencu.«
»2 brazgotino na sencu!« vsklikne d'Artagnan »in poleg tega belih zob, ostrih očij, temne polti, črnih las in odličnega obraza, to je moj mož iz Meunga!«
»To je vaš mož, pravite?«
»Da, da; toda to za stvar nima nikakega pomena. A vendar v tem se motim, to napravlja stvar mnogo priprostejšo: če je vaš mož tudi moj, izvršim z jednim sunkom dvojno maščevanje; tako je s celo stvarjo. Ali kje morem najti tega Človeka?«
»Tega ne vem.«
»Ali ne veste za njegovo stanovanje?«
»Ne; ko sem nekoč spremil svojo ženo v Louvre, je ravno stopil notri, in ona mi ga je pokazala.«
»Hudiča! hudiča!« zamrmra d'Artagnan, »to je jako nedoločeno; kdo vas je obvestil, da so vam odvedli ženo?«
»Gospod de la Porte.«
»Ali vam je dal kake podrobnosti?«
»On jih sam ne pozna.«
»In od kake druge strani niste izvedeli ničesar?«
»Da, dobil sem...«
»Kaj?«
»Toda ne vem, če ne napravim velike neprevidnosti.«
»Že zopet prihajate na to; opozarjam pa vas, da je zdaj že nekoliko prepozno, da bi stvar obdržali za se.«
»Tudi je ne maram, pri moji duši!« vsklikne me-
ščan, rote* se, da bi se opogumil. »Sicer pa, kakor se imenujem res Bonacieux...«
»Vi se imenujete Bonacieux?« ga prekine d'Ar-tagnan.
»Da, to je moje ime.«
»Vi torej pravite: »Kakor se imenujem res Bo-nacieux!« Oprostite, da sem vas zmotil; toda zdi se mi, da mi vaše ime ni neznano.«
»To je mogoče, gospod. Jaz sem vaš hišni gospodar.«
»Ah, ah!» pravi d'Artagnan, vstane na pol in se mu pokloni, »vi ste moj hišni gospodar.«
»Da, gospod, da. In ker so vas tekom treh mesecev, kar ste pri meni, preveč raztresali preogromni opravki, ste mi pozabili plačati najemnino. Ker vas nisem nadlegoval niti za hip, sem si mislil, da se bo-dete ozirali na mojo rahločutnost.«
»Bodite prepričani, moj ljubi gospod Bonacieux,« odvrne d'Artagnan, »da sem vam za to hvaležen, in če bi se vam, kakor sem vas že zagotovil, mogel pokazati hvaležnega..,«
»Verjamem vam, gospod, verjamem vam, in kakor sem vam že povedal, vam zaupam popolnoma, kakor gotovo se imenujem Bonacieux.«
»Nadaljujte torej v stvari, ki mi jo imate razodeti.« * Meščan potegne iz svojega žepa neki papir in ga poda d'Artagnanu.
»Pismo!« vsklikne mladi mož.
»Katero sem dobil danes zjutraj.«
»D'Artagnan je odpre, in ker je postajalo temno, stopi k oknu. Meščan mu Sledi,
ki mu je dajal moči, da ni obupal, ampak z vstrajnoatjo nadaljeval svoje Študije.
Tudi letošnje počitnice je priSel v Gorico, bolj bolan ko prej kdaj. Prestrašil sem se, ko sem ga »ideč prvič, tako je bil pre-padel in bled. Skoro vsak dan sva hodila na sprehode. Posebno rad se je sprehajal ob Sodnem bregu; ko je gledal v Sočo, spominjal se je mladih let, in v spomin so mu prihajali časi, ko se je zdrav kopal v temno-zeleni vodi. Navadno sem se jaz kopal, on pa je stal na bregu in večkrat mi je z otroškim veseljem pokazal to ali ono skalo in govoril: »Glej, s te skale sem skakal tudi jaz v preteklih letih v vodo in tam — tam sem plaval čez." A sedaj ga to ni več veselilo, bal se je mrzle vode. Pri teh spominih je postal vedno otožen, umolknil je, in moral sem obrniti govor na kak drug predmet Postal je spet zgovoren, in začel mi je govoriti o svojem poklica, kako napravi prihodnje leto doktorat, kako bode prakticiral dve ali iri leta na Dunaju ter se potem naseli v Gorici, ali pa le raje v enem ali drugem nalem trgu. On ni hotel, kakor mi je sam večkrat praril, postati zdravnik iz dobičkaželjnosti, temveč iz same Človekoljubnosti; zadovoljil bi se bil, da bi skromno izhajal. A usoda ni bila odločila, da se mu izpolnijo njegove želje.
Pretekli teden je izbruhnila bolezen, katera se je razvijala počasi a gotovo že leta in leta, z vso silo. Začel je bruhati kri, moral je leči in v groznih mukah je umrl v petek ob 4. zjutraj previden. Umri je, ne da bi se mu bila izpolnila vzroCa želja, videti pred sesrtjo ljubljeno mater in ljubljenega brata. Smrt Valerija Cernica je pretresla vse znance in prijatelje. Nihče ni pričakoval tega, ker mnogi so ga videli se prejšnji teden. Akademifino ferijalno društvo »Adrija*, za katero se je pokojnik vedno zanimal, mu je poklonilo lep venec. Na dvorišču hiše žalosti je zapel ad hoc sestavljeni pevski zbor .Nad zvezdami*. Na to se je pomikal sprevod v stolno cerkev. Za krsto so Sli sorodniki, vsi slov. akademiki v Gorici, nekateri laški in lepo število znancev. (Omenjeno bodi, da ni dovolil stolni župnik, raon-signor Se^ej, iz nerazumljivega vzroka, da bi se pelo v cerkvi, kar seje pač vedno dovolilo v drugih cerkvah, kakor na Placuti, na Travniku in tudi v Podturnu.) Iz stolne cerkve se je pomikal sprevod proti Šempeterskemu pokopališču, kjer so položili pokojnika v isti grob, kjer je počival pokojnikov oče Šestnajst let. Na pokopališču so zapeli pevci ginijivo pesen .Jamica tiha... ." in marsikateremu mladih akademikov je po-rosila solza v očeh, ko je zaslišal med petjem tužne nagrobnice žvenk lopat grobokopov in udarce; grud na rakev, in mislil je na ranjkega, ki je moral v cvetu let v hladni grob.
Končal si, dragi prijatelj« svoj zemeljski tek, uresničile se niso tvoje blage misli, a vsaj
ena se tebi je želja spolnfla: V zemlji domači da truplo leži!
P. M.
Dtmfic h nzMS iivics.
Poroki. — V ponedeljek se je poročil g. R. Lasi 8, c. kr, sodni pristav, prideljen pravosodnemu ministerstvu na Dunaju, z gospodično Brati no iz Ajdovščine v**e najbolje!
Smrtna kosa. — V Ljubljani je umrl g, Janko S a m i, c. kr. visi kontrolor cari-narskega urada * Trsta. Radi bolezni je bil na dopustu v Kranju in v Ljubljani pri svojih sorodnikih. Te dni ga je napadla srčna vodenica tako hudo, da se ni mogel veC povrniti v Kranj ter je izdihnil t Ljubljani. Pokojnik je bil dobro znan med tržaškimi Slovenci kot veren sin svojega naroda. Imel je 45 let
V Kanalu je umrl g. Franc vitez M a l« n i C, ki je bil mnogo let oskrbnik posestev vojvodov Blakas. Županoval je v Kanalu nad 23 let.
Danes pokopljejo v Gorici g* Rada Valenčiča, ki je urarl star komaj 21 let. Preostalim naše sožalje!
Za podporo Bovcu. — Nas državni poslanec O. Gabrsček je stavil v državnem zboru nujni predlog za podporo občini Bovec vsled požara. SliCen predlog je stavil tudi laski državni poslanec dr. Verzegnassi.
Državni poslanec 0. OabrMek je stavi! v državnem zboru predlog glede subvencioniranja občine Sv. Lucija za dogradnjo ceste od Sv. Lucije v Lom in interpelacijo glede razpisavanja služb na sodnijah v Pri-morju. Predlog in interpelacijo priobčimo.
Kmetijski shod se bode vršil v nedeljo dne* 4i. oktobra okoli 3. pop. na Križa d i pri Neblem v Brdih.
Praktičen kletarski pouk bode ob-državal kmetijski potovalni učitelj A. Strekelj prihodnjo soboto popoldne in zveCer v občinski kleti v Dornbergu.
Kaj je bilo finančni oblaki najbolj nujno. — Dne 1. septembra je poslal g. Andrej Gabrsček obširno pritožbo na c. kr. finančno ravnateljstvo v Trst proti mejnemu eolnemu prejemniku Wa I ter ju pri RobiCu. — .Soča" in »Primorec* sta dostavno natisnila pritožbo, iz katere je razvidno, koliko mora trpeti ubogo ljudstvo ob tamošnji meji zaradi nesposobnosti, odur-"| nosti, jezavosti jednega finančnega uradnika, ki ljudstvo Sikanuje na najdrznejše načine.
Finančno ravnateljstvo je takoj poslalo pritožbo finančnemu nadzornistvu v Gorico, d a s t v ar p r e iS. č e. Pritožba je čakala v Gorici novega nadzornika g. Schuster-schitscba (brata dr. Šušteršiča v Ljubljani.) Ta doslej Se ni našel časa, da bipre-
iakal razmere, naslikane v pritožbi, pač pa je takoj ugodil proSnji Walterja, naj se toži g. Gabrsček zaradi »razžaljena časti" vsled besed: .Ako niti tega ne razumete, da se buteljke ne smejo odpirati, vas je le po-mi lov a ti (sind Sie nur za bedauern)", — in: .Ako niti jednega imena ne znate prav napisati, niste sposoben za službo tukaj*.Za te besede je bila njegova veličastvenost tako užaljen?, da i&ee zadoščenja pri sodniji. — Je prav, pridejo vsaj malce bolje v razgovor neznosne razmere ob državni meji pri Robiču!
Kdo pa je ta Walter, ki je bil razžaljen v službi?! Bil je že nadporočnik, pa je moral dati vojaštvu slovo! Vstopil je k financ!! __Ali Judi„tu ima _za seboj viharno
dobo. Povsod, kjer je služil, je bil smatran za šibo božjo nižjim, jednakim tovarišem in višjim. Povsod je imel svoje .afere", ki so ga naredile nemogočega. Končno so ga poslali kot zadnji poskus k Robiču. Za .sca-varje" je pač vse dobro! Ker nikdo doslej ni mogel 2 njim shajati, naj bo dober za hribovske Slovence, katere naj uči kozje molitvice. Kaj za to, če ljudstvo trpi, saj so to le ubogi hribovski Slovenci. — Ljudstvo se je že pritoževalo na razne načine, celo pismeno na višjo oblast, — toda brez vspeha: ljudstvo je bilo se bolj poparjeno, začelo se je naravnost bati vsemogočnega eolnega prejemnička Walterja, ki je poslej Se ošabneje nosil pokoncu svojo prazno glavo.
Slučaj g. G. je znan. Za buteljko vina je zamudil 41 minut, dasi je hotel plačati po najvišjem tarifu, da, poiskali so zarjavel »Stoppclzieher" ter buteljko odprli, — kar je naravnost gorostasno psčenjanje srednjeveške norosti! I
Toda zdi se, da finančna oblast ni na jasnem, kaj bi bila v tem slučaju njena dolžnost. Za zdaj meni, da mora VValterjeve prismojenosti sprejeti za svoje ter varovati avtoriteto, katero je v ljudstvu že davno hudič vzel. — Mi smo jako radovedni, kdaj in kako opravi g. nadzoraik Schusterschitsch svojo nalogo, katero ima v naši deželi. — Na te razmere se Se povrnemo!
Na adreso goriških poslancev je naslovila .Edinost* oJ petka zopet članek, v katerem govori o samolaškem razpisu radi nakupa zemljšCa za ustanovljajočo se deželno trinico in o razpisu službe nadzornika i& to trtnieo, ter kliče na boj proti Pajerju! — Saj smo že povedali, da gine slovenščina iz uradovanja dež. odbora, da se opušča pri vseh takih uradnih razpisih, kakor se tudi sedaj na druge oblasti, čeprav v slovenski stvari in na slovensko ulogo, piše le laško! NaSa slavna odbornika tega dolgo časa niti vedela nista, ako pa sedaj vesta, smo prepričani v dno duše, da ne storita nikakega koraka v odpravo tako škandaloznega žiljenja naSega jezika. Dandanašnji dela deželni glavar dr. Pajer, kar ho*e, ker ima dr. Gregorčiča v svoji vreči,  v kateri mora lepo molčati; dr.
Pajer je dobro vede), kaj dela takrat, ko je pomagal dr. Gregorčiču do izvolitve v državni zbor. Dr. Gregorčič pa je bil takrat tako zaljubljen v samega sebe, da mu ni bilo prav nič za naSo slovensko stvar. Udal se je in obljubil, kar je hotel Parjer. Posledice iz-dajskega dogovora med Gregorčičem in Pa-rjerjem vidimo sedaj na celi črti'. Čuvati, da se ne prezira tako sistematično naš jezik, kakor se sedaj godi na našem deželnem odbora, kar jasno spričuje tudi omenjeni slučaj razpisa, je v prvi vrsti dolžnost dež. odbornikov, in ako bi imeli v dež. odboru Slovenci dva moža, bi lahko spravila to reč v red, in bi z eneržijo poskrbela, da bi ne prihajalo do opustitve slovenščine pri uradnih razpisih, ali__ker__jih_ni,__pa__ni_. nič, in tudi ne bo nič, dokler bo dr. Gregorčič zvezan s Pajerjem in dokler bodo sedeli BerbuCi v dež. odboru. Možje so Pajer-jevi hlapci, ker je dr. Gregorčič zaigral vso neodvisnost na to stran takrat, ko je bil izvoljen drž. poslancem. Ali se ganejo morda v deželnem zboru? Težko; kajti dr. Gregorčič je merodajen tu in tam, in ko se tu ne gane, se ne zgane tudi v dež, zboru. Ako pa se stori v tem oziru kak korak od strani poslancev narodno-napredne stranke, pa utegnemo doživeti celo to, da bodo »krlčan-sko-narodni* poslanci proti tozadevni akciji I Pri teh pobožnih možeh z dr. Gregorčičevo posvečeno gla/o je vse mogoče !
Tako je, prijatelji I Klerikalci so mlačni v narodnem oziru, kakor tudi na sploh, dasi bi lahko v sedanji svoji poziciji mnogo delali in koristili, in srce boli vsakega rodoljubnega moža, ki vidi, kako gre nizdol veljava slovenskega imena v deželni hiši ter povsodi tam, kjer stojijo klerikalci na površju in ospredju. Je žalostna ta istina, ali istina je! Dobo suhih let občutimo vedno bridkeje,
Braluo-povsko društvo v Št. An-drežu priredi v nedeljo dne 4. oktobra veselico s petjem, godbo in igro v dvorani g. Petra Lutmana. Začetek točno ob 3'/t uri pop. Vspored: 1. Koračnica, svira vojaška godba. 2, Pozdrav. 3. Zitt: »Gozdna rožica", valjček, svira voj. godba. 4. E. Kome!: „Za Hrvate naSe brate", možki zbor. 5. Pahor: .En starček je živel", svira voj. godba. 6. Forster: .Venček narodnih pesmi j", mešan zbor. 7. Smetana: Sekstet iz opere .Prodana nevesta". 8. FerjanciC; .Oj slovenska žemljica", možki zbor. 9. Schramml: .Muzika-lična mavrica", svira voj. godba. 10. E. Komel: .Mojemu rodu", možki zbor s spremljeva-njem orkestra, li. Kubischta: .Venček slov. narodnih pesmi", svira voj. godba. 12. Za-vrtanek: .Loterist", igra v jednem dejanju. 13. Ples in prosta zabava. Med posameznimi točkami in pri plesu svira vojaški orkester. Vstopnina: k veselici 40 vin., sedeži l—2 vrste 40 vin., od 4 vrste dalje 20 vin. K obilni udeležbi uljudno vabi             odbor.
(Dalje v prilogi.)
»Ne iščite svoje žene,c Sita d'Arta&nan, »dobite jo nazaj, kadar nam ne bodo več potrebna, če napravite le jeden korak, da bi jo našli, ste izgubljeni.«
»To je pisano jasno,« nadaljuje d'Artagnan, »ali je vendar samo grožnja.«
»Da, ali te grožnje se bojim; jaz, gospod, pač nisem vojak, in bojim se Bastije.
»Hm,« odvrne d'Artagnan; »ali jaz se Bastije ne bojim manj nego vi. če bi šlo samo zato, da zabodeni komu meč pod rebra, tedaj bi bila stvar lahka.«
»Vendar,   gospod,   sem   v   tej   zadevi računal na vas.« . »TaJo?«
»Kvt\ sem vas videl vedno obdane od mušketirjev sijajne zunanjosti in sem spoznal, da so to mušketirji gospoda de Trfiville in torej kardinalovi sovražniki, sem si mislil, da bi bili vi in vaši prijatelji pobil radosti, če bi vam bilo mogoče, izkazati naši ubogi kraljici uslugo in ob jednem ponagajati kardinalu.«
»Brezdvomno.«
»In potem sem mislil na to, da ste mi dolžni za tri mesece najemnino, na kar vas ne opomnim nikdar.«
»Da, da, to ste mi že omenili, in zdi se mi izborno.«
»Ker poleg tega računam, da bodete tudi še za-naprej stanovali pri meni, in ne bode v bodočnosti nikdar govora o najemnini...«
»Izvrstno.«
»In ker sem vam, če bi bilo treba, nameraval ponuditi petdeset pištol, če bi bili, kar se da* težko misliti, slučajno za hip v zadregi...«
»Prekrasno, vi ste torej bogati, moj ljubi gospod Bonacieux.«
»Približno toliko imam, kolikor potrebujem, gospod ; s kupčijo sem si prislužil rento kake tri do štiri
tisoč tolarjev, in poleg tega sem založil nekaj denarja v zadnje potovanje slavnega prekmorskega trgovca Jeana Mocqueta i iz tega morete razvideti, gospod... toda,« zakliče meščan.
»Kaj je?« vpraša d'Artagnan.
»Kaj vidim tamkaj!«
»Kje?«
»Na cesti, nasproti vašemu oknu, v odprtini onih vrat: mož, zavit v plašč.«
»On je!« zakličeta d'Artagnan in meščan oba naenkrat, spoznavši svojega moža.                                   ]
»Ah, to pot,« vsklikne d'Artagnan in skoči proti' svojemu meču, »to pot mi ne ubeži.«
In potegnivši meč iz nožnice se spusti iz sobe.
Na stopnicah ga srečata Athos in Porthos, ki stopita vsak na drugo stran, in d'Artagnan švigne med njima kakor pušica.
»Prokleto, kam pa letiš tako?« mu zakličeta oba mušketirja naenkrat.
»Za možem iz Meunga U odvrne d'Artagnan in izgine.
D'Artagnan je svojim prijateljem več nego enkrat pripovedoval dogodek s tujcem, kakor tudi nenadni pojav lepe potovalke, kateri je oni mož mogel izročiti tako važno poslanstvo.
Athos je bil mnenja, da je d'Artagnan v svoji razburjenosti sam izgubil pismo. Po njegovih mislih je plemič, kakor jim ga je naslikal d'Artagnan, mogel biti vedno le plemič, ali plemič se gotovo ni ponižal tako, da bi šel in ukradel pismo.
Porthos je v vsem tem videl samo ljubavni dogodek, sestanek, katerega je imela neka gospa z nekim kavalirjem, ali neki kavalir z neko gospo in katerega je motila prisotnost d'Artagnana in njegovega rumenega kljuseta.
Aramis je menil, da so take stvari polne skrivnosti), in je zato najboljše, ne mešati se v nje.
Po d'Artagnanovih besedah sta torej spoznala, za kaj gre, in v mislih, da se d'Artagnan, ko svojega moža najde ali zgreši, zopet vrne v svoje stanovanje, nadaljujeta svojo pot.
Ko prideta v d'Artagnanovo sobo, je bila prazna. Hišni gospodar se je bal posledic spopada, ki je imel neizogibno nastati med mladim možem in tujcem, in zvest svojemu značaju, kakor ga je op-sal sam, je imel za najpametnejše, spraviti se z mesta.
IX. D'Artagnan se pokaže ˇ pravi luči.
D'Artagnan se je vrnil za pol ure, kakor sta Athos in Porthos vedela naprej. Tudi to pot je zgrešil svojega moža, ki je izginil, kakor bi bil začaran. Z mečem v roki je tekal po vseh bližnjih ulicah, toda našel ni ničesar, ki bi bilo jednako onemu, kar je iskal; končno je šele prišel na misel, katera bi mu bila morala prva šiniti v glavo, namreč potrkati na vrata, pri katerih je videl tujca. Tudi to je bilo zaman, da si je pač deset ali dvanajstkrat potrkal s kladivom, ki je bilo na vratih; nihče se ni odzval, in sosedje, ki jih je privabilo pred vrata ali na okna, so ga zagotavljali, da je ta hiša, ki je imela sicer tudi zaprta vsa okna, Že Šest mesecev popolnoma neob-ljudena.
Dočim je tekal d'Artagnan po ulicah in trkal na vrata, se je tudi Aramis pridružil tovarišema, tako da je d'Arta%nan pri svojem povratku našel zaveznike zbrane polnoštevilno.
»Torej ?« vprašajo vsi trije mušketirji naenkrat, vide" vstopiti d'Artagnana z znojnim Čelom in jeznim obrazom.
Priloga „8oto" it 7B. z in 30. septembra 1BD3.
.Solkanski Sokol1. — Naš Solkan se j prebuja in razvija v zadnjem času prav lepo ter je v naši dkolici velevažen kraj v vsak« o pogleda, zlasti Se, ker se bo v bližnji bodočnosti tik njega razvijal živahen promet Takrat bo Solkan kaj važen, in brez dvoma naraste polagoma v nemalo konkurenco Gorici. Solkan je le dobre Vi ure hoda od 60- 1 rice, pa je ostal Cist, slovenski kraj, kamor je brez vspeha segala rsznarodevalna laska . roka iz mesta. Obdržal si je čist, slovenski značV, "n tak ostane Solkan tudi v bodoče. Vsi p>?,0ji za to so tu. Pojav, ki nw zagotavlja, da bo tako, pa je bil nedeljski nastop, ob jednem pm nastop .Solkanskega Sokola*. V nedeljo smo se prepričali, daje' začel »Sokol-- vSolkanu marljivogojiti^telovadbo ter da je zanimanje za Sokolsko idejo veliko, zlasti se, ker tudi županstvo in Čitalnica nista zamudila, pozdraviti dolgo vrsto domačih in mestnih Sokolov ob vhodu v Sol. kan, z zastavami okrasen, katerim slednjim so bili sli prvi naj roti do Fona. Proste vaje, katere je izvajal .Solkanski Sokol* sam, 40 Sokolov je nastopilo, so ugajale na splošno ter so pokazale, kako lepo se je oprijel Sokol svoje naloge. Kaj takega nismo pričakovali. Presenečeni smo bili. Vzorne proste vaje s praškega vsesokolskega shoda je izvajala mladina .Goriškega Sokola* ter se izkazala spretno v vsakem osiru. Pri telovadbi na bradlji in drogu ste nastopali dve vrsti .Solkanskega11 in »Goriškega Sokola". Vaje, ki so jih izvajali edni in drugi, so bile lepe, zlasti so ugajali nekateri posamezni telovadci s svojo preciznostjo, drugače je bilo morda tuintara želeti večje popolnosti in spretnosti. Toda to se gotovo sčasoma popravi, saj imamo v .Solkanskem* kakor v .Goriškem Sokolu* dosti mladih ciUh močij, ki gorijo za Sokola ter se popotnijo v telovadce prve vrste. Na sploh sojeno, pa je bil vspeh na vse strani ?rav dober ter je obema društvoma le Ce. itati I Po telovadbi smo slišali petje pevcev iz Gorice, Solkana in s Trnovega. Posebno je ugajal lep Zajcev moški zbor .Grnogorac Grnogorki", kateri je pe) možki zbor pevskega in glasbenega društva iz Gorice; pelo pa se je tudi dobro. Solkanski Sokol goji tudi petje, in njegov pevski zbor je pokazal, da razpolaga z lepim številom dobrih pevcev. Hvala za to gre gospodu Srebrniču! Po veselici se je razšlo občinstvo, katerega je bilo jako obilo, dasi so viseli oblaki nad nami, na razne kraje, mladina pa je zarajala v poskonCni ples.
Glede nastopa .Solkanskega Sokola*, ki se je sponesel tako lepo, gre v v prvi vsti zasluga bratu Jeraju. ki se je lotil delovanja v ,Solk. Sokolu* z vso unemo dovzetnega mladenka, kakor tudi moramo omenjati pohvalno brata Kranjca, ki je vodil .Gor. Sok.* Nedeljski vspeh naj jima bo bodrilo za bodočnost!
Tudi gmotni vspeh veselice je nepričakovano lep. Zato pričakujemo, da bo stopal Solkanski Sokol naprej po začeti poti v Čast
in ponos slovenskega imena in slovenskega Solkana ter da bo tako prednjačil naši okolici v Čuvanju narodne zavesti in posesti. In v tako svrho je potreben pred vsem .Zdrav duh v zdravem telesu",kakor jo blestel napis nad vhodom na lepo odiCenc dvoriSCe MozetiCevo. Živel .Solkanski Sokol!"
Pristave k. Dobili smo o telovadbi sodbo iz Sokolskih krogov, katero priobčimo prihodnjič.
Zahvala! — ^db^rTeTdvadnegaTtOrustva .Solkanski Sokol" v Solkanu se zahvaljuje tem'potom vsem, ki so pripomogli, da se je veselica in I. javna telovadba tako lepo izvršila, posebno pa še bratskemu telovadnemu društvu .Goriški Sokol" v Gorici, .Pevskemu in_ glasbenemu društvu«L v Gorici ter .Pevskemu in bralnemu društvu .Orel" na. Trnovem« nadalje vsem onim damam in gospodom, ki so pri vstopnini še posebej večje zneske v kritje otroškov darovali. Na zdarl Odbor,
Devlnskl kaplan med popravkarjl. — Devinski kaplan, ki čuje na ime Valentin Pirec, se je zatekel pod okrilje svojega župnika- dekana in pa pod okrilje lažnjivega Obrambnega društva v Ljubljani, od katerega smo dobili ta-le .popravek": Slavno uredništvo .Soče*
v Gorici.
.Soča" je prineslu v 74. Stev, vest: .Ali je mogoče P — NeCuveno I", v kateri se trdi, da de vinski kaplan močno agitira proti veselici za otroški vrtec in proti prispevkom za otroški vrtec. Ker ta vest ne [-temelji na resnici, zahtevava podpisana, da sprejmete v smislu § 19. tisk. zak. sledeče: Podpisani je le v cerkvi svaril mladino pred plesom, slučajno združenim s to veselico, ter tako oporekal le proti sredstvu, ne pa proti namenu veselice. Nadalje ni res, da podpisani agitira proti prispevkom za otroški vrtec, kakor tudi ni res, da je »farška* gonja naperjena proti slovenstvu v Devinu. V Devinu 24. sept, 1903. Jož. Skočir, žnpnik-dokan v Devinu, Val. Pirec, kaplan,
Ta .popravek* bi lahko brez skrbi vrgli v kol« ker pri Obrambnem društvu so že zdavnaj pozabili, kako se delajo pravilni popravki, ali pri občuj orno ga za to, da moremo to stvar z dovinskim kaplanom zaključiti. Najprvo povdarjatno, da mi vselej, ako se kdo obrne na nas z opozoritvijo, da se je o njem poroCalo krivo, to lojalno popravimo. Na to stran smo dali že dovolj dokazov. Ako se je godila devinskemu kaplanu kaka krivica, se je imel oglasiti pri nas, in vsa stvar bi se bila poravnala na lep naCin; toda l-mladi posvecenec ni ubral te poti, ker je imel slabo vest, marveč se je zaletel še le čez Cas h glasilu tolovajev v Gorici in pa k lažojivemu Obrambnemu društvu v Ljubljani. N6, radi tega pa naj nam nikari ne zameri, ako mu nič ne verjamemo. .Popravek" je skrpucalo, ki se lovi okoli pojmov sredstvo in namen ter vse zavija tako, kakor kaže sedaj  zavijati posvečeni gospodi, ko je
morda vendarle uvidela, da ni delala prav, ko se je na predrzen način utaknila v de-vinsko veselico. Tisti ples je le grda pretveza. Dokler se bo smelo plesati na katoliški podlagi, saj v Ljubljani aranžirajo celo predpustne plese na katoliški podlagi, dokler se bo smelo plesati po klerikalnih občinah in dokler bo smela plesati klerikalna gospoda po mestih, ter se ne bodo katoliška glasila nad tem spodtikala (V Gorici so plesali celo v postnem'*casu,"pr je molčal ,Prim. List« 1) dotlej se bodo menda smeli sukati tudi drugi ljudje, ki ne plešejo na klerikalni rog, ne da bi bil poklican kak mladic v Črni suknji jih radi tega obirati javno. V Devinu so plesali, ko ni bile tam kaplana Pirca, pa bodo tudi,ko ga ne bo. Zato je neumno, da se zaganja v ples ter dela zdražbo ob taki priliki, ko je šlo za otroški vrtec v Devinu, Ako so malce po-plesali, zato ne bo nikoga hudič jemal, saj Se gospodov po farovžih ne jemlje, kjer uganjajo š* vse druge reci, ki so mnogo hujSe od plesa, Lahi postopajo solidarno, kadar gre za .Lego*, in doslej, kakor smo že rekli, se ni spodtikal Se noben laiki duhovnik nad plesom, kateri spremlja kako veselico v korist .Lege*. Ti laški duhovniki doprinašajo celo svoj obolus .Legi« — med nami pa se dobi duhovnik, ki bi rad požrl veselico v korist sveti narodni stvari, le za to, ker se je na koncu tudi plesalo, Celo cerkev je morala služiti proti oni veselici v Devinu! Le nikar se nam ne skrivajte za namene in sredstva, ker mi vemo prav dobro, kake namene imate in kakih sredstev se poslužujete v dosego istih. Nastop devinskega kaplana je bil nov škandalozen pojav breznarodnosti .obmejnega* duhovnika, škandal, kakorSnega nočemo več videti — ker drugače začnemo proti take vrste izrodom v duhovski obleki se ves drug boj nego smo ga doslej bojevali. S tem pa punktum!
Cerkev v službi sistema. — Vlada se je brez vsake potrebe odpovedala patronatu nad nekaterimi cerkvami v tržaški okolici, in temu koraku vlade je pritrdil tudi tržaški škofijski ordinarijat, Župljani so vložili proti temu protest, ali čakajo zaman odgovora. Tako bo mogel tržaški magistrat po s. 3ji volji nastavljati le veielaške duhovnike za župnike po okolici. Pri Sv. Ivanu čakajo že dolgo časa na župnika, ali do imenovanja kar ne pride. Vso reč zavlačujejo, potem pa kar na krat buknejo na dan s kakim Velelahom in zagrizenim nasprotnikom našega naroda. Ta preljuba katoliška cerkev se da res porabiti za vse; sistemu pa služi udano kakor najzvestejša dekla svojemu gospodarju. In to je edino zveličevalna, edino prava cerkev 1!
Poziv gg. članom .roškega kružka*! — Podpisani odbor .ruskega kružka" naznanjasvojim gg. članom in vsem prijateljem ruščine, da prične v kratkem spet pouk v ruščini in sicer v prvi polovici meseca oktobra. Začetek šolskega leta, razvrsti-
tev pouka in mesečnina se pravočasno naznani. Vsled odhoda g. učitelja Labenskega si laskamo naznanjati, da smo dobili za tekoče Šolsko leto novo izvrstno učno moč v osebi gospice. Odbor upa na najbolje vspehe ter z zavestjo gleda v prihodnjost prepričan, da učenje ruskega jezika ne zamre med nami, ampak da bode vedno bolj cvetelo ter se vedno bolj razvijalo. Podpisani odbor se obrača do vseh gg. članov in prijateljev .Ruskega kružka" s prošnjo, naj vsak član in naš prijatelj dela po svoji moči na to, da se naše vrste pomnože ter da nastopimo letošnje šolsko leto v večjem številu nego lani in da ostanemo zvesti obiskovalci pouka do konca leta, kar bode društvu v čast in ponos. Kdor želi na novo pristopiti, naj se oglasi pri kakem odborniku ali v .Goriški Tiskarni".                 Odbor.
Porotno zasedanje v Gorici se otvori zopet dne" 23. novembra t. 1. Predsednikom razpravam je določen dvorni svetnik vit. De-facis, namestnikoma pa deželnogodna svetnika E. Schmarda in R. Zdrrer.
Ii Podmelca. — Vabilo k veselici, ki jo priredi .Kmetska Čitalnica* v Podmelcu dne 4. okt. 1903. ob 7, uri zvečer s sledečim vsporedom: 1. Slava Slovencem, tam-buranjej 2. Nagovori 3.LJubav, meianzbor; 4. Igra: To sem bil jaz ? 5, Na valovih jadranskega morja, tamburanje; 6, Zvezdicam, mefan zbor; 7. Deklamacija: Soči; 8. Na-pried, tamburanje; 9. Igra; Mutec; 10. Svarilo, mešan zbor. — Po veselici prosta zabava s plesom. — Ker je čisti dohodek namenjen ubogim pogorelcem v Bovcu, vabi k mnogobrojnl udeležbi Čitalnični odbor,
. Slovenska mostna šola Podturnoin. — Letos se je vpisalo v slovensko mestno šolo Podturnom 17 učencev in učenk. Na šoli so nastavljeni vodja, en učitelj in dve učiteljici. Radi tega se je zopet oglasil tukajšnji list .Corrioro", ki hoče biti včasih glasilo nagega mag a, ter vpije, zakaj da se vzdržuje ta 60,,. 4 tako malo Število otrok.
Vsa reč o slovenski mestni šoli v gnili Katinellijovi vojašnici jo tako znana, da seje tu ne dotaknemo zopet podrobneje. Vsakdo pa si more misliti, da stariši stojijo Se vedno in ostanejo tudi na tem stališču, da Podtu-ren ne morejo pošiljati svojih otrok; je pre-oddaljenb od mesta. Kar je vpisanih, so le tam iz bližine. .Gorriere* bi najrajši videl, da m izginila danes ali jutri slovenska šola v mestu s površja, toda ta želja se mu ne obistini, marveč Slovenci v mestu bomo zahtevali vedno glasneje slovensko šolo na takem mestu, ki bo odgovarjal potrebam, pa če tudi se je bil spozabil sam .vodja naroda", prečastiti don Antonio, v momentih izdajalskega navdahnjenja, tako daleč, da je rekel v svojem listu »Gorica*, da se ne godi nikaka posebna krivica slovenskim starišem v mestu, ako pošiljajo svoje otroke v pod-turnsko šolo. Kakor se vidi, se slovenski stariši ne strinjajo s takim naziranjem dr. Gregorčiča, marveč pošiljajo otroke, kolikor jih
»Torej!« «akriči ta in vrže svoj meč na posteljo, »ta človek je poosebljen vrag; »izginil je kakor fantom, kakor senca, kakor duh.«
»Ali verujeS na prikazni ?* ga vprašata Athos in Porthos.
»Jaz, jaz verujem samo na to, ker sem videl, in ker prikaznij še nikdar nisem videl, na nje tudi ne verujem.*
»Po svetem pismu,« pravi Aramis, »moramo verovati na nje: Samuelov duh se je prikazal Savlu, in to je del vere; meni bi bilo jako Žal, da bi o tem dvomil, Porthos.«
»V vsakem slučaju, naj bode že človek ali hudič, telo ali duh, iluzija ali resnica, je ta Človok rojen meni v nadlego, kajti njegov beg nas je spravil ob znamenito opravilo, gospodje, ob opravilo, pri katerem bi se dalo zaslužiti sto pištol in morda še več.
»Eako to?« pravita Porthos in Aramis objednem.
Kar se tiče Athosa, ostane zvest svojemu načelu molčečnosti ter se zadovolji s tem, da vpraša d*Arta-gnana s pogledom.
»Planehet,« pravi d'Artagnan svojemu s^ugi, M v tem hipu pomoli glavo skozi pol odprta vrata, da bi vjel nekaj drobtinic od zabave, »pojdi k mojemu hišnemu gospodarju, gospodu Bonacieuxu, in mu reei, naj mi pošlje pol ducata burgundskega vina v steklenicah, temu dajem prednost.«
»Evo, evo; tvoj gospodar ti torej prodaja na upanje?« vpraša Porthos.
»Da,« odvrne d' Artagnan, »pričenši z današnjim dnevom, in bodite mirni: H je njegovo vino slabo, pa pošljemo po drugo.«
»Treba je vporabljati in ne izrabljati,« pravi Aramis z izrekom.
»Jaz sem vedno pravil, da je d' Artagnan najboljša glava izmed nas štirih,«, pravi Athos, ki po tej izjavi, za katero se mu d'Artagnan odzove s poklo-nom, zopet pade v svoj običajni molk.
»Ali povej končno vendar, kaj se je zgodilo?« ga sili Porthos.
»Da,« pravi Aramis, »zaupaj nam, moj ljubi prijatelj, samo če ni v nevarnosti čast kake gospe; v tem slučaju je boljše, da stvar obdržiš za se.«
»Bodi miren! Čast nobenega se ne hode imela pritoževati zaradi tega, kar vam imam povedati.«
In nato pove svojim prijateljem od besedice do besedice, kaj se je pripetilo med njim in njegovim gospodarjem in da je mož, ki je baje odpeljal ženo poštenega gospodarja, ravno isti, s katerim je imel opraviti na svojem potu v krčmi pri Hrabrem Mlinarju.
»To ni slabo,« pravi Athos, ko pokusi vino kot poznavalec, in pokima z glavo, da mu ugaja, »in iz tega dobrega človeka bode možno spraviti petdeset do šestdeset pištol. Zdaj moramo samo še vedeti, če se za petdeset ali šestdeset pištol splača staviti v nevarnost štiri glave.«
»Ali pomislite pač,* vsklikne d'Artagnan, »da gre pri stvari za ženo, za odpeljano ženo, za ženo, ki ji brezdvomno groze, ki jo morda natezajo, in vse to, ker je zvesta svoji gospej.«
»Čuvaj se, d'Artagnan, čuvaj,« pravi Aramis; »po mojem mnenju se vsled usode gospe Bonacieux razgrevaš nekoliko preveč. Ženska je bila ustvarjena v našo pogubo, in iz nje izvira vsa naša beda.«
Athos pri tej misli svojega tovariša Aramisa na-gubanči Čelo in se vgrizne v ustnice.
»Jaz se ne vznemirjam zaradi gospe Bonacieux,« vsklikne d'Artagnan, »ampak zaradi kraljice, za katero se kralj ne briga, ki jo preganja kardinal in ki
mora gledati, kako glave vseh njenih prijateljev padajo druga za drugo.«
»Zakaj ona ljubi to, kar mi sovražimo najbolj na svetu, Špance in Angleže?«
t Španija je njena domovina,« odvrre d'Artagnan, »in Čisto naravno je, da ljubi Špance, ki so sinovi iste dežele kakor ona. Kar se tiče druge točke, katero ji predbacivaš, sem slišal govoriti, da ne ljub'i Angležev, ampak nekega Angleža.«
»In res,« pravi Athos, »priznati se mora, da je ta Anglež vreden ljubezni. Nikdar Še nisem videl odličnejše zunanjosti od njegove.«
»Brez ozira na to, da se oblači, kakor nihče drugi,« pravi Porthos. »Oni dan. ko je razsipal svoje bisere, sem bil v Louvru, in, pri moji duši, pobral sem dva bisera, katerih vsakega sem prodal za deset pištol. In ti, Aramis, ali ga poznaš?«
»Tako kakor vi, gospodje, kajti bil sem med onimi, ki so ga zaprli v Amiensu v vrtu, kamor me je peljal gospod de Putage, kraljičin hlevar. tedaj sem bil v semenišču, in dogodek se mi je zdel za kralja bolesten.«
»Kar bi mene,« pravi d'Artagnan, »če bi vedel, kje je vojvoda Buckingham, vendar ne oviralo* prijeti ga za roko ter ga peljati v kraljično bližino, in če bi bilo to tudi samo, da bi dražil kardinala; kajti naš resnični, nag jedini, naš večni sovražnik je kardinal, in če bi mu mogli napraviti kaj posebno neprijetnega, priznam, da rad stavim v nevarne jt svojo glavo.«
»In trgovec ti je rekel, d'Artagnan,« pravi Athos, »da kraljica meni, da so Buckinghama zvabili sem s ponarejenim pismom?«
»Boji se tega.«
»Poslušajte torej,« pravi Aramis.
gre, v ,Sol. Dom«, boljši jih spravijo na nemško vadnico, koliko jih pa gre leto za letom v laSke Šole prav radi tega, ker ni slovenske na primernem mestu I
Nikar pa naj ne misli .Corriere", da poneha v Gorici boj za slovensko mestno Šolo, Čeprav ima v gotovem pogledu na svoji strani eelo dr. Gregorčiča, marveč povemo mu, da se bo ta boj bojeval dalje, in sicer tako, da dobimo namesto podturnske drugo šolo na primernem mestu, poleg tega pa narašča potreba po v e C ljudskih šolah s slovenskim učnim jezikom v mestu. Imeti pa hočemo vse, kar nam tiče.
Oznanilo c. kr. finančnega ravnateljstva. — V smislu § 201. zakona od 25. oktobra 1896. d. z. št. 220. mora vsak, ke-dor je v kraljevinah in deželah zastopanih v državnem zbora dolžan izplačevati za eno osebo prejemkov na plačilu ali pokojnini, označenih v § 167. na leto več kakor 1200 kron, predati vsako leto davčnemu oblastvu naznanilo o osebah, ki imajo pravico do teh prejemkov, navede njih ime, stauovalisče in posel, potem višino in vrsto v prejšnjem letu izplačanih prejemkov. Pri stalnih prejemkih je napovedati njih izmero ob času, ko se je dalo naznanilo; prt pomenljivih zneskih pa tisti znesek, ki so dosegli v zadnjem letu, t. j. v dobi dvanajstih mestcev pred oddajo naznanila: n. pr. če se je oddalo naznanilo 20, oktobra 1903. tisti znesek, ki je bil izplačan v času od 20. oktobra 1902. do 19. oktobra 19C3. Redar še niso stalni ali pre-mecljivi prejemki skozi vse leto ali so se iz-rremeniH med letom, tedaj je povedati način (nastop službe, zvižbo ali znižbo prejemkov, izstop iz službe) in čas te premembe (dan, katerega je nastopila prememba, oziroma dan, od katerega ali do katerega so bili izplačani prejemki), in pa letni znesek, ter v resnici izplačani znesek. Na temelju napominjanih zakonskih določb in na temelju čl. 40 fevr-iitvenega predpisa k IV. poglavju označenega zakona, predpisa obljavljenega v d. z. St. 108. od leta 1897., poživljajo se radi priprave za odmero osebnega dohodninskega davka za leto 1904. delodajalci, koji plačujejo prejemke imenovanih vrst, naj predložijo ona naznanila in sicer v neposredno-državnem mestu v Trstu in okoličanskih občinah pri c. kr. davčni administraciji v Trstu, v pobnPiftni grofiji goriški in eradišCanski pa in v mejni grofiji istrski pri pristojnih c. kr. okrajnih glavarstvih, davčnih oblastih prve stopinje, in sicer najkasneje do 31. oktobra 1903. Uzorci za naznanila dob§ se brezplačno pr pristojnih davčnih oblastih I. stopinje (torej za Trst in okolico pri c. kr. davčni administraciji, v Gorici, Gradiški in v Istri pa pri pristojnih okrajnih glavarstvih.) Kazenska določila radi neresničnih naznanil aH opusta teh naznanil nahajajo se v §§ 240, 241, 243 št. 6 in 244 zak. 25. oktobra 1896. d. z. št. 220.
konj se je splaSU v ponedeljek do-pOludne okoli 11. ure v Židovski ulici. Stal je
z vozom blizu Jone; dva dečka sta ga dražila. Kar se spusti konj z navadnim vozom v tek ter je dirjal po Cžfci Židovski ulici na vso moč. Pri KuStrino« hiši se je voz prevrnil, konj pa se je vtrgal, na kar je bežal proti pokopališču, kjer jo udri v hišico ob mitnici; tam so ga končno prijeli.
Opomin izseljencem. — Vlada 9le-dinjenih držav" je izdala nov zakon, ki urejuje in znatno omejuje izseljevanje v Ameriko. Pred vsem mora po novem zakonu vsak izseljenec, takoj ko stopi na araerikanska tla, plačati dva dolarja osebnega davka. Idijo-toro, siromakom, prosjakom, bolehnim, onim, ki žive ,' mnogoženslvu, ki so sodno kaznovani in anarhistom je vscljevanje sploh zabranjeno. Vsi tisti, ki vabijo ljudi v Ameriko ali jim obečajo delo, se kaznujejo z globo 5000 dolarjev. To naj si zapomnijo posebno tisti, ki prodajo doma svoja posestva in se napotijo v Ameriko, ne da bi mogli izpolniti vse pogoje, ki so omenjeni v omenjenem zakonu. V svarilo na jim bo veliko Število izseljencev iz Avstro-Ogerske, ki so se v zadnjem času vrnili domov, ker jih je ameriška vlada zavrnila.
Neko ubogo starko s Kanalskega, po imenu Oberdank, ki prebiva v Gorici že nad 40 let, so te dni odpeljali na Kanalsko, kamor je pristojna. Starki se je godilo slabo ter je tuintam beračila. Zato so jo prijeli, jo zaprli za 48 ur, ter jo odvedli v pristojni jej kraj. Tako se je zgodilo ubogi starki, ali tako se ne zgodi tistim »ubogim" menihom, ki od slučaja do slučaja beračijo po hišah ter so prebivalstvu v pravo nadlego. Hodijo okoli ošabno, in ako jim kje pred nosom zapro vrata, kar je le prav, pa kličejo celo hudiča na ljudi. Tem beračem se ne'zgodi nič. Nikdo jih ne preganja, nikdo ne zapiral Tako je delo .prosvitljenih časov l*
Dr. Rudolf Thoma, doktor vsega zdravilstva, si dovoljuje naznanjati, da ordi-dnje od 1. oktobra dalje v ulici Josipa Verdija St. 30 od 10-11. dopoludne in od 3—4. pop.
Zobozdravnik dr* Piki je preselil svoj zobozdravniški ateljč v ulico Josipa Verdija 10. Več oglas na zadnji strani.
Zgubljen lovski pes se nahaja pri županstvu v Renčati, kjer naj se oglasi gospodar psa s spričevalom svojega županstva. Brez spričevala se psa ne oddi nikomur.
Trg sv. Mihaela prične 5. oktobra 1.1. ter bo trajal 8 dnij.
Stanovanje s tremi sobami in kuhinjo se odda v najem v ulici Soški  most št. 63.
Razgled po svetu.
Državni zbor. (Dalje.) — V meritorni debati k Plačkovemu predlogu je govoril Daszvnski med drugim: ,Vsa čast osebi cesarjevi, ne pride mi na misel, da bi se starega gospoda Kakorkoli osebno lotil. S posebnimi razmerami vladarja se nočem ba-viti. Toda ali je mogoče v 20. stoletju reči, naj bi vse svoje interese, svoje ideale, svojo zgodovino obesili na to edino osebo? In če bi tudi bila vladarjeva oseba okrašena z vsemi čednostmi, je vendar le umrjoč in go-
tovo nimamo dosedaj vzroka, gojiti najmanjše nade na osebo naslednika, kateremu se je zljubilo, zasledovati zadnji čas politiko, ki je že bila porod raznim debatam v zbornici. Bojim se, da legajo sence reakcije na naSe današnje življenje ter vznemirjajo našo bodočnost Kdor ima oči, da gleda, in ušesa, da čuje, že vidi in sliši triumf klerika-lizma, izzivajočo nesramnost očitnih in prikritih klerikalcev. O tem smo imeti zglede v izjavah prestolonaslednika, ki je pogumno vrgel ljudstvu svojo rokavico, ki se je pogumno zavzel za črno reakcijo, ki je pošiljal brzojavke najbolj lumparijskim žurnalistom, ki so branili klerikalno stvar. Ako je temu tako, moramo mislit*, da se gre za enega edinega moža. Ali je bila ta ena oseba tako enotna v svojem programu? Ali nismo videli dobo Bacha, ali nismo videli prelivanja krvi na Dunaju, Pragi, Lvovu? Govorim o leta 1848., ko je tudi bila oseba cesarjeva kot program države. Po porazu l, 1859. se je potem vse zopet sakcijoniralo, avtonomistično, centralistično, leta 1867. dualistično. Potem smo bili zopet liberalni, potem smo bili pri železnem obroču in danes smo gotovi. (Veselost.) Vsa čast dinastiji, naj jo obdajajo lizuni, naj rožljajo črni s sabljami. Dinasticne pravice ne zadostujejo, da bi zakrpale položaj, niti tedaj ne, ako se najde stranka, ki ima pogum, da predlaga kroni svoje želje. Tako je to pri nas in na Ogerskem. Ministerski predsednik je nedavno izrekel veliko besedo: »Avstrija je". Varoval pa seje reči, kako je.Avstrija je brez ljubezni narodov, brez privrženosti narodov, brez pravega parlamenta, brez bud-geta, brez ustave, Avstrija je končno brez rekrutov. Take Avstrije, ki bi svoje narode zadovoljila, take ni. Potem je preSel govornik k armadi ter vprašal: .Kaj pa je ta armada? Kako reagira na nase potrebe? Kdo more reči, da je današnja armada prijateljica svoje narodnosti ? Nemška buržoazija misli, da bo jezik vojašnic nacijonalna opora nemstva. Kako hitro je pozabila na leto 1897. v Gradcu I Vojaki in armada je čisto nekaj razi; nega/ Preidsi na dogodke na Ogerskem je rekel, da bo razvoj ogerske narodnosti razgnal dualizem. »Vsa politika je neodkrita." Ko so letela te dni polena na dr. Korberja v ogerskt zbornici, se ni nihče zanj potegnil, kako pa je govoril dr. Korber v debati o hrvaškem banu. Končne je govornik predlagal spremembo § 8. brambnega zakona tako, da naj znaša službena dolžnost dve leti aktivno in 8 let v rezervi.
V petek so bile nastale v državni zbornici zmešnjave, in bati se je bilo, da bodo morali tretjeletniki dalje služiti. Vlada je pc-vedala, da se v takem slučaju ne more po-služiti § 14. V soboto pa je prišlo do kompromisa med strankami. Cehi so zahtevali, da se zagotovi vsprejem nujnega predloga posl. Pačefca, po katerem umakne vojna uprava svojo naredbo za pridržanje tretje-letnikov ter se dopusti v  razpravo predlog,
da se za sedaj vsprejme le dosedaj navadni kontingent novincev, sklepanje o povišanjui kontingenta pa se prepusti poznejši zakonodaji. Mladočehi so umaknili druge svoje predloge. Predlog Plačekov za takojšnje odpu-Sčenje tretjeletnikov je bil sprejet proti glasom nemške levice. Čehi so izšli častno iz te bitke, in tretjeletniki se imajo zahvaliti v prvi vrsti strankam desnice, da pojdejo sedaj na dopust. Pri tem pa se je razbila tudi nemška agemeinburgschalt*, ker so nemški krfič. jocjalisti potegnili z desnico. Korber pa je tudi doživel poraz, da se je vladna predloga premenila po ?olji desnice. Tretjeletniki v tej polovici pojdejo na dopust in 59.024 novincev pride te dni v vojsko. V nadaljnem je opozoril posl. Biankini, da sistem v Hrvatski traje dalje,"Zbornica-je nada> Ijevala razpravo v stvareh bede. Spinč č le vložil interpelacijo na naučnega ministra, v kateri zahteva odgovor na rekurz proti od-merjenju šolskih taks v kastavski občini. — Ellenbogen je interpeliral ministra za trgovino radi nedeljskega počitka pekovskih pomočnikov v Trstu, Starzvojki radi odprave zakona o kontingentiranju sladkorja s pomočjo § 14. Po nekaterih drugih rečeh je bila seja zaključena, na kar je predsednik naznanil, da prijavi prih. sejo poslancem pismenim petom.
Khcen Hedervarv je podal svojo de-misijo ter sporočil cesarju, da se ne more sestaviti novega ministerstva. Baje se povt.. sestava novega ministerstva Szellu.
Ljubljanski .Sokol* je slavil v nedeljo M)-letnico svojega obstanka. Vršil se je najprvo občni zbor. Prvo je govoril dr. Tavčar, za njim gospa dr. Tavčarjeva v imenu „Žensk. tel. društva", na topa je podal dr. Murnik živo sliko o delovanju ljubljanskega »Sokola*. Obed se je vršil pri Auru. Pri telovadbi je bil obisk dober, telovadilo je 50 telovadcev pod vodstvom dr. Murnika. Zvečer je bil komers. Zastopana so bila tudi sokolska društva iz Celja, Idrije, Kranja, Postojne in Zagorja.
Odpnst tretjeletnikov. Tozadevna naredba je bila že prej izgotovljena v vojnem ministrstvu. V poned. je sprejela gosposka zbor* niča rekrutni zakon, nakar se je naredba vojnega ministrstva nemudoma razglasila ter se tretjeletniki najpozneje do 1. oktobra odpuste.
Tojaikl upori na Ogrskem. — V budimpestanskcra garnizijskem zaporu je nad 300 zaprtih vojakov-tretjeletnikov, ki so se spuntali zaradi nadaljnega službovanja. Največ jetnikov je iz 23. in 68. pešpolka. Straže so se morale pomnožiti od 25 na 40 mož.
Ctaspodska zbornica je po kratki debati tudi vsprejela predlogo v kontingentu novincev. Kdrber je rekel v gospodskt zbornici, da ni opravičeno nikako razpravljanje o možnosti, da bi se v bodoče kedaj odmaknili od t'ste črte, ki je potegnena v narodnem povelju!!
»Kaj ?« vpraša Porthos.
»Le nadaljujte, spomniti se moram podrobnosti].«
.   »In zdaj sem prepričan, da je dejstvo, da so od-
• sijali to kraljičino služabnico, v zvezi z dogodki, o
-aterih govorimo, in morda   s prisotnostjo vojvode
Buckinghama v Parizu.«
»Gaskonec je poln idej,« pravi Porthos z občudovanjem.
»Jaz ga poslušam rad.c pravi Athos, »njegovo govorjenje me zabava.«
»Gospodje,« reče Afamis, »poslušajte.«
»Poslušajmo Aramisa,« pravi trojica prijateljev.
»Včeraj sem bil pri nekem učenem doktorju bogoslovja, ki ga večkrat vprašam za svet glede svojih študij.«
Athos se nasmehne.
»Stanje v zapuščenem delu mesta,« nadaljuje Ara-mis; »to zahteva njegova narava in njegovo opravilo. Toda isti hip, ko sem prišel od njega...«
Tu preneha Aramis.                          ,
»No ?* vprašajo njegovi poslušalci, »isti hip, ko si prišel -d njega... ?«
Aramis je bil, kakor da ee bojuje sam s seboj, kot človek, ki je baš hotel na vsa usta povedati laž, a začutil, da mora iz prej neznanega vzroka prenehati;"! toda oči njegovih treh prijateljev so bile vprte vanj,' njihova ušesa so poslušala napeto, in ni bilo več mogoče prenehati.
»Ta doktor ima noko nečakinjo,« nadaljuje Aramis.
»Ah, on ima neko nečakinjo!« ga prekine Porthos.
»Zelo spoštovanja vredno damo,« pravi Aramis.
Trije prijatelji se prično smejati.
»Ah, ako se hočete smejati ali ako mi ne verjamete,« odvrne Aramis, »ne izveste ničesar.«
»Mi smo verni kakor mohamedanci in nemi kakor mrtvaški odri,« pravi Athos.
»Torej hočem nadaljevati,« povzame Aramis. »Ta nečakinja pride svojega s^ica večkrat obiskat; včeraj je bila tam slučajno tedaj kakor jaz, in moral sem se jI ponuditi, da jo spremim do njenega voza.«
»Ah, ona ima svoj voz, doktorjeva nečakinja?« ga prekine Porthos, katerega napaka je bila poleg drugih velika nebrzdanost jezika; »lepo znanje, prijatelj.«
»Porthos,« odvrne Aramis,« »več kakor enkrat sem te že opozoril, da si zelo indiskreten in da ti to škoduje pri damah.«
»Gospodje, gospodje,« zakliče d'Artagnan, ki je spoznal dalekosežnost dogodka, »stvar je resna. Ne šalimo se torej ž njo, če moremo. Naprej, Aramis, naprej.«
»Naenkrat stopi k meni velik, rujav mož s plemiškimi manirami — primeroma tvoje velikosti, d'Ar tagnan —«
»Morebiti ravno iste,« pravi ta.
»Mogoče,« nadaljuje Aramis, — »s spremstvom petih ali šestih mož, ki so" Šli deset korakov za njim, ter pravi z najuljudnejšim glasom: »Gospod vojvoda in vi, miiostiva,« tu se obrne k dami, ki je držala svojo roko na moji...«
»K doktorjevi nečakinji?«
»Molči že vendar, Porthos!« pravi Athos, »ti si neznosen.«
».Izvolita stopiti v to kočijo, in sicer brez najmanjšega odpora in brez najmanjšega hrupa.'«
»Imel te je za Buekinghama!« vsklikne d'Ar-tagnan.
»Jaz menim,« odvrne Aramis.
»Toda damo?« vpraša Porthos.
»Imel jo je za kraljico,« pravi d'Artagnan.
»Res je,« potrdi Aramis.
»Gaskonec je hudič,« zakliče Athos, »nič mu ne odide.«
»Dejstvo je,« pravi Porthos, »da ima Aramis stas in deloma tud» kretanje lepega vojvode. Toda zdi se mi, da mušketirska uniforma...«
»Imel sem velik plašč,« pravi Aramis.
»Sredi julija, hudič!« vsklikne Porthos. »,Ali se doktor boji, da bi te ne spoznali?«
»Meni je jasno to,« pravi Athos, »da se je Špijon dal motiti rasti in kretanju, toda obraz...«
»Imel sem velik klobuk,« pravi Aramis.
»Ah! moj Bog!« vsklikne Porthos, »kako se je treba čuvati, da je mogoče študirati bogoslovje!«
»Gospodje, gospodje,« pravi d'Artagnan, »ne tratimo časa ? blebetanjem! Razidimo se in poiščitno drobninarievo ženo; to je felhič do spletke.«
»Ženska iz tako nizkega stanu! Ali res misliš, d'Artagnan?« pravi Porthos in zaničljivo namrdne ustnice.
»De la Porte, zaupni sluga kraljice, je njen krstni boter. Ali vam nisem povedal, gospodje ? In morda je Njeno Veličanstvo to pot namenoma iskalo pomoč tako nizko. Visoke glave je videti že od daleč, in kardinal ima dobre oči.«
»Dobro torej,« pravi Porthos, »pogodi se torej s trgovcem za ceno, in sicer za dobro ceno.«
»XV i* nepotrebno!« pravi d'Artagnan, »kajtizdi se mi, da uko nas ne plača on, bodemo plačani od druge strani.«
(Dalje pride).
Ali bo Tojnat — .Information" prinaša iz Sofije tak-le dopis: Vkljub najnovejšim resnim vestem in vkljub vsem pripravam je gotovo, da vojne med Turčijo in Bolgarijo ne bo. Bolgarija vojne ne b& napovedala, ker se boji, da ne bi je Rusija okupirala in Ruraunija za hrbtom napadla, Turčija pa tega tudi nebo storila, ker se boji okupacije Makedonije od strani Avstrije, ki po besedah tukajšnjega (sofijskega) turškega komisafj^ Ali Feruh-beja Čaka le ugodne prilike, da udre v Makedonijo. Poleg tega se boji Turčija, da bi Rusija lahko porabila priliko, da izkrca v Iniadi alt Vaziliki svoj vojni kor, ki je v dveh ali treh dneh že pred carigrajskim zidovjem. Ne glede na ta ugibanja pa Turčija tudi neuvideva potrebe vojne, ker bo tudi brezT vojnežadulHar vsUnek in umirila deželo, namreC s sistematičnim zatiranjem bolgarskega prebivalstva. To je najradikalnejSe sredstvo in najboljša taktika, s katero se bo Turčija enkrat za vselej iznebila nadležnega bolgarskega elementa. Pri tej priliki bodi orne* njeno, da je bilo od tistega Časa, ko se je vstanek proklamiral (S, avgusta) pa do danes po poročilih notranje makedonske organizacijo pomorjenih okoli 70.000 Bolgarov. Ako bo Evropa Se nadalje pustila delati Turčiji, kar bo hotela, ne bo v kratkem Času v Makedoniji nobenega Bolgara veC. Pozicija Petkovega kabineta je vkljub vsemu ro-potanju opozicije utrjena in bo po volitvah brezdvomno Se utrjenejša. Opora sedanje vlade je postopanje ruske diplomacije, ki in-trigira proti knezu Ferdinandu. Tudi ruso-fllska stranka pod vodstvom ruskega agenta Bahmetjena se živahno giblje. Knez in njegova vlada poznata te intrige in se dobro varujeta.
Tri resolucije mladočeSkeg« kluba, — MladoCeSki klub je sklenil v svoji seji dne 26. t. m. tri resolucije. Prva se lice imenovanja uradnikov v sodni stroki na Češkem, ko se Češke uradnike zapostavlja t\ nemške; druga resolucija se bavi s Strcmavrjovimi jezikovnimi odredbami, po katerih se m ravnajo oblasti, tretja se peča z državnimi oblastmi v Šleziji, kt žalijo Celkt narod 2 odrekanjem čeških zapisnikov in rešitev, in ker se nastavljajo v slovanskih krajih uradniki, ki ne znajo slovanskega jezika ter so znani sovražniki jednakopravnosti.
Solni« enega otrok«t — V naSi državi vladajo čudne razmere. ZsCilno pa je to, da se le te po največ tičejo samo Slovanov. Ako bi bilo to drugače, bi se mi ne vznemirjali toliko. Beležiti moramo slučaj, ki kaže neovrgljivo, kako ljubeznivo skrbi naSa preljuba Avstrija za — Nemce, kako pa zapostavlja — nas, uboge slovenske helote! V vasi Svatonjevice na Češkem vzdržuje država nemško ljudsko Šolo za enega otroka. Lani je bilo v tej Soli 7 učencev. Letos pa pohaja to šolo samo ena uienka in Se ta je hčerka učiteljeva 1 čujte to čudo, kateri si morate za stotine svoje dece na Goriškem, v Trstu, na Štajerskem in Koroškem vzdrževati svoje zasebne Šole I Tako postopa vsem narodom pravična vlade avstrijska napram Nemcem, vam pa daj« k večjemu — batinl človeku bi zares skoro zavrela kri v očigled taki krivici l No, pa mi ravnodušno prenašamo vse; k večjemu, da včasih skrivaj zaSkripljemo z zobmi t To je naSa mizerija...
Prvi sestanek narodnih In naprednih novinarjev t Hrvatski se bo vršit v Zagrebu dne lir. oktobra t. 1. s sledečim dnevnim redom : 1. Narodni in napredni novinarji hrvatsk«. srbski in slovenski. Poroča g. dr. Ante R«di& 2. Osnutek novinarskega društva in pristop k osrednji zvezi slovanskih novinarjev v Pragi. 3. Novinarska (teh-! nična) in novinarska (stanovska) organizacija. Poroča gospod dr. Milan Heimerl. 4. Orijen-tacija o aktualnem narodnem in političnem vprašanju. Poroča g. dr. Stjepan Radič. 5, Pokrajinsko novinstvo, njegove potrebe in dolžnosti. Poroča Perosla? Ljubic. 6. »Ruski kružok« ali »slovanski klub". Poroča Josip Pasarid 7. Za uspostavo porote. 8. O zvezi z naSim tiskom v Ameriki. Sestanek bo v prostorih »Obzorovega« uredništva, vogal Marovske in Gunduličeve ulice, I. nadstropje desno. Začetek točno ob 8. uri .»ečer in nadaljeval se do naslednjega dne.
NaJvISje hlže t Evropi so vsekakor v Parizu, ker zavzema Pariz najmanjši prostor med vsemi velikimi mesti. V Parizu pride na prebivalca le 25 m3, dočim pride v Berolinu na osebo 30 m8, v Kodanju 50 m2, v Draždanih in Amsterdamu 95 ms, v Hamburgu in Dunaju 109 ttt*, v Monakovem 154 m8 in v Budimpešti pa celo 298 m9.
Grozen vihar na Triglavskem pogorju. — Na Kredarici je bil v noči med 13. in 14. t. m. (med nedeljo in ponedeljkom) grozen vihar. Čudež je, da ni orkan odnesel koče. Oskrbnik in njegova žena sta celo noč v obednici napravljena prečula in mislila, da bo vsega konec. Svetilka na stropu se je tresla, da je ugasnila, stene so škripale in pokale, v kuhinji je ropotala posoda, ^^J&^^P^'« na «»1 da se ni pobila. fHiSa se je^^ala"." JužnT*v^ter (od Marije Terezije .kote sem) je že naCel streho proti kapeli in je na koncu na eni strani privzdignil vse letve z deskami vred za malo ped visoko, a jih hi odtrgaHn odnesel. Na srečo se železna vrv ni odtrgala, ampak je doli tiščala in ubranila streho viharju. Žeblji, eno ped dolgi, ki so biliskozr^e zabiti v Spere, so na južnem voglu izruvani. Ta teden sta Sla Požganec in tesarski mojster na Kredarico, da popravita vso škodo, pritrdila posamezne dele in kočo na koncu proti kapeli prikleneta Se z eno vrvjo k tlom. — Na Ve-lera polju je vihar pri pastirskih kočah odkril strehe in eno kočo z vsemi tramovi odnesel, da se ne pozna, kje je stala. Vodnikova koča je nepoškodovana. — V Vratih je naliv zelo raztrgal cesto. Popravljajo jo delavci, da more voznik opeko voziti do Aljaževega doma. — Na vrhu Triglava je en meter snega, pri Dežmanovi koči pod Begunskim vrhom eno ped, više dve pedi.
Opustitev pouka o poljski zgodovini. — Naučno ministrstvo je po novem učnem načrtu opustilo pouk o poljski zgodovini na mestnih obrtnih Šolah v Lvovu. Obrtniki so se temu odločno uprli ter na zborovanju sklenili obrniti se s protestom do občinskega sveta v Lvovu kakor tudi do dež. Sol. sveta, zahtevaje takojšnjo uredbo predavanj o poljski zgodovini, drugače ne bodo dopuSčali svojim učencem obiska take obrtne šole... To avstrijsko učno ministerstvo je tako neprijazno Slovanom, kakor vse druge uprave. Namesto da bi skrbelo za pouk in napredek v pravem pomenu besede, pa se peha za tem, da bi brisalo zgodovinske spomine iz glav Slovanom 1 To je .kulturno« delo! Upamo, da poljski obrtniki pokažejo v dejanji ministerstvu, da znajo res čuvati slavno zgodovino poljskega naroda.
Zborovanje učiteljev v Trldentu, — V nedeljo so imeli v Tridenlu ljudski učitelji, kakih 500 po številu, zborovanje, na katerem so govorili o svojem žalostnem gmotnem položaju ter sprejeli resolucijo, ki nujno zahteva povišanje učiteljskih pleč. Navzoči poslanec dr. Brugnara je obljubil od strani laških poslancev kar največ mogoče podpiranje želja učiteljstva.
Anton Pečenko
Vrtna ui.ca 8 •
Via Giardiau 8
briških, dalmatinskih iri Istarsklh vinogradov,
GORICA priporoča pristna bal« In črna vina izvlpavaulh, tarl Makih,
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uiorce.
C«*« ZM«ra«. I»«str*Li»a poltena,
Ivan Bednarik
%   priporoča svojo
knjigoveznico
v Gorici
ulica Vetturini št 3.
Trgovski učenec
z dobrimi  spričevali  se sprejme  takoj.   —
Ponudbe sprejema H e d ž e t & K o r i t n i k,
trgovina z  manufakturnim  blagom,   Gorica,
na voglu starega tribunala.
Stanovanje......
sredi mesta za večjo družino se
odda v najem.
Natanjčneje se izve" v popoldanskih urah v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček.
Učenca
sprejme
trgovina z železjem
Konjedic & Zajec v Gorici.
Zahteva se 2-3 srednji šoli.
Delavnica s plinovim motorjem,
transmisijami  in  vsemi   potrebščinami ter s plinovo razsveSavo             i
je na prodaj.
Natanjčneje se izve v »Goriški Tiskarni" A. Gabričok.'
Odlikovana modna zaloga
Klottlde To m masi nI v  Gorici, Gosposka ulica št. 8-9.
Naznanilo.
Podpisana si Šteje v čast naznanjati slavn. občinstvu in d. gg. odjemalcem, da je dobila iz Pariza in Dunaja
veliko zbirko zimskih
žensltfb Klobaukov,
katere prodaja po najnižji ceni.
Klotilda Tommatlnl.
I Anton Potatzkjf v Goric
1]                           Na sredi RaStelja 7. _______TBBOVINA NA OROBNO IN DEBELO.
i   j Najceneje kupovalKče nlrnberškega In drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za Šivalne stroje.
POTREBŠČINE
*« krojaie in ievljarje.
Svotinjle«. — Rožni venci. — Mhhiio knjižice.
lišna obuvala za vse letne čase. Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalec pefmiho s in trgih
ter na deželi.
Naznanilo o preselitvi.
Naznanjam slavn. občinstvu, da preložim s 1. oktobrom t. I. svojo pisarno iz sedanjih prostorov v Gosposki ulici št. 7. v lastno hišo v ulici treh Kraljev (Via tre Re) št. 5. v obližju nove justične palače.
Dr. Henrik Turna,
odvetnik v Gorici.
Mizarska zadruga J5[ v Boriti (lolkan)
Naznanja silnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima
veliko zalogo
veliko zalogo
v Solkanu pri Gorici.
Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza vecchia St. t, katero bodemo vodili pod jednakim imenom.
Solkanu pri Gorici.
Kar ni v zalogi, se izvrši točno po naročilu v najkrajšem 6asu.
=======^ Cene zmerne, W=,
Delt je lični ter Mri esiieni.
„Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
Nacelstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako:
Hranilna vlogn se obrestujejo po 4 7, %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Posojila: na vknjižbe po 5V,%, na varščino ali zastavo 6%, na menice 6$, a lU% uradnino. Glavni deleži koncem leta 5'/»%.
Stanja  31.  dec.  1902. (v kronah): Članov 1853 z deleži K = 129.02«. — Hranilne vloge 1,479.006 70.—Posojila 1,443030 10 — Vrednost hiš 142.643 (v resnici so vredne več).      ~ zalog 68,050 90.
Beservni
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar.
izgotovljeoega pohištva vseh slogov
Naznanilo preselitve.
Podpisani naznanjam svojim cenjenim odjemelcem iz mesta in z dežele, da sem preložil svojo krojaško delavnico, zalogo sukna in gotovih oblek iz dosedanjih prostorov v ulici Josipa Verdija št. 26. v ravno isto ulico in sicer nasproti stavbišSu »Trgovskega Doma« v hišo št. 33.
Anton Krušič,
krojaški mojster v Gorici
------uSica Josipa Verdija slov. 33.
Naznanilo preselitve.
Med. univ. dr. B. Piki zobozdravnik
===== v Gorici-------
naznanja, da je preselil svoj zobozdravniki atelje* s 1. oktobrom 1903. v Corso Gmseppe Verdi 19. (poprej Vrtne nlice) nasproti ljudskemu vrtn in ordiimje od 9—12 dopold. in od 2-5 popol.
Tr^oVjko- obrtna re^ijtroVa^a zadruga
z neomejenim Jamstvom v Gorici.
Hraalfaa «taa« obrestuje po 47t*» ~ večje stalne, naložene najmanj na jedno
leto, po 5%. — Sprejema hranilne knjižice dragih zavodov brez izgube
obresti. — Bentni davek plačuje zadruga sama. Posojila daje na poroštvo ali zastavo na  5-letno  odplačevanje v tedenskih ali
mesečnih obrokih, — proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačevanje Zadružniki vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t j. 260 kron v petih
letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron.
Stanje 31. avgusta 1903:
naloži: a) podpisani . ....... . K 1,210.300'—
b) vplačani.........»    405.188 —
Daaa posojila..........>  1,631.164-—
Vlogo................» 1,203.438-—
Prva kranjska z vodno silo na turbino delujoča
tovarna stolov Fran Švigelj
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko
priporoča si. občinstvu, prečast duhovščini, imete-ljera in predstojnikom zavodov in šol, krčmarjem in kavarnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd.
natančno in trpežno izdelane
stole, fotelja, vrtne stole, gugalnike, naslonjače itd. itd.
Blago je izdelano iz trdega, izbranega lesa, poljubno
likano ali v naravni barvi imitirano. Največja izbira stolov, naslonjačev in
gugalnikov iz trstovine. Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga
in^eene, zastonj in franko. Naročevalcem na debelo se dovoli znaten popust.
Pfaff-ovi šivalni stroji
P%fTZ
so najboljl.
To sliši kupec sicer, o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve kaj je šivalni stroj, in še ne ve kako se upe\je nit v šivalni stroj, tem manj kako isti Siva, toda mi smo po naSi več kot 20-letni poskuinji raznih tovarniških strojev se prepričali, da so res Pfaffavi šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfaffavim.
Pfaftoi šivalni stroji L&&po l°-Ietnl dobi ševedno
so neprekosljivi za domačo rabo in obrtne namene.
Pfaffovi šivalni stroji
Pfaffaui  Živalni  cfpnK   so P08eDno pripravni za umetno vezenje I lailUII  oliailll  oll UJI   (recamirenje) ter se poučuje brezplačno.
_____________________Pfaffovi šivalni stroji KSe%naaiodoloti vsak0 l0V8rn0'
Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pffafllovo šivalne stroje.
a Ifaffoiih šivalnih m drugih strojev v Boriti via iunicipio štev. 1 SAUNIG &DEKLEV1U
Popravljalniea šivalnih strojev, drokoles Nud» ulica H.
Delo je zastajalo gospodinjam,
dokler so morale testenine doma
mesiti. Odkar pa vdobe MgotDVB
Jirske tOStoniOB", jim je kuhanje
prava igrača.
Zahtevajte
moj Hustrovani cenik i vtS kakor 500 podobami od ar, zlatih, •rebrnih In muzikaličnih predmetov, katerega pošilja zastonj in poštnine prosto
Hanns Konrad,
tvornica   ur   in   eksportna   hiša M«»t It, 240. - (ČeSko).
l^arol praščiK,
pekovski mojster in   sladčičar v Gorici na Kornu št. S.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu z> mnogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah.
Naznanilo.
Naznanja se, da se vsled podraŽanja prevozniue poviša cena jelovim drvam v zalogi podpisanega oskrbništva c. kr. gozdnih uradov s 1. oktobrom 1903. od 5 K 60 vin. na 6 K.
G. kr. oskrbništvo gozdnih uradov
v Gorici, 25. septembra 1903.
Veliki požar!
zamore se lahko in naglo pogasiti samo s
Smekalovimi = = brizgalnicami
nove sestave, koje od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnice nepotrebno!
R. A. Smekal
Zagreb,
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnie, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev.
I I 129 odlikovanj i I
in i* it tt ii iž is §i s: i2i
zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstoejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in Bmrt z zmanjšujočimi
VBak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
vzajemno zavarovalna banka v Pragi. '
Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane od&kodnlne In kapltallje: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
x vsaskozl alavanaka-aaradaa uprava.
Vsa pojasnila daje:
6«n«raini zastop v LJubljani, čegar pisarne so v lastnej tun&nej hiši
Gospodskih ulicah štev. te.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škod&tn po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne
Gorica # Gorica
Hčtel
jn zlatei jelenu"
v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko «prazdroj» -pivo.
Fran Melinek
krčmar in zidarski mojster na Vrhovljah št. 30 ,Na Planini" priporoča svojo
gostilno,
kjer toči pristna domača beta In Črna vina In vedno sveže   pivo. Ima  i/.vrstno kuhinjo z mrzlimi in gorkimi jedili ter  prenočišča za potnike in hleve za konje.
Cene zmerne.