IM® XXIV., št. S) LjuMfaisa, 5. laurea I944 1 wa vBištro. L ;ut>l tana, Poccuujeva Telson 5t- 31-22. 31-23. 31-24 ulica 5. •„ ■utili oddelek: Ljubljana Puccmijeva ali- „ 5 - Telefon k. 31-25, 31-26 pp.jružnica Nove mesto: Ljubljanska cesta 42 u. jcno zastopstvo za ogJast a Italije io inozemstvo : UPI S. A.. MILANO_ óji'jm za Ljubljansko pokrajino pn po&no-čekovoera zavodu št. 17.749, za ostale kraje i :je Servizio Conti. Con. Post. No 11-3118 Preis — Cena t- L 'Izhaja vsak dan fazen pooede< pogodbo, ki je f pičen primer za siič-sovjetske pogodbe. V dok-tz za to naca ja list 2. člen tega pakta, ki pravi: »Republika. Litva in Zveza sovjetskih soci al i-'r-Hi republik se medsebojno zavezujeta, >sta v vseh okoliščinah pazili na medno suverenost ter na integralnost m ikijivost svojih ozemelj«. Kljub tej 'bi je komisar za zunanje zadeve Mo-;:ročD 15. junija 1- 1940 litovskemu n'emu ministru ultimat v katerem je reči. da bo sovjetska vojska prekora-litovsko mejo in da bodo sovjetske če-/Äsedle litovska mesta. S tem se je pri-oopolno uničenje Litve. List opozarja, so dva dneva nato v Mc«skvi ugotovili, *a Latvija in Estonska prelomil? svoji- smrtonosno pogodbi s Sovjetsko zvezo, ker sta tajno sklenili vojaško zvezo z Litvo, nakar so sovjetske čete dan kasneje vkorakale v Rigo. List označuje kot enako goljufiv sovjetski pogodbeni manever s Finsko in lgo-tevlja, da m bil mirovni diktat z dne 12 marca 1. 1940 nikaka pogodba, temveč sredstvo, ki naj bi uničilo Finsko. »Berliner Lokalanzeiger« zaključuje: »Ti primeri so le izrez moskovski metod. Ni je skoraj države v Evrop\ ki jih ne bi .spoznala, Francija je zaradi pogodb z Moskvo že pred vojno notranje popolnoma propadla. Račun za Anglijo ie še odprt. Kdor sklepa z Moskvo pogodbe, zapravlja svojo usodo. Sovjetske pogodbe so smrtonosno orožje v boljševiških rokah«. Letonei v Waskfstgtonii protestirajo ženeva, 4. marca. Letonsko begunsko zastopstvo v Washingtonu je podalo .zjavo, v kateri je poudarila, da bi bilo sprejetje Letonske v del tako zvanih avtonomnih republik Sovjetske zveze očitno kršenje atlantske 1'stine. Letonsko bi v tem primeru boljševiška stranka in centralne organizacije Sovjetske zveze fko močno obvladovale, da nikakor ne bi mogla voditi svoje lastne politike in ukrepati po svoj^ željah. Führerjev glavni stan, 4. marca. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Bojna letala so potopila v ožini Kerč dva natovorjena brodova in nekaj drugih poškodovala. Napadi na iztovarjaiišča na so-vjetskiii predmostjih so povzročili velike požare. Na področju Krivega Roga so bili odbiti močni sovjetski napadi. Na nekem vdor-neni področju južno od mesta so boji še v teku. Oddelki bojnih letal so ponovno napadu z dobrini uspehom zbirališča sovjetskih čet na področju šepetovke. Na istem področju in južno od Pripjetskih močvirij so bili odbiti sovražnikovi izvidniški udarni sunki ob živahnem krajevnem bojnem delovanju. Med Berezino in Dnjeprom in severno od Rogačeva so bili zlomljeni ponoviti napadi boljševikov z velik imi izgubami sovražnika. Južnovzhodno od Vitebska so obdržale naše čete svoje postojanke proti napada-jočim sovjetskim četam, ld so ponovno napadle z oklopniki in podporo bojnih letai. očistile nekatere vdore in uničile 14 sovražnikovih oklopnikov. Južnozapadno od Nevelja in južnovzhodno od Pskova so popustili močni sovražnikovi napadi. Nasprotno pa so sovjetske čete nadaljevale trdovratne poizkuse pro-boja ob Narvi. Več vdorov je bilo s proti-sunki očiščenih ali zoženih. Napad slabšega oddelka sovjetskih tor-pednih letal proti neki nemški spremljavi ob norveški severni obali je ostal brezuspešen. Lovska letala spremljave so sestrelila 3, topništvo pa Z sovražnikovi letali. Na nettunskem predmostju so udarne čete zavzele nekaj vrhov južnozapadno od Aprilije in južnozapadno od Cisterne. Sovražnikovi protisunki proti novo dobljenim črtam so bili v močnih bojih odbiti. Z južnega bojišča javljajo le o obojestranskem izvidniškem In udarnem delovanju. Močni oddelki severnoameriških straho-valnih letal so napadli včeraj mestno področje Rima. Vojaška škoda je malenkostna. Povzročena je bila škoda le med civilnim prebivalstvom. Med temi napadi so lovci in protiletalsko topništvo sestreiili 15 sovražnikovih letal. Severnoameriški oddelki bombnikov so piodrii včeraj v opoldanskih urah z velikim spremstvom lovcev v varstvu gostili oblakov nad severnonemško obalno področje. Letala so odvrgla raztreseno bombe, ki so povzročile škodo v stanovanjskih okrajih nekaterih krajev in po deželnih občinah. Obrambne sile letalstva in vojne mornarice so uničile 21 sovražnikovih letal. Sovražnikova motilna letala so odvrgla v pretekli noči bombe v zapadni in severni Nemčiji. Poloia] na vzhoümm boji y w "eriin, 3. marca. DNB. Dočim je še včeraj vladal v .severnem odseku vzhodnega bojišč? mraz, se je sedai odjuga podnevi razširila že na vse ozemlje do Finskega zaliva. Zaradi silovitih snežnih metežev in nal vov so se ceste v splošnem zelo poslabšale, na tem že itak zamočvirjenem ozemlju p? so bile izredno važne. Zato so boljševiki preložili težišče svoje napadalne delavnosti iz južnega odsek3 v srednji in severni odsek, da bi še pred nastopam splošnega blata dosegli trdna mesta, kar pa se j:m je tako severno od Nevelj-"-kakor tud: na podre čju pri Pskovu kljub izredno velikim količinam strelskih divizij, oklopnikov, topništva jn borbenih letalcev popolnoma ponesreč:Io. Nikjer niso mogli doseči drugega kakor malenkostne krajevne vdore, ki pa nimajo nikakega operativnega pomena. Njihovi poizkusi. da bi prebili ali obkolili nemške črte. so se izjalovili z najtežjimi tvornimi -in človeškimi izgubami. V srednjem odseku so V. £ doživeli tako na področju pri Mogilevu kakor pri Vitebsku nove težke udarce. - Na južnem krilu so boji na vseh žariščih precej popustili. Nemško letalstvo je na Kr mil bombardiralo izkrcevanja in pomorski premet pri Kerču in je potopilo na prehodih preko Sivaša več sovjetskih izkrcevalnih čolnov. Zlasti težke udarce so dobile tu sovjetske baterije, ki so bile pri-s ljene k mclku. Pri šepetovl<;, Jampo'u, Samih in pri Rogačevu so letalci iz nizke višine napadali zbirališča in kolone na pohodu. Na področju pri Narvi so bojni letalci močno zdelali boljševiške napadalne kline. Zaradi ugodnega vremena je bilo možno, da so močni oddelki letal bombardigli ponoči sovjetski oskrbovalni promet. Bolj-šev'ki so razvili na južnem krilu mečno izvidniško delovanje. Pri tem so nemški letalci zbili 16 sovjetskih letal. Osem na-daljr.jih je zbilo protiletalsko topništvo. iseviške EEf&nse Naraščanje in upadanj2 zimske bitke pmti tolovaj V enem tednu 781 mrtvih ~ 3. marca. Na področju neke armade • ;>adnem Balkanu so -.zgubile komunistične - 25. februarja 72 padlih in mnogo uje-' 'njenih ter prebeglih. Nemci so zaplenil5 in lahko peh< tnc orožje vseh vrst ter, " ;cijo. Na nekem dalmatinskem otoku so ri ili 68 800 nabojev za puške, 625 ročnih -.it. rnncgo s-gnalnih nabojev in ostalcg3 i terjala. "'rvatsici oddelki in orožnik; so razbili več . .-ajskih skupin. Tudi pr tej priliki so imeli munisti mnogo mrtvih; izgubili so tudi stegno pehotno orožje. Mornariško topništvo je sestrelilo clva sov- .jvmvsa fiüäSZSJ evrspsloe pretirane ženeva, 3. marca. Po vesti lista »York-shire 'ost« je moral zastopnik britanskega nlstrstva za gospodarsko vojno prida življenjskega položaja v Nemčiji ikor ne moremo označiti kot kritične-Razčleljevanje živil je dobro organizi-no, je dejal Anglež. Kmetje so izredno "seipünirani ita oddajajo zbiralnicam ved-pričakovano količino pridelkov. Poleg ■'a so Nemci v srečnem položaju, da -ko dobe dodatne količine živil z zase-nih ozemelj. Tako prihajajo n. pr. danili viški, ki jih je prej po večini uvažala • nglija, dar es zgolj v Nemčijo. Ker je bi-a zadnja žitna letina v Evropi zelo dobra, ^o moglj Nemci tudi v zasedenih pokrajinah zvišati obroke kruha in tudi tamkaj včasih razdeljevati dodatna živila. Ta ugoden položaj je razviden celo iz zdravstvenih statistik. krgestlsiska zunanja politika Stockholm.. 3. marca General Edeimiro Farceli, naslednik ženeTala Ramireza. je po Reu-terjevem poročilu iz Buenc« Airesa v četrtek objavil, da bo njegova vlada vodila glede ostalih narodov na ameriški celini politiko svojega prednika Madrid, 2. marca. Španija zasleduje razvoj t Argentini z veliko pozornostjo. Na pod'agi lastnih izkušenj prevladujeta tamkaj mnenje, da so dogodki v Buenos Airesu jasen izraz živčne vojne, ki so jo zanetile Zedinjene države in ki hoče likvidirati argentnsko neodvisnost. Dopisnik »Arribe« v Argentini piše, da sllčrvo kakor-v bolivijskem primeru tudi sedaj razne južnoameriške vlade tipljejo v Washingtonu. da bi zvedele za njegovo mnenje o novi vladi v Buenos Airesu, ražnikova lovska bombnika. Posadk: sta &e rešili s nadali in sta bili ujeti. Berlin. 3. marca Kljub slabemu vremenu povzročajo nemške in hrvatske čete komunističnim tolovajem stalno težke '"zgube Samo na področju ene same na zapadnem Balkanu boreče se armade so izgubili tolovaii od 21 do 27. februarja 781 padlih. 123 ujetnikov, mnogo pa se jih je predalo Izgube ranjencev- so pomembne. Nekaj močnih tolovajskih skupin so redarske čete razbile ali vrgle nazaj Un'čen;h ali zaplenjenih je bilo poleg sedmih vozil, dveh metalcev min. enega metalca granat, ter 16 strojnic, mnogo ročnega orožja in municije. Angleške Izgube v prvih treh fetm vsfate Amsterdam, 4 marca. Kakor objavlja angleška poročevalska agencija je podal anglešk- notranji minister Morrison v nekem govoru naslednje podatke o izgubah britske oborožene sile za prva tri leta vojne: 73 477 mrtvih. 152.204 pogrešamh in ujetih. 50.163 ranjenih. V vojni proti Italiji so izgube britanske obo-žene sile naslednje: 7635 mrtvih 5708 pogrešanih in 23.283 ranjenih ameriška favmst Stockholm, 4. marca. »Nya Daglight Allehanda« prinaša izčrpno poročilo no-vinske agencije »United Press« iz New Yorka o razočaranju v Zedinjenih državah zaradi poteka vojne, ki je mnoge Američane zelo razočaral. Večina je računala, da bo vojn?, v Evropi v letošnjem poletju končala, počasi, toda gotovo pa je prišla ameriška javnost do spoznanja, v kakšno drzno podjetje so se Zedinjene države spustile, ko so stopile v vojno. Naraščajte spoznanje o težavah vojne povzročajo vedno veči seznami izgub in dnevni transporti vojaštva na najrazličnejša bojišča vseh delov sveta. Preskrbà delovnih sil postaja vsak dan težja ne samo za zaseb-ha podjetja, temveč tudi za oborožitveno industrijo. Transporti čet in materijala so otežkočeni, ker pač manjka dovolj močnega vozovnega parka. Stalno naraščajoča potreba premoga in elektrike v industrijah je dovedla v gotovih delih Zedinjenih držav do občutnega pomanjkanja goriva Pomanjkanje stanovanj je nova boleča rana, ki se kaže posebno v industrijskih središčih. Preskrba prebivalstva z mesom in mastjo že davno ne ustreza potrebam Seznam racijoniranih živil narašča iz dneva v dan. Posebno je za ameriške razme re neprijetna omejitev razdelitve bencina. Berlin, 3. marca DNB Ogromne boljševiške izgube pojasnjujejo naraščanje in upadanje zimske bitke na vzhodu. Sovražnik je namreč vedno znova pris ilen pošiljat-' svoje hudo zdelane oddelke z bojišča v zaledje, da jih osveži in na novo razmesti. Na ta način se tok sovražnikovih napadalnih akcij stalno prekinja. Dejanska višina sovjetskih izgub se lahko le približno oceni, ker si glede učinka letalskih napadov jn uničevalnega oanja nem "kesa topništva na rezerve n zbirališča za sovražnikovo fronto lahko pomagnmo le z izpovedim ujetnikov Številna poročila nosame/nih nemških div'z:j pa nam jasno pričajo v k-ikem okviru se g;blje števrlo sovražnikovih izgub Kakor je bilo že ponovno iavljeno v vojnem poročilu so napadli boljševiki iužno od Bere-zine na ozkem področju z več kakor desetim' strelskimi divizijami, da bi vdrl v globino pod-roč;a pr Bobrujsku Neprenehoma so metali v boj svoje polke, med niim- tudi sedem čet kaznjencev, in posebne oddelke, pri čemer so deloma v tesnih skupinah deloma v valcv-'h napadajoči oddclk^ obtičali cesto že na ledu in v močvirju pred nem'kimi postojankami ter v ognju njihovega topništva. Samo v odseku neke rensko-vestfalcke div'ziie našteli v štirih dneh 4000 padlih boljševikov To pomen:, kakor potrjujejo tud; izpoved; številnih ujetnikov, da je sovražnik izgubil v tem odseku okrog 25 000 padl;h in ran jenih. Pri napad:h na neko nem'ko oporišče je imel na primer napadajoči sovjetski stre'sk' po'k tako velike izgube, da so pri posameznih četah preostali le trije do štirje možje Sc*-vjetsk; vojak: so pod vplivom te katastrofe cesto po:zkušali prebegniti Da hi preprečili njihove namene Sr> komisarii zagrozili, da bodo doma ob'asti ub;le al; rreseli'e v Sibirijo svoice vseh tistih, ki bi pobegnili Rezervam, ki so prispele na bojišče šele med bojem, so poleg tega zagotavljali, da bodo tvorile sam» rep naoadalnih klinov :n da bo njihova naloga zgolj zasedba že osvojenih nem-:k>h postojank Vse te grožrfje in prevare pa so zgres'le svoj namen. Nemški grenadirji so obdržali kljub navalu sovjetskih množic svoje črte. zahtevali od sovražnika za vsak meter močvrnatega nragozda najvišji krvni davek in sc končno preprečili vse poizkuse pr&boja. Podobno sliko velkih sovražnikovih izgub so pokazali tud; najnovejši boji južnovzhodno od Vitebska Tamkaj so Ncmc: uničil: al- zaplenili cd 22 do 27 februarja same v odseku ene nemške pehotne divizi ie 48 oklopnikov. 54 topov. 56 strojnic in skoraj tisoč kosov ročnega orožja. Padi h je izgubi! sovražnik pred odsekom te divizije 3660. kar pomeni skupno izgubo padlih in ranjenih skoraj 15 000 mož. Posebno prepričljiv primer nudijo boji v srednjem odseku vzhodnega bojišča boreče se 267. spodnjesaške divizije Dne 29. februarja zjutraj jo je napadle kakih pet sovjetsk h strelskih divizij. Kljub močnim pripravam poliskih havbic in salvnih topov in kljub močn. megl' ter nepreglednemu ozemlju n: mogel sovražnik doseči nikakih uspehov. Nemci so krajevno prodrlo sovražnikovo skupino stisnMj v boju v gozdu na najožji prostor ter jo uničili. Top- ništvo je razbilo ugotovljena zbirališča in se te sile niso mogle več razv:ti v napad. Kjer je sovražn ku uspelo, da je vdrl v nemške jarke. ga je takojšen nermki protisunek vrgel zopet nazaj Brezuspešni naval je stal boljše-vike 31 oklopnikov, 33 topov ter številno težke in lahko orožje Njihove -zgube so znašale 1400 padlih in mnogo več ranjencev. S tem so boljševiki od 21. februarja, ko so se boji pričeli, izgubili samo v odseku te nemške divizije najmanj 3200 padlih, tri- do štirikrat to-l:ko ranjenih. 44 fklopnikov 67 topov razn;h kalibrov in mnogo dragocenega vojnega materiala. Obnovitev bojev na Krimu Berlin. 3. marca DNB Po daljšem odmoru so oživeli boji na obeh bojiščih na Krimu, tako pr Kerču kakor pr mostišču Šivaš. Na področju pfi Kerču je bilo že nekaj dni živahno sovražnikovo izvidniško delovanje, ne da bi prišlo pri tem do važnejših bojev V zgodnjih jutranjih urah 28 februarja so nato izvršili boljševiki več sunkov v moči vodov in čet. katere na so Nemci vse odbili. Nekje drugod so boljševiki po siloviti topniški pripravi -n v zaščit' umetne megle napadli v moči kakih dveh bataljonov Medtem ko so nemški grenadirji jn love, skupno z rumunskinu tovariši odbil- večino sovražnikov, je nekaterim bolj^cvikom uspelo, da so vdrli v prednje nemške črte. S takojšnjim protisunkom so nemški vojaki očistili tudi ta malenkostni vdor Med nek;m nadaljnjim napadom v bližini obale je sovražnik poleži! nad bojišče steno umetne megle, da bi se lahkn neepaženo približal ne m. rki m postojankam Ker pa se je veter naenkrat iznremenil je odnesel meglo v smeri proti sovjetskim črtam. Presenečeni bol jševiki. ki, (so prišli že d« prvih žičn:h ovir so padli naravnost v bliskoviti nemški ogenj in so se mcTali naglo umakn'ti Na bojišču so pust:l; številne mrtve n ranjene Topništvo je z dobro merjenimi streli podpiralo obrambne boje grenad;rjev Istočasno so nemška bojna in strmoglavna letala napadla sovjetska zbira' sèa. V letalskih bo.iih .so sestrelil' nemški !gvc; dve sovražnikovi letali. Na severnih dohod'h na Krm je na predmostju pn Sivašu napadla neka sovjetska četa. še preden pa je dosegla glavne nemške črte, jo :e že strnjeni ogenj nemškega orožja krvavo odbil. talijaisske Ia<*fe za Sovjetsko zvezo Stockh°Im, 4. marca. Kakor javlja angleški poročevalski urad iz Washingtonu je izjavi Roosevelt, da so pogajanja za izročitev približno tretjine italijanskih ladij, ki se nahajajo pri zaveznikih, Sovjetsk' zvezi skoraj zaključena. Roosevelt je izjavil nadalje, da Zedinjene države in Velika Britanija del italijanskih ladij že uporabljajo in da so v teku pogajanja, koliko teh ladij bo možno odstopati sovjetsk: mornarici. Kakor je Roosevelt nadalje izjavil, bodo nekatere teh la^Sj imele italijansko, druge anglcssgko posadko. Kundmachung Das Presseamt des Obersten Kommissars in der Operationszone »Adriafcisches Küstenland» gibt bekannt: Die nächtlichen Diebstähle und Einbrüche, namentlich im Stadtgebiet von Triest, nehmen ständig zw. Um die Verbrecher der ihnen gebührenden Strafe zuzuführen und die Bevölkerung vor diesen Taten zu schützen, hat der Oberste Kommissar in der Operationszone »Adriatisches Küstenland« folgende Ausführungsbestimmungen zn seiner Verordnung vom 19. Oktober 1943 erlassen : Artikel 1. Diebstähle, die unter Ausnutzung der Verdunkelung begangen werden, sind ausnahmslos mit dem Tode zu bestrafen. Artikel 2. Für die Durchführung des Verfahrens ist der Sondergerichtshof für die öffentliche Sicherheit zuständig. Artkei 3. Diese Ausfiihrungsnestim-munger. treten rückwirkend mit dem 1. Februar 1914 in Kraft. Ti-iest, den 1. II. 1944. ÄPj Tiskovni urad vrhovnega komisarja operativnega področja »Jadransko Primorje« javlja : Nočne t:« tv ine in v'orni so zlasti v mestnem okolišu Trsta č»m dalje pogostejše. Da se zločinci primemo kaznujejo in prebivalstvo očuva pred temi dejanji, je vrhovni komisar operativnega področja ;>J n (Iransko Primorje« izdal naslednje vrš"'np določbe k svoji naredbi z dne 19. oktobra 1943: CI. 1. Tatvine, ki se izv-rše ob izkoriščanju zatemnitve, sf> brez izjeme kaznujejo s smrtjo. r! 2. Za izvršitev postopanja je pristojno posebno sodšče za javno varnost. <•1. 3. Te izvršinp določbe stopajo v veljavo z dnem 1. februarja 1944 z veljav-nostjo za nazaj. Trst, 1 susea 1944. ©felska l&t'vatsklh é?zavi2ik:3V Führerju Zagreb, 4. marca. Dižavni svetnik Mati'a Kovač č, ki se je udeleži s hrvatskimi državniki obiska v Fünrerjevem giav-nem stanu, piše v »Hrvatskem narodu«: Izmenjava misli v Führerjevem glavnem stanu je bila koristna in bo v moralnem kakor materialnem pogledu pokazala ugodne po si ed ce. Hrvatskim državnikom je dan vpogled v one elemente bojevanja- ki bodo v določenem trenutku prišli do izraza. Absolutna vera v zmago ima zelo ie-alno podlago. Hrvatski narod more z največjim zaupanjem zreti na izid te veiiKe vojne. Hrvatski narod je ponosen. Ker se bor. ob strani Nemč je in nemškega naroda, ki je vzel na svoja pleča glavno breme tega mogočnega boja za dobro vse Evrope. Šefa finskega tsarJamesrfca Helsinki, 3. marca Parlament se je danes ob 14. sestal k redni seji. ki je trajala le ure. Bavil je v skladu z dnevnim redom z osnutkom za začasno povečanje amnestijske pravice predsednika republke. ki naj bi se razširila predvsem tudi na nekatere poetične obsojence. Poleg tega je obravnaval še več manjših zakonskih osnutkov. Vladno poročilo o delu v 1 1943 je bilo poslano ustavnemu in zunanjepolitičnemu odboru v proučitev. Prihodnja redna seja finskega, parlamenta bo v torek ob 14. „Osservatore Romano" o isa-pa&i? na vatikansko pzdroefe Rim, 3. marca. Uradno vat krnsko glasilo »Osservatore Romano« piše o bombnem napadu na papeško področje: »Ponovno moramo opozoriti na resnost tega napada, ki je bil izvršen v sredo na kraj, ki ne le ni nikak vojaški cilj, temveč je tudi v neposredm bližini papeške bazilike in samega Vatikanskega mesta, nevtralne in suverene države, katere ek1;-teritorialnost je bila potrjena s svečanimi pogodbami. Dejansko si težko predstavljamo, kakšne vojaške cilje naj bi imelo napadajoče letalo, ratzen, ako ni hotelo širiti vedno več groze med prebivalstvom in z namerno nevljudnostjo odgovoriti na ponovne papeževe pozive v korist Večnega mesta, ki je edinstveno in k< nima primere na svetu in ki je bilo že 20 stoletij središče in z belka krščanstva, kakor je papež dej 1 šele pred enim tednom. Ponovno moramo obžalovati javno žalitev Vatikanskega mesta. Mnogo drobcev bomb so našb v mestu samem čeprav razpolaga moderna tenik?. s sredstvi, s katerimi "e mogoče tudi ponoči ugotoviti izbrane cilje. K temu moramo prišteti še številne prelete Vatikanske države 'n očiviiue kršitve mednarodnih dogovorov. Vse to piti najmanj ne pomaga k rešitvi spora, temveč povzroča le nevarna zločinstva za katera bodo morali odgovorni morda nekega dne nositi posledice. Hnäa lima na Portugalskem Lizbona. 1. marca »Diario de Lisbca» ja v'ja iz Brage. da je močan snežni metež na pogorju Gerez v višin 1600 metrov odrezal 200 prebivalcev od zvez z dolino Osem jih je poizkušalo prebiti se preko snega, a so med potjo omagali, eden pa je celo umrl. Lizbona. 1 marca Visok sneg, ki je zapadel na severu dežele, je povzročil na vsem Portugalskem veliko pozornost Ljudje se boje za sadno letino, ker je nekatero drevje že pričelo cvesti Mraz ie presenetil številne ptice selüke, ki so se ž vrnile na Portugalsko n ki so zaradi tega poginile a! pa so se dale kar z roko ujet: Volkovi ki predstavljajo ponekod veliko nadlogo, so prodrl' na naseljena ozemlja ter 6o napadli črede ovc in živine. Raztrgali so tudi mnogo ovčarskih psov. Od dne do dne se večajo potrebe. Darujte zato čimprej za Zimsko pomočJ Na delo za obnovo! Vsaka vojna prinaša s seboj razrušenja, slasti pa še današnja, ki ne prizadene samo ozemlja, preko katerega teče fronta, temveč tudi zaledje. V sedanji vojni je zaledje skorajda izenačeno s fronto, bodisi da hrame preko njega vse grozote bombardiranj, bodisi da je zapleteno v borbe s kriminalci vseh vrst» Id so se uuinjaii svetovnemu boljševizmu In ki hočejo vojne razmere izkoriščati po svoje. Vse narode bo po vojni čakala še ena težka naloga bi ta bo: zgraditi, kar je bilo porušenega, obnoviti, kar je bilo uničenega Tudi našemu narodu ne bo ostala prihranjena ta naloga po zaslugi tistih njegovih pokvarjenih sinov, ki so mu povzročili že toliko gorja. V mrzličnem delu za obnovo, ki bo tedaj zajelo ves svet, bo naš narod ostal prepuščen samemu sebi in iz svojih lastnih no— tranjìh moči bo moral črpati vse, kar bo potreboval. Prepričani smo, da nam ne bo primanjkovalo ne dobre volje, ne potrebne energije za tako težavno delo. Toda zavedati se moramo, kako važen činitelj je v tem ozi-ru tudi čas. Kdor hitro da, dvakrat da, kdor hitro stori, dvakrat stori. Zato s svojim delom ne moremo in ne smemo odlašati. Razrušena domovina nas kliče, kličejo nas tisoči brezdomcev, ki nimajo svoje lastne strehe nad seboj, ki nimajo kam položiti svojih glav, ako jim ne pomaga kaka usmiljena roka. Ljubezen do naroda in skrb za njegovo bodočnost nas poziva, naj čimprej poprimemo za delo, naj pripravimo vse za na-"o obnovo in z njo tudi pričnemo. Naša oblast je že od prvega hipa imela poleg neštetih drugih tudi to važno nalogo pred očmi. Ustanovila je urad za obnovo, ki je takoj in z vso vnemo pristopil k delu. Izdelani so bili več ali manj velikopotezni načrti za obnovo naše domovine, drag boljši od drugega. Toda takoj se je pokazalo, da pri obnovitvenem delu nI dovolj samo skrb in pripravljenost oblasti, temveč da .je treba računati tudi in predvsem na sodelovanje najširših plasti ljudstva. Tako sodelovanje se je izkazalo ?■% potrebno že takoj v začetku, takoj ob prvih korakih* po poti naše obnove Eno prvih vprašanj, lei se ie pojavilo, je b'lo namreč vprašanje materiala, ki je potreben za obnevo. V današnjih vojnih časih je material bolj ko kdaj koli važna in dragocena stvar. Pri ras pa nismo imeli I nobenih rezerv, nobenih zalog materiala ne te ne one vrste* Kje naj ga dobimo? IVlo je potrebno obrniti se na ljudstvo, apelirati na njegovo narodno in socialno zavest, dobivati od njega drobec za drobcem, drob-tìno za drobtico tistega materiala, ki leži večer v V opernem gledališču je bila v petek zvečer epet lepa glasbena in baletm prireditev za pripadnike nemške vojske in oborožene SS. Pod naslovom »Münchhausen pit serenisimu« se je v pripravnem okviru znanega prizora s pre "pustno zabavo v opereti »Netopir« razvrst-la pestra vrsta baletnih, pevskih in glasbenih točk. Sodelovali so operni orkefl';er, solisti in zbor, celotni baletni ansambel, radijski »Fantje na vasi«, plesni orkester »Zlata trinajd-tcrica« in kabaretni umetnik Leopold Schaf ran ek. Glasbeno vodstvo je bilo v rokah dirigenta Sama H ubala, progrsimne točke pa so spretno povezali v haimcnično celoto režiser Emil Frelih ter dovršena konfaran-sieja Klaus Behrendt kot Münchhausen in Hans Hildebrandt kot serenisimus. Slednja dva sta s svojimi aforizml mnogo pripomogla k lepemu uspehu prireditve rn k dosegi njenega namena, pripraviti v Ljubljani se mudečim pripadnikom nemške oborožene sile večer plemenitega umetniškega užitka in prisrčnega razve'.rila. Vsi prostori v gledališču so bili po1 no zasedeni, nastopajoči pa so vsi želi topel in močen aplavz- Knflžna tombola Poudarjamo, da lastnik tombolske tablice, ki bo zadela na primer dvojko (dve številki v eni vrsti), ne bo smel naprej igrati, ampak bo mora! svcj dobitek po izžrebanju dvojke dvign ti v pisarni Zimske pomoči. Isto velja za trojke (tri številke v eni vrsti), četverke Cšriri številke v eni vrsti) inpetorice (pet številk v eni vrsti). Imeli bomo natančen pregled Dobitkov bo prav toliko, kolikor je razpisanih in kolikor bo zadetih posameznih dvojk .trojk, četverk. peto-ric in tombol. Nedvignjeni dobitki bodo čakali dobitnika še mesec dni (do 31 maia) po dnevu. ko bodo izžrebane tombole Zato naj nikogar (tudi dobitnkov 'zven Ljubljane) ne skrbi, da bi zadetega dobitka ne prejel Obvestila Sl«5V23is^e«a Rdečega križa Pošiljanje paketov vojnim ujetnikom, In-ternirancem in delavcem v taboriščih v Nemčiji Od ponedeljka, dne 6. t. m. dalje sprejema paketni oddelek Slovenskega Rdečega križa pakete na Vidovdanski 6 v ponedeljkih. tork:h, sredah in četrtkih od 8.— 11., v petkih pa od 8.—11. in od 15. do pol 17. ure. Ob sobotah, nedeljah in praznikih se paketi ne sprejemajo. Opozarjamo odpcšiljalce, naj pri šli e io na ovoj platna ali jute, če ni bele barve, kes belega platna v velikosti 30X20 cm za naslov prejemnika, odpošiljalca in carinski vizum. Zahvala. Gospa V. Senk je podarila Slovenskemu Rdečemu križu v počastitev spomina pok. Andra Alujevlča iz Splita 1Ò0 ür. Iskrena hvala! Podatki o pogrešancih. Ker se redno dogaja, da osebe, ki se p;smeno obračajo na Slovenski Rdeči križ zaradi informacij o svojcih, ne navaiajo njihovih osebnih podatkov, j'h naprošamo, da napišejo redno natančne osebne podatke pogrešanca (priimek, ime, datum in kraj rojstva, oče tovo ime, kraj pristoinost'ì) in vse ostale podatke, ki nam lahko na kakršen koli načm olajšajo poizvedovanje. nerabljen aH obrabljen po raznih kotih aH podstrešjih tako zasebnih gospodinjstev kakor javnih In pol javnih ustanov. Resnično, ni bilo težko ljudem oddati tiste šare In ropotije, ki jim ni ničesar koristila, temveč jih morda celo ovirala, le malo se je bilo treba potruditi, le za kratek hip pomuditi, toda vendar — storjeno je bilo dejanje v korist celoti, dejanje, ki ga zahtevata narodna zavest in občutek dolžnosti napram skupnosti. Tako je prišlo do prve zbirke med ljudstvom, do zbirke starega železa ki ostalih kovin, čeprav naši ljudje doslej niso bili navajeni na take javne zbirke, je ta nad vse pričakovanje lepo uspela. Količina zbranega materiala je presegla vse račune, vse prognoze, ki so jih izdelali strokovnjaki. Niso se lepo odzvali samo naši gospodarji in gospodinje s svojimi prTspevld, temveč se je v najlepši meri izkazal še nekdo drugi — naša šolska mladina. Z veseljem in požrtvovalnostjo je šla na posel, dasi morda nj bil najbolj prijeten. Znala si je poiskati vozičke, obhodila je vse hiše od prve do zadnje in na ta način uporabila mnogo svojega prostega časa — vse v službi domovine, Id je na -ta način zaposlila njih ml?de moči. Treba je izreči vse priznanje tako naša idealni šolski mladini, kakor tudi našim družinam, ki so se zavedle dolžnosti, ki jih težki časi stavijo nanje. Toda ta zbirka ni bila morda zadnja, temveč komaj prva v vrsti zbirk, ki si bodo sledile Premnogo je še potreb, ki jim bomo morali zadostiti, premnogo dolžnosti, Id jih bomo morali izpolniti, še večkrat bo obnova kleala lindi, bodisi k oddaji starega materiala, bodisi k drugačnemu sodelovanju. Vedno bolj se kaže potreba n. pr. po papirju, kar nikakor ni nevažon člen v obnovi gospodarstva. Zato je zbiranje starega papirja prvo, k čemer bomo še morali pristopiti. Prepričani smo, da bodo tudi ta in nadaljnje zbirke uspele v največji meri, saj gotovo ne predstavljajo najtežje žrtve, ki jih usodni časi terjajo od nas. Nasprotno, to je pač najmanj, kar moramo in moremo prispevati k skupnosti, kajti dejansko to niso nobene žrtve, temveč predstavljajo pri ljudstvu le nekaj dobrohotnosti in razumevanja, razumevanja za korist skupnosti in s tem našega trpečega bližnjega. Uverjeui smo, da našemu ljudstvu takega razumevanja niti najmanj sie primanjkuje. Uve r jen? smo, da se bo naše ljudstvo vedno rado odzvalo pozivom k sodelovanju, da bo resnično zastavilo vse svoje sile pri častnem delu za obnovo domovine. osegi vséh Na osnovi čl. I. naredbe Vrhovnega komisarja na operacijskem področju »Jadransko primorje« o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne 20. IX. 1943 in naredbe o poblastitvi za izdajanje uredb o ureditvi notranjega prometa, razdeljevanja in uporabe vseh vrst blaga z dne 12. marca 1341. Službeni list št. 236-26 iz leta 1941.. odrejam: § 1. VSa živila in krmila v Ljubljanski pokrajini, ki niso pod zaporo in kolikor presegajo z racioniranjem odmerjene odnosno proizvajalnim obratom in gospodarstvom dovoljene količine, se morejo z ukrepom pokrajinskega prehranjevalnega zavoda »Prevod« staviti pod zaporo, s čimer je prepovedano vsako prosto razpolaganje z njimi. § 2. Pokrajinski prehranjevalni zavod »Prevod« je dolžan, da uredi promet z živili in krmili v skladu z veljavnimi predpisi in z navodili nadrejenih oblasti. § 3. Prekrške te naredbe. kakor tudi ukrepov, ki jih na osnovi te naredbe izda prehranjevalni zavod, kaznujejo upravna oblastva z denarno kaznijo do 5000 lir in z zaporom do 2 mesecev V -težjih primerih se lahko izrečeta obe kazni. V vseh primerih se mora blago odvzeti. § 4. Ta naredba stopi v veliavo z dnem objave v Službenem listu šefa pokrajinske uprave v Ljubljani. Ljubljana, 2. marca 1944. Preži d°nt. d i v. general: R upnik. s. r. Pesek in voda za gašenje morajo biti pripravljeni v vsaki hiši. v vsakem nadstropja, v vsakem stanovanju. Pesek dobite lahko brezplačno iz deponij, ki so po vsem mestu. Vsako zaklonišče mora imeti • zasilni izhod! V strnjenem stavbnem sistemu prebijte zidove med kletmi za prehode med hišami. Zaplemba Imsvisas upraiksv Službeni list šefa pokrajinske uprave v Ljubljani od 4. marca 1 1944 objavlja odločbe o ^aplembi imovine upornikov: dr. Maselj Cirile, zdra-vnice. stanujoče v Ljubljani. Gradišče št. 8b; Vidmarja Draga umetnika-slikarja. stanujočega v Ljubljani, Gerbičeva ulica št. 41a; Novaka Franca, trgovca, stanujočega v Ljubljani Slomškova ulica št. 9; Ravnikarja Evgenija. akademika. stanujočega v Ljubljani. Miklošičeva cesta št. 18-11: dr. Grossman Božene. zdravnice, stanujoče v Ljubljani. Gledališka ulica št. 12; Vidmarja Nandeta, učitelja, stanujočega v Ljubljani. Gerbičeva ulica št. 41a; Vidmarja Josipa dramaturga, stanujočega v Ljubljani. Večna pot št. 3: Kovačiča Feodorja, zasebniki., stanujočega v Ljubljani, Privoz št. 6; Kovač č Darinke, zasebnice- stanujoče v Ljubljani, — Privoz št. 6; Kovačiča Leona, zasebnika,, stanujočega v Ljubljani, Privoz št. 6; dr. Modica Helija, advokata, stanujočega v Ljubljani, Tavčarjeva ulica št. 5; Potokar-ja Alojz'ja, dramskega igralca, stanujočega v Ljubljani, Tržaška cesta št. 42; dr. Peterina Stanka, doktorja prava, stanujočega v Ljubljani. Za gradom št. 1; Stritar Bogdane, operne pevke, stanujoče v Ljubl'ani, Cesta Viktorja Emanuela št. 5; Valr^tiča Alojza, soboslikarja, stanujočega v Novem mestu, Prešernova c. 4, njegove žene Valantič Marije, roj. črmelj, njegovih hčerk Valantič Alme in Valanrič V;de in njegovega sina Valantiča Alojza ml. V4M» 22. Ms 4.30 Ber Harr Präsident der ProvtnxfaUver-waltimg hat im Einvernehmen .nit dem höheren SS- und Polizeiführer In Laibach verfügt, daas ah heute den 4. MänH944 das Verkehrsverbot anstatt von 20. bis 6. Uhr, nunmehr von 22. Ms 4 80 gilt- Prepoved kretanfa od 22* da 4.30 Gospod prezident pokrajinske uprave je v sporazumu z višjim SS- in policijskim vodjo v Ljubljani odredil, da od danes 4. marca L 1944 dalje velja prepoved kreta-nja namestu od 20. do 6. ure, «d 22. do 4.30. üorba med ameriškim petpolejskmi magnati 1 Ženeva, 4. marca. »New York Post« se zavzema za osnovanje državne petrolejske družbe v zvezi s prepirom, ki je nastal zarad- načrta o gradnji petrolejskega voda od Perzijskega zaliva do obale Sredozemskega morja. To družbo bi osnovali na treovski podlagi in bi vse čete zalagala s potrebnimi kol:činami petro-leja. Ta družba bi tudi rešila problem udeležbe Zedinjenih držav pri izkoriščanju inozemskih petrolejskih vrelcev. Vera v bodočnost In življenjsko silo naroda V okviru predavanj naših kulturnih delavcev o Zimski pomoči Je v petek »večer govoril v ljubljanskem radiu predsednik Narodne galerije g. dr. Fran Windischer. Dejal je: V zgodovini Narodne galerije Je za preteklo leto napisati dva znač Ina spominska dneva. Na jesen leta 1918. so položili temelj ln okvir Narodni galeriji. Tako je preteklo lansko jesen 25 let, kar se je pričelo sestavno delo za Narodno galerijo. V nemirni dobi naših dni je šla ta 25 letnica mimo nas tiho kqkor časa tek v tistih dneh, ko smo ljubitelji naše umetnosti še nosili v svojih srcih mlado nado po prenagli Izgubi treh naših likovnih mojstrov Smrekarja, Vavpotiča in Jakopiča. Nedol-go po ustanovitvi Narodne galerije smo kmalu dobili ponižno še aH vendar stalno zbirko slik v bistvu Impresioastičnega značaja. Mlada ustanova je v kratki dobi prerasla tesni okvir razstavnih prostorov v Kreslj'i ter se leta 1928 preselila v zgornje prostore Narodnega doma. V tem novem umetnostnem domu smo meseca junija 1933 doživeli otvoritev sedanjih velikih zbirk. Svečana otvoritev je bila se-kularen dogodek v naši kulturni zgodovini. Preteklo leto 1943 je bilo torej drug mejnik v razvoju Narodne galerije: njena desetletnica. Zbirke Narodne galerije kažejo razvoj umetnosti v naših krajih počenši s 14. ve- ICa^m m prestopke preflpisov o iivillfi KINO UNION — opozarja lastnike že kupljenih ✓vstopnic za nedeljo, dne 5. t. m., da veljajo zaradi podaljšanja policijske ure vstopnice: signirane za 13.30 uro za predstavo ob 15. tiri; signirane za 15.30 uro za predstavo ob 17. uri; signirane za 17.30 aro za predstavo ob 19. uri. Protidraginjski odsek uprave policije v Ljubljani je izrekel zaradi prestopkov predpisov o živilih v času od 1. do 29. februarja naslednje kazni: zaradi neupravičenega prejema živilskih nakaznic: Duhovič Frančiška, zasebnica, Križna 29, 2000 lir globe; Zalar Antonija, zasebnica* Cerkvena 11, 500 lir globe; Sve-tič Franc, zasebnik, Gradaška 16, 5"0 lir; Cotar Stanislav, pekovski mojster, Kla-dezna 19, 1000 lir; Kahne Marija, zasebni-ca, Parmova 23, 500 lir; Bavk Štefanija, zasebnica, Malgajeva 8, 1000 lir; Brecelj-nik Stanislav, krojaški pomočnik. Na Mivki 10, 500 lir; Cimperman Marija, zasebnica. Kopališka 1, 1000 lir; Lampič Ivan, monter, Litijska 57, 500 lir; Replč Angela, zasebnica, Kladezna 5; 500 lir; Zalar Marija, zasebnica, Cerkvena 11, 5000 lir; Zaje Avgust, pomožni delavec, Gaberščkova 6, 2000 lir; Erpič Josipina, gostilničarka, Rečna 8, 2000 lir; Mrdjan Marija, zasebnica, Tovarniška 1, 500 lir; Lenščak Anton, trg. zastopnik, Poljanska 73, 500 lir; Marjek Antonija, zasebnica, Mat j anova 5, 1 lir; Vodopivec Antonija, zasebnica, Gaijevica št. 20, 1000 lir; Bizovičar Ivan, vrtnar, Ko-lezijska 16, 2000 lir; Verhek Ida, zasebnica, Krakovski nasip 10, 2000 lir; Korošic Ana, zasebnica, Poljanski nasip 40, 200 lir; Per Ana, zasebnica. Eernekerjeva 8. 2C00 lir; Poljanšek Marija, zasebnica, Eeljsška št. 22, 1000 lir; Recek Viljemina, zasebnica, Bavdkova 20, 2000 lir; Zajec Marija, Cankarjeva 14, 500 lir; Melihen Karel, delavec, Cesta na Loko 26, 200 lir; Andrič Greta, zasebnica. Volaričeva 18, 1000 lir; Karič Alojzija, zasebnica, Zatišje 7, 2000 lir; Florjane Antonija, trgovčeva žena, Topniška 14, 2000 lir; Hrovat Amalija, zasebnica, Apihova 34, 500 lir; Schiller Ema, zasebnica, Parmova 48. 500 lir; Šorli Viljem, služitelj, Parmova 48, 500 lir; Volav-šek Ivana, zasebnica. Parmova 58, 1500 lir; Apih Antonija, zasebnica, Podmilšča-kova 14, 200 lir; Bon Greti, zaoetn ca, Podmilščakova 40. 2000 lir; Prešeren Helena, zasebnica. Podmilščakova 21. 1500 lir; Kroflič Frančiška, zasebnica, Sattnerieva št. 18, 500 lir; Osvald Ana, zasebnica, Gaijevica 210. 500 lir; Pintar Ana, zasebnica, Gaijevica 52a, 1500 lir; Rožič Josipina. zasebnica, Gaijevica 198, 1000 lir; Štanfelj Peter, delavec, Gaijevica 182, 1000 lir; An-žur Ida, zasebnica, Gaijevica 210, 1500 lir: Skubic Vida, zasebnica. Svetosavska 24. 500 lir; Pečnik Anica, zasebnica, Tovarniška 11, 1000 lir; Vadnjal Jernej, čevljar, Pod hribom 36, 2000 lir; Urš;č Elizabeta, zasebnica. Matjanova 14, 1000 lir: More Marija, zasebnica. Trnovska 19, 500 lir; Kravanja Marta, zasebnica, Gaijevica 28, 2000 lir; Jager Justina, zasebnica, Gaijevica 176. 500 lir; Batič Josip, trg. potnik, Pod hribom 5, 2000 lir: Boštjančič Ana, zasebnica. Gerbičeva 14, 500 lir: Bizilj Uršula, zasebnica. Gaijevica 236, 1500 lir: Do-brič Marija, zasebnica. Groharjeva 22. 200 lir; Klopčič Marta, zasebnica. Parmova 39, 500 lir; Kociančič Julka. zasebnica. Krakovska 13. 200 lir; Kos Ana. zasebnica. Poljanski nasip 40. 500 lir; Mahne Marija, zasebnica. Poljanski nasip 40. 500 lir: Schubert Leopolda, zasebnica. Aljaževa 20. 500 lir; Blng/vine Motolda. zas-bnica, Celjska št. 13, 200 l'r: Jerman Marija, zsaebnica, Gaijevica 62. 10P0 lir, Fabčič Josipina, zasebnica, Pod hribom 51. 200 lir; Doberlet Angela, zasebnica. Sv. Marisa 20. 2000 lir; Feriančič Marija, zasebnica, Ciril-Metodova 37b, 200 lir; Karba Josipina. zasebnica, Sve+osavska 24. 100 lir: Opnrn Marija, zasebnica. Hrenova 17. 1000 lir: Fornezzi Antonija. zasebnica Kolodvorska 8. 1500 lir; Habermuth Tvana. zasebnica. Ciril-Metodova 60. 1000 lir: Zaviršek Aloiziin. zasebnica. Napoleonov trg 7. 500 lir: N^?rr>šek Marija, zasebnica. Na gmajni 11. 1000 lir; Jereb Ivana, Na gmajni 17, 1000 lir; Vo-zelj Ana, zasebnica, Herbersteinova 4, lir 1000; Cerne Albina, zasebnica, Florjanska št. 13, 500 lir; Gvozdenovič Ivanka, zasebnica, Florjanska 40, 500 lir; Menart Jožefa, zasebnica, Florjanska 15. 500 lir; Krže Ema, abs. trg šole. Florjanska 28, 500 lir; Stare Anton, orožnik v p., Florjanska 19, 500 lir; dr. Pire Ivo, zdravnik, Aškerčeva št. 26. 500 lir; Petrič Marija, uradnica, 500 lir; Porekar Marija, zasebnica. Glin-ška 3, 500 lir; Perman Ivana, zasebnica, Glinška 9. 500 lir; Derenda Magda, zasebnica. Medvedova 5. 2000 lir; Setničar Ivana, zasebnica. Skofja 3, 1000 Ur, Zabkar Frančiška, zasebnica. Gregorčičeva 5, 1000 lir; Lauš Alojzija, zasebnica. Gosposvetska št. 56. 1000 lir; Lončar Marija, zasebnica, Gosposvetska 66, 500 lir: Batista Josipina, zasebnica, Gosposvetska 30. 1000 lir; Pe-ternel Julka. zasebnica. Frančiškanska 4, 1000 lir; Premlč Marija, zasebnica. Blei-veisova 29. 500 lir; Sajevic Marija, zasebnica Na Korošci 18. 500 lir; Spitzer Ivana, zasebnica. Emonska 11. 500 lir: Štembov Jožica. Cesta Vikt. Eman. 18 500 lir; Štrukelj Ivanka, zasebnica. Križevniška 7. 500 lir; Vreg Helena. Cesta na Brdo 146. 300 lir; Babnik Ivana, zasebnica, Dolnice 25. 500 lir; Hafner Lucija, zasebnica, Dolnice št. 20, 1000 lir; Kovič Martin, železničar, Draga-Koseze 57, 2000 lir; Mežnar Ana, zasebnica, Florjanska 23. 500 lir; Petrovič Jožefa, zasebnica. Podutik 3, 2000 lir; Tome Ivana, zasebnica, Dolnice 18, 2000 lir; Zalaznik Angela, zasebnica, Dolnice 26, lir 1000; Golovič Rudolf, žel. uradnik, Herbersteinova 4. 1000 lir; Gorjup Angela, dro-geristka, Campova 14, 200 lir; Jankovič Alojzija, zasebnica, Domžalska 17, 300 lir; Rant Marija, zasebnica, Ciril-Metodova 185, 300 lir; Roškar Ludovik, hišni posestnik, Florjanska 13, 5000 lir; Roter Albin, žel. uradnik. Herbersteinova 3, 500 lir; Rudolf Marija, zasebnica, Cesta dveh cesarjev 277, 300 lir; Rumko Miloš, pol. stražnik v p., Cernetova 3, 500 lir; Stojkovič Terezija, zasebnica, Cernetova 6. 500 lir; Barlič Fr., revizor, Dolenjska 52. 2000 lir; Kasielic Štefanija, zasebnica, Cesta v mestni log 8, 30C0 lir; Klemenčič Marija, delavka, Dolenjska 23, 1000 lir; Kolnik Marjeta, po-sesinica, Dolenjska 17, 2000 lir; Šuštar Iv., upokojenec, Dolenjska 72, 2000 lir; Urbič Marija, zasebnica, Ciglarjeva 13, 1000 lir; Cerar Antonija, zasebnica, Mencingerjeva št. 9, 20001 lir; Ferbar Marija, zasebnica, Na Korošci 6, 3000 lir; Kuštrin Karolina, zasebnica, Kamna gorica 19. 2000 lir; Šker-janc Apolonija, zasebnica, Cesta dveh cesarjev 153. 500 lir; Tepina Jožefa, Cesta dveh cesarjev 165, 1000 lir: Blažič Ivanka, zasebnica, Kiunova 1, 100 lir; Inglič Marija, posestnica. Pot k Božjemu grobu 25, 5000 lir; Pizzulini Josip, upokojenec, Mencingerjeva 49, 300 lir; Zakrajšek Josip, zasebnik. Kladezna 5, 2000 lir globe. Zaradi prodaje raznega blaga po neodo-brcni ceni: Laznik Terezija, gostilničarka, Kožarje 78, odstopljeno okr. glav. Ljubljana; Kastelic Alojzij, gostilničar, Lavri-ca 9, odstopljeno okr. glav. Ljubljana; Ro-bežnik Edvard, gostilničar, Škofljica 9, odstopljeno okr. glav. Ljubljana; Šilovič Marjan, trgovec z vinom, Gajeva 6, 1000 lir globe; Pöschl Hugo, zasebnik, Streliška 24, 2000 lir globe in zaplemba blaga; Anžič Marija, gostilničarka, Dobrunje 57. odstopljeno okr. glav. Ljubljana; Gašpeilin Ciril, gostilničar, Vevče 53, odstopljeno okr. gl. Ljubljana; Selan Ivan. gostilničar, Dobrunje 45, odstopljeno okr. glav. Ljubljana; Oman Ana, gostilničarka. Vevče 54, odst. okr. glav. Ljubljana; Miklič Joško, sin hotelirja. Pražakova 8, 5000 lir globe: Pirnat Franjo, trg. zastopnik. Resljeva 4, 5000 lir; Zorman Valentin, čevljar, Rožna, 1000 lir; Ileršič Ludovik, trgovec, Rimska 13. 500 lir; Govše Jožefa, trgovka, Hradeckega 14, 500 lir; Aleksič Aleksa. slaščičar. Poljanska 53. 3000 lir; Mikolič Karel, izdelovalec metel, Karlovška 1. 500 lir; Derganc Stane, trgovec. Gosposvetska 2, 1000 lir; Tržan Mirko, poslovodja, Lepodvorska 23. 500 lir; Euzzolini Franc, trgovec, Bleiwe sova 205, 1000 lir; Šulc Ljudmila, zasebnica, Streliška 24, 1000 lir: Goljar Terezija, gostilničarka. Celovška 279, 3000 lir; Gnidiea Karel, gostilničar. Beljaška 34. 3000 lir; Ja-neš Anica, trgovka, Gajeva 5, 5000 lir globe in zaplemba blaga. Zaradi nakupa in prodaje mesa na črni borzi: Kocjan Jože, mesar, Poljanski nasip št. 34, 2000 lir globe; Podhraški Julij, gostilničar, Tržaška 85. 500 lir; Bricelj Ivan, gostilničar, Na peči 39. 500 lir; Pregelj Iv., mesar, Kožarje 125, 2000 lir; Podboršek Anton, mesar, Linhartova 4. 5000 lir; Po-nikvar Alojzij, mesar. Čebelarska 6, 1000 lir; Baznik Marija, gostilničarka. Novi trg št. 2, 2000 lir; Rezar Ivanka, mesarica, Dolenjska 64. 2000 lir; Jesih Jakob ml., mesar, Rudnik 30, 1000 lir; Dornik Ivan. mes. pomočnik, Rožna dolina IX št. 3. 1000 lir; Jaklič Josip, mes. pomočnik. Društvena 21, 1000 lir; Primožič Anton, gostilničar, Rožna dolina VIII št. 6, 2000 lir; Cehovin Jože, železničar. Dol. Logatec 38. 2000 lir; Knmnikar Dominik, železničar, Zvezna 10, 2000 lir; Kastelic Anton, mesar, Poljanska št. 64, 2000 lir; Pajsar Janez, železničar, Rožičeva 31, 2000 lir — in vsem je bilo blago zaplenjeno. Zaradi nakupa in prodaje žemelj brez kart: Glavan Marija, lastnica mlekarne, Ciril-Metodova 37. 200 lir; Ukmar Mirko, natakar. Vegova 2, 300 lir; Finžgar Marija, poslovodkinja gostilne, Poljanska 71, 300 lir; Hočevar, Franc, pek pomočnik. Stari trg 8. 200 lir; Zičkar Jerica, gostilničarka, Prešernova 9, 1000 lir globe — in vsem je bilo blago zaplenjeno. Zaradi zakola prašiča brez dovoljenja: Breskvar Franc, geometer. Cesta na Loko št. 28. 2000 lir globe in zaplemba blaga. Zaradi prodaje ščetk po višji cen»: Haj-rula Džemal. čistilec čevljev, Pred škofijo št. 15. 300 lir globe. Zaradi prodaje žganja, ki Je blokirano, po pretirani ceni: Miklavžina Ana. natakarica, Sv. Petra 7, 1000 lir globe in zaplemba blaga; Zaradi nedovoljene prevelike količine soli: Božič Ivan. trgovec z zelenjavo. Pod Trančo 2. odstopljeno drž. tožilstvu. kom pa vse do današnjih dni. Razstavljenih umetnin je preko 600. Bistven del Narodne galerije je pa njen arhiv z dragocenim gradivom. Lepe zbirke so celo Ljubljančanom premalo znane. Premalo pa y1 tudi znano, da Narodna galerija ne tivi v obilju. Zasebne darežljivosti za slovenske kulturne ustanove smo celo v mrni dobi zelo pogrešali. Pa so prišli trdi vojni časi. Danes je pri nas mrzla zima in težko popisna beda. Mnogo prebridkega gorja in nezakrivljene nesreče je prišlo nad nas in naše kraje, pa je mogočna zapoved časa, da se v takih tragičnih razmerah tudi nocoj spomnimo velike ake je žlahtne usmi-Ijenosti, ki je v teku pod imenom Zimske pomoči ter je prepričevalen dokaz resnične srčne kulture. Velikopotezno zamišljena Zimska pomoč je prepotrebna in nam nalaga dolžnost, da se z vso pripravljenostjo odzivljamo prepričevalnim apelom za zbiranje in prispevanje. Dolga vojna je zrahljala s svojimi strahotami premnogo zdravih eksistenc ter vrgla ob tla celo vrsto slabotnih, ki so že v rednih razmerah mogle samo životariti. Pomagajmo prizadevnim organom Zimske pomoči, ki jo je v življenje poklical pokrajinski prezident ter jo požrtvovalno izvaja g. Narte Velikonja! Imejmo pred očmi minljivost vseh dobrin menjavost tega sveta, spomin ta imo se pTemenitih besed velikega učen'ka, «ia je dajati žiahtneje nego jemati! Od Zimske pomoči je lepa vsota name njena našim likovnim umetnikom, če hočemo svojo umetnost, moramo skrbeti za svoje umetnike, ki redko spadajo meč božje ugodnike. Ukrep g. pokrajinskega prezidenta v korist našim umetnikom in kulturnim delavcem je plemenit ter izpolnjujem prijetno dolžnost, da izrekam g. prezidentu na tem mestu globoko občuteno zahvalo. Strašni plazovi katastrofalnih nesreč srr vdrli v naše lepe in otožne kraje. S stoletnim trudom zgledne slovenske varčnosti m potrpežljivosti pridobljene vrednote naša sela, naše cerkve, šole, na£e staro slavne umetnine zapadajo kot žrtve brezsrčni rušitvi. Kar nam je dalo vekovn-> graflTno delo, kultura in civilizacija, naglo izgubljamo in se bude strahotni gon:. ki prete, da zagespodarijo n^ši domovini. Ir vendar nas je to bore perišče še živ;1 ostalih Slovencev izvestno premalo, da K delali nov red na svetu in urejali svetovne probleme. Smo pa dolžni, da br?nin;'* svojo domačijo uničevanja in čuvamo p bojev naše prebivalstvo, kj ga je Ie f drobr - peščica. Možje, ki gradijo naše blagostanje tn delajo za našo kulturo, gledajo v teh dneh narodne nesreče strtega srca in bridkost-nc duše uničevanje naših dobrin, trdno se nadejajoč, d^ ob dvanajsti uri zasnovani odpor zdravih sil zaustavi stro«n rardor-ni pohod v naši zemlji ter zagotovi tla bodoč; obnovi naši, da vzklije novo življenje iz žalostnih ruševin, kakor je povedana v božični slovenski deklaraciji, poc'p'sani od mož iz naš;h p v ri h vrst. Prepričanje o velik? potrebi naše samoobrambe, vera v bodočnost in vitaliteto našega naroda bodi v čfssih rajhrriše preizkušnje rr-šega naroda naše vrhovno vodilo. =. Trgovinski premet med Italijo in Rn-munijo. Polit čni dogodki v jeseni so ime! za posledico, da je prenehala bl-govna izmenjava med Italijo in Rumunijo. V tem trenutku sq imeli rumunski uvozniki v Italiji znatna naročila, zlasti tekstilnega blaga, ki so ga tudi že v naprej plačali D--bave tega blaga so sedaj urejene in js Italija že pričela pošiljati Rumuniji prej kupljeno in plačano blago, čim bodo te dobave izvršene, bo obnovljena redna blagovna izmenjava med Italijo in Rumunijo Vrednost zaostalih dobav znaša 90 milijonov lir. V kratkem bo obnovljena redna blagovna izmenjava. Zaenkrat je bila stara trgovinska pogodba, ki je že potekla oktobra 1943, podaljšana do 15. marc& 1944. = Gosp°darske vesti Iz Hrvatske. Hr vatslia vlada je Izdala zakon, po k • tarem delavci in nameščenci v industri i in v državnih podjetjih ne smejo zapusttl dela ali o "povedati službe brez izrecnega od' -brenja urada za delo. Za kršitve teg"-predpisa so predvidene denarne in zaporne kazni. — Zagrebška mestna upra.a. je določba nove makrfima'ne cene zi vino in pivo. Vino, ki ima manj kakor 10 st^/inj a-kchola, ne se sme točiti dražje, kakor po 400 kun za liter. Za močnejše vino pa zn -ša maksimalna cena 500 kun. Za koaarec svetlega piva je določena msiksfimalna cena na 45 kun. za kozarec temnega piva pa 4S kun. = Ukinjen je prometa švicarskega blaga preko Genove. Kakor poročajo iz Rima, je bila izrečena zapora za promet švicarskega blaga preko luke v Genovi, tako da v bodoče švicarske ladje ne m> rejo krcat: blaga v genovski lukL = Težavna oskrba ameriške vojske * prekomorskih deželah. Vodilni londonjl? l'st za paroplovbo se na podi gi uradni podatkov obš rno bavi z vprašan.em boj šega izkoriščanja ladijske tenaže. Sistem konvojev ima za posledico, da je za prevot en Ike količine blaga potrebno 10 ladij nasproti 7 ladjam v normalnih časih. Kako težavna je oskrba amer ških čet v Angl ji in v sredozemskem prostoru, nam kažejo naslednje številke. Pot iz Zedinjenih držav v Anglijo in nazai- ki je za tovorne ladje prej znašala 25 dni, traja danes 70 dni. Po podatkih londonskega lista je v preko-morsk;h deželah 2 mil jona ameriških vojakov. Za oskrbo vsakega vojaka je treba na mesec poslati eno tono blaga. To pomeni, da morajo ladje s skupno prostornino 2 milijon bruto registrskih ton vsak mesec pripeljati oskrbo v prekomorske dežele. Ker pa se v istem mesecu lad;ie ne morejo vrniti, je za tekočo oskrbo ameriške vojske v prekomorskih deželah potrebna trojna tonaža lad j. Gornja priznanja londonskega lista kažejo, kakšno je resnično stanje zlasti spričo zatrdil, da 90 bile izgubljene ladje nadomeščene z novimi Oni® Tdesio tn duševno ts*pifenje baqpsfRske Ljubljana, 29 februarja Strašna usoda je doletela tisoče naših ljudi, ki so morali zbežati pred komunističnimi tolo-vaji. Prizadeti so bili moški ženske in otroci. Kakor je znano, je pribežalo v Ljubljano tud mnogo žensk, med n.j:mi tudi matere z dojen čki. Nekaj begunskih družin so nastanili v hiš" v Peruškovi ulici št. 6 To jc hiša. oziroma vila bivšega bana in ministra inž. Dušana Semeca. Sam jo je imenoval »bajta« v tistem znanem pismu, v katerem se je razkrnka! kot član vodstva nesrečne OF V resnici je ta »Sa'ta« tarn pri poljanski vojašnici lera dvodružinska vila V pritličju je kuhinja z dvema sobama 'n pritiklinami. v prvem nadstropju pa zonet stanovanje z dvema sobama in kopalnico Na vratih še lahko prebereš rta kovinasti p!o5č:ci •»Du«an Sernec« Iz veže stopiš na hodnik Naravnost nasproti vratom na hodnik je sobica, v kateri sta dobili zatočišče dve begunsk- družini. V tej sobici, ki je prepleskana v rjavem tonu jn ima na stropu stukaturn: okv'r z vzidanim lestencem v sredi, prebiva begunka, muti osmih otrok. Begunska bornost prevladuje v tej sobici. V kotu stoj: železna postelja, v drugem kotu je mizica s stolom, nekaj lesenih kovčegov je po tleh ;n nekaj zabojev Okno g'ecla na vrt za vilo. Z^arana in živčno strta mat; stoji ob oknu n pripoveduje. Dva njena fantka stopita v sobo. Sedeta :n poslušata. Starejši gleda mater z velikimi orep'a^enimi očmi Ta ie sodoživ 'jal tragedijo svoje matere in razume za kaj gre Grozotna 60 bila njegova dožVetja. že preden je mora! z materjo bežari pred tolovaj4. Ko ie pa sel krave blizu doma pri Mozlju. je naletel večkrat na nanol .gola. trohneča trupla comunisitičnih žrtev. To so bile žrtve. k' so jih komunisti pomorili že pred badhljevsko izdajo "anta so te najdbe strašno pretresle Upiral se e, da bi še naprej pasel krave. Strah jn groza sta se ga poiaščaia. L. 1942. se je začel križev pot te trpnke, matere osmero otrok Njen očmi otrok je bil komunistom povod, da so jo cznačili za »iz-dakriko«. njenega moža pa ki trohni nekje tam ri Mozlju. za »izdajalca«. Usfre'il' so ga. mati se je pa rešila in končno po dolgem muke in trpljenja polnem beganju prišla z vsemi otroki v Ljubljano. Vse bi pozabila ta mati-trpnka. vse bi od-pustila. če bi ji mogel kdo vrniti umorjenega noža. Tri otroke ima zdaj v bolnici Hudo so boleli Eden izmed teb. treh otrok se kar trese -estano tm'jenje in pomanjkanje ter grozotne ke. ki jih je moral gledati med begom in -- cl ni:m. vse to je načelo nežno živčevje ne-dzraslega otroka L 1942 sc prihrumeli tolovaji prvič v vas. Vseh pet dn?ž:n je moralo zapustiti dom in se preseliti v bližnjo bo-to To'ova ji so rekü. da so Tta'ijan: b'izu in da se mora prebivalstvo umakniri na varnejše mesto Kmetje so s- mo ral: v hosti zgraditi zasilne barake in v njih sc prebivali ReaF so tedaj in odnes'i seboj nekaj živeža i tudi živino Mati je do'ž;vljala prve rozo^ne dneve Bila ie tik nred porodom Ba-a se je za moža :n za otroke Najboli pa se ■ bala kai bo z nercien'm bitjem pod srcem Nekaj dni nato je redila Neka stara ženska ji je pomagala, kakor je vedela in znnia. »V tigern trenutku — nripoveduje mafi-trpinka — ko sem rodila otroka, sem dobila nov pogum. Strah, k- me ie prej mučil, je nenadoma izginil. Kar used; in Bo*ru sem se izročila. Kar bo. pa bo. sem si mislila.« Tedaj reva seveda n; mogla vedeti, da bo prav njen osm: otrok, ki ga je rod:Ia v najtežavnejših razmerah in ob doživljanju more-čega strahu in negotovosti pevod za njeno esebno in družinsko tragedijo. Pričela se je italijanska ofenziva. Badoljevci «o vdrli v vas in v hosto. Komunisti so zbežali, prebivalstvo pa je ostalo V nekaj trenutkih so bile barake v ognju Požar je un:čil vse. Ba-doljevsk.' vojaki so odpeljali živino in živež, nato pa veleli tudi ljudem, naj jim slede v Mozelj. Stiri dni je bil star otrok, ko je mati prišla v spremstvu vojaka v Mozelj. Dcenčka je nosila v naročju in prosila m'Insti. Moža .u o !o cb njeni strani, kajti krenil je z drugimi moškimi proti gozdu bežeč pred kornunst in odtod v Kočevje. Le težko se je ženi posrečilo badoljevcem dopovedati, da njen mož ni ko- | munist, temveč da ie le bežal pred tolovaji. Medtem pa so ti že iskali moža, češ da je izdajalec in da ga je treba takoj F k vi d Vati V Mozlju se je tedaj zgodilo, da je k mater: / dojenčkom pristopi! mlad poroča k z vprašanjem, koliko je dete staro in kako mu ie ime. »Nima še imena — je odgovorila mati — in ni bilo še krščeno. Pred štirimi dnevi sem ga rodila v hosti.« V Mozlju tedaj n; biio župnika, da bi i et e krstil Znrad tega je poročnk poklical vojaškega duhovnika, ki je otroka krsti! Nekai tednov po tem krstu je matj že dobila grozilna sporočMa Tolovaji so ji sporočili. da ic bodo zrezali »v salame«, ker je »izda jalka« »Tzda'alec« je tudi njen mož, k: ne bo ušel smrti, samo če ga bodo dobili v roke. PrSri je usodni 8. september. Badoljerd aa se zvezali s tolovaji. Nesrečna mati je* nastopila strahot in grozot polno pot begunstva, -. Bežala je z vsemi otroki tja do Ilirske Bistrice. Na begu je seveda doživela marsrkai neverjetno hudega in žalostnega. Tud; tolovajem je ponovno padla v roke, a po čudnem naključju se je le rešila. Najbolj krvo'očne »o biie korau-; nistke, je pripovedovala mati. tc eo hodile okoV njih in kričale, da ie treba vae pos'reüti Dolga, zelo dolga je povest njenega tavanja in beganja. Končno je naletela ns nemško vojsko. Nemški vojaki so i» omogočil:, da je pri šla do postaje v Ilirski Bistrici in odtod naprej z vlakom do LiubJjme Dne 2 oktobra lan; je prišla v Ljub'jano. Dobüa ic hrano in stano-: vanje ter obleko V Scmečevi »bajti« je zdaj j na toplem. Otroci ji prinašajo hrano iz De-J iavske zbornice. Neskončno je hvaležna vsem. i ki so j: pomagali v najhujši sriski. j Dobri ljudje so ji dal; namuinejšo - bleko za otroke in zanjo Zase ne zahteva ničesar, samo otrokom bi rada privo"či'a kai. Gotovo sc bode našli dobri 'j;:dje. k; bodo njenim malčkom včasih prinesli priboljške. jabolka itd. Tako je ta mati-trpinka aala ntočBče t Ljubljani in se umirila ter odpočila po skoraj enomesečnem tavanju. Doživela pa je v Ljubljani vendarle najstrahotnejši dan v svojem življenju, to je bil tisti dan. ko je dobila vest, da je bil njen mož v Mozlju umorjen Bežal je pred to'ova j i v Kočevje in nato preti Ribnici. kier 9o pa komunist- po izdij zajeli ter ga priključili žrtvam s Turjaka V Mozlju se je končalo trpljenje niene?a moža s kominvsrič-nim strelom v tilnik Vse bi pozabila, vse bi odpusrila. je zastokala še mlada, a zgarana in cd trpljenja zdelana mati. s?mo če bi sc moj rnoi ra»ogel živ vrniti. Mož se nc bo nikoli več vm l. 7»tc mati-trninka ne h^ mogli n icol' n;česar pozabiti in nikol: nikomur česa odpustiti Kskc.r tisočem •njenih sotrpink j- bo za vse življenje ostal v duši in srcu gnev proti zločincem- ki so ji uničili dom 'n j: umorili moža ter povzročili njeno in njenih otrok življenjsko tragedijo. K-kor tej materi, tako je zloč!nstvo komunistov povzročilo najhujše gorje in'naivccie trpljenic neštetim našim kmečkim materam. Oerzsiü sprelißdl -S? mmmiwkä iSfi&fi&fl Prosimo, da prijazno sprejmete raznašales tombolskili kart! Gorica, konec februarja. S Travnika, ki smo ga zadnjič spoznali na našem sprehodu, nas pelje pot mimo nadškofijske kapele in reprezentativnega nadškofijskega dvorca Ob pogledu na dvorec se vzbuja spomin na nepozabnega goriškega nadškofa dr. Franca Sedeja. ki se je ob sončnih dneh vsak popoldan sprehajal po nasadih nadškofijskega vrta v smeri h gradu in molil brevir. S Travnika so ga lahko vsi videli, ki so vedeli za vsakodnevni nadškofov popoldanski sprehod. Knez in, nadškof dr. F. Sedej je bil, kakor znano, po rodu iz Cerkna. Rodil se je v stari kmečki hiši pri Anžigovcu. Njegove sposobnosti je spoznal goriški nadškof Gollmayer in ga odločil za višja cerkvena mesta. Postal je ravnatelj dunajskega Avguštineja. Toda kardinal Missia ga je poklical leta 1898. v Gorico, kjer je postal mestni župnik in stolni kanonik, dokler ni bil leta 1906 imenovan za goriškega nadškofa. Zanimivo je, da so ga hoteli ob izbruhu prve svetovne vojne internirati. Očitali so mu, da ga ni bilo v Gorici, da bi prisostvoval odhodu vojakov na bojišče. Umaknil se je v cerkljanski rodni okoliš in bil delj časa v Ravnah hribovski vikar. Ob koncu vojne se je vrnil v Gorico. Njegov sloves znanstvenika je šel po vsem evropskem katoliškem svetu. Posebno vneto je sodeloval pri nabiranju narodnega blaga med svojimi rojaki. V Štrekljevi zbirki narodnih pesmi je njegovo ime v zvezi s tolminsko-cerkljanskim področjem najbolj omenjeno. Obvladal je nad 10 jezikov. Zelo živahno je deloval tudi na cerkvenoglasbenem polju in napisal več glasbenih razprav. Tudi to nas bo zanimalo, da ga je vezalo s Simonom Gregorčičem osebno prijateljstvo, saj mu je posvetil ob ustoličenju na goriško nad-škofovsko mesto toplo priznanje: In ti mož boš na svojem mestu pravi mož. V tem slogovno starinskem dvorcu je torej sedež goriške nadškofije. ki jo vodi danes msgr. Karel Margotti. Goriška nad-škofija ni stara. Ustanovil jo je papež Benedikt XIV. s svojo bulo dne 6. julija 1751, ki je bil z njo starodavni oglejski patrijarhat razdeljen v videmsko in goriško nadškofijo, potem ko je dal pobudo za to misel že avstrijski cesar Ferdinand I. leta 1560 Goriška stolnica je pri sv. Hilariju in Tacijanu, kamor so se od nekdaj vozili goriški nadškofje k svečanim cerkvenim opravilom in slovesnostim v dragoceni kočiji. Nasproti nadškofijskemu dvorcu je važna gostinska postojanka »Pri zlatem jelenu«, kjer so se že v avstrijskih časih zbirali vneti goriški ter okoliški domoljubi. Znano je. da je med drugim zahajal sem posebno rad pesnik S;mcn Gregorčič, ki so ga navzoči zmerom spoštljivo sprejeli v svojo sredino. Goriški Ja d je in rfhcv »ghello« Prva stavba od nadškofijskega dvorca naprej, toda že v Carduccijevi ulici, je lepa palača človekoljubne ustanove »Monte di Pietà« ali Monta, kakor pravijo goriški in okoliški Slovenci. Nastanek te ustanove je posledica izkoriščanja goriških Judov, ki so zahtevali za izposojene zneske oderuške obresti. 2e prvi goriški nadškof je ustanovil leta 1753. goriški Mont, da se preprečijo zlorabe Judov pri denarnih posojilih Tako so posojila in denarne po- moč: potrebni Goričani ter okoličani lahko dobili želene zneske na Monfu po najnižji obrestni meri. S tem je bila kruta strahovlada judovskih, pa tudi nejudovskih oderuških izkoriščevalcev strta. Kakor povsod drugod, tako ?o morali tudi goriški Judje od leta 1555 stanovati v posebnem mestnem delu, ki so ga imenovali ghetto. Ta mestni del so po odzvo-njeni avemarijj zr.prli, tako da Judje ponoči niso mogli v druge mestne dele. Ce kreneš izpred nadškofijskega dvorca po Semeniški ulici in Ulici sv. Ivana mimo znanih gostiln »Pri črnem orlu«. »Pri dobrem Furiami« in »Maksu«, ter podruž-n čne cerkve sv. Janeza Krstnika. si že v ulici Ascoli, kjer je bil ghetto in kjer so si goriški Judje, ki so bili precej imoviti, postavili svojo molznico. Toda goriških Judov ni nič izmodrilo. Njihovo ravnanje je vzbujalo nerazpolo-ženje pri goriškem prebivalstvu. Posledica je bila. da so jih leta 1564. prepnali. Toda ni minilo dolgo, ko so se judovske družine evscc spet vrnile v Gorico in sabotirale odredbe o njihovem obveznem bivanju v ghettu. Nastanile so f:e po raznih mestnih delih, kakor je pač naneslo in kakor jih je zamikalo. Tudi niso kazali Judje nobene pripravljenosti, d? bi še nosili na hrbtu rumen znak. ki naj razodeva njihovo nekr-ščansko pokolenje. Leta 1698 je bila ponovljena zapoved, da morajo bivati vsi Judje v ghetlu. Toda goriškim Judom se navzVc temu ni nikdar slabo godilo Ustanovili so posojilnico in zastavljalnico. Zahtevali so silno visoke obresti. Toda ljudstvo se je uprlo, tako da so pozneje smeli judovski Dosojevalci zahtevati do 15% obresti, od kmetov pa do 20%. Z ustanovitvijo goriške nadškofije in otvoritvijo Monta je nastal v Gorici nov položaj. Tako vidimo, da je imela ustanovitev goriške nadškofije tudi svoje blagodejne socialne odmeve. Ce stopaš danes po nekdanjem ghettu, boš ob natsnčnejškem ogledu posamezn'h stavb in njihove zunanjosti lahko razbral znan odnos Judov do čistosti, čistosti, snage in nesnage. Na Kostanjevico Mimo gostilne »Pri Maksu« prideš p® tesni ulici v Carduccijevo ulico. Nehote ti švigne pogled k poslopju, kjer je bila nekoč Gabrščkova tiskarna in knjigarna. Tuka.i so tiskali »Sočo«. Na dvorišču, ki. ! je bilo nekoč tako živo. je danes nirtva-i šk.i mir. Po krajšem postanku na nekdanjem torišču Gabrščkove nenavadne delavnosti in kulturne podjetnosti nadaljujemo pot mimo šolskih poslopij nekdanjega Gregorčičevega in Šolskega doma. Se sta dobro ohranjeni. V Gregorčičevem domu je bilo zadnja leta pred prvo svetovno vojno moško učiteljišče s štirimi razredi slovenske va dni ce. Tukaj so mladino likali in vzgajali vzgledni vzgojitelji, kakor je bil številnim generacijam nepozabni Ivan Mer-j cinn, prvi slovenski zvonoslovec. ter ne-j davno umrli zaslužni profesor Sivec. i Ze smo pri Sv. Antonu in kmalu za tem I oh vznožju prijaznega hribčka, ki nosi leno ime Kostanjevica. Dostop je bil nekoč morebiti bolj romantičen, bolj priro-den. V letih po prvi svetovni vojni pa so v nizu številnih regulacij preuredili tudi pot sem gori. Udobno stopaš navzgor, dokler se ne znajdeš pred cerkvijo in samostanom, ki sta med prvo svetovno vojno občutila usodnost vojnega viharja. Toda obnova je zabrisala njegove sledove. Ko stojimo pred cerkvijo in zremo tja doli proti Gorici ter okolici, nam vstaja v spominu podoba zaslužnega jezikoslovca p. Stanislava Skrabca, ki je tukaj deloval in pisal svoje učene jezikoslovne razprave. Radi smo hodili k njemu v spovednico, kadar je bila na Kostanjevici obvezna šolska spoved. Pa tudi zdravi, sladki in za mladino nenavadno okusni ajdov kruh nas je mikal sem gori, saj smo ga pri vratarju zmerom dobili, kadar koli smo pozvonili. Številni revni gorikši študentje so dobivali hrano pri kostanjeviških frančiškanih. Tudi na'"kof dr. Sedej je bil nekaj let kot dijak na hrani pri njih. Kostanjevica je znana daleč naokoli predvsem po svojih znamenitih grobovih. Kakor znano, je prispel pregnani francoski kralj Karel X. dne 25. oktobra 1833 v Gorico. Stanoval je v palačah grofov Co-renini na Cingrofu in grofov Strassoldo na Starem trgu. Pokopali pa so ga na Kostanjevici, kjer so našli svo^e poslednje domovanje tudi njegovi sorodniki voivoda Angulemski (1844) s soprogo in grof Cham-bord (1883). «*■>. «ä-6 f 5> f! «» fH sMlmb ili t'j Po februarju z njegovim značilnim severnim vetrom je vendar zavladalo ob koncu meseca, ki je bil pravo nasprotje toplemu januarju, malce južno vreme. Vendar naj takoj v začetku omenim, da ob koncu meseca vladajoče južno vreme ni bilo še pravo pomladansko južno vreme; le-to se namreč po navadi uveljavlja s fenom, zelo toplim, vendar suhim vetrom. Sele s pojavom fena se bo začela prava pomlad. Južno vreme, ki nas je proti koncu meseca odrešilo hladnega vala, je bilo navadno vreme toplega sektorja depresije, torej običajna zimska odmeka. Po listih čitamo vsako leto. da pomeni 1. marec meierološki začetek pomladi, torej nekak odhod zime; vendar je ugotovljeno, da se v Ljubljani končuje zima že 17. februarja, kajti tedaj se dvigne dnevna toplina nad ničlo. Seveda, pri letošnjem zmešanem februarju smo dobili namesto temperaturne ublažitve nov val mraza, ki si je ohranil gospodstvo do 27. februarja. — Tako vidimo, da ni niti meterološko utemeljeno, če postavimo 1. marec kot dan. ko odhaja zima iz naših krajev. 2e navaden pogled v zapiske vremeno-slovca zadošča, da se prepričamo, da je bil letošn ji februar zelo severen, saj je vladal od dne 5. pa do 27. v nižini in višini severni vel er in gnal preko neba tipične severne oblake, ki so povzročili dokaj veliko povprečno merečno oblačnost. Pravi vdor mraza smo dobili v drugi polovici meseca: prav za slovo nam je pripravil hladni val dne 25. eno najnižjih temperatur letošnje zime (—10"); ta minimum smo doživeli že prej na praznik svetih Treh kraljev. A že čez dva dni je vdrl v naše kraje topli val, ki pa je imel hude borbe s hladnim, ki se je v teh treh tednih svojega gospodovanja kaj močno vsidral. Zato smo prve dni (27. in 23.) imeli pri tleh še severno maso. medtem ko nam je gnal višinski jug že oblake južnega vremena. (Najprej ciré, nato ovčice in končno še deževne oblake nimbe.) V letošnjem februarju je bila jutranja (minimalna) temperatura skoraj 25 krat pod ničlo (v lanskem februarju 20 krat.), popoldanska temperatura pa 6 krat (v lanskem nikoli). Najnižja temperatura letošnjega februarja je bila. kakor že omenjeno, —10°, medtem ko v lanskem le malo nad —4°. Ze v tem vidimo očiten dokaz, da je vladalo v letošnjem februarju severno vreme. Zanimivo je nadalje, da je v lanskem februarju pritisnil glavni val mraza šele v zadnjih desetih dneh, medtem ko je v srednjih desetih dneh (okoli sredine) prevladovalo južno vreme. Zanimivo pa je tudi, da je bil kljub vladanju severnega vremena v letošnjem februarju precej nizek zračni tlak in šele obisk anticiklona v sredini zadnjih desetih dni ga je pognal nad 765 mm (reducirana na ljubljanski nivò) Razni severni vetrovi so nam naklonili ne baš veliko število meglenih dni, medtem ko smo imeli v lanskem februarju kar okoli deset meglenih dni. Dež smo imeli malo pred začetkom vladanja zadnjega vala in ob koncu meseca. Kakega večjega dežja (z izjemo 29. zjutraj). kakor je bil v začetku lanskega februarja, ko ga je padlo nad 60 mm, to je nad 60 litrov na 1 m2, pa nismo imeli. Zelo majhna količina snega je padla dne 8. in 11. Kaže. da se nam bo pri letošnji letini maščevalo to, da je bila zima brez prave snežne o le je Kajti 1 udski pregovor: Mnogo snega, mnogo sena. je potrdila s svojimi opazovanji tudi meterologija. Z nekako bojaznijo pričakujemo, kako se bo obrnilo vreme v letošnjem marcu. Glede na izkušnje lahko povemo samo toliko. da bo pretežno ves marec hladen, če bo hladno vreme okoli 5. marca. Marec je tisti mesec, v katerem se dva gospodarja izmenjata:^ v januarju in februarju ima glavno besedo hladni val — dasi tu in tam nastopi odjuga — medtem ko v marcu prehaja severno vreme polagoma v toplo spomladansko, ki se uveljavi — kakor smo že zapisali — z nastopom fena. ki nas pa letos še ni obiskal. Povprečna mesečna temperatura marca je v Ljubljani 4°, medtem ko je povprečna maksimalna do 17° C. V marcu in aprilu se dviga temperatura z največjim tempom; v naših krajih se '■ sploh opaža, da se giblje temperatura v c^su ekvinokcijev (marec, aprii ji ì :. t einher, oktober) hitreje kakor v času poletnega in zimskega solsticija. To nam kaže tudi naša razpredelnica. Gibanje temperatur ln padavin v prvi polovici leta (Ljubljana) Mesec sred. minim. rasksiic. Pad avine Januar -2,5» —150 70 74 mm Februar 0 —12 10 G9 mm Marec 4 —7 14 100 mm April 9,5 —1 21 101 mm Maj 14 2,5 27 108 mm Junij 17 7 29 14G mm Prvo polletje 70 —40 18" 100 mm Naj bo vreme takšno ali drugačno, gotovo je to: počasi stopamo proti blagodejni pomladi, nikak hladni val, nikaka nova pošiljka mraza s severnih krajev nam ne moreta odtegniti pomladanskega vremena. A tudi kake večje količine padavin nam po statističnih podatkih ni treba pričakovati v tem merecu, kajti Ljubljana se nahaja v drugem padavinskem pasu, ki se vleče severno od Ljubljane in zavije pri Ljubljani proti jugovzhodu (Kočevje, Črnomelj). Ta padavinski pas označuje primarni maksimum v juniju (medtem ko ima prvi pas. ki se vleče tudi ob našem Primorju, maksimum v marcu, maju ali juniju in oktobru) in sekundarni maksimum v oktobru, ko pade v Ljubljani 145 milimetrov, odnosno 169 mm dežja. Ko je bil prčujcč; vremenski pregled že končan, je nastopil po toplem valu dne 2 marca hlaini val, prignal v višini 1—2 km severne padavinske oblake, iz k ter h je začel naletavati 3. zvečer sneg. Naval snežink se je nadaljeval tudi 4. zjutraj pri temperaturi -f 0;3" C, ko so poleg tega plesale snežinke v srednjem severnem vetra. Poj: v je prehodnega značaja in je cb čajen za pozno jesenske (letošnji snežni november!) in zgodnospomladanske hladne valove (sektorje). M. KULTUENl PREGLED siiti na skladat Cb VI. rednem simfoničnem koncertu Suka Hoffmann, Suk, Nedbal, Zelenka, — to so štiri nerazdružljive osebnosti češkega in svetovnega koncertnega življenja. Saj so kot slavni »češki kvai-tet« bili silavljeni 40 let po vsem svetu in še danes j£h ni nihče prekosil. Z:;ružev.La jih je giasba, spajala pa. jih je tuià tako presrčno prijateljtvo, da je težko najti podoben primer. Saj tudi ni čuda: vsak izmed njih je bil n» samo velik umetnik, aimpaJt tudi velik človek. Oglejmo le rioMtìista-ekì adatelja Josefa Su- ka. Rodil se je v Krečovicih kot sin podeželskega nadučitelja. Kmalu je vzel v roke »malinké housličky« (majhne gosli), kakor sam piše v svojem otroškem Inevniku. Ker je kazaJ velih talent, so ga poslali v Prago na konservatoiij, kjer se je pri B nnewitzu izučil na svojem najljubšim inst ume tu pozneje je še pri mojstru Dvoräku studii al kompozicijo ter dosegel na tem p drečju še čisto mlad nenavaden usreh. Njsg v j šolsko delo »Serenacia Es.dur« je takoj natisnila nemška edicija Simrock ( leta 1896. ), kar seveda za mlaieg-a. učenca mnogo pomeni. A tudi vsa poznejša umetniška slava ni šla Suku nikoli v glavo. Z vsake sveto/ne turneje se je vrnil v Prago enaiko prep ost, skromen in ljubezniv v občevanju. K or je imel srečo, biti le enkrat v njegovi družbi, ne bo več mogel pozabiti tega p; is čnegi gospoda. To srečo sem imel skozi pet let skoraj vsak dan- V tistih letih je praški konservatorij imel svoje zavetje v starem zidov ju samo .tana Emaus. Skozi trojno dvoriš "e. mimo d v. h cerkva si prišel do stavbe noviciata. žvižganje in cviljenje goslaiskih pasaž °ol Kréutzerja do Paganini a visoki Ce-ji bo. dočdh primaden in kruljenje k-tt-sbasov podprto od koncerta 80 klavirjev jn 6 orgel, neštetih lesenih pihal in metafnih trobil, vse to je že od daleč izdajalo sp-rvetno rabo« tega posvečenega kraja. pa že pr satn sf nežnega spola v obliki mičn h goienk dra. matske, baletne in onem- 'e je ka.j kmalr razdelila, da se ta del samostana r.e drži več Mavzure. Nisi mogel mimo strogega pogleda, ki ga je novodožlemu zapičll izpod ščipai'nikov »pan Haček«, vsemogofn v:ata; A o'eno-vega hrama. Nato ti zavil na le . o s iozi stfra vrata in si se zn šel na drugem hodniku. Tukaj je cb petkih k asno dišali po novopečenem kruhu ki sa ga mo čeji menih} odnašali v jerbarm. Tu je torej bil oddelek za komorno g'asbo, ki so jo poučevali mojstri »češkegi kvarteta«. Mož z blaženim iicem svetopisemskega prer.ka, pro eso. HeroU, ki je bil z..dnjih lo let (po Neaba'u) violist v kvartetu, me je pcučev. l v v:o'i profesor Zelenka, čelist »Češkega k vaitela«, pa me je uvajal v lepote komor e r la.sbe Nedsicč je učil Suk svoje učence iz r. ojsLr. ske šole. Učili so sicer ločeno v raznih »celicah«, toda izrabili so vsak prosti t enutele, da so se obiskovali med Ecboj n p i tem vneto so:lei ovoli pri pouku lo.ariš:v. Suk je vsak čas sam vzel violo v roko in Izvobil kale topel ten; zdaj je zopat v triu, kva.tetu odkril kako ne še dovolj Lai azito inesco, ie_ koč: »Rad bi vas naučil vsega bo je, nego znam som!« Ognjevrd Zelenita je nerodnemu učencu mei igranjem iztrgal čelo iz rok, prisedel in sam zaigral z nami uč nei, in to s takim zanosom, da je rivelasi starec nas mladeniče zdaleč prek >sil v temperamentu. V odmorih so se mo sui poz dravljah in objemali s tako iskrenostjo, da smo čutili, k:iko zelo so ta čas pogrešali drug drugega: »Kako se imaš, Josef, že dolgo te nisem vilel?!« V bivšem samostanskem refektoriju smo imeli orkestralne skušnje Dolga, gotsko obokana dvorana z okni na samas.anski vrt. Kot gojenec instrumentalne šole sem monal v tem krasnem simfoničnem orkestru igrati violo, kot gojenec dirigentske šole pa sem ga moral d;rigiinti, ko ie prišla vr ta name Bil sem že v zadnjem letniku, ko smo š'u-diirali Sukovo mladostno delo, potekajoče iz i let ko je bil še sam gojenec naše šole: bila je to Dramatična uvertura. Ko je bila dobro nästudirara, smo povabili mojstra, da jo pri le poslušat. Naš profesor me je določil, da jo dirigiram. Delo je nenavadno krepko in zares dra.matsko, kar je blo meni — romanüku — zelo pri srcu. Dirigirati sem z navdušenjem, ki sta ga mlad st in pa navzočnost spešlovanega dirigenta le še bolj podžigali. Sivolasi Suk se je medtem poglobil bržkone v spomine iva lastna študijska leta, ko je le lo nastalo; skratka, bil je ves ganjen, ko me je po izvedbi objel. Odnos med učiteljem in učencem je bil na pva.škam ko: sr-atoriju idealno pri ja eljski, toda mi učenci nismo nikoli zlorabili te ve_ like čas*i ampak smo svoje mojstre spoštovali s čusLvi. ki so mejila na oi:ož:vanje. Suk je bil v bistvu mehke, senzitivne narave; to sc je kazalo v njegovem življenju v posebni nežne s'i. s katero je dojerral vse stvari okiog sebe. Ni mcgel titi trd, menda bi ne mogel reči pik 1x2 besede šs tako zelo tujemu človeku. Zato ni imel sovražnikov mei ljudmi, s katerimi je osebno občeval in ki so ga človeško poznali, že v ečetovi hiši ga je ves čas obdajala nežna in skrbna lju_ bežen, naklonjena mu je bili v polni meri sončna, jasna sreča v kratkem, srečnem sožitju s čistim vd anim bitjem. Dvofàkovo hčerko Otilijo- In kar mu je usoca naklonila, to je v zvrhani meri vračal; globoko zajemal m razdajal je ljubezen vsem. ki so kdaj živeli okoli njega, pi tudi bolj oddal je. nim ljudem, ki so prihajali le mimegreie v njegovo bližino. Sukova življenjska filozofija se krije z njegovim umetniškim c redom, kar pravi F. Picha v delu »Uéitelj in človek«. To ae zelo nazorno kaže v Sukovi umetniSki tvorbi Umel je sprejeti radost in bol:st kot prirod-ni in pravični delež naše usode; znal je ir-tv-rT-^-4-! p-rtv^hio rfwrw*rej«"ü sve- tlobo in senco: vse se mu je zdelo 1 egično, jasno in pravično. Ni reagiral na trda spoznanja z zlobo, le s trino vo jo, s sv:žim ritmom in izrazom še bolj zgoščene, idejne gotovosti. Ljubil je jedrnat humoa in se mu je rad predajal v družbi dob. ih prijateljev. Skratka, bil je človek, kako • se r e rode pogosto. Biti mu blizu, je b la velika sreča, učiti se ob njem, krasen dar uoda, blagoslov, za katerega ne moreš biti io volj hvaležen. Bil nam je kakor majnižko sonce, svetlo, jasno, blagodfirno. D. M. š. Proslava Jurčičeve stoletnice v Drami V petek popoldne se jc Diama spominjala stolctnice rojstva klasika slovenskega romana in povesti Josipa Jurčiča s predstavo Gokeve dramatizacije njegovega »Desetega brata«. Gledališče je bilo polno občinstva posebe; je bilo opaziti številno udeležbo domobrancev. Pred predstavo je stopil pred zastor dramaturg prof Janko M oder in v krajšem, jedrnatem govora orisal Jurčičev človeški in literarni profil. Predstavil ga je kot korenito slovenskega umetnika, označil poglavitne značilnosti njegovega dela. pokazal, v čem je njegov pomen z današnjih, v primeri z Jurčičevo dobo že znatno višjih ?n razširjenih vdkov Dva literarna vzora: realistični Levstik in romantični Scott sta vp!;vala na njegovo deio. toda v kmečkih motivih, pn kmečkih tipih je bil samosvoj m resnično naš Predavate! 1 je na kratko očrtal tudi vpl:v dolenjske krajine na Jurčičevo delo. Posebno tople besede pa je povedal predavatelj o ljubezni do naroda in domovine, ki je bila avtorju »Tugomera« vse življenie in tudi v njegovem literarne m čas-n'karskem delu zvezda vodnica Predavatelj je po pravici obžaloval, da imamo resda tri iz-—j- --^ICcvih spisov, a nobena a* p^uiia; Kvoniha * Nemška ofenziva pro*i sovražnim ru-gilcem. Kakor v letalstvu, pišejo nemški listi, je v zadnjem času nastal preobrat tudi na morju. Novi ofenzivni duh nemške mornarice se kaže sedaj zlasti v uničevanju rušilcev. V zadnjih 6 mesecih so izgubili sovražniki nič manj ko 106 rušilcev, kar je gotovo velik poraz, če pomislimo, da je imela Anglija ob vstopu v sedanjo vojno samo 180 ladij te vrste. * Železničarji kot izumitelji. Na Dunaju so pred kratkim odprli razstavo, ki kaže pregled dela v okviru nemške državne železnice. Na razstavi je videti tudi 134 uporabnih izumov, ki se tičejo izboljšanja raznih železniških naprav. Najboljši predlog te vrste, katerega je železniško ravnateljstvo tudi nagradilo, predvideva za 50.000 mark prištedenih mezd in materij ala na leto. u— Zur Beachtung. Die Platzkommandantur in Laibach gibt bekannt, dass der Zutritt und das Gehen in den Schutzgräben bei der Kirche in Šiška (der Raum ist durch die Videmska ulica, die Eisenbahn und Msžuraničeva ulica begrenzt), strengstens verboten ist. Desgleichen werden die Bewohner aufmerksam gemacht, dass sie für die durch das Spielen ihrer Kinder in diesem Bereiche entstandenen Schäden zur Verantwortung gezogen werden. Ausserdem gibt die Platzkommandantur bekannt, dass die Waldarbeiter und andere Personen, die das Recht zum Betreten des Waldes von Rožnik haben, sich auf ihre Arbeitsplätze nur auf den gebauten Wegen zu begeben haben, weil sich im nördlichen Teile des Waldes von Rožnik mehrere Militärschiesstätten befinden. Den Befehlen der Sicherheitswachen ist wegen persönlicher Sicherheit unbedingt Folge zu leisten. u_ Važno Opozorilo. Mestno poveljstvo (Platzkommandantur) v Ljubljani javlja,da sta dostop in hoja po zaščitnih jarkih pri šišenski cerkvi (prostor je omejen po Vi-demski uiici, železniški progi, Mažurani-čevi ulici) najstrožje zabranjena. Prav tako pa se opozarjajo prebivalci, da bodo za nastale škode, ki so bile povzročene O vrednasti na£2h novih pmtzüh znamk Preden so poštne znamke Ljubljanske pokrajine izšle, se je marsikdo zmrdoval, češ da ne bodo nič vredne. Celo mnogi od tistih, ki so res potrebni zboljšanja svojega položaja, so begali druge, nai se ne ponižujejo s prošnjami za subskripcijo znamk. 2e so oholo proslavljali svoio navidezno »zmago«, ko so znamke izšle in že prve dneve dosegle petkratno nominalno vrednost Sedaj so tudi dobro podprti razočarancj začeli prosjačiti za znamke na vseh koncih in krajih samo zaradi dobička. Dobro bj bilo, da bi se vse prošnje za znamke izročile Zimski pomoči. Saj so znamke pač namenjene za pomoč podpore pogrebnim in vrednim, nikakor pa ne ve-rižnikom. Iz prošenj naj potem Zimska pomoč sama ugotovi, kdo je bil vreden, da je znamke dobil nato nai pa te ugotovitve vzame v roko za — nadaljnje poslovanje. Prirastek vrednosti znamk pa naj dele z Zimsko pomočjo. Gotovo bodo dostojni lastniki znamk radi delili dobiček z reveži. Ker imajo poštne znamke danes v LJubljani že petkratno in šestkratno nominaino ceno, — v Milanu se prodajajo po 8000 L. v Rimu pa celo po 15.000 L — so špeku-lantje uprizorili divjo borbo proti naglemu naraščanju cen. Vsak dan vržejo kako novo laž kot bombo med ljudi. Marsikoga So te »bombe« oplašile. a se dane? bridko kesa da je oddal svoio serijo venžmku za polovično ceno. Najhujši 'učinek *e imela ocmba« k; ^e n en da prilete'a v Ljubljano iz Trsta Po Ljubljani je zabučalo, da je ZimsKa pornoč svoje znamke tam prodala po 2.400 L serijo. Verižniki so celo lagali, da so se te znamke že vrnile iz Trsta ter jih je v Ljubljani na kupe po 2.500 do 2.800 L. Odkriti pa moramo resnico, da Zimska pomoč še ni hotela prav nič prodati, pač pa hoče vse svoje uslužbence obvarovati pred zapeljivostjo verižnikov na ta način, da jim za vsako serijo izplača po 2.800 lir ter te serije lepo hrani v svoji blagajni. Ker bodo cene znamkam prav gotovo narasle v najkrajšem času na 4.000 lir in še več za serijo, bo vsak uslužbenec Zimske pomoči dobil izplačano vso razliko ali pa znamke nazaj, če bo vrnil 2.800 lir. Tudi nekateri denarni zavodi že pripravljajo akcijo, da bi lastniki v stiski ne prodali znamk ped ceno. Uvesti namreč hočejo lombardiranje ter bo lahko na znamke vsakdo dobil primerno posojilo. Vodstva denarnih zavodov se zavedajo, da poštne znamke pomenijo prav znatno zvišanje narodnega premoženja, zlasti _ pa prav močan dotok vrednosti v pokrajino. Ta dotok bo predvsem koristil denarnim zavodom, zato naj ne odlašajo več z uvedbo lomb^rdirpriin poštnih znamk. dalie, da nimamo o njem nobene temelpte monografije. Napovedujeta pa se dva nova zvezka Jurčča v komentirani zbirki »Cvetje iz domačih logov« in ilustrirana izdaja romana »Cvet in sad« med knjigami Zimske pomoči, takisto se pripravlja Jurč:čev jubilejni zbornik Stoletnica torej vendarle ne pojde mimo brez trajnejšega sadu. Govor prof Modra je vzbudil živahno odobravanje Nato se je začela predstava »Desetega brata« v originalno zasnovani režiji Milana Skrbnška ki sam -gra naslovno vlogo. Med vaškimi originali ga krepko podpirata Cesar ko* Krjavelj in Lipah kot Dolef. Predstava, razbita v veliko število slik, ki jih veže £italka, je vzbujala s svojim značilnim koleritom iz dobe našega narodnega prebujenja znatno Za nimanie. Z njo je. vodstvo Drame zopet pokazalo. da niti v vojnih razmerah ne pozablja mo in ne smemo pozabiti jubilejnih datumov vodilnih slovenskih mcž. Zapiski Operetno gledallšče v Beogradu. Kakor poročajo nemški listi iz Beograda, bo spričo velikega zanimanja za gledališče začelo v kratkem delovati Jtesebno operetno gledališče, ki bo imelo svoj sedež v dvorani Ko-larčevega ljudskega vseučilišča že objavljeni repertoar novega teatra navaja "Tsto starejših in novejših dunajskih operet. zaraefi igranja njòhovih otrok v tem okolišu, poklicani na odgovornost Poleg gornjega javlja mestno poveljstvo tudi, da se morajo gozdni delavci in drugi, ki imajo pravico dostopa v rožniški gozd, podati na svoje delovne prostore samo PO zgrajenih potih, ker je v severnem delu rožniškega gozda več vojaških strelišč. Ukaze varnostnih straž je treba zaradi osebne varnosti brezpogojno ubogati. u— Nova grobova. Za vedno je zapustil svojce frizerski pomočnik g. Z r i n k o Werk. Zapušča soprogo Ivico, rojeno Dergančevo in drugo sorodstvo. — Preminil je bivši trgovec in posestnik v Na-brežini g. Franc Nemec. Za njim žalujejo rodbine Nemec, Brinšek, Gulin, Ter-čon, D'sec in žnidaršič. Na zadnji poti bodo pokojnika spremili v torek ob 14. iz kapele sv. Frančiška na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnima naj bo ohranjen blag spomin, užaloščenim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! u— Promovirani so bili za doktorje prava gg. Igor Breznik iz Ljubljane, Marjan P a v 1 i č iz Ljubljane, Bojan P e-t r i č iz Mežice in Ivan Pirš iz Ljubljane. Iskreno častitamo! u— Za inženirje kemije so bili diplomirani na univerzi v Ljubljani gg. Pavlin Miran, S 1 o k a n Milan in T e r š a r Jože, vsi iz Ljubljane. Mladim inženirjem čestitamo! u— Diploma. Na filozofski fakulteti ljubljanske univerze je bila 18. februarja diplomirana gdč. Danica Zunova, hčerka upokojenega carinskega uradnika po rodu iz Lovrane. Naše čestitke! u— v ysaki h'ši mora biti pritrjen seznam oseb hišne protiletalske zaščite; kontrolni organi naj opravijo preglede vedno v spremstvu hišnega starešine; če je ta odsoten, pa z enim izmed namestnikov. Osebje hišne zaščite ima dolžnost opozoriti kontrolne organe na nedostatke pri izvedbi ukrepov protiletalske zaščite; opozarjati morajo na nedostatke tudi hišne lastnike in sostanovalce. u— Na m. javni produkciji šole Glasbene Matice, ki bo v torek 7. t. m. ob 17. v mali filharmon. dvorani, bodo nastopili izključno le gojenci profesorice Zorke Braiačeve in izvajali dela slovenskih skladateljev napisana "za mladino. Slišali bomo klavirske skladbe naslednjih naš h avtorjev: Adamič. Brsvnlčar, Gregore Jurij, dr. Krovatin. Ko-porc, Mihelčič, Mirk, Osterc. Pavčič, Premrl, Ramovž. Ravnik, Sane nova, šantel. ščekova, šivic, škerjanc in Tome. Spored nam bo nudil mal pregled naše mladinske V 24 uffa h f zdelamo fotografije za legitimacije TER VSA FOTOGRAFSKA DELA. Se priporoča FOTO K OR ZUN ŠELENBURGOVA 4 (poleg Servis biroja) prej zobozdravnik v bolnišnici za duševne bolezni, Poljanski nasip, ordinira sedaj v GLEDALIŠKI ULICI ŠT. 7-1 KINO UNION Telefon 22-21 Zabavna komedija neverjetnih ljubezenskih zapletljajev m lova za biserom, ki se odigrava na mednarodni filatelistični razstavi Jenny ln gzspod v £raku V glavnih vlogah: Gusti Huber, Johannes Heesters, Hilde Hildebrand, Paul Kemp i. t. d. ob nedeljah: 10.30, 15„ 17. in 19. uri. KINO SLOGA Telefon 27-30 II. teden! Že nad 10.000 gledalcev ! Najsenzacijonalnejši film sezone! Zadnja velika umetnina znamenitega filmskega igralca Heinricha Georgea USODA Iz tragičnega življenja bolgarskega kneza Melnika in njegovih otrok Sodelujejo: Gisela Uhlen, Werner Hinz, Oskar Sima, Christian "layssler, dunajska filharmonija Režija: Geza v. Bclvary Ob nedeljah: 10.30, 15., 17. in 19. uri Ob delavnikih: 15., 17. in 19. uri. KINO MATICA Telefon 22-41 Romantična ljubavna pustolovščina v gorah, s smučanjem, petjem in glasbo ŠOLA ZA LJUBEZEN V glavnih vlogah: tenorist Johannes Heesters, Viktor Staal, Luise Ulrich Matineja ob 10. uri Predstave' ob 15., 17. in 19. uri KINO MOSTE Nadvse zabavni barvan film Kspalnica na skednju Mladini neprimerno! Predstave: delavnik ob 17. uri; nedelja ob 13.30, 15.30 in 17.30 uri. Matineja v nedeljo ob 10.30 uri Zaradi ogromnega zanimanja vstopnic ne rezerviramo. — Poslu ži te se pred-prodaje! klavtrake literature ta večina teh del )e Izšla tudi V tisku ter se dobi na. knjižnem trgu, predvsem v knjigarni Glasbene Matice. Podrobni spored te produkcije je na razpolago v knjigarni Glasbene Matice. u— »žegoza«, zadruga malih gospodarjev, Gallusovo nabrežje 33, sporoča, da oo delila redna krmila za mesec marec tri tedne, počenši s 6. marcem. Poleg dvojne porci j e riževe zdrobljenke prejme vsak član zavitek močnega krmila s točnim navodilom uporabe. Kozjerejci prejmejo mesto riževe zdrobljenke za svoje živ:di dvojno porci jo otrobov. Vrstni red je sledeč: Prvi teden (6. marec) številke 1—1000, drugi teden (13. marec) 1001—2500, tretji teden (20. marec) 2501—4000. Abecedni red za posamezne dneve: ponedeljek A—G, torek H—N, sreda O—R, četrtek S—2. Vsi prejemniki krmil naj se točno drže vrstnega reda. Ob petkih ni delitve rednih krmil, pač pa so na razpolago ostala krmila kot: klajno apno, kostni zdrob, krvna moka. melasa. močno krmilo itd- pa tudi apno za gnojenje vrtev. Ob petkih nakupuje zadruga ves dan kunčje kožice, zbira tekstilne odpadke za izdelavo novih tkanin ter sprejema jajca v valenje proti določeni pristojbini. Sprejem jajc za prvo valenje je v petek 10. marca ves dan. u— živilski trg. Na trgu še ni nobenih znakov, da se bliža pomlad. Danes je zavladalo skoraj popolno mrtvilo, ker je dovoz bi1" ga, ki je bil zadnje čase že tako slab, oviral še sneg. Zato tudi ni bilo naprodaj domačih pridelkov. Zadnje tedne je zastal uvoz pevrtnine iz južnih pokrajin. Cvetača je razprodana, druge zelenjave pa tudi ni. Gospodinje so se tolaž le. da bo naprodaj vsaj nekaj domače zimske zelenjave, ki je zdaj po dolgih zimskih mesecih zdravju neobhodno potrebno.. Toda za-rad: snega najbrž nekaj časa ne bo domače pevrtnine. Danes je bil trg dobro založen s čebulo. Naprodaj je bilo nekaj jabolk na nakaznice in v prosti prodaji. u— Zavod za italijansko kulturo sporoča, da se začenjajo z 2. in 3. marcem naslednji tečaji: L osnovni jezikovni tečaj, tudi za dijake srednjih šol, ob torkih in'petkih od 16.—17. ure; 2. srednji jezikovni in konverzacijski tečaj: ob torkih in petkih od 17. do 18. ure; 3. všji jezikovni in konverzacijski tečaj: ob torkih in petkih od 18. do 19. ure. Samo konverzacijski tečaj bo cb ponedeljkih in četrtkih od 18. do 19. ure. Višji tečaj slovstvene kulture bo ob torkih in petkih od 18. do 19. ure. Ta tečaj bo obsegal organsko povezan ciklus predavanj o velikih osebnosti1 italijanske kulture. Zavod bo rade volje šel na roko tistim, ki jim gospodarske težkoče nc dopuščajo izdatkov za predpisano vp'; snino in tečajnino. Za kakršne koli informacije se je treba obrniti na tamištvo Zavoda (Istituto di Cultura Italiana), ki je odort za obč:nstvo vsak dan razen sobote od 16. do 19. ure popoldne na Napoleonovem trgu 61. —u Predavanje o plastični anatomiji človeškega telesa v privatni Goršetovi risarski šoli se bo pričelo 8. t m- ob 18. uri. Ta pomožni predmet je namenjen predvsem udeležencem obeh tečajev A in B skupaj, v pomoč in bodrilo. Predaval do znanj strokovnjak akad. slikar g. prof. Mirko Šubic. u— Smrt in življenie v Ljubljani. Lansko leto se je v Ljubljani narodilo 1087 novih občanov, umrlo pa ie 1135 oieb. Smrtni primeri torej prekašajo rojstva za 48 oseb. u— Namero cvetja na grob trgov, inšpektorja g. Otona Ketteja daruje g. Marija Grošelj za Dom slepih 100 lir. u— Namesto venca na krsto g. upravitelja Josipa Schleimerja so piklonlle rodbine Brilli 300 lir za zaščito mater in otrok. V imenu obdarovan cev prisrčna hvala! Denar je v naši blagajni. u— Važno za vsakogar srdaj in v bodoče je znanje streiepffja. Praktično znanje, potrebno v vsakem zasebnem ali javnem poklicu! — Novi strojep:ni tečaji pričenjajo 6. 7. in 8. marca. Pouk dopoldne. popoldne ali zvečer po žel li. — Informacije. prospekti: Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u — Ni vam treba, da za drag denar kupite slabo omelo, ščetko za parkete ifd. Prines te obrab'iono omelo in vam ga ore-novimo z dobro ž'mo- prav tako tudi ščetT.ce za parkete. razne električne sesalce in v^e v to stroko spadajoče predmete. Les od vseh krtač in onael odračunamo, če je še v dobrem staniu Priporoča se: spec'jaìna ščetkarska delavn ca, Armič Slavko, Ljuo-ljana, Tržaška 47. u— Halo! Gospodinje prštedite mnogo denarji., ako zaupate svoje nogavice, posteljno, damsko in moško perilo v popravilo! Popra vi jalnica nogavic, Kopitarjeva 1. u— Angleški slovar, nov, obširen, z iz-govarjavo v knj gami žužek — pasaža. u_ »DOLOREX« tablete se priporočajo pri gripi in bolezn h prehlada, ker znižajo temperaturo, olajšajo pa tudi bolečine pri glavobolu, migren; n revmatiz-mu. »Dolorex« izdeluje lekarna Mr. B3-novec. u— Pisalne s;roje boljše znamke, d bi o ohranjene, kupujemo po najvišjih dnevnih cenah EVEREST Prešernova 44 u— D'jo ke, ki nimajo rednega j ouka opozarjamo na naše tečaje. Redni v ak dnevni pouk. Priprava za izpite. Tu i po amezni predmeti. V°d».vO: Miklošičeva c.sta 22/1, Delavska zbornica. u— Staršem dijakov(-inj) in visološol-eev(-lk) priporočamo, da zr.po !'jo svoje hčere in sin-'ve in jih prijavijo v nov strojepisni tečaj, ki prične 6., 7. in 8. marca. — Praktično znanje, vsakomur vedno koristno. Vpisovanje dnevno. — Inf rmaere prospekti: Trgovsko učilišče »Christefov očni zavod«. Domobranska 15. u— Zahtevajte AMIDON tab'ete proti glavobolu, nevralgiji, hnpi. influenci in revmatizmu. D: bite j:h v vsaki lekarni. u— Bratec Branko in sestrica Mica je najlepša mladinska pravljica z ljubkimi ilustracijami Dobi se v Knjigarni Ti kovne zadruge, Šelebnurgova ul. 3. u— Kdor se uči angleški jezik potrebuje angleški slovar Dobi se v Knjigarni Tiskovna zadruge. u— Vložne (Jol) albume vseh velikosti za znamke dobite pri filatelici Mladinske založbe Ljubljana. Stari trg 30 u__ Učite se strojepisja! — Pra^tičn* znanje, koristno osakomur sedaj in v bodoče v zasebnem ali javnem pokl-cu. — Novi eno-, dvo- in trimesečni strojepim: tečaji pričenjajo 6.. 7 in 8 marca. — Modema stroieoi^nica. de^-tp^+na me'ocla — Pouk HnnoMne pono'd"° ali ~ve"er r> želii ob'skov'lcev - Informacije. nro-sp?kti Trgovsko i'fM'SP«» »Ohri^+ofov učni zav°d«, Domobranska 15. u— DijakMnJe arednjlh «al --- n« fnstruiccije vseh predmetov. Oddelki za niSjefiolce in viéjeéolce, ločene skupine po razredih. Izbira predmetov po želji. Speci jalni tečaji matematike, klasičnih in modernih jezikov. Prvovrsten pouk, najboljàa prilika in jamstvo za. uspešno dovršitev razreda. Specijalne strokovne «nstmkcije za srednje Sole, Kongresni trg 2/H. u— Step ples se prične poučevati spet v nekaj dneh. Poučuje Pogačar Drago, solist opernega baleta. Prijave: Muzejska 3, gimnastična šola. u— Restavracija pri »Levu« na Gospo-svetski cesti po preureditvi zopet odprta. Dobra domača kuhinja, solidna postrežba. OBVESTILO ŠPORTNIKOM! SK žabjak sporoča, da bo sestanek odbora in članstva v klubski sobi — gost Ina Ražem, Žabjak 3, v nedeljo 5. t. m. ob 10. Udeležba obvezna za vse! Pozivajo se še posebej gg. Cemažar, Oven, Potočnik, Na-bernik- Suhadolnik, Zadel, Kurent, Remec, Florjančič, Bajt. Ovsenik, škerjanc, Skor-• janc, Zorič, štergelj in Pušner. — N- čelmk. Iz Trsta Smrtna kosa. Dne 2. marca so umrli v Trstu 81 letnik Ludvik Boliš, 83 letna Marija Vizintin, vdova Zupančič, 67 letna Hermina Bakič, 89 letna Ivanka Stegu, 76 letna Marija Košuta-Tenze, 85 letna Regina Pontelj, vdova Vlah, 59 letna Frančiška Slavec-Furlan, 39 letna Marija Ger-žina, 63 letni Vilibald Medved in 70 letna Marija Leg ša. Smrt znanega komediografa. V Trstu je umrl znani komediograf Anton Pittani, star 67 let. Spisal je več iger. skupno okoli 180, po večini komedij. Pokojni Pittani se je udejstvoval tudi kot novinar in so-trudnil: raznih liatov, predvsem tržaških in florentinsk h. Himen. Poročili so se te dni v Trstu tehnični uradnik Viljem Ferfolja in gospodinja Mercedes Leisner, uradnik Bruno Dolci in zasebnica Mar ja Matelič, kovač Anton Biska in nameščenka Marija Jurjevčič. Smrtonosni streli. V včerajšnji številki smo poročali o strelih, ki so zadeli zakonca Jurija in Marijo Pitacco iz Milja. Pi-tacca so prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer pa je podlegel za poškodbami. Oblastva poizvedujejo za skrivnostnimi in zločinskimi strelci. Ivan Fajdiga, starosta ljubljanskih trgov-sev, se je postavil od trgovine Ugleden in preizkusen ljubljanski trgovec &e ie letos 1. marca poslovil od svojega podjetja. To je gospod Ivan F a j d : g a. po pokojnem trgovcu Šarabonu nestor ljubljanskih trgovcev. Teža visokih let ga sicer še ni upagnih ali vendar si je v pozn jeseni življenja zaželel <.ddiha m poč'tka. ki ga pač po v&ej pravici zasluži Ivan Fajdi^a se je rodil 22. marca 1861 v Horjulu. Rad se spominja, kako je kot pastir-j ček ogledoval voznike, k- v> takrat po ce-arski ! cesti tovorili moko n druge pride'ke iz Ljubljane na Vrhniko Takrat je pač vznikla njegova žel a. da bi tudi s:vm kdaj t?kr. tovori!; pri tem s: pa se .-anjati ni upal. da bodo kdaj njegovi tovor' drdrali po ist poti. Ukaže!jen je pri'el z novim letom 1878 v Ljubljano ter se izučil pri svojem bratu Francu, ki je že takrat ;me! pri v dobro razvito trgovino z moko in žitom. Že 9 ma;a 1886 se je tudi Ivan ■ .samosvoji! v tej strok" Takrat še ni bilo do-trnjske železnice, zato je Ivan Fajdiga usmeril svoje ve1:ke pošiHke žita in moke preiti Ribnici in Kočevju, kmalu pa je tud' ustanovil podružnico na Vrhniki S sprctnost:o. solid-nosto poštenostjo in vedno večjo :zkušenost-jo jc razvil svojo trgovino v cvetoče podjetje, ki se je na zunai rerwezent'ralo z lepo. veliko hifo na Napoleonovem trgu V vreànem zakonu z gospo Franjo iz ugledne dr"ž^ne Strunov:h v St'čn\ ki jo je 6. februarja !8S7 po vedel pred oltar so se mu i odili dva sinova in dve hčer. V družiiW'o srečo pa •e ne^a^kra* nei/r;ro-vani se zdravijo v mariborski bolnišnici. Mozart-Sufe-Wagiaer Jutri se bo glasbe željno občinstvo zopet zgrnilo v Un onu, da prisostvuje VT. rednemu simfoničnemu koncertu, čigar spored je izredno zanimiv. Slišali bomo Mozartovo najmogočnejšo simfonijo »Jupiter«, ki pomeni to, kar je pri Cajkov-skem »Patetična«. Nato nam bo Radijski simfonični orkester pod šijančevo taktirko podal barvito in izrazito »Pravljico«, sklsdbo češkega skladatelja Jos. Suka, ki ga imenujejo Fvofakovega naslednika. Ta naziv tudi polno zasluži po svojih krasnih melodijah in harmonijah, štirje stavki se vrste pestro in kontrastujoče. Naslov prvega, »Radost' in bolest ljubečih«, točno označuje menjajočo usodo pravljičnega kraljeviča in kraljičine, katerih ljubezensko srečo kali zavist vešče. Drugi stavek, ^Narodni ples«, je poskočna polka, tretji, »žalna glasba«, pa je pesem o izgubljeni mladosti. Poslednji stavek izraža začetkoma s kljiijočimi ritmi vsega orkestra »Prekletstvo kraljice Rune« (kraljica Runa simbolično pomeni uničujočo silo zemlje), nato pa nadvse veličastno preide v »Zmago ljubezni«. To skladbo je Šuk počel v Amsterdamu, končal pa v domači kmečki hiši. Prvič jo je leta 1901. izvedel Nedbal, nato pa so najslavnejši dirigenti sveta širili nje lepote zlasti na Nizozemskem, v Nemčiji in po Ameriki. Koncert bo učinkovito zaključila Wag-nerjeva viharna uvertura »Večni mornar«. Za ta krasni spored je v Matični knjigarni še nekoliko vstopnic na razpolago. Vljudno opozarjamo na začetek ob 17.30 in konec ob 19.00 uri. & e%tnea KOLEDAR Nedelja, 5. marca: Evzebij. Ponedeljek, 6. marca: Miroslav. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: šola za ljubezen. Kino Sloga: Usoda. Kino Union: Jenny in gospo 1 v fraku. Kmo Moste: Kopalnica na skednju. Kinematografi v ponedeljek nespremenjeno. DEŽURNE LEKARNE Nedelja: dr. Piccoli. Dunajska ce ta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta 47. Ponedeljek: dr. Kmet, Cir'1-Metodova ulica 43, Trnkoczy ded., Mestni trg 4, Ustar, šelenburgova ulica 7. Nedeljsko dežurno zdravniško službo ima od sobote od 20. do p-nedeljka do 8. zjutraj mestni višji zdravstveni svetn':k dr. M i s Fronta. Ljubljana, Poljanska cesta 15, telefon 32-84. ZATEMNITEV je strogo obvezna od 18.30 do 5. ure! DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAM A: Nedelja, 5. marca ob 18: Slaba vest. Izven. Cene od 24 lir navzdol. OPERA: Nedelja, 5. marca ob 17.30: Sneguročka. Izven. Cene od 36 lir navzdol. Uprava Državnih gledališč v Ljubljani obvešča gledališko občinstvo, da je zaradi podaljšanja policijske ure začetek vseh predstav v Öperi in Drami edslej cb 18. uri. Izjema je samo Opera »Sneguročka«, lii pričenja vedno pol ure prej, t. j. ob 17 30 in pa eventualno nedeljske predstave, za katere pa bo začetek vselej posebej objavljen. Bddainiška skupina Jadransko Prlmorje RADIO LJUBLJANA NEDELJA, 5. MARCA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 9.00: Veseli zvoki za nedeljsko jutro; vmes od 8.30—8.40: poročila v slovenščini. 9.00 do 9.15: Orgelski koncert; igra g. prof. Venceslav Snoj. 9.15—9.30: Nedeljsko razmišljanje; govori g. P. Krizostom Sokovn-nič. 9.30—10.00: Simfonična glasba. 10.00 do 10.15: Poročila v ner.^čni. 10.15 do 1100: Odmor. 11.30 do 12.00: Slovenska ljudska oddaja-'12.00—12.30: Opoldanski koncert ali prenos koncerta na prostem. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.00; Nemški ljudski koncert. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: »Požirava iz domovine«; Radijski orkester in Komorni zbor vodi dirigent D. M. šijanec. 16.00—17.00: Tovar š, posluh! 17.000—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.45; Pol ure plesne glasbe; igra plesni orkester vodi g. Marjan Vodopivec. 17.45—18.00: 15 minut za podeželje. — Inž. Reponšek Viktor: P.aktična navodila kmetovalcem za marec. 18 00 ' O 19.00: Fdharmonični koncert. 19.00—10.30: Fantje na vasi pojo. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini, napoved sporeda. 19.45 do 20.00: Za Zimsko pomoč govori g. Julij Betteto. 20.00—20.15: Poročda v nemščini, slov.). 2000—20.15: Poročila v nemščimL 20.15—22.00; Veliki koncert za kra.jži čas. 22.00—22.10: Poročila v nemščini. 22.10 do 23.00: Plesna glasba. FOTOGRAFA PRVOVRSTNO MOC, sprejme večje FOTO-PODJETJE V LJUBLJANL Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »OPERATER«. J-427-I Kdor i4č* «ru£bo plač» m mkc hncifki L ____ ___ Alt atro L a,— Najmanjši mS, aTToriJ^ji L * 5*°** ~ a»""» m na irr« r , „ ogia« » Li 7.—. — z® fcenltve Jn dopisovanja I« plačati «8 Tsalcn ^«Klo L i zrn 75« drug» oglase L -.60 » besedo n drž to o«« JvJ t ^Ìa na dajanj« našlo™ ali glfro L i— N^jmanjii besedo. In« n dr?, ln prov. takso te oglase j« L 10.—, t, —ÜÜ POSTREŽNICO, pošteno, iščem k dvema odraslima osebama. ' Čaj zaposlitve in plača po dogovo-u. Naslov v ogl. odd. Jutra. 499S 1 a GOSPODINJSKO omočnico sprejmem. Pia-čn dobra. Ponudbe na ogl. .M. Jutra pod »15. mi-rec«. 4896-la POSTREŽNICO r-3. 3 ure na dan, trikrat te .-'epsko, sprejmem. Plača in rana dobra. Beethovnova uüca 14/11, stanovanje 23. 4895-la Frizersko POMOČNICO n brivskega pomočnika, dobro moč, sprejmem. Po-nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra pkča«. 4894-la RISAR, j _ Pomožnega VRATARJA :rša moč, s sredn ešolsko .industrijsko podjetje v »brazbo, vešč tudi pisar-p-)ubliam. Prednost imajo del, deloma nemšči- |uPoko>eni stražniki in oroŽ-Iniki. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Vesten vratar« 4908-1a POSTREŽNICO dvakrat tedensko iščem. O Et V A PREMOG G O M EAf Gledališka 14 wm7?mm am^aEÈÉ&m j SPRETEN sinu elei, deloma ::c in itali;anščine, išče pri-emo st-.lno z.iposiitev. Po-adbe na ogl. odd. Jutra od »Nastopim takoj«. 4859-? za [Naslov v URADNIK - -spodf.rske stroke, srednjih; :. i-'če kakršno koli za-i SLUŽKINJO pošteno, sprejmem odd. Jutra. 4940-la :dd. Jutra pod »Sposoben: l3, T3'0 lir- Naslov takoj, ogl. DOBRA STROJEPISKA si knjigovodstva, ki "ivati, ia na-5057-la 4800-1 odd" Jutra- 4887-ia Samostojna GOSPA, i SLUŽKINJO šča dobre kuhe in vseh ;Pndno in pošteno, sprej-šnih dei. išče službo. Po-I^f™ takoj ali pozneje. — ldbe na ogl. odd. Jutra,Oskrba dobra. Naslov v .d »Samostojna«. 4912-1 ! ogl- odd. Jutra. 4875-la j KMFTSXO DEKLE begunka ali interniranka, i-ndi 5iv-.fi išče kal-rš m2 P°raoč gospodinji in za .udi šivati išče -^-"-'kmečka d , d b; , ^J**].'.^ L°?UAb,eiPogoj: poštenost! Naslov ogl. odd. Jutra. 4842-la POSTREŽNICO za vsak dan takoj sprej-. mcm. Naslov v ogl. odd. Jutra. 4976-la I brivskega jpomočnika sprejmem proti ••ORRA KITTA^IfA !^°bri.. p'£Či. in ugodnimi L/013RA KLH\K1LA, pogoji. Kupim nov ali star tudi ostalih hišnih električni stroj za striženje »i, isce službo. Ponudbe Jas. Fugina, Gallusovo ogl. odd. Jutra pod lOo-:brežje 7/III 503°Ì 2 čevljarska O.SODICNA Jpomočnika, pridna, izvež- •8 mesto varuške k bana, z daljšo prakso poloni, dnevno od 9. trebujemo. Nastop takoj. A. vre, ah po dogo- Zglasiti se osebno pri: Or-, Nastop. I Uso ta- ganisation Todt, Oberbau-Fc-nuuoe na oglasni !eitung XIII, Ausristungs-LÖK »Jut a» ped SI- leiter H. Maier. 5018 la „Ljubiteljica otrok«.' ... „A," 4327-1 S!v"J5ko POMOČNICO, samostojno, za boljša dela , XV sprejme takoj salon A. Au! moč, išče službo guštin, Gajeva SLUŽKINJO ki zna kuhiti in opravljati druga dela, sarej-Lnem- — Cesta Viktorja URADNIK, jaa;nuela S/II. 4yt3-la z večletno pisarniško pra- slViLj. j^OMOCNICO : so, vešč samostojnega vod-! „. stva, verziran tudi v želez- Hribar» Knezova nini, išče službo. Ponudbe.4970-la ra ogl. odd. Jutra nod:' ■«Uračnik 1 U. 5082 °OST OVODKINJA-Dodinja išče službo i ogl. od. Jutra pod »Iz-rjena«. 4S84-ij" ABSOLVENT jov. dvorazr. šole, z zna- em nemškega jezika, išče kršno' koli zaposlitev. —r h Dobromir, Resijeva ce-! : 31-1. 4551-11 i. EKSA i%em slonu. Sama r rnerne ponudbe pod I> "ora moč« na oglasni «cdeäek »Jutra«. 4S31- POSTREŽNICO za hišna in vrtna dela, z dobrimi priporočili, sprejmem. če je poročena, dobi tudi mož zaposlitev v čev-'larstvu. Stanovanje na razpolago. Hišnica Kolodvorska nI. 11. 5223-la ŠIVILJE za moško perilo sprejme takoj Mlakar, Šelenburgova ul. 4. 5230-la GOSPODIČNA išče zaposlitev kot šivilja. Gre šivat tudi na dom. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 5228-la POSTREŽNICO za Šiško iščem. Naslov v ogl. odd. Jutra. 5227-la GOSPODINJSKO pomočnico za vsa hišna dela sprejmem. Plača in hrana dobra. Naslov v ogl. odd. Jutra. 5226-la KROJAŠKEGA pomočnika za male komade sprejme takoj Avgust Pe-trovčič. Tabor 4. 5150-la ZIDARSKI MOJSTER, arhitekt ali stavbenik. z obrtnim listom, se išče za takoj. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Ugodni pogoji«. 5166-la PISARNIŠKO MOČ s trgovsko izobrazbo za takojšen nastop iščemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Industrija 33«. 5138-la Več MIZARJEV za pohištvo sprejme takoj mizaestvo Potočnik, Gni-dovčeva 5, pri šoli Sv. Križ. 5l4l-la Krojaškega POMOČNIKA Za veliko delo sprejme takoj Rešetič, Cesta SoJke iv. 14/11. 5207-la POSTREŽNICO pridno in pošteno, sprejmem takoj od 7. do 15. ure. Plača dobra. Naslov v ogl. odd. Jutra. 5187-la POSTREŽNICO mlado, od 14 do 16 let, za čez dan, za lahka hišna dela, iščem. Salaj, Verdijeva 8. 5209-la GOSPODINJSKO pomočnico sprejmem takoj. Hrana zadostna. Plača 400 ir. Šimenc, vrtnarstvo. Sv. Križ, 5192 la Di.Ki.iCU, ki ima resno veselje za cvetličarski poklic, sprejmemo v uk. Predstavi se nad od 16 do 17 v cvetličarni te rant pri tromostovju. 5006-44 VAJENCA za sobosiikarsko in pleskarsko obrt. proti začetni plači, samo iz poštene družine, takoj sprejme Ione Maigaj, (josposvetska c. ló (pri Levuj. 4742-44 Brivskega VAJENCA in frizersko vajenko s takojšnjo začetno plačo, sprejmem. Bradač Stane, Medvedova 22, Ljubljana VII. 4771-44 VAJENCA za ziatarsko obit sprejmem. Naslov v ogl. odd. Jutra. 49^9-44 KLJUČ AVNIČA F. SIVLGA \ajenca ijče strojno podjetje »Alunni, kovinska indu-trija«, Siiiartinska c. 0-t. 4864-4-1 VAJENKO za frizersko obrt, s primerno šolsko izobrazbo, sprejme takoj salon »lila«, Gajeva 6. -1979-44 iRiZERSKO VAJhiSKO in pomočnika sprejme takoj Vaši Cirii, Borštnikov trg 4 . 5061-44 FRIZERSKO VAJENKO sprejme takoj salon »Fan-či«, Kongresni trg 3. 4981-44 VAJENKO sprejme takoj modni salon »Mila«, Ci i-Meto<;ova Ul. 166. 4934-44 UČfcNKO-CA za foto-trgovino sprejme Joško Smuc, banka »Slavija« 5071-44 FOTOGRAFSKEGA vajenca sprejme Smuc Joško, banka »Slavija«. 5072-44 BRIVSKEGA VAJ; NC A in FKI^ER. VAJENKO sprejme Frano Wild-nian, Ljubljana, Napoleonov t g 5. 5035 44 ŠIVILJSi-vO VAJENKO sprejme takoj Mlakar. Šelenburgova 4. 5229-44 UČENEC ali UČENKA za krojaško obrt se sprejme. Modni salon Oroslav Sla par, krojač, Šmartinska 8. 5160-44 VAJENCA za mizarsko obrt sprejme UGODNO PRODAM j PISALNI STROJ, več novih pleskanih ku-, znamke »Ideal«, dobro hinjskih oprav. Mizarstvo, ohranjen, prodani. Poizve Alojz Erjavec, Vič, Ža- skoraj novo, predvojni barjeva 4. 4730-6 se. špedicija Gornik, Ko- FOTOAPARAT |lodvorski 43. 5069-6 Voigtländer-Bergheil z lečo^ »AMbKO KOLO Heliarjem 1:4.5, velikosti ^-"fria,, ugodno prodam 6.5 krat 9 s samosprožilcein. v oglasnem od prodam skupno s stojalom, »Juta-.,«. 49.5-Ò 6 kasetami za plošče, ka-j *>-UrtINJ. GAKNIXLKO ^eto za filme, s 3 filtri in f? začimbe, stensko, če kožno torbico. Poizve in "f1 Porcelan, p od ,m — ogleda se ob delavnikih od Naslov v oglasnem cd-8. do 9. v uredništvu »Slo- delku »Jutra«. 4924 6 \enskeea naroda«, Puccini- jeva ulica št. 5. 4831-6 dolgo, zu p vj. b- S1VALNI STROJ, S,?°ml d"n pogrezljiv, - kurim takoj. in CI?° Plačam res dobro. Znamko in navedbo cene po-na ogl. odd. Jutra 5063-7 stroja šljite pod »Nebotičnik«. Več parov ČEVLJEV, ženskih, malo rabljenih, št. 37 in 38, prodam. Stara Bleiweisova 50/111, stanovanje 12. 5062-6 MOTOR ARDIE vo, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra 4923-6 nalivno pero. Watermans, prodam. Ogled v Bonbonjeri, Tyrseva 9. 5077-6 .1 ' ktkomotorii (diname) za luč, istosmer 'ni tok, popolnoma zaprti 200 cem, skoraj nov, in'lepa. težka izvedba, novi električni gramofon z oia-jScharch 220 V, 0.185 KW čeva Ino napravo in pio 11440 obratov. rabl'.;n AEG, ščami prodam. Šmartinska ; 150 V, 1.5 PS. M80 obra-št. 16. 5060-61 tov, rablien AEG 150 V HARMONIKO. p PS, 700 obratov, poceni klavirsko, 120 basov, z re prodam, ker potrebujem gistrom, t>roda«i. Poljanski denar. Interesenti, redka je nasip 32/1. 5016-6 prilika ! Naslov v oglas KOMPLETNO SEP HO jodd. Jutra. ^033-6 znamk zamenjam za dober FOTOAPARAT radio aparat. Ponudbe na Wtita 6X9, film. daljno ogl. odd. Jutra pod »Zn-n sled in 2 ročki, 20 in 30 ke za radio«. 5065-6|;:trov, prodim. Naslov VOLNENA PREPROGA 1 DVE KNJIGI I Voin«ne NOGAVIČKE ca. 3x3 m. Ugodno napro- I.-II. zvezek s 1217 slikamijs h Incitami in jop.ee v daj. Ogled od 3. do 5. ure. ! Kraftfahrzeugtechnik und aveuomodri ben ai raiii 5087-6 novo. 80 prodam. Kapitelj-5086-6 ŽABI železno otroško prodam. 19. 5091-6 8. 5032-la sprejme ulica 7. POSTREŽNICO za dopoldanske ure sprej-jmem. Pengov, Rimska 23. J 5073-la podjetju ali koti KROJAŠKEGA ' ibnica. Ponudbe na Pomočnika ali pomočnico, I. odd. Jutra pod »Zmož-va'eno moškega dela, takoj in vestna«. 5049-1 ?pre,Ine Jjan Mrak. ^eien-X« - n -ncirA .burgova 6. 50S4-la Mlajša KDHARICA , V službo k odraslim ose-! SLUŽKINJO - . Ponudbe na ogl. odd. *[> Postreznico, za vsa his- tra pod »Odrasle osebe«.!"a JfIa- ff«'""»- NaslOT «1-fS-l v odd" J"tra. 5092-la INŽENIRJA KEMIJE, za izpopolnitev že obstoječega podjetja živilske stroke, iščem za čas po vojni. ''ODISTKO, Soudeležba mogoča. Ponud- rr očnico, stalno moC.be na ogl. odd. Jutra pod -rme takoj ali poznejei»Sposoben«. 5095-la Petein, Wolfova ulica 3 KLETARJA izvežbanega, išče vinska trgovina na deželi. Prednost mlajša moč. Ponudbe na_ ogl. odd. Jutra pod: '»Ket.ir«. _la BRIVCA ki mu plačam 1.200 do 1.500 lir. sprejme takoj stalno služ- Ben.da Vinko, Inzer, Er- 4830-la DVR DELAVKI čevljarske-spre'mem. iz čevljar-Boeo, Ce 4833-la pripravljanje dela takoi ednost delavke ■h tovarn. Ješe na Loko 70. STRUGARJE Livarna in tovarna stro-jJ^Va Cesta 15. 5037-la .. Dolenc Alojz, Kodelje-1 ^ 4835-la zdi'avo in močno, ki ima W1WCTNTO ' ; veselje do gostilne - b o u £isj .Nje/, iscem za poéfcen lokal v mosto;no, isce dobra hiSa sredini mesta N,sIov . dvema osebama. Naslov v otT, ■ jf.ki Novak, Gosposka; ° ' j!-ca. 4905-la KUHARICO, oddelku »Jutra«. 5038-J.a GOSPODIČNE in GOSPODE za prodajo Zia te knjige deta in žene — nova-edmstvena — iščeno. — Samo resne zmožne po- pnmočnika spreime takoj ložjti ioo llr ^ ^vCijo, ali po dogovoru M. Pod- se jaVlj0 v ponede- .^.-inostojno, iščem za takoj mali družini. Naslov v ^ ogl. odd. Jutra. 4773-la BRIVSKEGA f s takojšnjo tedensko nagra- krašek, Sv. Petra c ljek od 9—12 v Samozaložbi Rimska cesta 10 — levo. pritličje. 5044-la Tt?čo kuhe m vseh gospo-. FOSTKfižNICO Hrana pridno, pošteno — Za vsak dan od pol 8. do 11. ure iščem. Plačam Lir 350.— Naslov V Ogl. odd. Jutra. 5135/la V ■ si. Ki se išče služkinja za dobe na ogl. odd. jutra i poldanske ute. Reflek-r-d »Bilancistka«. 5003-lai tantinje naj sp^roče POSTREŽNICO i svoj naslov v pismu, za nekaj ur dnevno iščem, naslovljenem na ogl. Verstovškova ul. 6-1. cdd. Jutra pod »Služ-4863-la kinja 22«;. 5d01/la 4567-la GOSP. POMOČNICO. il diniskih del, iščem, in plača dobra. Naslov v ogl odd. Jutra. 4550-la KNJ IGOVODKO ali knjigovodjo, po možnost s prakso, išče za takoj-na.;top industrijsko pod-j v Ljubljani. Cenj. po- INSTRUKCIJE po domovih daje učiteljišč-nik za osnovne in nižje ter nemško konverzacijo za višje razrede. Naslov oddati na ogl. odd. Jutra pod »Učitelj iščnik«. 4791-3 AKADEMIK sprejme mštrukcijo ali drugo primerno zaposlitev. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 4824-3 UČITELJISČNICA s perfektnim znanjem nemščine, sprejme instrukcije za osnovne šole in nižjo gimnazijo. Naslov v ogl. odd. Jutra. 4839-3 PRAKTIČEN POUK nemščine, pouk violine in za mojstrski izpit Vam nudi na Vašem domu za 10 do 12 lir vesten učitelj. Naslov oddajte v trgovini K. Pučnik, Frančiškanska ulica 3. 5023-3 HOKÜS-POKÜS če želite zabivati družb-, m briljirati, Vas skd-demslco naobr žen ama ter nauči n-pno-de nej-ših frapantnih trkov na ig'alne karte in di-ugh. Pustite naslov pri oglas" oddelku »Jutra« pod ši-sro ? Am-ter c. 4971-33 NEM5CINO in d-uge jezike nouču-jem posameznike(-ce) ali manjše skupine. — Istotnm priprava iz vseh srednješolskih predmetov, posebno m itema-tike. Vrhovčeva št. 12, visokooritličje — levo (križišče Jegllčeva) ' 5Ì32/3 GOSPODIČNA nudi Jezikovni pouk in konverzacijo otrokom in odraslim. Wolfova ulic-št- 4. 5099-3 IN'STPT'KTORICO iz matematike rabim takoi. Ure po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dogovor«. 5202-3 j do po dogovoru mizarstvo Potočnik, Gnidovčeva ul. 5 (pri šoli Sv. Križ). 5143-44 VAJENCA sprejme tvrdka L. M. Ecker sinova, kletarstvo in vodovodne inštalacije. Ljubljana, Slomškova ul. št. 4. 5236-44 VAJENCA za zlatarsko obrt sprejme takoj Vovk Franc, zlatar, Gosposka 5. 4704-44 ŠIVILJSKO VAJENKO, pridno in pošteno, ter uporabno za trgovino, z zi-četno plačo, sprejme AER, Novi trg 5, pritličje. Od 10 do 12 in od 16 do 18. 5001 44 PODGAN (devet in dvajset) je pokončala ena sama inž. Prez-lieva »Mikrotan«-pasta. Za pripravo običajne količine >e prinesti 5 dkg masti (lahko delno pokvarjene). Inž. Prezelj, Wolfova ulica 3. 4829-6 CEPILNA SMOLA, najboljše kakovosti in stro kovno preizkušena, je pri cepljenju in obrezovanju nujno potrebna. Prezelj, Wolfova 3. 4828-0 RADIO, 4 + 1. ponolnoma nov. prodam. O cri ed od 16 do 19. Bežigrad. Parmova 48, 6. stopnišče. I. nadstropie. levo. 4882-6 DEŽNI PLAŠČ, nov. prodam. Ogled v nedeljo od 8 do 12. Medvedova 12. pritličje, levo. 4901-6 zložljive stole za vrt in zaklonišče, kakor tudi vsakovrsten rezan in tesan les dobite v skbdišču z druge »Ma-rad«- v živinnzdravniški ulici (za Cukrarno). J-369-6 POHIŠTVO, spalnice, pleskane, orehove in 'esenove, ter jedilnice ugodno kupite pri tvrdki »štigl«. Ogled vsak torek, četrtek in nedeljo od 15 do 17. Celovška 72, zvonec »štigl«. 4781-6 MISI, PODGANE in ščurke zanesljivo pokončate s strupom, ki ga dobite v drogeriji KANC, 4696-6 BRIVSKO-FRIZEP.SKI • odd Jutra, salon prodam Poizve se: u Stari trg 15/1 '022-6 nalboljse znamke. : nasov 4 registri Temnorjavo OBLEKO. |Gostilna Gre°gorc' malo nošeno, predvo no;s(-a j blago, za 12 letnega dečka.' 2 „ehaničarski ter cinkasto banjo prodam, j (Arbeitsmantel), Ogled od 13 do 14. Ka:broško posteljo, stelic. Rimska cesta 2;ITI. smučarsko obleko 5026-6 ;Prisojna vraU PISALNI STROJ, pisarniški, model »1942 spodnje hlače, vse predvojno blago, dobro . lohranjeno. Naslov v oglas. novo otroško odejo za vo- J^PFTA ^ 6 ziček, fino predvojno bla-' " uA„ 2 k [ Prvovrstna, kompletna, in i- ? jI Es trompeta naprodai. Po- šmartinska "22^1. vh j z VŽetOVa 96 b" 4?83"6 dvorišča. fino go v modri barvi, preobleko, prodam. 5033-6' OTROŠKI VOZIČEK, ________ _ . „lobok, skoraj nov, pro- SREBRNO LISICO dam. Vodnikova ces^a 143. lepo. prodam. N.isIov v; 4982-6 oglasnem oddelku Juto. GOVEJI GNOJ SNAŽNO SPALNICO6^0; ;fProda' Liub' iz tre-ega lesa, prod m zi GPAMOFON 7.C00 lir. Naslov V orlas. »Columbia«, kovčeg, zelo "• ,4S?1-<3 ^obro ohranien prodam. NAMIZNI siiiJlLNIK Pleteršnikova 16, pritliče. In otomano p:od mo. — 5058-6 Trgovina »Ogled«. Mest-! KANARČKA ni trg 3, vhod skozi vežo rumenega, s čopko, do-4C60 G brega pevca, kupim. — KUHINJSKO OPRAVO Krekov trg 10 III. novo, zelo lepo, ugedno 4925-1 prodam. Naslov v oslas. i Ženske kroko ČEVLJE, oddelku »Jut:a«. 4958-6 riave, salon?rje. čisto nove, OTROŠKO POSTELJ CO 3S- prodam. Ciuha Mari- 4985-6 Naslov * ogl. odd. Jutra. 4774 6 ŽENSKI ČEVLJI usnjeni, skoraj novi, št. 36, in železna pečica, naprodaj. Riharjeva 17, Trnovo. 4900-6 GOJZERICE prodam. Poizve se: Ciril-Metodova 47b, pri hišniku. 4902-6 Več sto praznih GAJBIC od jabolk proda »Ekonom«. Kolodvorska 7. 4954-6 DRAP OPANKE nove. boks. št. 3SU, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. ~ 4897-6 Klavirsko HARMONIKO lepo ohranicno, na 24 ba-I so\v prodam. Rožna dolina. C. X., št. 13 1. POLTOVOF.NI AVTO Fiat 503, v brezhibnem sta-nju, prodam. Ogled v garaži Josip Dolenc, bivša Bieiweisova cesta. 489S-6 OTROŠKI VCZIčEfc. globok, krem, lepo ohra njen, in pleteno košaro z žimnico prodam. Zore, Moste. Marenčičeva ulica 3. 4916-6 ROČNO DIRO na štiri kolesa, nosilnost do 500 kg, in skobeinik prodam. Predovičeva ulica 21. Reparaturpraxis Friedrich Jung, Naslov v ogl. PREPROGO in več raznih obleko moško von Ing. tXJ:«, vtiiKxJot Od 1—à prodam. — ifcU in ö m Handle aa odd. Jutra, rnoako uo--läoo tui-p -iJ 4821-6: pAuaiiio procUm. N-siov j v ogi. ocui. JuVa. stvari, ter 509S/6 in čevlje ' FEtI ,n s> 1ED1Li\ilwi öboje dobro öhranjeno, pro-' ka Une ln plinske ter dam. Naslov v ogl. cdd. ptUoiejke za zakioni-Jutra. 4847-6 »oa, g-ono proda: ile OTROŠKO POSTELJO ! ^ „ žefezno, belo emajl.. z^,č- tel; .„..^f 6 _ i.. . V UA CLA mm vložkom, in hrastovo, , . črno polit, lepo pisalno !eP- Pre3lt in špertm mizo. prodam. Ogled QJ, ter tud; ne^aj otročjega 9- do 11. in od 1. do 3. penia paodam. Ponud-Kotnikova ul 151. levo. 1 be na ogi. odd. Jutra 4848-6 pod »Predvojno 114-. 5109.6 ŽGANO APNO vsnko količino po ugodni ceni nudi t.rdka Fr. t go* na z oble-! PISALNO MIZO ; damsko, dve omari za 4903-6 i :e 'a stare moške črne čev-1 e št. 44-45, ugodno pro-, dam. Ogled med 9. in 1 in i fi io Posteljno j za dve postelji ! mad (ženiLat, prodam. —i 2 j Ogled iz r^iiaznosti - — ' 1 fumeriji »Venus«. ŠIVALNI STROJ 1. in 3. uro. Pred Sko- aPn^ 'n = tmriV°m, V io j AQia r. Ljubi ian:. Rožna donna, pnrB>wum cesta VII C:. 15. N_.ro-POGRINJAI.O čila se sp.reje.T,aJo do izreden ko- konca m!,ca 5103.6 TRGOVSKI MIZi , v dobrem stanju, prodam. 4f<4i-c> Poiri.e se. Praprotnik Stanko. Poljanska C. 5. 5221-6 v par- ' leseno in izdelano, predam, oddelku MÌZNI produm. št 24. st j co, čedno »Jutra«. 4957 ŠTEDILNIK 1 ia. Groharjeva 7, podpri- po solidni ceni „-J080"6 Naslov v o"l=5 L P®*®7 ČEVLJEV. g rabljenih, moških, ženskih in otroških, ter nove pol- .. _ .visoke gumi-škornje št. 43 Štefanova Ulica prodam. Trnom-Kolezjia ROČNO MOŠKO'S štop.rco. znamke Corti-'- H,RA1STOVO MI2P bert. ugodno prodam. — ? 4 tapecirane stole pro- Naslov v cgias oddelku d"m' Ze]e2n,kar'cva >Jutra 4366-6 r'arter- desno" 4996 6 SESALEC ZA PRAH . 3 P!emcn-'ke ZAJKLE >Elekt.-o Lux. - dober 'n,za,ca' vf;"me sreberc. parat, prodam pod Crod"m- M'<*arna. Nove šifro »Ugodno«. 4909-6 e 5002-6 dobro Stani-4705-6 Židovska 1 MOŠKO KOLO znamke »Torpedo«, ohranjeno, prodam, čeva 22/1. BREJO KOZO. belo, prodam. Vprašati v dopoldnevih. Naslov v ogl. odd. Jutra. 4716-6 PRODAM : 2 para otroških gumijastih škornjev št. 34-35, 2 para moških gumijastih škornjev št. 43-44, impregniran dežni plašč in temen moški površnik. Naslov v oglas, odd. Jutra. 4683-6 27. PRODAM : TRGOVSKO OPREMO francoske knjil:e. ra2,ično ■ dobrem stanju, se:to perilo, rute in drugo. Vpra-eco .z 4 delov p-odam. šat;. trgovina Ismail I me ri Ponudbe na oglasn: od- Sv. Petra 7 5004-6 deies »Jutra« P3d šfro TURŠKO GARNITURO. SS6,-'-' stolčki, cvetlično sto-. . . , ,.'ialo, iz orehovega lesa. posebnim vhodom alijr„čno rezljano, prodam. — kabinet, Iš^e gospod V Naslov v ogl. odd. Jutra, centru ali bl,ž m mesta.: . 4915 6 Ponudbe na oglasni od-i 2e!e7en ŠTEDILNIK ' de^ek »Jutra« POd š-fro , bakrenim koti,čem. dobro »Dobro plačam-. 4928-6 ohranjen, ugodno òrodam. POLCEVLJE .Trnovo Koleziia. Koseskesa rabljene, rjave. štev. 42, ulica 34. pritličie. 4944-6 43 in 44 proda hišnik v, Salonsko GARNITURO C-osp.ski ulici štev 15 lin jedilnico, tudi posamez-49-8-6 ne kose, ugodno prodam. ČEVLJE j Naslov v ogl. odd. Jutra, možke. rjave, št. 43, in 49-18-6 čme ženske, št. 38, ma- Pomladanski PLAŠČ lo rabliene. prodam. —in hlače za 6—S letnega Naslov v Oglas, oddelku fanta ter nekaj dobro ohra-»•Jutra«. 4934-6 njenih sandal za 6—10 let. KAUČ prodam. Naslov v oglas, fin, predvojni material, odd. Jutra. 4947-6 iep, nerabljen — prodi VOLNENO ŽIMNICO Rohacek Eia, Zg, fe.ška, pr0a2m z« 1600 lir. Na-Vodnikova 143. — Og.ed s!ov v ogt. 0(!d. jutra 4956-6 med 1.—3. u-o. 4933-6 NIZKO OMARO i ŠIVALNI STROJ, s štirimi preedali prodam pogrezljiv, dobro ohranjen. za 400 lir. odd. Jutra. Naslov v ogl. ugodno prodim. 5131-6 ogl. odd. Jutr».. Naslov v 4955-6 POHIŠTVO! Več spalnic, pìeskamh (ore höva imitacija), ter kuhinjskih oprav proda Kurnik Jože, mizarstvo, Zg. Šiika, Pod hribom 28. 495S-6 SKÜrU\J£ št. 42, mehke böte, piodam ali zamenjam za harmoniko, kia-vusko ali diatouičao. Naslov v o^l. odd. Jutra. 4941-6 ŠLPO in HLEV. kr:ta z opeko, v dobrem stanju, imam naprodaj. Svc-tek Ciril, K Božjemu grobu št. 6. 4913-6 temno OBLLKO. novo, za srednjo postavo, prodam za 170U lir. Pavši-čeva 20. 4919-6 POSTELJO, kompic-tno, snažno, in drugo pohištvo prodam. Naslov v ogi. odd. Jutra. 4920-6 RADIO 4cevai aparat, v dobrem stanju, prodam. Mali Rudolf, Postojnska ulica 20 (Man in Dom). 468 -6 PRODAM : kapne, tjuhe, namizne prte, serviete, nočne jopice, ka-vine žličke, damski kostum in visokofiekvenčni električni aparat »Radiostat« (220 voitj za električno zdiavljenje in masiranje. — Poljanska cesta 25. dvorišče, Ljubljana. 4881-6 VRI ALNI STROJ ročni, stoječi, varilni kompletni aparat, vse v prav dobrem stanju, prodam.-— Motor Škoda, nov, 1.50 k. s., 1400 obrat., zamenjam za 2400 obrat., event. prodam. Puc Gustav. Tržaška c. 9. 4878-6 4 CIL. RENAULT motor od avtomobila, prodam. Škafar Peter, mehanična delavnica, Ljubljana, Borštnikov trg - Rimska c. 4825-6 PLASČEK in goj-erje za lOletnega fantka prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 4854-6 ZAPESTNO URO moško švicarsko, skoraj no-.'O, prodam za 1500 lir. Na ogled v zelenjadni trgovini. Židovska ul. 3. 48>3-6 Klavirsko HARMONIKO z 80 basi in registrom, pro-d-m po zelo ugodni ceni. Sot-'.ska 10, pritličje, prva vrata, desno (Gregorčičeva ul. 4). 4S50-6 SREBRNO LISICO Hohner Ia. harmoniko s 24 basi, novo, 2 garnituri za otroško posteljo (prevleka za odejo in 2 blazini), to-lcdo, ročno delo, vse pre-d- Jutra. KNJIGE dobro ohranjene, Glince. Sibeniška vo:no blago, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 4855-6 OTROŠKE FLAŠČKE pomladne, od 1—2 '/i let, in ženske čevlje. rjave, št. 40. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutta. 4S59-6 LEGHORN PETELINA deset mesecev starega, ugodno prod-Oi, event. zamenjam za kokoš. Knjiirn več kokoši jajčaric. Informacije : Oitrožnik, trgovina Pasaža. 4862-6 RADIO znamke »Philips«, petcevni, prodam. Ogied od 10. do 12. ure. Nasiov v ogl. odd. lutra. • 4366-6 2 ANGORSKI ZA j KI prodam po ugodni ceni. — Šmartinska 30. 4785-6 USN TEN PLAŠČ in dobro ohranjc-no oble ko, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 4600-6 KNJIGE »Hram«, letnika 1936 do 1940. zamenjam za dobro ohranjen radioaparat. Ponudbe tja ogl. odd. Jutra pod »Hram«. 4810-6 MAGNOLIE triletne prodam. Sv. Marka 14. 4804-6 RJUHE fine, bele robce in otroške čevlje, prodam. Janševa 13. 4805-6 BANJO za kopane, pralni čeber in električni kuhalnik, prodam. Poizve sc Galievica št. 28. 4801-6 ženski, »Sincer«, dobro j SEI AK ohranjen, prodam. Doleni-lpr;stni. oranž orig. zaboj ska c. 191. 4814-6 75 kg, naprodaj. Ponudbe ČRN PLIŠAST PLAŠČ >3 ogl. odd. Jutra pod dobro ohran en, prodam Za »Selak«. 5232-6 1400 lir, dal e I. letnik| DAMSKIH SNEŽK 4yo-o j Slovenčeve knjižnice za in moških galoš, več pa-; 400 lir. Naslov v ogl. odd. rorv, ugodno naprodaj Me-4P38-6 hanična delavnica Ambrož, jCiril-Metodova 71. 5158-6 prodam. I STRUŽNICA, ul. 11.!* m dolga, zelo dobro 4841 -6 ohranjena, naorodaj za lir PRIBOR (28.000. šušteršič, mehanič- 6 vilic in 6 nožev ter 6!na delavnica, Tyrseva 13 malih žličk, vse srebrno, j(Figovec, levo dvorišče), prodam. Naslov v ogl. odd. I 5162-6 Jutra. 4834-61 ANGLEŠKI SLOVAR, DAMSKI DEŽNI PLAŠČ, nov, obširen, z tzgovorja-r.ov, prodam. Ogled v ne- v°> v kn.igarni žužek, pre-deljo od 8 do 12. Medve-nebotičnika. 5161-6 dova 12, pritličie. levo. ! TRICIKLE razprodaja 4901-6'v različnih velikostih še po GLOBOK VOZIČEK starih cen2h Šušteršič, me-p edvojni — in modern >?aR'*na delavnica Tyrševa zlotljiv dežnik — prava I,govec- levo dv0" svila. n-p oda j n., Cesti Žl ' «rvAiMT «mrn^ na Rožnik 29. 5110-6 f^1^* STROJ Vii ii 1 in f105"-0 ko'° ter tri nove ,. ■ „ , orehove fotelje prodam. — poistt^tna m r;ava de- Naslav v o l sna obleka tir rjav ae- 5147 ó ski ozi r. (leLik: p.aščeit Semenski KROMPIR za triletne, naprodaj. — oddam. Naslov v ogl. odd. Nas.ov v c glasnem od- [utra 5149 6 aeiku »Ju« a«. 6 , TRICIKEL KOTEL ugodno proda mehanik Am- lSOiitrski, naprodaj na brož, Ciril-Metodova c. 71. Sv. Jakoba trgu litev. 5. 5154-6 5111-6 AKUMULATOR 6 voltov, naprodaj v Gnidevčevi ulici 13 5065 6 OBLEKO dobro chanjeno, p-oda krejačn ca v žkofji ulici št. S "»033-6 ŠPORTNI VOZIČEK dobro ohranjen, prr d-vojni in otroiki st; na kolesh, rredam. slov v oglasnem oddelki »Jutra« f-040 6 TE"lVO OBLEKO predvojno b! go modni kroj ški ' atei e za dame in gospode Adrijan P hor, Prešen. nova 54 (hotel Slon). 5042-6 RADIOAPARAT 4+2 + 1 pius, prodam. — Og'edati rred 12. in ' -■3. uro. Naslov v oglas, oddelku »J-.itr.i«. 50X1-Š PRODAM: hubertus in 2 sulinjiča za 12'ernega dečka, žen. ski kivsrko plašč, ženske čevlje štev. 37, n.irodno 1 par GOTZERIC sv leno ruto. Naslov v št. 42 in 1 par moških Oglas, oddelku »JutT'«. boks čevtev št. 43 prodam. 5010.Q Izve se: Ivan Judež, Blei-NAMIZN: ŠTEDILNIK weisova 23- 5146-6 r p'od-j n t Zalošk c-- OTROŠKO POSTELJO, sti :;t. 121 5013 6 kompletno, unodno proda VOLNENO OBLEKO Brandštetar, Vodmatska 13. temno-sivo, dobro chn-i 5145-6 njeno prodam. Ogledati ppvEDPEčICO Vin Pralno mizo, poceni Slomškovi ulic, 17 I levo prodam. Naslov v ogLodd. 5014-6 1 utra «17/C /z BIVALNI CTPOj } 5176'6 i žensk' in moški, Krlstnn Fr nc meh n č MaH bencinski MOTOR za mlatilnico, žago itd. ugodno naprodaj, šušteršič, (mehanična delavnica, Tyrseva 13 (Figovec, levo dvo. rišče). 5168-6 JEDILNICA (samska soba) s klubsko garnituro naprodaj za 7800 lir in umetniške slike. Su-_ šteršii. mehan. delavnica, ek Fyrševa 13 (Figovec. levo dvorišče*. 5167-6 DAMSKO in MOŠKO N'olo ter motorno kolo pro-.. da ugodno Su-teršič, meh. Oproda deiavni«- Tyrseva 13 (Fi ~ovec, levo dvorišče). 5169-6 PRODAM : posteljo z žimnico na peresa, odeje, blazino, neka; pohištva, blago za predpasnik in črno predvoino sukno. Naslov v ogl. odd. Jutra. 5174-6 Kuhinjska OPRAVA, moderna, ugodno naprodai. Mizarstvo Potočnik, Gnidovčeva ulica 5, pri šoli Sv. Križ. 5142-6 JABOLKA so T Ljubljani danes «af; bolj zaželen sad. 7.imvki kalvil ie izmed r»eb vrst ,abolk najboljši, zato K po pravici imenuje »Kraljica labolk«. Ker je za to risto dovoljena prost» prodaja in je zaloga pri Gospodarski zvezi le ie mala. zato ne zamudite redke prilike, Vam ne bo žal. 5235-6 VEČ VRAT dobro ohranjenih, ugodno naprodaj. Ogled vsako aro. Drenikova 21, pritličje. 5243-6 MOŠKO SUKNJO za visoko postavo, proda«. Oeled : žužek. Celovška cesta 62/11. 5242-6 MODERNE OPREME za spalnice in kuhinje prodaja najceneje mizarstro Vidmar, Vodnikova C. 31-5241-6 ŠIVALNI STROJ »Singer«. starejšega tip«, prodars- Ogled 6. t. m. od 10 do 11. ore: Kopališka 4, Trnovo. 5211-6 RADIOAPARAT prodam. Ogled od 10. i« 12. ter od 3. do 5. nre. Naslov ▼ ogl. odd. Jutra. 5210-6 SPALNICO orehova imitacija, ugodno prodam. Bitenc Iran, Gosposka ul. 10, mizarstro. 5215-6 T^T^T^FR da'inogled, zelo dobro ohranjen, • torbico, ugodno naprodaj. Naslov t oel. odd. Jutra. 5198-6 FOTO KAMERA fino optiko in priborom, prav dobro ohranjena, — usodno naprodai. Naston og!. odd. Jutra. 5197-6 KAUČ modern, popolnoma »o*, orehova korenina, zelo poceni naprodaj. Naslov ▼ ogl. odd. Jutra. 5201-6 GRAMOFON boljše znamke (Homocord), ploščami, in oro-stopa-rico. ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Priložnost«. 5200-6 ŠIVALNI STROJ dobrem stanju prodal», Predovičeva 9. Velepič. 5203-6 NOV SERVIS za črno kavo in lep srebrn jedilni pribor za šest oseb, prodam. Naslov ▼ ocl. odd. Jutra. 5205-6 Staro ali novo HIŠICO. nedovršeno. vzamem v na. :cm. Okolica tostran bloka. Delno dovršim na svoje stroške. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Stanovanje«. 4593-17 ZOBOZDRAVNIK išče ordinacijske prostore r središču mesta. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Tri sobe«. 5005-17 LOKAL za mizar, delavnico iščem. Ponudbe na ogl. odd. Intra pod »Takoj«. 4837-17 ŠIVALNI STROJ, specialni (tudi entla. a žb-rira), dam v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lir 300). 5027-17 LOKAL za bolišo trgovino iščem za. takoj ali pozneje, v strogem centru, lahko manjši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam zelo dobro 2000«. 5085-17 BRIVSKO-FRIZERSKI salon dam v najem zaradi bolezni. Naslov v ogl. odd. Jutra. 5093-17 VRTNO UTO leseno, zaprto, kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Uta«. 5219.17 na dei.vrica, ce.-t.i 54. Tyrševa 5047-6 -'■T^Pornice, zeleno, novo, za večjo po-tavo in nella j be'e volne ugodno prod m. Naslov v ogl. oddelku Juta. 5134 6 SIVO OKJASKO s .mioo. brsio. prodam. Be"enškrvn Ü3 5132 6 ŠKORNJE št. 35 lepe d '-reke gemi, mo- i šk° g.iloše 40 faloe zal »MARENGO« r'f.ika 7—9 let, moder moški plašč za manjšo kostum zi m lo posti- stavo, prodam- Ogied vo prodam ali z me-9. ali od 14. do 15. n?nm za p otivr dnost. Kolodvoiska ul. 22/i., MARMORNA KREDA 'eia, kalijev karbonat 0, '0, 000. 0000. Plasticol, karbolinej olje za jermena -na zalogi »Petro-Ljubljana, Ciril Me-35a, prej Tvrševa. J-376-6 PRAVE JUTA VREČE lepe, dokler zaloga traja, ugodno naprodaj : »Pctro-nafta«, Ljubljana, Ciril-Metodova 35a, prej Tyrševa. katran, stalno nafta«, tod o va J-377-6 po-do ure. so- Naslov v ogl. Jutra. ba 8. 5177-6 ,mRTVI v,v, 5125'6 JEDILNI SERVIS ŠPORTNI VOZIČEK nastavke, vaze, figure, ori-z-meniam za blago all ginaloe slike, svtudce, Umetne gotovo tno-ko ob's- nine, stole, razni porcelan ko Ponudbe na ogl. in steklenino, proda in odi. »Jutra« pod Sif'O prevzame v prodajo pisarna »Velika postava«. fribuč nad florijansko cer- 5106'6 icviio. 5183-6 SREBRNA LISICA PRODAM : ugodno ruprM J. Ni- 3 peči in več obstenskih "■lov: Šiška. Ob irska «X tapeciranih sedežev ter 5136'5 okroglih kavar. ir.iz. Ogledati v gostilni, Poljan-ka Rve'Jo"node- 'n bel; — c. 7. 5191-6 za iroš\-" spodn'e hl-*ej TEMNO OBLEKO te- ot.-o'.ko c"miMiro zi fino predvojno blago, pro-4 'età (hbčko-jopcO dam. Frar.kopanska c. 23, r-M-m Naslov v o-', dvorišče desno. 5259-6 odd Julrn. 51C0 6 DAMAST garniture, RHEINMETALL kuhinjske brisače in na- pisalni stroj, pisarniški, hrbtnik ter blagtf za mo-nemški, ugodno naprodaj, ške srajce, predam. Staro MERCEDES, Frančiškanska predvoino hbgo. Čampova ul. 10. dvorišče. 5220-6 ul. 14, Glince. 5244-6 DVOSOBNO stanovanje, parket, kopalnica, vrt. v novi hiši za re-mizo, odstopim takoj proti odkupu vsega inventarja. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Remiza«. 4906-21 Trisobno STANOVANJE zrftnenjam za petsobno ali štirisobno večje stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dogovor«. 4888-21 Enosobno STANOVANJE v Koleziji zamenjam za dvosobno kjer koli na periferiji, takoj ali pozneje. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Enosobno«. 4826-21 ZAMENJAM dvosobne stanovanje na Taboru z dvo- ali večsobnim v okolici Komenske-ga, Re ljeve ali Ili ske ulice. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj £99i. 5009-21 ZAMENJAM dvosobno stanovanje: parket elektrika. 3 minute od cerkve sv. Petra, tudi z manjšim, kjer koli, takoj ali • pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljša oseba, mirno, sončno«. 5171-21 Dvosobno STANOVANJE dam brezplačno za slično stanovanje na Mirju, Koleziji, Viču ali Rožni dolini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pri stadionu«. 5213-21 Harry Hoff: 47 &TÀ Nazadnje so zagledali tudi prvo »fazen-do«, lei je ležala bi zu reke. Majhno in nekoliko večjo kladaro na poseki, kjer 90 bili uredili n sad. Poleg manjše hiše je štrlel v zrak stolp motorja na veter. Truma ^eaboclov« (plantažnih delavcev), spla-šenih jx> brnen u letala, se je radovedno zgrinjala na kup ;n iztezala vratove. Nedaleč od nje je stalo nekaj vprežnih živali. Pes je kakor iz uma poskakoval okrog dveh osamljenih mož, ki sta opozarjala, drug drugega na stroj. Na raznih krajih se je kadilo. Tu so sežiga!: plevel. Dirnni oblaki so se leno vlekli n^d prage-zdom. »Kaj bi se res upali pristati na taki fazendi?« je Braun vprasaü pilota. Ta je prikTnal in reže se pokaral bleščeče z-:be. >^Zakaj ne, gospod konrsar? Doživel sem že več zasilnih pristankov, ne da bi si bil zlomil vrat.« že je bila fazenda izginla. Obležala je daleč za njimi. Braun je pripomnil: »Zdaj bo menda priporočljivo, da se ravnate na-tankg po ovinkih reke! Ali pa moramo leteti više.« Pilot'je prikim'1. Izbral si je srednjo pot, se vzpel nekoliko više in jel paziti, da se je pet letala bolj prilagajala reki. Možnost, da kje opazijo splav, je bila od mi- nute do minute večja. Ako so se bili begunci ponoči kje ustavili, so bili morali dospeti baš v kraje, nad katerimi sc zdaj leteli. Tudi narednik Zirra se je napeto -az-gledoval. Pilot je oba motorja nekoliko pri-davil. Tedajci je Braun zaklical: »Evo jih! Da — trije možje na splavu! Poglejte, Zirra. — tamle na levi pred ovinkom. Imam prav ali ne?« Zirra je pazljivo pogledal skozi svoj daljnogled in prikimal. »Bq že tako, gospod konrsar — trije moški na splavu!« »Ne izpreminjajte ne smeri ne brzine:« je Braun zaklical pilotu. »Letite kar naravnost. Upam, da kmalu spet opazimo kako fszcndo. Tam se bo treba potem spustiti in počakati, da splav prispe.« »če nas le niso že opazili in uganili, kdo smo!« je rekel Zirra. »Tega jim ne moremo ubraniti.« je Braun odvrnil. »Lahko pa tudi, da nas ima jo za prometno letalo. Zato sem pravkar rekel, da je treba poslej ubirati ravno pot. Ko bomo nekoliko dalje, oni pa v ovinku, nas ne bodo več videli. — Spustite se počasi nekoliko niže!« se je znova obrnil k pilotu. Ko so leteli še kakih deset minut, je Zirra zagledal novo fazendo, ki je ležala spet tik ob reki. Letalo je zakrenilo proti nji in se pripravilo za pristanek. Ko so dvakrat obkrožili polja in v naglici pri- hitelemu osebju fsrme z znamenji pokazali, da mislijo pristati, je p lot s nvo-jim spretnim ravnanjem dokazal, da je res vsaki nalogi kes.'Stroj se je brez poškodbe dotaknil .tal in obetal na nekem strnišču, pri čemer je petni ke seveda neko 1 ko pretreslo in premet lo. Z veselim razgrajanjem in vpitjem so prilliteli ljudje s farme ter obstopili nepričakovane goste. Mnogi »cabocli« so odpirali usta ln strmeli v letelo kakor v čudo. »Kje je vaš gospodar?« je vprašal Braun. Mulat- h kateremu se je bil obrnil, je b i očitno prednjak med delavci. Pokazal je rta palmov drevored, po katerem je pravkar tekel jnož v beli platneni obleki. »Ti je, cavalheiro, precej bo tu!« Fazende'ro je potàn in zasope obstal pred kom's?rjem. »Dcbro nam došli!« je zaklical, in ves obraz mu je sijal, kajti tak obisk je bil v tej samotj velik dogodek »Cemu naj se zahvalim za čast, cavalheiro? Vam je mar zmanjkalo bene na?« Braun mu je prijazno segel v roko »Ne.« je odgovoril, »nalašč smo se spustili pri vas. Policija smo im zasledujemo zločince. «|ki plovejo s splavom po rekj nizdol. Ne zamerite, če smo vam v nadlego — in zdaj moramo precej na delo.« Fizendeiro se je dobrodušno zasmejal. »V nadlego? Prosim vas. gospod komisar — razpolagajte z menoj, z mojo htéo in mojimi ljudmi. Ostanite tu, dokler vam bo drago!« To je bila prava braziLslia vljudnost. »Morda bi res potreboval nek-j ljudi,« je Braun odvrnil, »teda le, če bomo morali zloč nee iskati — to je, če so ob pogledu na naše letalo kaj zasumili in prekinili vožnjo, da se skrijejo v gozdu. Za ta primer imamo s seboj tudi dva policijska psa.« »Delajte, kar vas je volja!« je rekel fa-zendeiro. »Z veseljem stcr'm vam in vašim gospodom vspkatero uslugo. — Ali hečele, prosim, stopiti v hišo? Tam se beste najprej nekoliko pokrepčali Moja žena vas na žalost ne more pozdraviti. Včeraj sva namreč debila hčerko.« »Oh! Tedaj vam čestitam, cavalheiro! Ali je prvorojenka?« »Ne, tretja je. šele pred dvema letoma sva pričela trebiti goščavo. — A dajte, pojdimo. Moje ime je Rodrigo Cuertes.« Braun je zdaj predstavil tudi sebe in spremljevalce. Nato so krenili s fazen-deirom proti hiši. Bonifacio je bil prvi zagledal letalo. Pokazal je v višavo. Glas se mu je neko.iko lovil, ko je zaklical Marianu: »Stoj — glej tamle! — gromska strela — pa ne, da bi bilo polcijsko letalo?« Mariano si je v zadregi pogladil strni-ščasto br:do ' »Ko bi imeli daljnogled,« je odvrnil, »bi ga lahko spoznali. Pa skoraj ne verjamem. Ali bo prometno letalo ali pa kakšna odprava.« sRes misliš?« »Saj vidiš, da leti naravnost. Ko bi bilo policijsko letalo, ki bi nas hotelo izslediti, bi gotovo uravnavalo svojo pot po ovinkih reke.« »Saj tako je prej letelo.« »Oh, nesmisel. To se ti samo zdi- In kaj bi nam neki mogli tu? Kie pa nai pristanejo? Zaradi dveh. treh praži galee v ni vredno delati take k -medije.« »Torej misliš, da lahko brez skrbi nlo-vemo dalje?« »Da Kaj pa naj storimo? Ali hočeš tu pristati? Naj mar poginemo v pragozdu?« »Ne — toda skrivali bi se lahko nekaj časa — za vs;k slučri,'<- »Neumnost! Počakaj - i -t se stroj vrn<» Tedaj bi se zdela str.. tu.: meni nekoliko sumljiva.« Splav je drč al je. lndüanec ki se tega pomenka b i udeležil, je krmaril. Ko so že uro ' Lti^ t ho drčalj skoz; .-dlni pragozd, časi : tik pod previsnimi vejami m gost mi ovi. -lkarr.i. se ie Mariano oglasil: »Vidiš, ne v. tu se. Najbiže mislijo, da smo še v gozdu pri Serri Ouro. M mo 'n nemoteno i hko plovemo naprej. Sicer pa — » Mariano se je potikal po toku, v katerem je nosi! 0 og!- Jutra : KOMFORTNO VILO" i,>Brf':' otr-l-«. 5031-21a dvostanovanjsko za Be-! STAv<>VANJE ž''*ndom z velikim s d'- Pn<>^br-0 ~ pooo'nomi nim vrtom, oddaljeno ^^ " v * 1 minuto od avtobusne nestaie taij prod--m Ponudbe na og'. odd. Jutra pod »Kcmfort in razvedrilo«. 5113'20 KRASNO PARCELO I lepo. na sončnem p-0-1 T™n TT" NJr'R,nr štoru, v izmeri 750 m2 riam. t-stemu. kt m- pre podam po ze'o ugodni;skr1,; dvo" ali trisobno ceni. Ponudbe na° ogl i snovanje s koDi'nico odd Jut-11 pod »15 mi- N 1ernrlino ni a Sam event nut' od glavne pošte« i več mesecev nanrej. Po-*!17'20 rn'<* ° na r^gi-^n' oJd°-pinnp, n ' 1 lek t Jutra» pod »M „h D, - . ! 7-konca brez ot-ok . ob Plecnkovi aven'jt za j 492?-?1- nrodTm S^inadstropnicej 5000 lir nagradV prcci-m takoj za Lir1 j i- 1 875.000 - Ponudb. na'u-m k' T' "reSkr ogl. odd Jutra 'bMo I1" aI' st'n°van,e- či rf1Qf2. PO možnosti komfortno, v te 5119/20isrHiščn. Ponudbe na ogl. PARCELO 1 odd. Tutra pod »2—3 sob kupim v Ljubljani ali no«. 5170-21a njeni najb^Ji okolici. STANOVANJE knter, bi bla takoj za-!dvo. a!; tr;s„bno. izve« a T, _ ,LZmer!l mesta, iščem. Ponudbe .na vama Ponudi«! na ogl.loel. odd_ Jutra pod )%Psr. odd. Jut-a pol »Kupim jjet« 5->08-21a za vsako ceno«. 511 s 201 EnodružinsKo VILO ali hišico v Ljubljani -, z nekaj vrta — kupim PRAZNO SOBO takoj. — Cena ne igrfi za shrambo pohištva ali so-vloge. Predprgoj suh lidnemu gospodu oddam, teren. Ponudbe na ogl. Naslov v ogl. odd. Jutra, odd. Jutra ocd »Kupec • 4988-23 suhe vile ali hiše«. ! PRAZNO SOBO 5116/20 oddam čez dan odsotni ose-HISO b'. k' 'raa 'ästen štedilnik dvostanovanjsko — zelo'a1' P^ico. Naslov v oglas donosno, s krušnimi lo- od,d- Jutra- ,. c^iU kali, mmeno za go- '-CP° opremljeno SO t,O stinski obrat, v Ljubila- odda samostojna vdova ni prodam Ponudbe na boljšemu gospodu event. z cgl. oddelek »Jutra« pod °\kr.bo" Po?udh*na °eK »Gostinski obrat«. ?ed- ->utra pod 5115/20 4946-23 KUPIM takoi H'šO " i SOBO. s trgovskimi lokali v lö«R0- in. d.ve s?bi. skur" strogim centru. Pred- no- s .. . ,- isou porabo kopalnice, od- mTl rrCTetn° Ul'Ce- 'dam. Pot na Òrenikov vrh Plačam vsako ceno. — 1. • Ponudbe na od, odd. j' cpremT IENO SOBO Jutra p;-d »Strog, cen- 2 osebi s posebnim te- z lokal,«. 5129 20,vhodom oddim Na,lov v STAVBNO PARCELO iopl odd. Jutra. 4877.23 Ulivo ali večji kcmp'eks; SOBO zemJ.iir.5n v L-iub!j'ni'oddam s 15. marcem. Sfinii njeni bi:žni: ok lifliiklošičeva c. 34-IV. nadstr.. kupim takoi Velikost 'dvigalo. 4809-23 n cena n>i-;t.i važni. —I SOSTANOVALKO Ponudbe na o^I. odd. Isrrejmem poceni. Naslov v J"tra nori »Vìfo'o Dia- oel. odd. Jutra. 5019-2* čilo tikoi likvdno. i SOBO 5128 20.7 dvema posteljama takoj j.rpf, „t-.n ocldam. Naslov v ogl. odd. LrPO HIiO lju(r3 5074.23 za Bežigradom. dvo-stanovanjsko z z»lo ob--ržnlm vrtom — takoj prodani. PoniKlbe na ogl. rdd. »Juta« pod •Obsežen vrt Bcž'£rT<1 SOSTANOVALKO z lastnim perilom sprej rrem. Pirnat. Ižanska 53. 5076-23 OPREMLJENO SOBO. 5126'20'? vhodom s stopnišča, od-jdam boljšemu gospodu. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 5056-23 sobico PARCELO krasno, v Kole-"ji. o-o-dam takot. sončna '«ga. suh teren in tnkr»1 7a-i —---- z-dlyv- za Lit 150.000.'Čedno opremljeno, takoi por>iidbe na o<-l odd. oddam v sredini Jutra pod »T r*ovska so!:dnl far a OVOSTAN. VILO z veči.m vrtom, v bi ži- m glavnega kol«dora prodam najboljšemu ponudniku. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Možna tudi zamenjava« 5218-20 NOVO HIsO petstanovanisko, za Bežigradom. prodam za 660.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Zadnja cena«. 5217-20 MANJŠO HISO v notranjosti bloka, z malim vrtom, kunim. Naslov v od. odd. Ultra. 5216.20 ZEMLJIŠČE znotraj bloka. v izmeri 20.000 in 12.000 kv. m., pripravno za parcelacijo, po zelo ugodni ceni prodam. Zajec Andrei. Tavčar-eva ulica 10. 5233-20 MANJŠO PARCELO za cca. 5 (k000 lir kupim. Ponudbe na. ogl. odd. Jutra pod »Zemlia«. 5155-?p| Kupim MALO HIŠO ali posestvo, kjer koli, za takoišnie plačilo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod : »Takoi odločen ku->ec«. 5165-20 HIŠE IN PARCELE prodam v vseh delih mesta. Realitetna pisarna Zn-icc Andrej Tavčarjev? 10. 5234-20 STAVBNO PARCELO v Spodnji šiški in trinad-stropno hišo v centru Ljub-liane, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prevzamem hipoteko«. 5238-20 STAVBNO ZEMLJIŠČE v bližini Save ali drugje v bližini vode, kupim. Na slov ▼ ogl. odd. Jutra. 5195-20 mesta „uvs|(, gospodični oli 512°/20 gospodu N is'ov v Oftlas. odd'kti »Jutra- 5034-23 LEPO SOBO s posebn:m vhodrm. v šiški. oddam boJ-išemu gospodu ali ge^jpodični z lastnim p^r lom Naslov v cgl odd Tut a. 5133/2? OPRfMI.TFVO SOBO s posebnim vhodom, v cen- trii. od-'am boliši eosno-dični. Naslov v od. odd. Tutra. 5231 -23 SOSTANOVALCA snreimem v lepo. sončno sobo. event. tudi na dobro domačo hrano. Vodnikova cesta 165'I. • 5152-23 TEPO SOBO s posebnim vhodom, v središču. oddam boljšemu go-snodti. Naslov v ogl. odd. Tutra. 5186-23 KABINET v sredini mesta oddam s i5 marcem. Trdinova R. T r T Ao^r, <910 23 O " 'VNO <:riRr> po možnosti s posebnim vhodom ;n souporabo ku-hin^e išfe reden mlad uradnik v bližini pokrajin sVe - ' P nurl^p r od. odd. lutra pod »Po krajinska palač?«. 4S6s-23r, OPREMLJENO SOBO z 2 posteliama. s soupo rabo kuhinie, iščem Po nudbe na ogl. odd. Tutra pod »Mož in žena«. 4751 -23a SOBO ali KABINET v Kosezah ali bližini išče gospod. Lahko tudi ne-opremljeno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Koseze«. 4665-23a t posebnim vbodom, t središču mesta, išče gotpod s 15. marcem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam dobro«. 4989-23a OPREMLJENO SOBO. suho, sončno, s posebnim vbodom, ▼ okolici mesta, po možnosti ▼ bližini tramvajske proge, iščem za daljšo dobo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna oseba«. 4992-23a KABINET išče gospa s stalnim dohodkom. Gre tudi kot sostano valki. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Kabinet«. 49Il-23a Enosobno STANOVANJE sobo s štedilnikom ali opremljeno sobo, lahko brez perila in s souporabo kuhinje, iščeta novoporočenca. Mirna in poštena! Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačujem točno«. 4P79-23a PRAZNO SOBO lepo, v centru ali blizu tramvajske postaje, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prazna soba 99«. 4851-23a SOBICO s štedilnikom išče mirna gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čim-preie 88«. 4874-23a 1—2 opretfieljeni SOBI v centru, iščeta 2 gospoda za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nemški in«.«. 4870-23a SOBO za miren zakonski par, po možnosti s souporabo kuhinje. iščem. Žimnice in posteljnino posedujem sam. Zaželena bližina palače Bata. Javiti na telefon 29-91. 4819-23a Preprosto SOBO, opremljeno, z dvema posteliama, iščem za 15. marec Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Marec«. 5079-23a PRA7NO SOBO s posebnim vhcdom. po možnosti v vzhodnem delu mesta iščem za t?-koi. Ponudbe na ogl s. odde'ek »Jutra« pod Šifro »Samec«. 5039-J 3a STANOVANJE eno- ali dvosobno s pri-tiklinami, išče mlad zakonski par — kjerkoli v v bloku. — Ponudbe na oglasni cddelek »Jutra« pod »Nagrada«. 5043-23a PRAZNO SOBO s štedilnikom, v sredini mesca, blizu Sìéke ali Bežigrada, išče gospodam Ponudbe na oglasni od delek »Jutra« pod šifro »2 osebi«. 5012-23a OPREMLJENO SOBO z 2 posteljama, s souporabo kubinie, iščeta no-voporočenoa s 15 marcem ali pozneje. — Po nudbe na oglas, oddelek »Jutr« pod »Novoporo-čenca«. 5048 231 •OBÖ s štedilniku;.1 iščem za takoj. Dobra plačnica. Grem tudi h gospodinji kot pomoč ali kot hišnica. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Pomoč«. 5151-23a SOBO s štedilnikom ali s souporabo kuhinje, event .malo opremljeno stanovanje. išče mlad in mi ren zakonski par. Ponud-na ogl. odd. Jutra pod »Stalen«. 5206-23a SOBO leno opremljeno, iščem. — Večinoma odsoten. Ponudba na od. odd. Jutra pod »Fabrikant«. M7V233 NEMŠKI STRAŽNIK želi v svrho ženitve poznan, stva z gospodično ali gospo. ki govori nemško. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Diskret«. 4965-25 MI-ADA ŠIVILJA išče gospoda v stalni ali državni službi zaradi takojšnje ženitve. Neanonimni do-pisi s sliko, ki se vrne, na oel. odd. Jutra pod »Ta koišma ženitev«. 4909-25 ZNANJA IŠČEM s starejšim gospodom — zaradi ženitve — ki je v stalni službi. Sem vdova brez otrok. Samo resni do-Disi s spolnim naslovom na ogl. odd. lutra pod »Lepa bodočnost«. 4910 25 GOSPODIČNA stara 32 let. z dežele, s svojo opravo, nc-kai denar ia in nekaj njiv, želi poročiti gospoda v stalni službi. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Harmonija«. 463t-2*> KATERA GOSPODIČNA ili vdova brez otrok, v starosti do 40 let. šivilja ali uradnica, bi poročila 40 let starega vdovca brez otiok v drž. službi? Le resne ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Zakon«. 4856-2" GOSPOD sredniih let. v stalni službi. želi zaradi osamljenosti poznanstva z eospodično ali gospo, od 30—40 let. zaradi pozneiše ženitve. — Slika zaželena. Pesne po-nudbe na ogl. odd. lutra pod »Oba v službi«. 4793-25 GOSPODIČNO izobraženo, oz. vdovo ali ločenko, z lastnim stano varnem, želim spoznati. — Pozneiša poroka ni izključena. Starost do 28 let. — Prednost: temnolasa. Po. nudbe s sliko na ogl. odd Tutra pod »Skromna«. 4661 2s PREPROSTO gospodično ali gospo — skromno in mi-no. ki ima sta'en zaslužek doma. žel; 'p-znati obrtnik <3 let Fta\ zi skun-no gospod niftvo in že-r.ltev. Ponudbe na od. oddelek tJntra« pod ši fro »Zelo mirna«. 4932-25 TTNTK. 30 leten, ločen, želi resne-?a znanja zaradi ženitve s kakršno koli pošteno žensko do 40 let. Dopisi na odgl. odd. Tutra pod »Uso da 30«. 5088-2* GOSPODIČNO, -nlaišo intelipentko. najrajši ikademičarko. želi spoznati -tareiši pospod kot iskreno in r-",imevi'o?o r"-i"te!'ico -aridi ženitve. Diskrecii? -ndeva časti. Ceni. p:smo irosim na ogl. odd. Tutra nod »Dobra vzajemnost«. 5010-2* 60 LETNIK osamlien. želi znanja z damo v svrho skupnega CO «podinistvi ali ženitve. — Grem tudi k samostojni da r-u kot družabnik v kako manüe podietie. Ponudbr s kratkim opisom in natančnim naslovom n* oel -idd. Jutra t>od »SVupné *ivlienie«. Tainost zaiam čent. 9224-25 nmr . obrtnik, idi spoznati mlajšo gotpodično zaradi osa-melosti in poznejše ženitve. Cenj. dopise na ogl. odd. Jutra pod »Cvetoča pomlad«. 5225-25 GOSPODIČNA, stara 33 let, čiste preteklo-sti, z balo in nekaj gotovine, želi spoznati gospoda s stalno službo ali obrtnika zaradi takojšnje ženitve. Vdovci niso izključeni. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Sreča«. 5153-25 Resnega POZNANSTVA želim z gospodom, ki bi mi bil vsestransko dober mož. Poznejša ženitev ni izključena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Že-nietr 5440«. M78-25 Razno >MM>MM»MMIlMM* ' Vse denarne in trgovske posle izvršim hitro, točno ir. »o lidno. Priporoča »e: RUDOLF ZOR«, Ljubljana, Gledališka ulica 12 Tel. 38-10 LASTNIKI GLASOVIRJEV Poslužujte se moje telefonske št. 39-23, ki je v novem, ravnokar izišiem imeniku. Uglaševalec gla-sovirjcv Jurasek, ZnnisKi. ga 7-11. Ljubliana. J-337-37 VASE ROKAVICE in usniene čevlje, vse izdelke iz usnja barvamo in semiš čevlje čistimo po najnižji ceni. Džemal Hai-rula. Mestni trg 11. J—340—M—37 Pozor! ZNANSTVENIK psiholog — Moder — se nahaja v Ljubljani. Trstc-njakova ulica l/I. levo, poleg kavarne Majcen. Iz pisave vam pove značaj in prihodnost. Razloži vam astrološka in hiromantska vprašanja. Pišite mu ali pa se osebno |avite dnevno od 14 do 17 ; ob nedeljah tudi od 10 do 12. M-336-37 Hiromantmja MARIJA se |e preselila na Novi trg l/I. Sprejema od 10 do 12 in od 14 do 17. ob nedeljah od 10 do 12. 4720-37 ZAKLONIŠČA, hišna, prevzema in izvršuje Majerič G.nidovčeva 5. 4591-37 KLAVIRJE popravi;» io uglaSuj; stro-knvn 'aško Wa-binek Rudolf. Priröz 10. telefon 33-10. 1848-37 SREBRNE PREDMETE nakit, deaar. razne dragocenosti, Vam vnovčim po najvišji dnevni ceni takoi * gotovini. — Iz^o sluiem bančne, denarne in kreditne posle, nakup in prodajo raznih nepremičnin. Jamčim Za strogo solidno poslovanje. Aloizij Planinšek, Knaflieva, preje Dvoržakova 3/1. 4189-37 POPRAVLJAMO in izdelujemo moško in otroško perilo po meri, enfiamo pleničke in diugo ter popravljamo stare kravate. AER. Novi trg 5. pritličje. Od io do 12 in od 16 do 18. - 5000-37 ROČNI OBZORNIK izšel v ceneni nakladi. — 5 lir. Dobite ga v knjigarnah. Enako Pravopisna pravila (3 lire) in Priročnik (4 jeziki — 8 lir). 4899-37 ZLATA KNJIGA Dekleta in žene — edinstvena z zanimivo, poučno vsebino, je pravkar izšla. Primerna za darilo. Dobi se povsod. 4915-37 KLAVIR bi se prišel vadit na domeno uro dnevno pri Poljan ski gimnaziji. Ponudbe z navedbo odškodnine na og!. odd. Jutra pod »Glasba«. Hm KUTB posodim na dom. Zima, Gledališka 12/111. 4952-37 POSOJILO lir 30 do 40.000 iščem proti vknjižbi na hišo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Posojilo«. 4893-37 O POSOJILIH na hiše in posestva dobite informacije Ljubljana, Beethovnova ul. 15. levo, pri IUGO-KFEDIT. 4822-37 ZAPESTNA URA. ženska, je bila izgubljena v hiši (veži) Bleiweisova (Tyrseva) 17. Ker je ura dragocen spomin, lepo pro-sim najditelja, da jo odda proti tisoki nagradi v ogl. odd. Jutra. 5064-37 ZAPESTNO URO znamke »Record« sem izgubil od Stana in doma do Figovca v tramvaju ali pri prestopanju pri pošti. Najditelj se lepo prosi, da mi 10 vrne proti nagradi v ogi. odd. Jutra. 5029-37 POZIV Gospod, k; se je informira: po meni 29. februarja v Nunski uluo: 8, glede medu 111 sporočil, da ml ga bo dostavil, se naproša, da to t.ikoj stori, oziroma se zelasi v Nunski ulici 8 ali na fin.nčni direkciji, soba 6. V na-sportnem slučaju ga bom sodno zasledoval. Naber-goj Josip 5007-37 NUJNO POTREBUJEM družabnika z vsoto 500.000 do 700.000 lir za podjetje, ki bo izdelovalo predmet, ki ga potrebuje vsak človek od najrevnejšega do najbogatejšega in od najmlajšega do najstarejšega. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Z največjim uspe hom«. 5078-37 CENJ. ODJEMALCE obveščam, da bodo vsi moii izdelki signirani s »ŠČETKA A. S.« zaradi te ga, ker se pojavljajo v slični obliki kakovostno in v izdelavi slabši izdelki. Specialna ščetarska delavnica Armič Slavko, Ljubljana. Trž-ška 4"1 5054-37 SADNA DREVESA BREZPLAČNO! pregledujem v nelistnem in listnem stanju, dajem nasvete brezp'aènol Javite naslov, kdaj ste običajno doma na ogl. oddelek »Jutra pod šifro »Vsestransko«. 5041-37 KROJN' TEČA) za vso damsko g rde-robo priredi Jož ca Rus-Kumelj. Pričetrk tečaja 6. marci. Prijave v Pu-cinijevi ulici 4/II. Wo. 5015-37 POTUJEM V MILANO prevzamem primerni naro č-'la v izvršitev. Poiasnila »Fototehnika« D-inuiska c št IV 5190-37 ZAMENJAM KONJA s'"dnie težkega, rjavca. sposobnega za vse. za breio kobilo. Doplačilo po do-povoru. Ponudbe pi ogl. odd Jutra pod »KoHln«. 5240-37 Kt»«t«HH»«IIW«-' Provofli prošn ie. oreplsf. razmnoževan'». infornine' }o »SERVIS BIRO«, ftelenlu*rtrovfi ul. 1 tel. 2109 M*»«« « »♦ I TEL. 2 e s 1 Marija marinko soj. lapajne z družino in vsem sorodstvom izreka prisrčno zahvalo vsem, ki so Z vestno N B g o ih ISKRENO POŽRTVOVALNOSTJO V TEŽKI DOLGOTRAJNI BOLEZNI LAJŠALI TRPLJENJE MOJI DOBRI MAMICI gospe ** s TEFA N I JI L APA J N E R O J. G U z E L J MOJA ISKRENA ZAHVALA NAJ VELJA ONIM, KI SO JO V NJENI BOLEZNI OBISKOVALI, SE JE V MOLITVAH SPOMINJALI, Z DOBRIMI DELI POČASTILI NJEN SPOMIN IN SE Z UDELEŽBO PRI POGREBU OD NJE ZADNJIKRAT POSLOVILI. ZAHVALJENI VSI, KI SO S CVETJEM OBSULI NJEN PRERANI GROB IN V TEH TEŽKIH DNEH Z MENOJ SOČUSTVOVALI IN ME TOLAŽILI. ŽALNA SLUŽBA BOŽJA V NJEN SPOMIN BO DAROVANA V FARNI CERKVI SV. PETRA DNE 10. T. M. OB 7. URI ZJUTRAJ J. i T Preminul je moj nadvse ljubljeni mož Zrimk® Werk FEIZERSKI POMOČNIK Naj počiva v miru! — Maša zadušnica bo 6. t. m. v cerkvi Marijinega Oznanjenja ob 7. uri. Ljubljana, 3. marca 1944. Žalujoča soproga IVI C A rojena DEKGANC in ostali sorodniki. Umrl nam je naš ljubljeni soprog, oče, stari očs, brat, stric in tast, gospod •i— meč SI VSI TRGOVJEC IX POSESTNIK V NABREŽINI Pogreb bo v torek 7. t. m. ob 2. uri popoldne z Žal — kapele sv. Frančiška — k Sv. Križu. Ljubljana, Kranj, Lecce, dne 4. marca 1944. žalujoče rodbine: NEMEC, BRINŠEK, GFLIN, TERČON, LISEC, ŽNIDARŠIC in DEMŠAR. P V, k.* M §r ' K» - h ! j- - M t: 1 ; p ■ i \iisi in Fraucišiii*:tska It Naročite se na rcimne DOBRE KNJIGE! sil šrgsmks OD Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Direktno od lastnika«. J-433-I Zahvala Vsem, ki so mi ob smrti mojega ljubljenega moža Slavka Pintarja izkazali svoje sočutje, se iskreno zahvaljujem. Posebej se zahvaljujem čč. duhovščini in vsem, ki so ga v tako lepem številu spremili na zadnji poti. Sv. maša zadušnica bo dne 13. marca 1Ò44 ob 7. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja v kapeli sv. Frančiška. Ljubljana, Novo mesto, dne 4. marca 1944. žalujoči: ANGELCA FINTAR, iena SLAVKA, OLGA, hčerld ln ostalo sorodstvo ZAHVALA Vam vsem, ki ste naši nepozabni' sestri in svakinji ELI BERBUČ roj. KUHELJ izkazali v življenju toliko prijateljstva in ljubezni, ki ste jo na mrtvaškem odru obsuli s cvetjem in jo spremili na njeni zadnji poti in ki ste nam ob priliki te pre-bridl-ce izgube izrazili svoje sožalje, izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo. Prav posebno zahvalo pa dolgujemo našemu ljubemu prijatelju g. dr. Franti Misu, ki je dolga leta z izvanredno požrtvovalnostjo in odličnim strokovnim znanjem skrbel za zdravje naše pokojne sestre in ji lajšal trpljenje. Istotako bodi prisrčna zahvala častiti sestri I^ecpoldini za njeno skrb in nego v zadnjih tednih. Ljubljana. 3. marca 1944. ŽALUJOČI OSTALI hi fei • j 11 M k J U ri tv i m •■/f i ZAHVALA Vsem, ki ste izkazali spoštovanje in ljubezen ob bridki izgubi dragega soproga, očeta, starega očeta, gospoda Karla štruklja POSESTNIKA IN MESARJA izrekamo prav iskreno zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni vsem, ki so ga obiskali v času bolezni in ga v tako obilnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se dalje Sale-zijancem, posebej še g. Valentinu za vso skrb, gospodom z Direkcije pošte in pevskemu zboru. Vsem in vsakemu posebej — Bog povrni! Ljubljana, 4. marca 1944. žalujoči družini: ŠTRUKELJ, DOLENC Schriftleiter - Lrejuje: Davorin Ravljen. — Für das Konsortium »Jutro« al» Verlag - Za konzorcij »Jutra« kot izdajatelja: Stanko Vlrant. — Für »Narodna tiskarna A G.« als Druckstelle - Za »Narodno tiskarno d. d.c kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Für den Inseratenteil verantwortlich . Za lnseratnl oddelek odgovarja: LJubomlr VolUA