rini
V organizaciji J« mol, kolikor moli — (oliko pravico.
UrcdniitTO in uprava; Ljubljana, poštni predal 290.
Dopisi morajo biti frankira-ai in podpisani ter opremljeni s Štampiljko dotičae organizacije.
Rokopisi se ne rračajo. Ček. račun 13.562
STROKOVNI ČASOPIS.
Izhaja 10. In 25. dne ▼ mesecu.
Stane posamezna Številka
Din 2.—, mesečno Din 4.—( celoletno Din 48.—. Za člane Izrod Din 1.—.
Oglasi po cenika. Teleion štev. 3478.
Skupna številka „Delavca“, „Ujedinjenega Železničarja14 in „Priv. nameščenca" izide 20. novembra t. I. Te tri številke 3 delavskih strokovnih listov izidejo kot manife-stacijska številka skupno. — Prinesla bo govore Jouhauxa in ostalih zastopnikov internacionale ter potek kongresa URSSJ in
sklepe.
Knjige Cankarjeve družbe se dotiska-vajo in vežejo. — Do 15. oktobra naj pošlje vsak poverjenik blok in obračun. Takoj nato se bodo začele knjige razpošiljati.
Pred usodnimi odločitvami.
(Beležka po kongresu URSSJ.)
Splošna delavska zveza, ali kakor se imenuje srbo-hrvatsko Opči radnički savez (skrajšano Ors), spa- • da med večje strokovne zveze našega strokovnega pokreta. Ta strokovna zveza ima svoje podružnice tudi v Sloveniji. Odnosi med to zvezo in ostalimi strokovnimi zvezami (n. pr. kovinarji, železničarji) so bili pri nas vedno najboljši. Članstvo Splošne delavske zveze je bilo v Sloveniji z ostalim delavstvom, združenim v Strokovni komisiji, vedno trdno povezano. Našo skupno duhovno vez tvori »Delavec«, skupno strokovno glasilo vseli strokovnih organizacij našega pravca.
V ostalih delih države ta zavest skupnosti in organizacijska povezanost vseh strokovnih organizacij ni tako močna.
Tako je bilo mogoče, da so razna nasprotja to vez tako zrahljala, da je izstopil Ors na svojem zadnjem kongresu iz naše skupne strokovne zajcdnice Ujedinjenega sindikalnega saveza (skrajšano URS — naš naziv Strokovna komisija). Napravljen pa je bil še drug korak, ki bi imel lahko še težje posledice. Ors se je konstituiral skupaj z zagrebškimi živilci, natakarji in beograjskimi rudarji v posebno delovno zajed-nico, ki je ni mogoče smatrati za nič drugega, kot za početek nove strokovne centrale, ki bi ustanavljala s časom na celi črti protiorganizacije proti postoječim strokovnim organizacijam.
Pri vsem tem pa vzdržuje Ors s slovensko Strokovno komisijo še dalje prijateljske stike.
To postavlja vso Strokovno komisijo, posebej pa še slovenski del Splošne delavske zveze pred zelo težke naloge in odgovornosti polne odločitve.
Kaj naj storijo člani naše Splošne delavske zveze?
Ali naj se ločijo od Strokovne komisije, »Delavca« in vsega, kar jih veže na naš skupni strokovni pokret?
Ali naj vstvarijo tudi v Sloveniji na veselje vseh nasprotnikov delavstva brez vsake potrebe novo fronto medsebojnih bojev?
A tudi od svojega dobro urejenega saveza in od svojih prijateljev izven Slovenije, med katerimi so odlični strokovni voditelji, se jiml je težko ločiti.
V tej situaciji je mislila Strokovna komisija, da je prav, če skuša ta razkol po svojih močeh zaustaviti. Zato je dala iniciativo za to, da bi posredovala tu Mednarodna strokovna zveza.
Ne imeli pa bi poguma, da bi vsiljevali enotnost večji celoti, če ne bi bili trdno prepričani, da tudi v tej večji celoti ni važnih stvarnih razlogov za cepljenje. Na drugi strani pa vidimo, kako zelo nevaren bi bil razkol pokreta vpričo zelo težke splošne situacije, ki zahteva koncentracijo vseh naših sil.
Pri takem položaju bi osebna razpoloženja ne smela biti odločilna, — kakor važen je tudi po naši sodbi v vsaki organizacijski zajednici oseben moment.
To so bili razlogi, da se je odločila Strokovna komisija za posredovanje.
Z veseljem ugotavljamo, da so naš predlog na obeh straneh sprejeli in da moramo biti Mednarodni strokovni zvezi zelo hvaležni, da nam je poslala na strokovni kongres URS-a v Zagreb svoje najboljše
predstavnike z nalogo, da ta spor prouče in da nudijo silam, ki delajo doma za edinstvo pokreta, svojo pomoč. V soboto, dne 26. septembra, so proučevali v Zagrebu inozemski zastopniki ta spor. Pri tozadevni razpravi se je pokazalo, kako težko ozračje so ustvarile medsebojne borbe. — Zastopniki mednarodne strokovne zveze so proučili položaj z največjo vestnostjo. Sicer bi ne bilo treba tega pri možeh tako visoke moralne in intelektualne kvalitete, kot so mednarodni strokovni voditelji Jouhaux, Tarnow in Nathans, še posebej povdarjati, — a vendar naj bo rečeno: da smo v razgovorih z njimi uvideli, da so si ustvarili o vsem svojo lastno sodbo in da na položaj ne gledajo le skozi očala tega ali onega izmed domačih informatorjev.
Po celodnevni razpravi in po posvetovanju mednarodnih predstavnikov je prečital s. Jouhaux, podpredsednik Mednarodne strokovne zveze, priporočilo predstavnikov Mednarodne strokovne zveze.
Uvodoma pa je pri tem dejal:
Sodrugi! Preden vam prečitam naše priporočilo, izjavljam v imenu Mednarodne strokovne zveze, da ta, brez ozira na vse morebitne posledice te odločitve, ne bo priznala ob-stojanja kake druge državne strokovne centrale in tudi ne kake odcepljene organizacije.
Mi vsi smo edini v tem, da je edinstvo strokovnega pokreta v državi neprimerno važnejše, kakor razlogi, ki se navajajo za njegovo cepitev. Priporočilo predstavnikov strokovne internacionale se glasi:
Zastopniki Mednarodne strokovne zveze in mednarodnih strokovnih tajništev priporočajo naslednje:
1. Delovna zajednica Splošne delavske zveze naj se razide.
2. Splošna delavska zveza naj se priključi državni centrali.
3. U postavi naj se paritetna komisija, ki naj ugotovi vse pogoje za sodelovanje v okviru državne centrale.
4. V spornih točkah naj razsodi posebna od Mednarodne strokovne zveze vpostavljena komisija, ako se do ,1. aprila 1932 ne doseže sporazum.
5. Tako dolgo, dokler se ne doseže sporazum, odnosno se o sporu ne razsodi, naj se postoječe organizacijsko stanje na obeh straneh spoštuje in vse sovražnosti naj se ob-ustavijo. Zlasti se mora prenehati z medsebojnim napadanjem v časopisju
Obe strani se morajo tekom enega meseca izjaviti, ali to priporočilo in s tem tudi razsodbo Mednarodne strokovne zveze sprejmejo.
Organizacije, ki so ostale državni centrali priključene, so to priporočilo na svojem kongresu dne 27. in 28. sept. sprejele. Ako stori tudi Splošna delavska zveza tako, bo spor najkasneje prihodnje leto rešen in grozeč razkol odklonjen. V vsakem slučaju pa bo rešen spor za Mednarodno strokovno zvezo. Kdor se razsodbi ne bi pokoril, bi stopil iz organizirane zajednice svobodnih strokovnih organizacij vsega sveta. Verno, da si bo vsak dobro premislil, preden se poda na to nevarno pot.
Vkljub temu, da smo navidez likvidaciji spora tako blizu, smo od nje v resnici še daleč.
Nasprotja, ki jih je borba ustvarila, so zelo težka. Volje, da se jih premaga, je še premalo. Zato se na obeh straneh ne izogibajo z dovolj-nim taktom in pažnjo vsemu, kar nasprotja zaostruje. To smo videli in čutili v Zagrebu.
Vendar pa smo mogli tisti, ki smo se gibali v obeh taborih, videti, da je volje za sporazum vendar mnogo več, kakor se je to na zunaj videlo. Upamo, da bo dalo tej volji priporočilo Mednarodne strokovne zveze nove opore. Prvi korak je storjen. Urs je razsodišče sprejel, dasi je prav gotovo, da eventuelna razsodba ne bi računala z vsemi željami njegovih organizacij. Kaj bo storil Ors? Vemo, da mu bo težko izpolniti prve pogoje in zopet pristopiti skupni strokovni zajednioi.
Vendar je to edina pot, da moremo reševati strokovna vprašanja res skupno. Potem se ne bo dalo trditi, da so vse protikoncesije zastonj, potem bodo vse sile, ki streme za zopetnim edinstvom, močno okrepljene. Organizacije iz Slovenije so trdno odločene, vsako zdravo misel za okrepitev pokreta z vso silo podpreti.
Ali smo proučevali vse, kar se nam je navajalo kot razlog, da je ta spor potreben.
In našli smo, da gre tu v največ primerih za zamenjevanje posledic spora s prvotnimi razlogi.
Kar smo v ozadju realnega videli, so bile le grupacije osebnih prijateljev in neprijateljev. Če ima vsaka taka grupacija pravico, delavstvo brezobzirno organizacijsko razdvajati, potem bi morali razpasti veliki milijonski strokovni pokreti v drugih državah na sto kosov.
Morda pa ni brez razloga, da se je po drugod temu mogoče izogniti, pri nas pa ne.
Mislimo, da je bilo poslovanje naših forumov tako, da je ustvarjalo in jačalo frakcije.
Vse sklepanje se mora povsod skrbno pripravljati. — pri nas se običajno sploh ne pripravlja. Kdor vse
to pripravlja, mora poznati težnje posameznih skupin, jih primerno ocenjevati in tehtati. Ne sme vsiljevati brezobzirno svojega osebnega mnenja. Vpliv se mora meriti po žrtvah in moči. To pa je v organizacijah tako dolgo težko, dokler prave moči organizacij ne poznamo, dokler za-temnjuje pogled težnja po reklami.
Vodstvo URS-a je izdalo letos lepo letno poročilo, ki ga lahko imenujemo vkljub temu, da so v njem gotovo še napake, prehod k solidnosti v naših strokovnih organizacijah. Le tisti, ki ve, s kako ogromnimi težavamli se zbirajo od strokovnih organizacij zlasti poročila o denarnem stanju in poslovanju, bo znal preceniti, kak napor je bil v tem oziru napravljen.
Sedaj je led prebit. Za bodoče bodo solidna zastopstva in glasovanja na naših kongresih mogoča. Ne bodo pa potrebna, če bo prestavljeno težišče delovanja zborov in celo težišče večjih sej v predpriprave in če bodo stale uprave v tem pogledu bolj na višini, nego so bile dosedaj.
V kolikor gre za formo organizacij, ima Splošna delavska zveza prav, če zastopa načelo, da se morajo male zveze in stroke v interesu solidne uprave in strokovne vzgoje vsaj za sedaj druga na drugo še naslanjati.
Upravnega problema zvez, ki ne morejo v nobenem delu države vzdrževati svojega upravnega aparata, se ne da reševati s centraliziranjem pokrajinskih drobcev, ampak le z naslonitvijo ene stroke na drugo.
V kolikor gre za vprašanje forme organizacije, bodo našli predstavniki Splošne delavske zveze v krogu strokovnih organizacij v Sloveniji razumevanje in pomoč. Trdimo pa še več: Naj se poskušajo odstraniti psihološke posledice medsebojne borbe, pa se bomo glede forme organizacije vsi lepo sporazumeli. Splošna delavska zveza bo našla za svoje poglede razumevanje tudi v krogu svojih sedanjih nasprotnikov izven Slovenije.
Razmejitev organizacij po sklepu zadnjega kongresa naj ne ustvarja preveč slabe krvi. Kaj je mogel storiti v tem momentu kongres drugega, kakor opisati stanje, ki je?
Stanje, ki naj bo, se mora v mirni atmosferi temeljito proučiti in pripraviti. A še potem se moramo zavedati vsi resnice, da pomenja statut samo smernice, v katere skušajo usmeriti organizacije tok živega življenja.
Vsaka pravila so obleka, ki v večnem trenju s človekom raste. Od nas je daleč stran vsako taktiziranje: Splošna delavska zveza lahko računa na to, da se bomo v skupnem pokretu vedno' opredeljevali po stvarnih vidikih, da nočemo partizanskih in strankarskih grupacij v skupnem pokretu in da bo mnogo vprašanj, kjer bomo enih misli.
Moramo pa ji z vso odkritostjo tudi to reči:'
Da dvomimo, da bi se odločili stopiti njeni člani v Sloveniji na pot, ki vede iz zajednice našega skupnega delavskega pokreta, kar bi se izražalo vidno tako, da se postavijo izven Strokovne komisije in da odpovedo »Delavca« in izstopijo iz internacionalnih zvez. V Sloveniji smo imeli mnogo borb med grupacijami istih načelnih pogledov. Vemo, kam je to vedlo in se v to ne želimo več povračati.
Vemo tudi to, da smo, dokler smo povezani organizacijsko z Mednarodno strokovno zvezo, uvaževa-nja vredna sila in da smo izven te zveze faktor, ki še ne šteje mnogo.
Novi društveni in zborovalni zakon.
Zakon o ustanavljanju nepolitičnih strank in obdržavanju
Dne 19. t. m. je bil razglašen novi društveni in zborovalni zakon. Določbe tega zakona so v glavnem naslednje:
V novi ustavi je zagotovljena pravica organizacije v okviru zakona. Novi zakon o ustanavljanju društev in političnih strank ter obdržavanju zborov (shodov) in sestankov pomeni v bistvu uzakonjenje političnega pravca, ki je bil označen v kraljevem manifestu z dne 6. januarja 1929.
Novi zakon razlikuje politična in nepolitična društva. Katero društvo je politično in katero nepolitično, v zakonu ni točno označeno. Odločitev o tem je v čl. 12 novega zakona pridržana notranjemu ministrstvu. Proti odločbi notranjega ministra ni pritožbe. V bistvu so določbe novega zakona o osnovanju nepolitičnih društev slične avstrijskemu koalicijskemu zakonu iz leta 1867. Ustanovitev društva morajo predlagati najmanj trije ustanovitelji, le ti pred-lože prijavo pristojni upravni oblasti II. stopnje preko obče upravne oblasti I. stopnje, ter prijavi priključijo društvena pravila v petih enakih izvodih. V pravilih društva se mora ugotoviti: 1. ime, sedež in področje društva; 2. naloga društva in sredstva, s katerimi jo doseže; 3. ustroj uprave in način, kako se izdajajo splošno veljavni sklepi društva; 4. odredbe o izstopu društva in pristopanje; 5. pravice in dolžnosti članov; 6. zastopstvo društva; 7, znaki društva, pečat, obleka in slično; 8. namen imovine društva za primer, da društvo prestane. Obča upravna oblast II. stopnje bo prepovedala ustanovitev društva, če je po svojem imenu, namenu ali ureditvi nasprotno državi, državnemu ali družabnemu redu ali javni morali, ali je kot društvo za telesno vzgojo postavljeno na versko, plemensko ali regijonalno podlago.
Oblast II. stopnje (banska uprava) lahko prepove ustanovitev društva v 6 (dosedaj v 4 tednih) tednih od dneva vložitve pravil. Ce se prepoved ne izda v tem roku, društvo lahko začne z delovanjem. Proti prepovedi ni pritožbe. Novost je, da mora društvo voliti spisek vseh članov. Prijavljati rr.Ora volitve novega odbora. M a društvena zborovanja imaio dostop samo člani in imensko' povabljeni gostje, vendar se mora obdržavanje društvenih zborovanj javiti 48 ur poprej pristojni oblasti. Iz teksta novega zakona, ki določa, da ima oblast vsak čas pravico zahtevati sejni zapisnik na vpogled, bi sledilo, da društvenih sej odslej ni treba več prijavljati. Nadzorna oblast ima nadalje pravico razveljaviti vsak sklep odbora in občnega zbora. Po dosedaj veljavnem zakonu je oblast smela pozvati društvo, da svoj sklep spremeni in ako se je društvo temu pozivu oblasti uprlo,
in političnih društev, političnih shodov in sestankov.
oziroma se ni odzvalo, je oblast lahko odredila njegov razpust. _
Glede ustanavljanja političnih
društev veljajo prav iste določbe kot za ustanavljanje nepolitičnih. Novi zakon se v tem oziru razlikuje od starega avstrijskega v tem, da političnim društvom ni treba predlagati članskih seznamov politični oblasti. Vendar morajo prav tako kot nepolitična društva voditi spisek svojih članov. Nadalje smejo politična društva ustanavljati podružnice, kar doslej ni bilo dopuščeno, in se smejo združevati tudi v zveze.
Povsem nova določba zakona o koalicijskem pravu je določba o ustanavljanju političnih strank. Politične stranke so se doslej (pri nas do 6. oz. 24. januarja 1929) smatrale kot svobodne organizacije političnega življenja, za katere niso veljali nobeni zakoniti predpisi in tudi niso bile juridične osebe. Z novim zakonom je točno predpisana organizacijska oblika stranke. Organizacijska forma strank je bila dokaj različna. Nekatere so temeljile samo na sistemu zaupnikov. Sedanji zakon to razliko odpravlja. Zakonodajalcu je lebdel pred očmi sistem političnih strank kot ga poznamo zlasti v državah centralne Evrope.
Za ustanovitev politične stranke je potrebna nekaka predkoncesija, kakor n. pr. pri ustanavljanju akcijskih družb. Za ustanovitev stranke je potrebno najmanj 10 oseb, ki so dolžne, da pošljejo program in pravila stranke in svojeročno podpisano prijavo ministrstvu notranjih zadev. Podpisniki prijave morajo označiti svoje krstno in rodbinsko ime in na prijavi navesti svoj poklic in kraj, v katerem prebivajo. Ko notranji minister pregleda predloženi program stranke, izda odlok, s katerim se dovoli ustanovitev politične stranke in se to obenem razglasi v »Službenih novinah«. Za politična društva, ki niso politične stranke, velja dovoljenje za ustanovitev obenem za dovoljenje za obstojanje in delovanje društva. Strankini ustanovitelji smejo potem začeti z nabiranjem članov. V vsakem srezu v državi morajo nabrati najmanj 60 članov. (Število članov stranke ne sme nikoli pasti izpod tega minimalnega števila, ker bi sicer notranji minister lahko odredil razpust stranke.) Za pristop v članstvo stranke je potrebna svobodna pismena izjava. To izjavo morajo pismeni državljani svojeročno podpisati, nepismene pa mora o pristanku v prisotnosti dveh pismenih prič drugi podpisati. Po končanem nabiranju članov pošlje-I jo ustanovitelji ministru za notranje zadeve seznam nabranih članov. Nato izda minister v roku dveh mesecev končni odlok, ali dovoli obstoj politične stranke in njeno delovanje. Za ustanovitev stranke je torej po-
trebno zbrati v 353 srezih 21.180 članov. Spričo danih razmer ni mogoče misliti, da bi v državi poleg recimo novoustanovljene državne stranke postojala še katera druga. Pravice političnih strank pa iz teksta novega zakona niso razvidne. Po vsej priliki pa se bo politična stranka lahko udeleževala volitev v parlament, senat, banske svete in občine itd.
Zakon razlikuje zbore (shode) in sestanke nepolitičnih in političnih združenj. Zbori (shodi) so javni sestanki na prostem, sestanki pa so pomenki osebno povabljenih ljudi v zaprtem prostoru. Zakaj dela zakon razliko med zborom (shodom) ali sestankom, iz teksta zakona ni razvidno, ker je treba zbor, kakor tudi sestanek prijaviti najmanj 48 ur pred vršitvijo pristojni upravni oblasti I. stopnje. Prijavo mora podpisati sklicatelj. Oblast izda na zahtevo potrdilo o prijavi. Ona sme zbor (shod), oziroma sestanek tudi prepovedati, vendar mora to svojo prepoved sporočiti najdalje 24 ur pred časom napovedanega zbora (shoda), oziroma sestanka. Ako se v tem roku ne dostavi prepoved sklicatelju, se shod, oz, sestanek lahko vrši. Za zborovanja na prostem pa je potrebno posebno dovoljenje upravne oblasti, ki ga mora izdati najmaj 24 ur pred časom napovedanega zborovanja. Ako dovoljenje ni izdano v tem roku, se smatra, da je zborovanje prepovedano.
Posebne določbe veljajo glede sklicevanja političnih zborovanj
(shodov) in sestankov. Za vsa zborovanja (shode), oz. sestanke o političnih vprašanjih je potrebno dovoljenje upravne oblasti. Sklicatelji morajo predložiti prijavo najkasneje 3 dni pred shodom, oz, sestankom. Ako oblast najdalje do 24 ur pred shodom ali sestankom ne izda dovoljenja, se smatra, da je bil shod, oz. sestanek prepovedan.
Nek privilegij v tem oziru uživajo politične stranke, ki so dovoljene v smislu določb zakona. One smejo imeti zborovanja (shode) na prostem in na drugih javnih krajih, oz. sestanke brez predhodnega dovoljenja upravne oblasti, vendar so sklicatelji dolžni o teh shodih, oz. sestankih predložiti 24 ur prej pismeno prijavo oblastvom, ki morajo na to o tem izdati pismeno potrdi-
lo.	Seveda ima oblast pravico prepovedati vsako politično zborovanje (shod), kakor tudi sestanek.
Za prekršitve tega zakona so določene precej občutne kazni. In sicer se kaznujejo prekršitelji z zaporom do 30 dni ali v denarju do 5000 Din, oz. z obema kaznima; če pa je dejanje težje prirode, po drugem zakonu. Kazni o tem zakonu izreka obča upravna oblast I. stopnje. Proti sodbi je dopustna pritožba na občo upravno oblast II. stopnje v 15 dneh od dneva dostavitve.
K temu zakonu bo izdana še posebna izvršilna naredba.
Nova določila o znižani vožnji nezaposlenih
delavcev.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje je izdal »Pravilnik o znižani vožnji nezaposlenih delavcev«. V veljavo je stopil 1. oktobra 1931. Uradni list št. 56.
Ta pravilnik določa:
§ 2. Za delavca v smislu tega pravilnika se smatra vsak, ki dale svojo telesno ali duševno delovno moč v službo drugim osebam.
§ 3. Pravico do znižane vožnje imajo nezaposleni delavci, če se ugotovi:
a) da so dejansko najmanj tri dni brez posla v dotedanjem bivališču, pa tudi preden mine ta rok, če podajo pismen verodostojen dokaz o zaposlitvi v drugem kraju;
b) da ne morejo dobiti posla v svojem bivališču, pa obstoji verjetnost, da se zaposlijo v drugem kraju;
c) da glede na svojo dotedanjo nezaposlenost in višino zaslužka, kakor tudi glede na posebne rodbinske in gospodarske okolnosti ne zmorejo plačila celotnih potnih stroškov z lastnimi sredstvi.
§ 4. Za potovanja sc izdajajo objave, ki veljajo 14 dni.
§ 5. Objave izdajajo: 1. javne borze dela, njihove podružnice in ekspoziture. 2. Zunaj sedežev teh ustanov pa občinska oblastva samo do prve borze dela, njene podružnice ali ekspoziture. Vendar pa ima občina pravico, da izstavi objavo do
P-h.
Plačilo . . .!
Temna deževna noč. Stojim ob ograji vrta ene največjih premogovnih družb naše banovine. Ura je ravno prešla 9. zvečer. Bliža se konec druge tretjine. Moštvo tretje tretjine prihaja; opazujem došlece, prihajajoče izza hiš. Čeravno sam živim med njimi, deleč z njimi vse težave in trpljenje, vendar ne morem pozabiti teže, ki je legla na moje srce to noč, ko čujem drsajoči korak mojega tovariša, ko krevsa v težko tlakovanih čevljih navkreber. Pokašljujoče prihaja na vrh. Visoka, od teže dela skrivljena postava stoji naenkrat v luči pred menoj. Težko sope. Iz prs mu hrešči. Ko ga ogovorim »no tovariš, kako je kaj?«, se še le ozre in lovi sapo. Njegova postava se skuša zravnati, njegove oči so vdrte, njegov obraz brezbarven, cel okostnjak. (Žalostna slika, pa kaj, vsi smo enaki, si mislim.) »Ja dragi moj,« mi odgovori. »Pred nekako desetimi leti sem kot mlad človek zapustil dom svojih prerano umrlih staršev. Prišel sem v rudnik. Mislil sem si v potu svojega obraza v nekaj letih nekaj prislužiti in potem pa se zopet povrniti na rodno zemljo pod Kumom. Ali prišlo je drugače. Oženil sem se, družina je naraščala, a jaz pa boleham in izčrpan sem, čeprav sem razmeroma še mlad. Moje nade so pokopane ... !«
V duši me je zazeblo, poslovil sem se In šel je.
V kopalnici moštvo kritizira: »Več nam je vzel kakor 12 odst., saj ne bomo nič zaslužili, zaupniki so za nič, organizacija je
za nič, neumnost jo je plačevati, saj nič ne pomaga.«
Vse zabavlja. Ob prihodu v čakalnico je vse tiho. Paznik pride s pozdravom, tej in tej številki se črta toliko in toliko vozičkov vsled premale ■ napolnitve ali nečistega premoga. Vse tiho, samo nekaj mrmranja. Vrata se znova odpro in pride drugi paznik z drugim razglasom:
»Jutri, v soboto in pondeljek se praznuje. Vsakdo, ki ne bo danes naložil predpisano število vozičkov, bo reduciran. Dajte se pokazati, da ste rudarji, če ne, bomo obrat ustavili; druge posebnosti danes ni.«
Grobna tišina med moštvom, vsak si misli, kdaj bo njega zadelo tisto, kar je že toliko in toliko njegovih sotrpinov?
Nato naval na pomožne električne svetilke. Zakaj mnogo jih mora delati na krajih s tako slabim zrakom, da navadna varnostna svetilka ne gori. Luč odpove, a člo-vek-suženj žene svoja pljuča, svoje telo v pogubo. O, koliko žrtev zahtevata strah In nezavednost?!
Nato vhod v rove, jaške, kratek razgovor s prejšnjo tretjino in hitro vsak na svoj kraj. Tu se ne misli več na varnost stropa, sten, oddaje vozičkov pri jaških in še več drugih pretečih nevarnosti, temveč se misli samo še na število vozičkov, da se ustreže zahtevi obratnega vodstva in kako bi se izognil preteči nevarnosti odpusta. Tu se koplje, vrta, strelja, dela, ne meneč se za veliko množino smodnikovega dušljivega dima, tako da dostikrat tovariš tovariša ne vidi. A komaj se tu dim nekoliko razprši, že zopet druga številka strelja. In v takem dušljivem zraku, mnogokrat še poslabšanem
vsled slabe ventilacije, mora delati rudar dan za dnem, leto za letom, dokler se počasi ne naleze naduhe ali tuberkuloze. Taka je njegova usoda.
Kaj pomagajo razni varnostni in zdravstveni predpisi, če pa njih veljava v globino zemlje ne seže. Tistih akademsko naobra-ženih ljudi danes ni, ki bi morali gledati, da se ti predpisi izvajajo v korist rudarja; pač pa je v rovih mnogo teh izobražencev, ki sicer te predpise poznajo, a gredo z zavezanimi očmi preko njih in vidijo samo premog in zopet premog. In to zato, ker tako zahteva interes kapitala, v katerega službi so. Ce se pa potem kje kakšna nesreča pripeti, se vsi ti strokovnjaki do naj višje nadzorne oblasti samo trudijo dokazati, da uprave rudnika ne zadene nobena krivda, temveč da je prizadeti sam kriv. Kaj zato, če blagajna bratovske skladnice trpi in če svojci prizadetega objokujejo svojega izgubljenega hranitelja. Zakaj deviza je tu dividenda delničarjev.
V revirjih obstojajo razna društva in med temi je najnovejšega datuma takozva-na »Protituberkulozna liga«. V vodstvu tega društva sede tudi tisti, kateri gredo, kakor zgoraj omenjeno, z zavezanimi očmi preko onih stvari, katere tuberkulozo najbolj pospešujejo. In takšna društva naj služijo potem svojemu namenu? O, ironija.
Ko mi vsa ta kruta resnica blešči pred obličjem in spomin na odišlega izčrpanega tovariša, pa si mislim: Kdaj bo padla težka koprena raz oči mojih sotovarišev rudarjev, da bodo vsaj tako videli to žalostno sliko pred seboj, kakor sem jo jaz to noč?
kraja dela, ako je dobil delavec poziv od borze dela ali od njene podružnice, odnosno ekspoziture.
§ 6. Razen objave mora imeti delavec legitimacijo s fotografijo.
§ 7. Več delavcev sme potovati na isti objavi.
§ 9. Ustanavlja se komisija treh članov. V tej komisiji je zastopnik ministrstva za socialno politiko, za promet in zastopnik centralnega odbora .za posredovanje dela v Beogradu.
Naloga komisije je: 1. Da ugotavlja nepravilnosti ob izdajanju objav ali ob ukoriščanju vožnje; 2. da podaja predloge za izpremembo; 3. da izdela navodila o izvedbi pravilnika.
Poleg pravilnika je izdal minister tudi navodila za izvrševanje pravilnika o znižani vožnji nezaposlenih delavcev. Ta navodila imajo v glavnem le pomen za javne borze dela, odnosno za oblastva, ki izdajajo objave. Navodila namreč natančnejše razlagajo določila posameznih paragrafov v pravilniku, n. pr. tridnevna nezaposlenost se računa od dneva, ko se je brezposelne/. javil pri borzi dela ali njenih ustanovah.
STROKOVNI VESTNIK.
KOVINARJI.
Kongres S. M. St. J. preloSen.
Ker so za 8. november 1931' razpisane volitve v narodno skupščino, smo prisiljeni naš kongres, ki jo bil sklican za ta dan, preložiti na 22. novembra 1931. Kongres se bo začel ob 9. url dopoldne v dvorani Delavske zbornice v Beogradu z istim dnevnim redom, kakor je bil že objavljen. Preložiti smo morali kongres zato na 22. novembra, ker so vsi sestanki 24 ur pred in po volitvah prepovedani.
Centralna uprava S. M. R. J.
Vabilo na polletni obZnl zbor,
ki se bo vršil v nedeljo, dne 25. oktobra, ob
9.	uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo predsednika.
2. Poročilo tajnika.
3. Poročilo blagajnika.
4. Poročilo kontrole.
5. Nadomestne volitve odbora.
6. Razno.
Z ozirom na važnost dnevnega reda se pozivajo vsi kovinarji v Ljubljani, da se občnega zbora brezpogojno in polnoštevilno udeleže.	Odbor.
RUDARJI.
Rudarji zahtevajo preiskavo.
Napočil je že tretji mesec po neuspelem gibanju rudarjev Trboveljske prem. družbe v zadevi obrambe prej veljavnih mezd. Družba je vsled neborbenosti rudarjev svoj
10. oktobra 1931
»DELAVEC
Stran 3
efekt dosegla z znižanjem mezd. Vendar, čeprav se je prej v odstotkih videlo le malo znižanje, se je sedaj v praksi pokazalo na zaslužnih listkih, da je to znižanje veliko večje.
Ker delavstvo samo v sebi ni imelo toliko odporne sile, da bi se bilo ubranilo tega znižanja, se je PO svojih zastopnikih obrnilo na g. bana, da posreduje v tem sporu. Tozadevna delavska delegacija se je dne 21. avgusta t. 1. zglasila pri g. banu in mu natančno orisala položaj v revirjih. G. ban je izjavil, da razume težak položaj rudarjev in bo obvestil centralno vlado, da ona zadevo preišče.
Od tega časa pa je že nad en mesec in se še ni nič ukrenilo. Med tem časom pa so se cene najvažnejšim življenskim potrebščinam znatno dvignile in so še v naraščanju. Že prej neznosne razmere med rudarji so se s tem še poslabšale. Zima je pred durmi, delavstvo nima sredstev, da si potrebno nabavi. Rudniški konztim omejuje kredit, privatni trgovci in delavski konzumi še sicer kreditirajo, a samo svojim strankam, in še to v strahu, če bodo sploh kdaj kaj dobili?
Vsi ti razlogi so napotili članstvo Zveze rudarjev, da je zahtevalo od svojega vodstva, da se absolutno mora storiti vse, da se ta nečuvena krivica nad rudarji popravi. Zakaj merodajne oblasti ne smejo stati pod pretvezo o povprečni višini zaslužka rudarjev, kakor jim to ob vsaki priliki servira Trboveljska družba, temveč treba je na licu mesta ugotoviti življenje ene rudarske družine, obstoječe iz 5—8 članov, ko njen glavar zasluži na šiht Din 38, a napravi samo 17—20 šihtov mesečno. A od tega zaslužka se mu še odbije Din 100—130 za razno. In koliko je danes takih jiružin v revirjih. Vprašanje možnosti življenskega obstoja teh ljudi zahteva nujno intervencijo pristojnih oblasti. Zakaj ne gre, da inozemski kapital vleče milijone vrednosti iz naše zemlje v tujino, a naši državljani pa, ki te milijone ustvarjajo, morajo od lakote umirati.
Vodstvo Zveze rudarjev se je temu pozivu odzvalo, in vršili so se v vseh rudnikih shodi, na katerih je prizadeto delavstvo soglasno sprejelo naslednjo spomenico:
Kr. banski upravi
Dravske banovine
v Ljubljani.
Rudarsko delavstvo, zbrano na javnem zborovanju, je po zaslišanju poročila o nastalem položaju rudarskega delavstva zaposlenega pri Trboveljski družbi ugotovilo sledeče:
1. da je obstoječe stanje po enostranskem diktatu od strani Trboveljske družbe v pogledu znižanja delavskih plač nevzdržno;
2. da so se med tein časom cene gotovih življenskih potrebščin znatno dvignile in so še v porastu, kar že itak neznosno stanje še poslabšuje.
Vsled tega naproša prizadeto delavstvo in sicer:
1. da se na podlagi predloga rudarske deputacije pri g. banu z dne 21. avgusta t. 1. čimprej potom tozadevne komisije na licu mesta, to je, v revirjih samih ugotovi, ako ima prizadeto delavstvo s svojimi družinami ob sedanjih plačah, pri skrajšanem delovnem času, zdravju neškodljivo možnost obstoja ali ne?
2. da se stavi odločanje Trboveljske prem. družbe o zgubi in dobičku pod državno kontrolo.
SPLOŠNA DELAVSKA ZVEZA.
Ustanovni občni zbor podružnice Splošne del. zveze Jug. v Ribnici na Pohorju.
V nedeljo, dne 13. septembra, je le prišlo do tega, da smo kamnoseški delavci ustanovili svojo pravo strokovno organizacijo.
Občnemu zboru je prisostvoval savezni tajnik sodr. Jakomin iz Ljubljane, ki je navzočemu članstvu temeljito obrazložil pomen in naloge strokovne organizacije. Dalje je lepo obrazložil gospodarski položaj, vzroke krize, brezposelnosti, revščine itd. Navzoči so izvajanju z zanimanjem sledili in trdno sklenili, da brez strokovne organizacije nočejo biti nikdar več.
Pripravljalni odbor je podal poročilo, da je pristopilo dosedaj 105 članov. Poročalo se je, koliko je bilo vplačane članarine in vpisnine, ter koliko je bilo izdatkov. Občni zbor je vzel poročilo na znanje in se zahvalil prip. odboru, da je vse priprave v redu izvršil.
Nato so bili izvoljeni najboljši sodrugi v odbor za vodstvo organizacije, zatem pa je bil ustanovni občni zbor zaključen s pozivom, da vse delavstvo pristopi v organizacijo, ker nas vse družijo enake želje in nas tarejo enake težave. Vsi v organizacijo, organizacija je moč, kolikor moči toliko pravice.
Zborovanje steklarskih delavcev v Rogaški Slatini.
Kakor smo že zadnjič poročali, je vse steklarsko delavstvo pri Sv. Križu postalo brezposelno, ker je obratovanje steklarne ustavljeno za nedoločen čas. Vsled težkega položaja prizadetega delavstva je tamkajšnja podružnica Splošne delavske zveze Jug. sklicala zborovanje, da se o položaju, ki je nastal, zavzame primerno stališče.
Zborovanje, ki je bilo dobro obiskano, se je vršilo v četrtek, 1. oktobra, ob 10. uri dopoldne in sta na njem poročala tajnik sa-veza sodr. Jakomin in zastopnik Del. zbornice sodr. Kopač.
Jakomin je kot prvi govornik temeljito obrazložil vzroke splošne gospodarske krize, od katerih glavni vzrok je nesmiselno gospodarsko kapitalističen sistem. Podrobno je razložil posledice nepravilne raciona-
lizacije, katera služi samo kapitalistom, do-čim pa široke plasti delovnega ljudstva peha v bedo in pomanjkanje. Podjetniki valijo vse stroške racijonalizacije na račun delovnega ljudstva in celotne družbe, kar povzroča na eni strani peščico čimdalje bolj bogatih magnatov, na drugi strani pa vedno večji krog revščine in brezposelnosti. Na celem svetu je okrog 100 milijonov brezposelnih, ki od lakote in pomanjkanja umirajo, skladišča pa so prenapolnjena z blagom, živežem itd.
Absurdnosti obstoječega sistema se kažejo v tem, da se danes ogromne zaloge pšenice zažiga, sladkor se vozi na gnojišča, kavo se meče v morje, samo radi tega, da kapitalistični magnati obdržijo visoko ceno svojim nakopičenim zalogam, katerih itak nihče pokupiti ne more.
Kapitalisti hočejo rešiti krizo z znižanjem plač in podaljšanjem delovnega časa. Ali ni to ironija? Ali ni ta način tak, kakor da bi dajal žejnemu soli? V čim vidi organizirano delavstvo rešitev in izhod? Delavstvo zahteva:
1. Skrajšanje delovnega časa na 6 ur dnevno.
2. Povečanje kupne moči delovnega ljudstva in boj proti umetnemu vzdrževanju visokih cen vsemu blagu in življenskim potrebščinam. Plače se ne smejo znižati.
3. Uvedbo brezposelnega in starostnega zavarovanja.
4. Zakon o minimalni plači in primeren eksistenčni minimum in striktno izvajanje obstoječih socijalnih zakonov.
5. Javno kontrolo nad finančnim poslovanjem podjetij.
6. Zagotovitev miru.
V tem vidi organizirano delavstvo izhod iz tega mizernega položaja, končno pa zahteva organizirano delavstvo gospodarsko demokracijo in kolektivno gospodarstvo. Dovolj je bilo hlapčevanja in sužnje-vanja, delavstvo hoče biti človek človeku enak.
To je bilo v glavnem izvajanje prvega govornika, nakar je govoril še sodr. Kopač, ki je v drastičnih besedah ožigosal početje pridobitnih krogov. Delavstvo je z navdušenjem vzelo besede govornikov na znanje in obljubilo, da se bo v svojih organizacijah za izvedbo gornjih zahtev tudi borilo.
ŽIVILCI.
Peki Maribor.
Za nedeljo, dne 27. septembra, je sklicala naša podružnica važen strokovni sestanek, na katerem se je pred vsem razpravljalo o nameri pekovske zadruge, odpovedati pomočnikom kolektivno pogodbo, katera obstoja še le leto dni. Številno članstvo je pazljivo poslušalo izvajanja delegatov pomočniškega zbora, kateri so zastopali pomočnike na zadnjem zadružnem zborovanju, ki je imela na dnevnem redu debelo zapisano: »Odpoved kolektivne pogodbe!« Situacija in mišljenje mojstrov je jasno pokazalo, da so si mojstri edini v nameri pomočnike pahniti v nemilost posameznim mojstrom, kateri bi, kakor izgleda, najraje, da bi pomočniki postali zopet sužnji, kakor so bili pred stoletji. Toda nakana se jim je tokrat popolnoma ponesrečila. Delegatom pomočnikom se je posrečilo s pravilno taktiko razkrinkati gnusno hujskanje in početje posameznih mojstrov ter so s tem potom burne debate dosegli popoln uspeh. Kolektivna pogodba je ostala, toda pomočniki, zavedajte se, da mojstri ne bodo odnehali. Med članstvom je vladalo burno razpoloženje, ter je prevladalo splošno mišljenje, da je treba napeti vse sile, odbiti napade in nakane mojstrov. To pa je mogoče le potom močne, disciplinirane organizacije. Pomočniki zavedajte se, kolikor moči toliko pravice, zato vsi do zadnjega v boj za naše pravice.
Nadalje se je razpravljalo o nastali situaciji v pekovski obrti, katera je postala vsled krivičnega maksimiranja krušnih cen zelo ogrožena. Tozadevno je bila sprejeta soglasno resolucija, v kateri zahtevajo pomočniki od kompetentnih oblasti ureditev krušnih cen, v katere se naj vkalkulirajo mezde, prepoved krošnjarenja in določitev popusta preprodajalcem. Sedanje stanje Je nevzdržno, ter nikakor ne gre, da bi se cene kruhu maksimirale na račun pomočnikov, kateri itak komaj životarijo vsled neznosnih razmer, v katerih se nahajajo. Dajte pekov, pomočnikom možnosti človeškega življenja, uredite delovni čas, dajte nam prepotrebno Inšpekcijo dela, da se moremo braniti od brezmejnega izkoriščanja podjetnikov.
Pripomba: Kot posledico maksimiranja cen moki in kruhu navajamo, da je pekarna Scherbaum v Mariboru v soboto, 3. t. m., odpovedala vsem svojim pomočnikom službe, t. j. 11 pomočnikom.
Kaj pravijo oblasti k temu? Kaj dela kr. banska uprava in Inšpekcija dela. To maksimiranje je prava nesreča za pekovske pomočnike. Dolžnost oblasti, ki so temu vzrok, je, da to preprečijo. Mi čakamo!!!
Resolucija.
Ker so že dva tedna trajajoče in nevzdržne cene pšeničnemu kruhu potrebne zelo nujne ureditve, predlagamo:
1. Krušne cene se naj za toliko zvišajo, da bo producentom podana možnost kritja režije, ker so zelo ogrožene v slučaju neizvedljivosti našega predloga tudi eksistence pek. pomočnikov. K določevanju cen kruhu se morajo pritegniti strokovnjaki, ker le ti so v stanju sestaviti kalkulacijo, ker cene moki od strani glavne centrale plus tovornina ne odgovarjajo cenam kruhu v krajih produkcije, da bi krile režijo iz ozirov, ker niso cene moki enotne.
2. Maksimum današnjih mezd prizadetih pomočnikov se mora pritegniti v kalkulacijo, ker v mestih, kjer so živijen-
I ske potrebščine in stanovanja draga, po-
leg pa še različne davščine, ne odgovarjajo današnjim razmeram.
3. Zakonita ureditev delovnega časa in nedeljskega počitka kakor določa »Zakon o zaščiti delavcev«, se mora brezobzirno upoštevati, ker na podlagi tega je mogoča natančna kontrola zakonito izvršnih naredb monopola pšenice. S tem bi se obenem omejila umazana konkurenca med pekov, mojstri, ki gre sedaj na račun pek. pomočnikov.
4. Rabat preprodajalcem bi se moral z oblastno naredbo urediti, ker s tem brezmiselnim počenjanjem posameznih mojstrov se forsira zniževanje plač pomočnikom in se jih tira v brezposelnost, ker taki mojstri zaposlujejo le vajence in pomožne moči in preprodajalci zaslužijo na ta način toliko kakor mojster in še več.
5. Popolno prepoved krošnjarenja v pekovski obrti.
Peki Ljubljana.
Maksimiranje cen kruhu in moki je v največji meri občutilo siromašno delavstvo. Še bolj pa so s tem bili prizadeti pekovski pomočniki. Z momentom, ko je cena moki prekoračila ceno kruhu, je postalo jasno, da se bodo te posledice pokazale v prvi vrsti pri pekovskih pomočnikih. Dosedaj je bila cena kruhu za 1 Din višja kakor cena moki in že tedaj se je vedno čulo pritožbe, da mojstri delajo v izgubo. Sedanji položaj pa kaže, da se bodo mezde pekovskih pomočnikov znižale. V nekaterih pekarnah pa se je že to zgodilo. (Bizjak 20%.)
Med pekovskimi pomočniki je zavladalo veliko razburjenje radi grozečega znižanja plač in odpustov. Organizacija je takoj po razglasu protestirala pri ministrstvu radi teh zakonskih določb, katerih posledice bodo znižanje plač pekovskim delavcem kakor tudi številni odpusti, ki bodo še bolj poostrili brezposelnost. Ministrstvo je poverilo Inšpekciji dela nalogo, da se prepriča, v koliki meri se je prizadelo pekovske pomočnike in je organizacija v tem pravcu tudi delala. Dosedaj se še ni kompetentna oblast zganila, da bi preprečila poslabšanje delovnih razmer pekovskih pomočnikov. Seveda mojstri sami nikakor nočejo sami nositi teh bremen, v kolikor jih lahko prevale na svoje uslužbence. Ker sami nikakor ne morejo doseči ukinitev sedanje odredbe, nagovarjajo pekovske pomočnike, naj stavkajo, kar pomeni, da bi morali'biti zreli za blaznico, da bi hodili mi po kostanj v žerjavico. Nekateri pekovski pomočniki so sprevideli resnost položaja in se zatekli v okrilje organizacije, češ, sedaj bo pa dobro. Moramo odkrito povedati, da tisti, ki mislijo, da bodo s tem preprečili znižanje plač, se temeljito motijo, ker ne pomaga po toči zvoniti. V bodoče pa bi se marsikaj drugače zgodilo, ako bi se močna organizacija takoj postavila v bran za svoje interese. (Glej članek: Peki Maribor.) Ker nimamo nikake prave kolektivne pogodbe z mojstri, je tudi zaman vsako upiranje proti znižanju plač. Pomoč je edina v močni organizaciji, ki pa mora sestojati res iz agilnih in discipliniranih članov, ki se zavedajo borbe, ki jo vodijo za svoje pravice. Dokler pa pomočniki ne vedo niti ne čutijo potrebe močne organizacije, toliko časa so prepuščeni na milost in nemilost izkoriščanju pekovskih mojstrov. Pričakujemo, da bo sedanji težki čas prinesel marsikatero razočaranje pomočnikom in se na to pripravljamo; rabimo pa bojevnike, ki se zavedajo položaja in se takoj organizirajo, ker jim bo organizacija edino zavetje v boju za obstanek.
Skrajni čas je in ne odlašajte, ker zna se zgoditi, da bo prepozno in bomo začeli hoditi zopet trnjevo pot kakor pred desetletji. Pomnite:
, »Jaz sam sem — nič!
MI vsi smo — Moč!!!«
Peki Celje.
Ravno isti položaj vlada tudi v Celju, kakor pač povsod. Plače se znižujejo, pomočniki se odpuščajo kakor, da bi se ljudje zmenili, da ne bodo več jedli kruha. Seveda je to samo domneva, da se proda manj kruha. V resnici pa se namesto odpuščenih pomočnikov dela z ostalim osobjem par ur dnevno več, kar pomeni za mojstra v tem času še vedno dobiček. Vendar, ako ne' za drugo, vsaj za takšne bolezni se še vedno dobi zdravilo, ki ga brezplačno daje Inšpekcija dela v Ljubljani. Neplačano čez-urno delo, nedeljsko delo in neupravičeni odpusti so nalezljive bolezni, ki razsajajo med mojstri v največji meri, v zadnjem času pa zniževanje plač. Prosimo vse sodru-ge, da ohranijo mirno kri in se še bolj oklenejo organizacije, ki bo edina braniteljica vseh zatiranh. V vsakem slučaju pa se poslužujte svoje organizacije in pa Inšpekcije dela. Ne pozabimo, da smo proletarci!!!
LESNI DELAVCI.
S 1. septembrom so glasom skupščine Osrednjega društva lesnih delavcev, katera se je vršila 5. julija 1931 v Ljubljani, stopila v veljavo naslednja določila bolniških, brezposelnih in drugih podpor. Z ozirom na povišanje prispevka niso na jasnem nekateri člani, kakšne podpore se bodo po novem pravilniku izplačevale v času bolezni, brezposelnosti itd. Zato prinašamo del pravilnika, katerega naj vsak član Osrednjega društva lesnih delavcev pazno prečita.
Pravilnik
o podporah Osrednjega društva lesnih delavcev.
VI. glavna skupščina Osrednjega društva lesnih delavcev, ki se je vršila 5. julija 1931 v Ljubljani, je odobrila in izpopolnila pravilnik, oziroma uvedla zopet bolniško podporo sledeče:
^gggjjl
Okusna ln zdrava |e kolinska kava!
Brezposelna podpora:
V I. razredu znaša,:
Število				
vplač.	Skozi	Dnevno	Na teden	Skupno
prisp.	tednov	Din	Din	Din
52	5	9.—	54,—	270,—
156	6	10.—	60.—	360.—
260	7	11.—	66.—	462.—
364	8	12,—	72.—	576.—
520	9	13.—	78.—	702 —
V II.	razredu	znaša:		
52	5	3.75	22.50	112.50
156	6	4.75	28.50	171 —
260	7	5.75	34.50	241.50
364	8	6.75	40.50	324,—
520	9	7.75	46.50	418.50
V III.	razredu	znaša:		
52	5	3.50	21.—	105.—
156	6	4.50	27.—	162.—
260	7	5.50	33.—	231.—
364	8	6.50	39.—	312,—
520	9	7.50	45.—	405.—
Brezposelna podpora se pričenja izplačevati šele z drugim tednom brezposelnosti. Za prvi teden se brezposelna podpora sploh' ne izplačuje. Brezposelna podpora se izplačuje za šest dni v tednu. Za nedeljo se ne izplačuje.
Potna podpora.
Peš potujoči člani prejmejo za vsak dan potovanja ravno toliko, kolikor jim pripada brezposelne podpore. To velja za one člane, ki so vplačali vsaj 52 tednov.
Člani, ki so vplačali vsaj 26. ted. prispevkov, imajo tudi pravico do potne podpore, toda v vsakem slučaju le do polovice one, ki sicer pripada polnopravnim članom.
Peš potujoči člani morajo dnevno prepotovati vsaj 25 km, inače za isti dan pravico do podpore izgube. Izjeme so dopustne le tedaj, če je vsled nalivov ali snežnih! metežev potovanje otežkočeno.
Članom, ki potujejo po železnici, se vsakih 50 km prevožene proge računa kot enodnevna pešpot, vendar pa se po železnici potujočim članom, če so prav v enem dnevu prevozili več kakor 150 km, ne sme v enem dnevu in naenkrat izplačati več potne podpore kakor za tri dni. Drobce nad polnih 50 ali 100 km itd, se ne šteje.
Potna podpora se v nobenem slučaju ne sme izplačevati v naprej.
Potno podporo mora vsak član praviloma dvigati vsak dan sproti. Izjeme so dopustne le tam, kjer peš potujoči člani vsled prevelike razdalje podružnic ne morejo dospeti. Brez članske knjižice, iz katere mora biti razvidno, di potujoči član s svojimi prispevki ni v zaostanku, in brez redno izpostavljene legitimacije nima noben član pravice do potne podpore. Funkcionar kake podružnice, ki to ne bi upošteval, mora evt. neupravičeno izplačano podporo vrniti iz svojega. Ravno tako je vsak funkcijonar dolžan, da nepravilne društvene dokumente potniku odvzame in to naznani centrali.
Ako društvena posredovalnica nakaže potujočemu članu delo, ga je ta dolžan sprejeti, v nasprotnem slučaju zgubi pravico do nadaljne potne podpore. Ako je član izčrpal brezposelno podporo, nima tekom dotičnega leta več pravice do potne podpore in nasprotno, ako je član izčrpal to podporo na potovanju, nima v tem letu več pravice do brezposelne podpore. Ako pa je član prejemal v enem letu deloma brezposelno, deloma potno podporo, ne smeta obe podpori tekom koledarskega leta skupno presegati v gori navedenih tabelah označene najvišje zneske. Ako je član izčrpal vso potno podporo, velja isto, kakor pri izčrpani brezposelni podpori.
DELAVSKI ŽEPNI KOLEDAR
Izide proti koncu oktobra. Kdor ga Se ni narolil, naj to takoj stori, da ne bo prepozno.
Preselilna podpora:
V skupnem družinskem gospodarstvu živeči člani, ki so skozi 52 tednov redno plačevali svoje prispevke v I. razredu ter so zaradi premembe dela z družino vred primorani zamenjali svoje dosedanje bivališče, imajo pravico do preselilne podpore. Pravica do preselilne podpore nastopi tedaj, če je novo bivališče oddaljeno od starega vsaj 20 km. Preselilna podpora tekom dveh let ne sme presegati zneska Din 80.—. Pre-selilno podporo izplačuje le centrala in ji je v to svrho treba vposlati vsa potrdila o stroških za prevoz premičnin na železnico, po železnici, vožnji družinskih članov itd. Poleg dokazov o stroških je vposlati centrali tudi člansko knjižico.
Ženske-članice imajo pravico le do polovične gori označene preselilne podpore.
Člani, ki se izselijo v kako prekomorsko pokrajino, imajo le tedaj, če se izselijo z družino vred ali pa če jim družina najkasneje v desetih tednih sledi, pravico do izplačila preselilne podpore ki se izplača članu družine.
Ako se član izseli sam, nima pravice do preselilne podpore, temveč se mu izplača potna podpora, a to le do državne meje.
V slučaju, da članu povrne preselilne stroške delodajalec, preselilna odnosno potna podpora odpade.
V vsakem slučaju odloča o višini preselilne podpore centralni odbor. Kdor prejme preselilno podporo, ne more prejeti potne podpore in nasprotno, kdor prejme potno podporo, ne more prejeti preselilne podpore.
Bolniška podpora:
V I. razredu znaša:
52	5	5,—	30.—	150.—
156	6	5.50	33 —	198.—
260	7	6,—	36,—	252.—
364	8	6.50	39.—	312,—
520	9	7.—	42,—	378.—
V II. razredu znaša:				
52	5	4.—	24.—	120.—
156	6	4.50	27,—	162.—
260	7	5.—	30,—	210.—
364	8	5.50	33.—	264.—
520	9	6.—	36,—	324.—
V III. razredu znaša:				
52	5	3.75	22.50	112.50
156	6	4,—	24,—	144,—
260	7	4.25	25.50	178.—
364	8	4.50	27.—	216.—
520	9	4.75	28.50	256.—
Bolniška podpora je namenjena le onim članom, ki so dalje časa bolni in se za prvih šest dni v nobenem slučaju ne izplačuje. Bolniško podporo se sme izplačevati le onim članom, ki dokažejo s potrdilom od strani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, odnosno poslovalnice istega urada, da so že dalje časa kakor 14 dni vsled bolezni za delo nezmožni in da od tega urada prejemajo podporo.
Poleg potrdila o izplačani bolniški podpori se mora k vsakomesečnemu obračunu priložiti tudi potrdilo, da je dotični član prejel tudi podporo od strani OUZD.
Kdor je tekom enega leta izčrpal bolniško podporo, mora vplačati 52 novih prispevkov, preden ima zopet pravico do iste.
Novi pravilnik Osrednjega društva lesnih delavcev in s tem povišanje prispevka stopi v veljavo s 1. septembrom 1931.
Ljubljana, v septembru 1931.
Pravilnik starostnega sklada Osrednjega društva lesnih delavcev, katerega je sklenila skupščina za predhodno dobo, dobijo posamezne podružnice, katere naj na svojih sestankih obrazložijo članom podrobnosti istega. Potom tega pravilnika se prično izplačevati starostne podpore 1. septembra 193 tako, kakor je določila skupščina. Člani naj se strogo držijo pravilnika, da se izognejo morebitnim posledicam, katere bi nastale iz malomarnosti posameznih
JEDILNI LIST
konjskega mesa
v restavraciji Marinšek
LJUBLJANA, Prečna ulica 6.
Hrenovke v
Goliš .
Mali . . . Golaš seged. Bržola . . . Zrezek . . Dunaj. zrez. Kosilo . . . Rižota . . Makar. mes. Čebul. mes. zrez. v papr. Jezik v om. Sarma . . Kranjske klobase z zelj. Nadev. papr.
Din 3'— . 1-50 . 4-— >• 4-. 4-— .. 6— . 6*-. 5'-. 4--„ 4--. 4--. 4‘-. 5'-
4-50 5 —
omaki Din 2'50 Pljučna pečenka ala divjačina „ 6’—
Razne prikuhe:
Zelje ... Din L50 Repa ...	. 1-50
Salate razne Din 2—
Vino:
Belo Din 16—, 14*-Cviček . . Din 14-— Črno . .	,	12'—
Pivo vrček Din 4 50
	TISKARNA I E D E D	
-	J E K t D LJUBLJANA VII.	
3	nasproti velesejma,	==
§	izvršuje vsa tiskarska	
-	dela. — Cene solidne.	-
==	Zahtevajte proračune.	u
članov, kajti dajatve starostnega sklada so precej visoke in zato zahtevajo strogega reda.
Dajatve starostnega sklada izidejo v drugi številki »Delavca«.
Priznanje in zahvala.
Naš stari sodrug Lapajne Josip, ki je delal dolgo vrsto let pri tvrdki Naglas v Ljubljani, je postal za delo nezmožen. Kakor vsakega starega sodruga, ki je dolgo let strokovno organiziran, tako je ljubljanska podružnica mizarjev tudi njemu nakazala Din 150.— izredne podpore.
Pa se je zgodilo to-le: Zaupnik, ki mu je podporo prinesel, je naletel baš na nekoga, morda njegovega prijatelja. Razveselil se je stari sodrug nad denarjem, pa je dejal prijatelju: »Vidiš, mlad sem bil, star sem postal, plačeval sem organizacijo, včasih sem imel tudi grde pomislike o njej, danes vidiš, ko sem star, pa mi pride ta denarček tako prav! Nikdar nisem pričakoval, da bom postal star, in da mi bo podpora strokovne organizacije koristila.«
SAVEZ STAVBINSKIH DELAVCEV.
Ustanovni občni zbor Saveza stavblnskih delavcev.
V nedeljo, dne 31. t. m., se je vršil v Ljubljani v Delavski zbornici ustanovni občni zbor Saveza stavbinskih delavcev Jugoslavije, podružnica Ljubljana in okolica.
Po dolgem času smo dobili potrjena pravila in tako srno ustanovili podružnico svojega Saveza tudi v Ljubljani.
Iz poročila pripravljalnega odbora posnemamo, da se je dosedaj vpisalo 120 članov, ki so plačali članarino. Od teh jih plačuje redno 50 članov, 30 je v zaostanku 3 do 5 tednov, 50 pa ima plačano članarino od
5 do 9 tednov. Izgovarjali so se, da ne plačajo dotlej, dokler ne bodo potrjena pravila, a potem plačajo vse. Videli bomo, kako bodo držali svojo besedo.
Sklicali se bodo sedaj sestanki v Vodicah, Bizoviku, Smledniku, kjer se bodo prečitala pravila in pravilnik. To pa zato, ker iz teh krajev niso mogli priti vsled oddaljenosti vsi člani na občni zbor.
Citala so se pravila in pravilnik. Pravilnik je bil soglasno z zadovoljstvom sprejet na znanje.
V odbor so bili nato izvoljeni:
Predsednik: Šuštaršič Franc, zidar; tajnik: Zupan Franc, zidar; blagajnik:	Jaž
Ivan, zidar; odbornika: Bricelj Stefan, zidar in Žitnik Anton, zidar.
V nadzorstvo pa:
Podgoršek Martin, tesar; Kerčmar Jeno, pom. delavec; Gosar Janez, zidar.
Občni zbor je potekel živahno in so se oglašali člani v debati s stvarnimi in tehtnimi nasveti ter predlogi.
Stavbinski delavci. Sedaj imamo organizacijo s potrjenimi pravili. Sedaj je na vas vseh ležeče, kako moč ji boste dali. In po tej moči boste uveljavljali svoje zahteve in izboljšavah svoj položaj in delavne razmere.
Pravilnik sam pa, ki smo ga sestavili in izdelali mi člani Saveza stavbinske organizacije sami, kaže, kako se bo porabljal denar in kaj vse nudi organizacija svojemu članstvu.
Za skromno članarino, kakor za I. razred (vajenci) 3 Din, II. razred (pom. delavci) 4 Din, III. razred (kvalificirani delavci)
6 Din, so po pravilniku predvidene podpore v slučaju brezposelnosti, bolezni, potovanja, pogrebnina, posmrtnina in za onemoglost.
Najvažnejša pa je, kakor že povedano, organizirana moč stavbinskega delavstva, da si izboljša svoj današnji mizeren položaj.
Zato vsi, ki trpite, ki se vam godi krivica, ki se vas izkorišča, v Savez stavbinskih delavcev Jugoslavije, podružnica Ljubljana.
Še en odtegljaj na račun »Honorar«.
Plačilno kuverto že vsak delavec dobro pozna. Kajti na nji je zapisan zaslužek.
Navado imajo delodajalci, da odtegnejo od zaslužka sledeče: 1. Bolniška blagajna;
2.	davek; 3. taksa.
Ampak na Bledu pri tvrdki »Slavec« je obstojala še ena navada. To ie namreč še
Poročila bi se rada
ker sama ne morem voditi svojega gospodarstva. Iščem soproga, ki ljubi gospodarstvo in ki bi z dobrim gospodarjenjem premoženje povečal. Seni izborna gospodinja, skromna, mlada, kristjanka, iz posestniške družine. Od svojega zakonskega tovariša ne želim bogastva, nego karakter in dobro srce. Ponudbe s popolnim naslovom pod šifro: »Srečen zakon«, na upravo »Delavca«.
ADRIA
prašek za pecivo „Pekin“, vanilin sladkor, Pekin rumenilo so odlične kakovosti.
Pišite po receptne knjižice na: Adria tovarna pecilnih praškov Ljubljana I, poštni predal 124
en odtegljaj. Na kuverti je na pr. zapisano sledeče: »Za dr. Janežiča 1 zob, 12 Din.« Prizadeti so se takoj spomnili, da so si dali izruvati zobe, kakor je to navada in so na celo stvar pozabili. Pač pa je tuintam kateri vseeno pomislil: Eh, vprašal bom pa le, kako to?
In je šel k blagajni tvrdke ter rekel:
»Kako to, da se mi je zaračunilo za zob, ko sem1 vendar član Okrožnega urada za zavarovanje delavcev?«
In odgovor je bil:
»Za zdravnika se mora vedno odtegniti, le idite in vprašajte zdravnika.«
Pa je šel vprašat k zdravniku. In gospod zdravnik je rekel:
»Že od leta 1927 Okrožni urad za zavarovanje delavcev plačuje za ruvanje zob samo tedaj, če je delavec nepretrgoma član več kot eno leto.«
In takih slučajev je več.
Krivi pa smo sami, ker nismo organizirani in nas se lahko tako povsod izkorišča. Zato organizirajmo se, vsi stopimo v našo organizacijo, v Savez stavbinskih delavcev.	Prizadeti.
Razno.
Dve zaušnici.
(Ena lastna, druga od Radničkog Je-dinstva.)
»Radničko Jedinstvo«, katerega lastnik in urednik je Života Milojkovič, prinaša od 12. avgusta poročilo, pisano iz Trbovelj 8. septembra. Pravi, da je bil 15. avgusta v Trbovljah kongres Narodne strokovne zveze, organizacije nacionalnih sindikatov.
In »Radničko Jedinstvo« piše dobesedno in z debelim tiskom:
U izveštaju koji je podneo kongresu Sekretarijat ove organizacije veli se:
»U Radnlčkoj Komori Imamo 11 svojih predstavnika na čelu kojih stoje naš predsednik drug Juvan i naš potpredsed-nik drug Dr. Bohinjec. Ali u Radničkoj Komori je u poslednje vreme stanje vrlo napeto. Moračemo tražitl od naše delega-,clje u Radničkoj Komori da položi mandate i da pusti večinu da sama vlada. Ta večina je i inače veštački stvorcna.
Sa svom odlučnošču moramo zahtevati da se u Radničkoj Komori izvrše izbori pod državnom kontrolom.«
Člani strokovnih organizacij, ali ste 2e vsi ilani Cankarjeve družbe?
To je VaSa književna družba in ne biti član Cankarjeve družbe pomeni, ne vedeti, zakaj ste organizirani. 4 krasne knjige, pisane v delavskem duhu, so za vsakega delavca in delavko pouk, nasvet, zabava. — Kdor že torej ni član, plačaj poverjeniku članarino 20 — Din. V oktobru okrog 10. ali 15. dobite že knjige.
»Cof...«
Lastni sekretariat je predsednika in podpredsednika oklofutal.
»Radničko Jedinstvo« pa je še prisolilo
drugo klofuto, ko pravi:
Od interesa je primetiti da su predstavnici Narodne Strokovne Zveze doskora išli u Radničkoj Komori u Ljubljani rame uz rame sa slovenačkim komorašima o kojima sada tvrde da su na veštački način stvorili sebi večinu u ovoj radničkoj socijalno-političkoj instituciji.
Zal nam je, vendar, kar kdo išče, to pa dobi.
ALMANAH KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
IV. JUBILARNI SVEZAK
Štampa se po zvantčnlm podacima pod pokroviteljstvom Centralnog Presblroa PretsednlStva Mlnlstarskog Saveta
ZLAZI DVOMESEČNO U POSEBNIM ODEUCIMA	GLAVNI	UREDNIK	VIKTOR	MANAKIN
SADRŽAJ
PRVI DIO
O d e l j c i:
1. 1STORIJSKO - GEOGRAFSKI PREGLED.
Istorijska kronologija Jugosl. zemalja.
Svetski rat 1914.—1918.
Letopis Kralj. Jugoslavije 1919.—1928. Geografski pregled Kralj. Jugoslavije. Kalendarsko-astronomski pregled.
Istorljske ilustracije naših umetnika.
2. VRHOVNA DRŽAVNA UPRAVA.
Kraljevska Vlada (sastav, slike i biografije).
Zakoni Kraljevine Jugoslavije.
3./4. UNUTRAŠNJA UPRAVA.
Glavne odredbe zakona o unutr. upravi.
I.	Banovina Dravska.
II.	»	Savska.
III.	»	V r b a s k a.
IV.	»	Primorska.
S./6. V.	»	D r i n s k a.
VI.	»	Z e t s k a.
VII.	»	Dunavska.
VIII.	»	Moravska.
IX.	»	Vardarska.
X.	Uprav	a grada Beo
Alfabetski spisak gradova 1 opštlna.
DRUGI DIO
Odeljci:
7. VIŠE DRŽAVNE USTANOVE. Pretsednlštvo Ministarskog Saveta. Kraljevski Dvor. Kancelarija Kr. ordena. Vrhovni Zakonodavni Savet.
Državni Savet. Glavna kontrola. Minlstarstva (sastav, podela rada i pod-
redene ustanove).
Medunarodni odnosi. Diplomatska pret-stavništva. Konvencije i ugovori. Jugoslaveni u inostranstvu.
8. SUDBENO I VERSKO USTROJSTVO. Sudbene ustanove: sudovi, javni beležnici i advokati. Verske uprave svi-ju konfesija u zemlji.
9. KULTURA, PROSVETA I UMETNOST. Kulturne, naučne i prosvetne ustanove.
Umetnost. Nastava. Nar. prosveči-vanje. Štampa.
10. ZEMALJSKA ODBRANA: Vojska i Mar-
narica.
Tehnička služba. Drž. putovi i zgrade. Saobračaj. Željeznice. Pomorstvo. Rečno brodarstvo. Pošta i telegraf. Auto-i avio-saobračaj.
11. NARODNO GOSPODARSTVO. Finansije. Finansijske ustanove. Ban-
karstvo.
Poljoprivreda. Agrarna reforma. Zadru-garstvo.
Šumarstvo i rudarstvo. Statistika, ustanove.
Trgovina i industrija. Privredne ustanove, nastava, organizacije. Spoljna trgovina i obrt. Turizam.
12. SOC. STARANJE I NAR. ZDRAVLJE. Socijalna zaštita žena, dece, invalida i
radnika. Hum. ustanove. Iseljeništvo. Soc.-higijenska služba i ustanove. Banje. Fizička kultura. Sport.
Ovo veliko delo posvečeno je cclokupnom prikazu novog državnog uredenja i velikih reforma provedenih u duhu istorijskog Manifesta Nj. Vel. Kralja od 6. januara 1929., te zato treba da ga ima svako nadleštvo, svaka opštlna, škola, biblioteka i čitaonica.
Pretplala Iznaša:
Na kompletno Izdanje IV. Jubilarnog sveska Almanaha 1931/32 ....
Na posebna Izdanjas Prvog dela za g. 1931. (odeljci 1—6) ....
Drugog dela za g. 1932. (odeljci 7—12)	.	.
Din 350'— Din 200 — Din 200--
|fNaSa zemlja” istorijsko-geografskl pregled Kraljevine Jugoslavije........Din	75’—
»Istorijska kronologija Jugoslovensklh zemalja”............................Din	20-—
„S vet Skl rat 1914 —1918“................................................ Din	20*—
»Vrhovna driavna uprava I zakoni Kr. Jugoslavije”..........................Din	50*—
»Unutrašnja uprava” (Banovine) — adm. statistički pregled sa spiskom
svih postoječlh državnih ustanova, zavoda, škola I udruženja.........Din	150*—
Prlručna karta Almanaha Kraljevine Jugoslavije............................Din	10 —
Glavno Uredništvo ALMANAHA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE.
Zagreb VI. — (Gundullčeva 58).	Poštanskl	ček.	račun	36.614.
XLVII.
Izdaja konzorcll »Delavca«. Predstavnik Ivan Vuk, Ljubljana. — Urejuje ter za tiskarno odgovarja Josip Ošlak v Mariboru. — Tisk Ljudske tiskarne d. d. y Mariboru.
SVOJI K SVOJIH!
Železničarji, kovinarji, privatni nameščenci ter člani ostalih strokovnih organizacij, pozor!
Splošna gospodarska poslovalnica r. z. z o. z. v Ljubljani, katero so ustanovili organizirani železničarji in katera je sedaj po dveletnem obstoju razširila svoje poslovanje tudi na ostale kategorije delavcev m nameščencev, se obrača do vseli članov strokovnih organizacij s pozivom na pristop v zadrugo. Na drugi strani objavljamo izvleček iz naših pravil, iz katerih razvidite, da znaša delež enkrat za vselej le Din 50.—, a pristopnina Din 5.—.
Eden za vse — vsi za enega, naj velja tudi v zadrugarstvu. Vsak naj s skromnimi močmi, s katerimi razpolaga, podpre zadružno delo, ki bo sigurno prospevalo in se razvilo v močno oporo vsemu pokretu. Tekom dveh let smo zbrali v naši zadrugi že nad 1000 članov ter apeliramo danes ponovno na vse one, ki še niso člani zadruge, ki še ne kupujejo svojih manufak turnih potrebščin v svoji zadrugi, da pristopijo in da v bodoče krijejo svoje manufakturne potrebščine le v lastni zadrugi.
Poslovni lokal naše zadruge se nahaja v LJUBLJANI na MIKLOŠIČEVI CESTI štev. 13, torej v neposredni bližini kolodvora. Pozivamo vse, da pridejo v naš lokal in si ogledajo našo zalogo, da se bodo sami prepričali, da prodajamo kvalitetno najboljše blago po nizkih cenah. Pri takojšnjem plačilu se odobri še popust, onim zadružnikom pa, ki se izkažejo z nakaznico, izstavljeno od našega zaupnika, odnosno od svoje strokovne organizacije, dajemo blago tudi na obroke proti rednim mesečnim odplačilom.
ZA MOŠKE imamo med drugim stalno v zalogi čisto volnene in pol-volnene kamigarne, covercoate, športne in modne ševiote ter razno modno moško blago po zelo nizkih cenah v širini 140 cm že od Din 50.— dalje. Spopolnili smo našo zalogo na double sukiru za suknje, dalje imamo razne velourje, tirolske lodne, športne in modne novosti, covercoate za površnike itd. Za črne suknje lahko dobite najfinejše palmerstone, marengo-velourje itd.
V damskem blagu Vam nudimo razne čisto volnene vzorce od Din 54.— dalje. Za damske športne plašče priporočamo naše krasne vzorce v širini 140 cm za prav nizko ceno Din 64.—. Postrežemo Vam z raznimi svilami in umetno svilo vedno v najnovejših vzorcih.
Za perilo imamo lepo izbiro raznih šifonov, cefirjev, svilenih cefirjev, popclinov ter vse vrste flanele.
Pripominjamo, da izdelujemo odeje (kovtre) po željah posameznikov v poljubnih barvah in kvalitetah. Na razpolago imamo vedno tudi češke rjuhe in deke v vseh barvah in dolžini 180 cm, 200 cm in 220 cm ter tudi čisto volnene odeje.
Kakor že omenjeno, se mora dot:čni, ki želi kupiti blago na obroke, izkazati s kreditno nakaznico, katero dobi pri najbližji podružnici »Ujedi-njenega saveza železničarjev«, odnosno pri svoji strokovni organizaciji.
Sleherni zaveden delavec in uslužbenec bodi član »Gospodarske poslovalnice«.
SploSna gospodarska poslovalnica Ljubljana, MikloSičeva c. 13
Izvleček iz pravil
»Splošne gospodarske poslovalnice r. z. z o. z. v Ljubljani«.
S 1. 'Ivrdka se glasi: »Splošna gospodarska poslovalnica r. z. z o. z. v Ljubljani.«
§	3. Zadruga ima	namen pospeševati gospodarske koristi svojih	članov	s tem,
da	jim	nabavlja življenske potrebščine in ostale predmete za njihovo	osebno	in do-
mačo potrebo.
§	4. Član zadruge	lahko postane vsak železniški, državni, javni in	privatni	nameščenec	ali delavec ter	uslužbenci te zadruge, vdove in sirote omenjenih. Kdor hoče
pristopiti k zadrugi kot član, mora to priglasiti načelstvu in mu predložiti pismeno pristopno izjavo.
§ 6. V slučaju izstopa se deleži odstopivših članov izplačajo eno leto pp preteku poslovnega leta, v katerem je članstvo prenehalo in sicer v višini tistega zneska, ki ga izkazuje zadnji letni računski zaključek.
§ 7. Jamstvo zadružnikov je omejeno ter jamči vsak član z dvakratnim zneskom vplačanih deležev.
§ 10. Vsak član mora imeti vsaj po en delež, ki se za sedaj določi z Din 50.— (petdeset).
§ 11. V zavarovanje v §-u 7 določenega jamstva članov in v svrho pomnožitve obratne glavnice zadruge se osnuje za vsakega člana k njegovim deležem še posebna deležna rezerva, ki se nabira iz letnih presežkov.
§ 13. V pokritje slučajnih izgub, ki se ne morejo pokriti iz dobička preteklega poslovnega leta, služi splošni rezervni zaklad, ki se nabira iz pristopnin, zapadlih deležev, vsakoletnega čistega dobička ter drugih dohodkov, daril itd.
§ 22. Načelstvo sestoji iz 7 na občnem zboru za tri leta izvoljenih zadružnikov in dveh namestnikov.	*
§ 29. Nadzorstvo sestoji iz 9 na občnem zboru za dobo treh let izvoljenih zadružnikov.
§	36.	Zadružniki izvršujejo svoje članske pravice	po pooblaščencih	z	glasovanjem
in sklepanjem na občnih zborih. Občni zbori so redni	in izredni.
S	37.	Redni občni zbor se vrši vsako leto enkrat	in sicer najkasneje	tekom 6 mesecev	po	preteku poslovnega leta, ki traja od 1. januarja do konca	decembra vsa-
kega leta.
S 45. Zadruga preneha v sledečih slučajih:
a) če občni zbor sklene razdružbo,
b) če se otvori konkurz in
c) ako upravna oblast tako odredi.
S 46. V slučaju razdruženja ima pripasti preostalo premoženje zadruge enaki novi zadrugi, če se ustanovi tekom 6 mesecev po likvidaciji, sicer pa se porabi v obče-koristne namene po sklepu občnega zbora.
S 47. Vse spore, ki izvirajo iz zadružnega razmerja in v smislu posameznih določb, pravil in sklepov občnega zbora, kakor tudi pritožbe zoper sklepe načelstva in nadzorstva rešuje končnoveljavno občin zbor in je v tem slučaju izključena vsaka pravna pot.
 oo---------
Sedaj tvorijo načelstvo, odnosno nadzorstvo sledeči zadružniki:
Načelstvo: predsednik: Zadel Jakob, činovnik, Ljubljana; tajnik: Jernejčič Franc, skladiščni delavec, Ljubljana; blagajnik: Brus Vinko, premikač, Ljubljana; odborniki: Omerzel Ivan, Cesnik Lovro, Terškan Aleksander, Miklošič L.
Nadzorstvo: Korošec Blaž, Kovač Jakob, Renčelj Franc, Pušnik Martin, Klavs Ivan, Okorn Avgust, Stravnik Pavel, Makovec Ivan, Tornič Filip.
Poslovodja: Šinkovec Ivan. Upravnik: Stanko Jurij.
Splošna gospodarska poslovalnica r. z. z o. z., Ljubljana, Miklošičeva cesta 13.
Ljudska tiskarna. Maribor.
Za letak odgovarja J. Stanko.