Poštnina plačana v gotovini. Leto XXI. Dolnja Lendava, 3. junija 1934. Štev. 22. Cena 1 Din. Naročnina doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo 6 Din, ali z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom 8 Din. 50 para., letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. Položnice 11806. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din. i tak niže. Ka nam pišejo eden gospod plivanoš od naših v Franciji? Poslüšajte! „Delam toti največ med rüdari, a prihajam v dotiko bole po priliki kak stalno z dobrimi prekmurskimi delavci i delavkam!, ki delajo pri kmetaj. Slučajno najmre zvem za njihove naslove, ar mi ali sami pišejo, ali včasih — i to tüdi ne redko — goreči francuski župniki, ki je vidijo, kak prihajajo v toti zapüščene cerkve, pa njim sami ne morejo nüdili pomoči. Na kolko dobrih düš iz Vaše krajine sem že naleto, šterim sem se iz srca veselio. Žalostno, spadnejo gostokrat posebno mlade, nesküšene dekle v tak teške razmere, da ne čüda, če obnemorejo, posebno če največkrat nemajo nikše düševne pomoči. Ka bi bilo tak bole, da bi se zaistino kaj več moglo za nje včiniti? Vaš načrt mi je po voli i bi bio velikoga pomena za naše uboge izseljence. Se zna, bi bilo najboše, če bi se en dühovnik mogo samo tomi deli posvetiti, a nekaj se pa bo li dalo narediti.ˮ To se reči g. župnika Valentina Zupančiča, ki delajo med rüdari. Dober gospod so se iz srca razveselili, gda so prečteli moje pismo, v šterom sam jih oproso, naj pomagajo našim siromaškim delavcom, ki so raztepeni po celoj Franciji na polskom deli. I oni so mojega mišlenja, da bi bio najmre en stalen misijonski dühovnik v Franciji, ki bi hodo od kraja do kraja i delio tolažila svete vere jezerim naših izseljencov. Dühovnika bi že najšli, teško je pa: najti kritje za njegovo zdržavanje. Tü bi se zdaj pokazali za lübitele svojega naroda bogatašje, ki sto pa stojezere majo, če bi dali za vzdržavanje slovenskoga dühovnika vekšo podporo ! To bi bilo nacionalno delo, ka vekšega ne misliti! O, da bi se konči samo edna smilena bogata düša oglasila! Gospod župnik Zupančič so tak lübeznivi da bodo s svojim malim avtojom obiskavali naše izseljence v Pas de Calais-i i od Pariza na sever. Gda mali avto pridrdra, k vam, dragi sinovje i hčere Slovenske Krajine z g. župnikom Zupančičom i vam prinese naše pismo, puno srčne lübezni, te naj vam pride na pamet vaš lübi dom. Pokleknite te v dühi pred njega i ga küšnite z verov vašega detinstva, z lübeznostjov vaše mladosti i zato sprejmite dühovnika, Kristušovoga namestnika kak odposlanca vašega doma pa njemi odkrite vse skrivnosti vaše düše. Z Bogom vas zmerijo, z Bogom vas okrepijo, vse vas osrečijo. Bodi blagoslovlena njihova pot med vami. Vrednik. Domače naših francuskih delavcih prav lepo prosim ponovno, pošlite mi naslove njihove, da zmorem potom ednoga ali drügoga dühovnika jih obdržati na pravoj poti, dokeč ne dobijo stalnoga misljonskoga dühovnika ta. Naj se vam smilijo vaši zapüščeni. v Franciji, Klekl Jožef, Vrednik Novin. Pozdrav Slov. Krajine našim v Franciji! J. M. J. Dragi naš rojak! Draga naša rojakinja ! Iz mile Slovenske Krajine, iz njenih žitnih pol, zelenih bregov, od srebrne Müre, od Krke, od Kučnice i Ledave, od vseh njenih prijaznih vesnic ti nosim pozdrave, sin i hči Slovenske Krajine v Franciji. Obiščem te, da te pozdravim! Obiščem te, naj ti pokažem, da te lübim! Obiščem te, naj te potolažim i okrepim. Obiščem | te, naj ti prinesem odmev pesmi, šte ro ti je Slovenska mati pri zibelki spevala: „Za Bogom najrajši Marijo častim!ˮ „Lepa si lepa roža Marijaˮ. Pa poleg teh: „0 mili naš slovenski kraj, ti si moj zemelski raj.ˮ Prina- šam ti dete lübezen tvojih starišov, očé i matere! Prinašam ti mož lübezen žene i tebi žena moža. Prinašam ti stariš lübezen tvoje nedužne dece. Prinašam ti Srce naših cerkva, Jezušovo Srce ze vsem njegovim blagoslovom. Prinašam ti naše molitve, naše sv. meše, naše trplenje, naše briga za te predragi sin i predraga hči Slov. Krajine v tüjini. Vse to ti prinašam po preč. gospodi Valentini Zupaniči, plivanoši, ki te v imeni Slov. Krajine obiščejo. Sprejmi ji z tistim zavüpanjom, kak bi svoje dühovnike i svoje domače. Odkrij njim vse svoje žele, vse svoje brige, vse svoje težave i borbe. Ovadi njim skrite skuze, za štere zna samo Bog. Pošli glas po njih domo, da bomo znali kak ti kaj ide, da bomo potolaženi i razveseljeni z tebov vred. Oni ti prinesejo veseli glas, nad vse veseloga, da lejko opraviš pri njih sveto spoved, da lejko potem sprimeš v svojo düšo najbošega prijatela vu vsem pomočnika, naj slajšega Jezuša. Z Jezušovim Srcom Vas pozdravla Sl. Krajina, pod Marijin plašč vas skriva, pod sv. Jožefa obrambo zrača, Sinovje i hčeri Slov. Krajine v Franciji. Črensovci, 27. maja, na god sv. Trojstva 1934. Klekl Jožef, vp. pleb. Vrednik Novin, M. Lista f M. Ogračeka, Bele lelije. V. Čisto slučajno nam je vujšlo pri kartali, ka v fari vre... Lüdje bi radi meli orgle, lepo poslikano cerkev... Strašno so me ošvrknoli s svojimi čarnimi očmi. Pravili so nikaj ne, ali razmo sem itak te pogled: — Kda sem se vmešavao jaz v vaše posle? Eden od navzočih, starejših gospodov je hitro obrno razgovor na drügi predmet; nadalüvali smo kar-tanje, ali čütili smo vsi, ka nikši žmeten oblak plava nad nami, iz šteroga bi se lejko rodili bliski i gromi. Rad bi se opravičo, zato sem proso, naj mi po kartanji dovolijo, ka jih sprevajam do ledenice pred starim farofom. Prišla sva na kolnik pred „ogradajˮ. Kadili so svojo cigaro i s palicov mlatiti po krtovinjekaj na robi travnika. Obstali so i se v ostrom koti sünkoma obrnili proti meni: — Ka mislite, je Gospodi za velke orgle, ali za lepo spevanje ? Za lepo malano cerkev, ali za tisto srce? Nekaj takšega sem jeclao, ka lepe orgle bi lejko pomagale pri lepom spevanji, lepa cerkev pa pri poglobiti verskoga čüstva. — To jaz tüdi znam, so me prekiniti. Pa, ví pisec modrih pisem, ta lent za izdelavanje velkih šolskih proračunov mislite, ka naš kmet zato šče meti lepe orgle, da bi to povekšalo njegovo pobožnost; ali mislite, ka se zato potegüjejo za lepo slikanje, ka bi postali dobri, bolši? Za gizdo se ide! To bi radi pokazali, ka Törniščan, Varašanec, tüdi zmore telko kak drüge fare. Parade bi radi. Med tem pa ne bi vidli, ka je deca bosa, slabo oblečena, ka doma nema poštene postele, ka ga davijo dugovje. — Gospod' župnik, iz srca radi dajo. — — Ne pravim ka ne, ar so-preproste düše, kak tisti, šteri so za plüg farne zemle 1500 dinarov arende vsil- javal! meni, šteri itak mam več, kak kelko je potrebno poštenomi človeki. Zablodo njim je pogled, ta gledajo, kama bi samo te smeli pogledati, kda je doma, pri drüžini, vse v najlepšem redi. Naš kmet dela, pravih manjakov žmetno dobite v celoj fari, ma teda pravico do lepo urejenoga doma, do tloveka vredne hrane, njegova dužnost je, ka se reši dugov, da preskrbi svojo malo deiico. Prva je Zdrava i močna kmečka drüžina, vse drügo samo po tom pride na vrsto. Če bi naš kmet tüdi avtomobile i klavire küpüvao, kak ništerni v Savinskoj dolini, potem bi jaz bio prvi, šteri bi proso za cerkev, za farof, ali dnes ? Ste slepi gospod ? Ne Vidite kelko lačnih i slabo oblečenih malčkov pošila narod v šolo? Zdrave, močne, lepo vrejene drüžine bodo mele vsikdar vse za diko božo, ali velke orgle i lepo pomalana cerkev ne da nikomi podplate na punčule i nikomi falaček dobroga krüha na stol. Lejko noč! ...Palik nageo i oster obrat, okrogla, lepo oblikovana glava je zrasla v višino i močni, odločni koraki so nesli naprej proti farofi törjanskoga plevanoša. Gledao sem za njimi i bilo me je sram. Pisma naših z tüjine Toponas, Francija. Prečastiti g. urednik Novin! Hvaljen bodi Jezuš Kristuš. Prav Srčno Vas pozdravlam i Vam želem mnogo božega blagoslova i zdravja. Najprej se Vam zahvalüjem, da redno jablani naše krščanske liste, šteri so jako potrebni v tüjini za mladino, ar hitro ovejne mladi cvet brez hrane. Bog Vam naj bo plačnik za vse Vaše trüde. Naročim „Večno življenjeˮ i „Cerkveno ljudsko pesmarice". Pošlem dar na Dom sv. Frančiška i na podporo naših listov. Sobočan Verona. Gonesse, Francija. Prečastiti g. urednik Novin! V mojem kratkom pismi se Vam najobprvim iz srca zahvalim na rednom pošilanji vseh naših krščanskih listov. Nadale Vam Želemo od lüboga Boga i od bl. Device Marije zdravje i ka bi ešče duga leta mogli vrejüvati naš jedini prekmurski krščanski list, Šteri je najbogša hrana za naše düše; v drügoj vrsti smo pa v političnoj znanosti tüdi ne na zadnjem mesti. Naznanjam Vam, da sem hvala dobromi Bogi zdrav, pa se po deli tüdi nemam kaj potožiti ali po plači pa že, ar so naši francuski delodajalci tüdi občütili velko brezposelnost. To njim je pa celo po voli, ka si delavce majo prebirati. Zdaj gda Vam to pišem, se zmislim na moj lübi domači kraj, šteri mi je najmilejši i v šterom pozdravlam svojo ženo, deco i stariše pri Gradi i tüdi svoj rojstni dom pri sv. Sebeščani, gde pozdravlam stariše, brate i sestre pa vas vse poprek prosim, zmislite se na mene v vaših molitvaj, zato ka jaz Žalibog nemrem zadostno spunjavati svojih verskih dužnosti, ar mi delo ne do- Ficko Karol. A Hys, Genile, Francija. Visoko poštüvani gospod vrediteo! Zavüpno Vas obiščem i lepo prosim, poslite mi edno molitveno knigo. Sama sam Slovenska tü i se inam nemorem pa tüdi neščem obrnoti, samo k vam, ar v Jezuši, Mariji i sv. Jožefi nam jedino veselje. Z svakom sva vküpdelala i radiva štela naše krščanske liste, ki so naj tolažili, ar sva oba siromaka. Zdaj pa so svak odišli zavolo betega domo. Pozdravlam celo beltinsko faro pa svoje domače: očo, mater, sestre, brate, prijatelice i vse sosede. Ferenčak Margita iz Odranec. Možje. Opisati ščem delovanje zaslüžnoga moža i mladino lübitela pokojnoga pospoda vučitela Josipa Freunsfelda, šteri je slüžbüvao v časi, gda je delovao pri vzgoji mladine zaslüžni g. vučiteo Zacherl, šteri ešče žive. Blagi Pokojnik se je rodio 27. maja 1861. 1. v Radenci pri Radgoni. Oča njemi je bio vučiteo. Tri leta nato so se starši preselili v Veržej, tam je Josip obiskavao osnovno šolo, v Ljutomeri pa realko. Čüto je v sebi pozvanje za vzgojitela i vstopo je na vučitelišče v Maribori, gde je I. 1880. dovršo i napravo z dobrim uspehom Zrelostni izpit. Istoga leta je nastopo kak vučiteo v Svetinjah pri Ormoži. L. 1883. pa je bio prestavlen v Ljutomer, gde je delovao do svoje smrti. (Vmro je v Pragi 23. dec. 1893.) Ob toj priliki je vučenec našega razreda Ignac Mohorič zapisao v spomin pokojnomi : „Usoda kruta ni mu dala, da v rojstno legel bi zemljo, da tamkaj, kjer mu zibel stala spočilo trüdno bi telo.ˮ V bratski zemlji, daljnji Pragi smrt bleda Te zadela je, in srce Tvoje za narod vneto, zemlja v naročje vzela je. Z domačega Ti ni zvonika, pel mili Znani glas zvona in znancev množica velika, za Tvojim ni pogrebom Šla. Na Tvojem grobu ni točila predraga mamica solza, na Tvojem grobu ni molila za brata sestrica Boga.ˮ Iz teh reči bote spoznali, kak je bio pokojnik prilübleni pri mladini. Posebno skrb je posvečao siromaškoj deci. Pisec teh vrst se hvaležno spomina, da je po njegovom posredüvanji bio te za božič obdarüvani s kakšov oblekov ali punčulami. On i brat sta bila siroti, ar sta zgübila mater v nežnoj dobi, stara 3 do 4 leta. Morala je v bolnico, Odked se več nej vrnola. Vmrla je v 10 leti moje starosti. Oča nama s sestrov nej mogeo vsega potrebnoga preskrbeti, zato se je za naj zavzeo pri raznih dobrotnikaj pokojni g, Freunsfeld. Zato sam pokojniki nikdar nej zamero, če si je z nami dovolo kakšo šalo. Eden predpoldne me gospod pozove, jaz sam bogao i se predstavo. Gospod je namočo pero v rdečilo i mi napravo mustače. Gda so me školašje zaglednoli z rdečimi mustači pod nosom, so prasnuli v smeh. Pokojni g. Freunsfeld je bio jako izobražena osebnost. Spisao je vnogo povesti, štere so izšle v raznih knjigah i novinah, v šterih je v poludnoj reči orisao živlenje našega lüdstva. Zložo je več pesmi pod naslovom: „Zvezde ugašajo.ˮ Iz teh odseva njegova lübezen do domovine, do matere; v njih razkriva bolest nad izgüblenov srečov. Njegova plemenitost je mela izvir v globokoj vernosti. Njega je ne bilo sram pripravlati vučenec na sveto spoved i se z nami vdeležüvao prošecij. Šteri šolar je v prošeciji najprej molo čislo, je bio od njega obdarüvan s kolačom beloga krüha. Zatogavolo smo pa ne trpeli škode, da bi se slabše včili kak zdaj. Vučitelje so sküpno podpirali kateheta pri vzgoji mladine i želi lepe uspehe, zato ka so zidali na Boga. O vnogoj gnešnjoj vzgoji mladine pa bi lejko pravili s slavnim Slomšekom. „Ako šola dobra ni, je boljše, da nobene ni.ˮ Pri nas vučenci višjih razredov ne vejo več pozdravlati s „Hvaljen Jezušˮ, liki pozdravlajo s „Klanjam seˮ ali z „Zdravoˮ, ka so po mojem i pametnih lüdij mnenji, prazne reči. Vnogo vučitelov podira sproti vse, ka dühovnik zida. Odpadnole so vdeležbe dece pri prošecijaj delavne dni, pod pretvezo, ka s tem včenje škodo trpi, pa je ravno istina naopak. Pri včenjej 2 NOVINE 3. junija 1934. je malo uspeha, ar če Bog hiše ne zida, jo zobston zidajo tisti, ki jo čuvajo.ˮ Daj Bog na priprošnjo sv. Janoša Boska, ka bi se v toj reči na bo-ugše obrnolo. Naj se ne trati čas z nepotrebnimi izleti, šterih je večkat preveč, pač pa se naj deca navajajo na verske svečanosti i njim dajo vučiteli lepi vzgled, kak pokojni g. Freunsfeld. Če bo verna mladina, bo pošten i vrli narod, če bo mladina brezbožna, bo hüdoben narod! F. V. Ljutomer. NEDELA. Jezušovo Srce, oméhči naša srca na smilenost do Tébe i tvojih düševnih i telovnih sirot! Nedela po Risalaj drüga. Evangelium sv, Lukača XIV. Vu onom vremeni: Pravo je Jezuš Farizeušom priliko eto: Niki Človik je pripravo veliko večerjo, i pozvao je vnoge. I poslao je slugo svojega vu vöri večerje, da bi povedao pozvanim, naj bí šli, ar so že vsa gotova. I začeli so se vsi do ednoga zgovarjati. Prvi je pravo njemi: Marov sam küpo i potrebno mi je vö Idti, i poglednoti ga, prosim te, zagovor! me. I drügi je velo: pet jármov jüncev sam küpo, idem nje vardevat, prosim te, zagovori me. I drügi je pravo: Oženo sam se, i zato nemorem idti. I nazaj pridoči sluga nazvejsto je eta Gospodi svojemi. Teda se rasrdivši hižni Gospodar velo je Slugi svojemi, vö idi hitro na vulice, i na varaške poti, i nevolne i slabe i slepe i plantave, esi notrí pripelaj. I veli sluga: Gospodne, včinjeno je, kak si zapovedao, i ešče je mesto. I veli Gospod Slugi: vö idi na poti, i med plote i prisili je notrí idti: naj se napuni hiža moja. Velim pa vam, ka nišče onih lüdih, ki so bili pozvani, ne košta večerje moje. ■t Današnji sv. evangelium nam odkriva veliko istino, najmre da je Bog vse lüdi pozvao na vekivečno zveličanje. Sv. apoštol Paveo piše: „Bog šče, ka se vsi lüdje zveličajo.ˮ Sv. Avguštin pa pravi: „Vstvoro si nas za sebe, in nemirno je naše srce, dokeč ne počiva v Tebiˮ. Kristuš Gospod sam pravi na to gledoč: „Ka pomaga človeki, če celi svet pridobi, svojo düšo pa pogübiˮ. Mt. XVI. 26. V drügom tali nam po pove, da se vendar vsi lüdje ne zveličajo, če ravno je Bog vse lüdi na zveličanje odebrao i pozvao po svojih vekivečnih sklepaj, Zednim nam nazvesti tüdi tiste Zroke, zavolo šterih se lüdje ne zveličajo. Prvi vzrok: Marof-dika, čast, svetna gizda. Gizdost, ošabnost človeče nature je prvi vzrok, ki mnoge i mnoge zadržava nazaj od večnoga živlenja. Gizda njim ne dovoli, ka bi se ponižali, sprejeli vöro i Bogi slüžili. Ali je dnesden ne ravno tak? Kelko veških modriašov i gospodov, kelko vučenih lüdi je za vero i versko živlenje mrzlo, se za Cerkev ne briga, Boga zametavajo i vse ka je Božega, samo zato, ar si mislijo „mi smo, ka smoˮ, zato ar je njihovo srce napunjene z gizdov. „Ošabnim pa se Bog proti postavla i poniznim davle svojo milostˮ. Drügi vzrok: Štiri pari jüncov, bogastvo etoga sveta. Bogastvo, skrbi za te svet je velika overa, zapreka za nebesa. Je bilo i bo. Kristuš sam pravi: „Leži je kambeli iti skoz iglino vüho, kak bogatini v nebesko kralestvo.ˮ Vzrok je čisto preprosti i razumim: Njemi je potreben ete svet, ne pa drügi svet, nebo. Zato nas Kristuš opomina: „Ne nabirajte si zakladov na zemli, kde jih rja poje, tovaje koplejo i vkradejo... nego nabirajte si zakladov v nebesaj... kde je tvoje Zaklad, tam je tüdi tvoje srce.ˮ Mt. V. Tretji vzrok je: Oženo sem se, telovno poželenje, nečistost. To ne zato, kak da bi Ženitev bila že sama po sebi nečistost ali telovno poželenje, ali celo greh, nego s tov primerov Kristuš najbole označi telovno poželenje, ali nečistost. To je najbole zadržavajoči vzrok tak v veri, verskom živlenji, kak v slüžbi božoj i skrbi za večno živlenje. Sv. Pismo pa pravi: „Nikaj nečistoga ne bo šlo v večno živlenje!ˮ Te vzrok je najvekše žrelo za pekeo i pogüblenje düš! „Mnogo je pozvanih, pa malo odebranih!ˮ Izvleček iz govora g. Pavlič Alojzija, poslanca, šteroga je držao pri razpravi pročačuna od 48 §. financ, zakona, šteri da vladi punomoč za znižanje državnih stroškov i za odtüjitev cerkvenoga imanja v Gornjem Gradi, kje Živijo mil. nadškof Dr. Jeglič Bonaventura Anton. „Vi davlete vladi zakonodajno oblast, da bi lejko kak za časa, gda je bio dr. Kojič minister prosvete, mela možnost, ka reducira najbouše. So ministri pošteni, štere jaz poštüjem, ali so pa tüdi ministri, šteri nemajo vesti, šteri ne pitajo, ali je uradnik, profesor, dober ali je direktor dober, liki samo, ali je član Jugoslovenske nacionalne stranke i či je ne. Če je ne, ga püstijo iz slüžbe, čiravno je dober vzgojiteo, dobrovolec, kak je bio rektor Župan v Celji püščen iz slüžbe i pa prosvetni šef g. Lončar v Ljubljani. Ne je vlada kriva, jaz znam što je kriv. Kriv je dr. Kramer. (Glasovi: Živeo Kramer!) Zato jaz zahtevam i se Zazavam na Vas iz Vladine večine, zazavam se na Vašo vest, da ne glasüjete za te paragraf, če ga pa izglasüjete, te ste to ví krivi, jaz vas bom tožo, jaz vas bom obsodo, jaz bom proti vam nastopo. (Larma.) Ne samo to, Gospodje, če se pitanje, da z slüžbe pridejo žene, ne reši pravilno brez pogleda na skrankino pripadnost ina sorodnost, bo to v nebo kričeči greh. Škoda, ka je ne tü gospod minister financ. Tü je najmre samo eden paragraf za drügim i med njimi paragraf 48, zavüpno rešenje ministerskoga sveta od 8. februara. Pa g. Kramer misli ka Pavlič ne ve, ka je to odtüjitev škofovskoga imanja. (Glasovi: Živio Kramer!) Protestirao sam, gda se je vzelo Njegovoj Svetosti Patriarhi, Madjari so ne vzeli patriarhi, Nemci so njemi ne vzeli, niti Huni niti Tatari, naš narod pa njemi je vzeo i zdaj ešče šče vzeti našim škofom, zato ka bi bila Slovenska dühovščina neizobražena, nekulturna i ka nebi mogla voditi slovenskoga lüstva. To je pokvarjeno delo. Tü je ne kriva vlada, nego samo g.Jdr. Kramer (Glasovi: Živeo Kramer!) i pa g. Pustoslemšek, zato zahtevam, ka ide g. Kramer iz vlade. Gospodje poslanci, meni je vseeno, komi vi ploskate. Jaz sem gučao, vest mi je čista. Na Vašo pravoslavno vest apelirao:, ka vi za daragraf 48 ne glasüjete, či pa bodete glasüvali, je to znak, ka ne lübite katoliške cerkve, ka ste ne za vlado narodnoga sporazuma. Kramer se smeje. Obtožo sem ga, ka je njegovoga brata šteo postaviti za upravnega svetnika Trboveljske premogokopne drüžbe, obtožo sem ga, da je zahtevao za intervencijo posojila 50.000 dinarov, obtožo sem ga, ka je kriv, ka je pospešo smrt dr. Kreka, obtožo sem ga, ka je potvoro Korošcovo deklaracijo i na vse to on muči. Ne odgovori, muči, ar je kriv. I zato sam v imeni narodnoga kluba, v v imeni Slovencov, v imeni vseh poštenih Jugoslovanov tak ostro nastopo, meo 16 govorov v vseh ministrstvih i zato protestiram proti tomi zakoni i glasüjem v imeni vseh Slovencov lehko pravim, vseh poštenih Slovencov, Srbov i Hrvatov, proti tomi zakoni. Živela sloga Srbov, Hrvatov i Slovencov ! Naj pride vlada narodnoga sporazuma. Kramer pa vö. (Larma i proti guči pri večini). (Iz „Mlada Garda Malog Človeka) Obsodili smo in obsojamo. Lastnoročno podpisani občinari občine Črensovci smo se vdeležili sestanka, ki se je vršo na Dolnjoj Bistrici aprila 15. Na sestanki je bila zastopana tüdi oblast po g. Dr. Trstenjaki, Srezko m načelniki z Lendave. Namen sestanka ne bio nikaj drügo, kak si pogučati od prepotrebne regulacije Müre i od dela, ki se bo vršilo na račun bednostnoga ali siromaškoga fonda, ka bi nezaposleni siromaki prišli do dela i krüha kak to zakon določa. A sestanek je postao po nevmestnom govori g. Binder Auguštin:!, vučitela na D. Bistrici vse nekaj drügo kak sestanek na pomoč siromakom. Mi smo govor g. Bindera popolnoma obsodili te, kda smo ga čüli i ga javno obsodimo tüdi potom naših Novin. To pa zato, ka ne bi što mislo, da nam je takši guč povoli, kakšega je držao gospod Binder i ka se ne bi što zapelao na krivo sodbo tistoga po njegovom guči, ka smo ravno dužni poštüvati. Od koj je pa gučao gospod Binder, ka mi obsodimo? Gučao je od treh cüglov, štere prej majo v ro-koj gospod Klekl urednik Novin i tej so: cügeo za Vodstvo tretjega reda, cügeo._za Zidanje Doma sv. Frančiška, i_cügeo_. za vödstvo posojilnice i ag-rarnogospodarske zadruge. Njegove reči so bile norčarènje iz tretjega reda sv. Frančiška, šteroga namen je z Svetim živlenjom popraviti krivice, ki jih delajo dobromi Bogi mlačni katoličani, ki svoje verske dužnosti ne spunjavajo. Za to lübezen naših dobrih moškov i žensk se norčariti, je vsega obsojenja vredno. Celi svet se trüdi zdaj, kak bi naj rešo gospodarsko stisko, kak bi naj najšli pomoč lačni, žejni, nagi trpeči. Čeli svet spozna, ka bole potrebnoga dela poleg verske poglobitve nega dnesden, kak ravno skrb za siromake. I to skrb, štero opravla odbor za Zidanje Doma sv. Frančiška, naj brezdomovincom spravi streho i pomenkanje trpečim pomaga, to skrb, štero podpira i Civilna i cerkvena oblast i vsako srce, ki se imenüje človeče smileno srce, to skrb g. Binder postavla na sramotni oder. Obsodili smo i obsojamo to nesocialno i nekrščansko napadanje lübečih duš. Obsodili smo i obsojamo tisti del njegovoga govora, v šterom se norčari z naših zadrug. Če teh zadrug ne, večina našega naroda niti lastne kuče ne bi mela. Norčari se z naših zadrug, štere nesebično pomagajo našim lüdem, norčari se z tistih lüdi, ki brezplačno leta dugo vodijo obe zadnji samo zato, naj Siromaki dobijo kem vekšo pomoč. Čeravno pogan, pa je Pravičnoga srca, mora priznati, da je nesebično delo hvale ne pa graje vredno. Obsodili smo g. Bindera govor i ga obsojamo nadale zato, ar je izneso i napadno osebo pokojnoga Pravičnoga našega plivanoša g. Čačič Jožefa. Niti pokojnomi ne dao mirü, še v njega se je zaletavao, ki pač nikak ne spada v okvir regulacije Müre. Ve niti poganje ne delajo toga, ka bi blatili pokojne, ar so se kak zakona i to kak neprelomlivoga zakona držali izreka: „Od mrtvih ne guči drügo kak dobroˮ. A krščanske šole vučiteo pa napada svojega bivšega predstojnika, ki njemi je nikdar nikaj ne zakrivo. Obsodili smo in obsojamo g. Bindera govor, ar je v njem trdio proti namenom zakona, da pri regulaciji Müre samo tisti dobijo delo, štere bodo oni gor zpisali. G. narodni poslanec Hajdinjak Anton je pravilno izjavo, da se delo da siromakom, ne pa strankinim pristašom, a g. Binder je proti jasnomi zakoni povdarjao drügo, Obsodili smo in obsojam Bindera govor, ar je izneso napad na predsednika i blagajnika črensovske občine, šteriva pa po svedočbi oblasti z najvekšim zadovolstvom toga vršita svoje dužnosti. Obsojamo zlasti njegovo trditev, da se v nešternih uradaj govori madjarski. Naj g. Binder dokaže, kde se to godi. Mi nepoznamo slučaja, da bi se brez potrebe, ki jo zakon predvideva, kde govorilo v drügom kak narodnom jeziki. Obsodili smo in obsojamo nazadnje govor g. Bindera zato, ar proti večkratnomi opomini g. srezkoga na- P. Sutter: Šatan v Illfurti. Istinska Zgodba. Zgled Obsedena dveh dečkov od hüdobnoga düha v našoj dobi. Prestavo iz češčine Alojzij Nemec. XVII. Leopoldovo Oslobodjenje. V začetki septembra 1869, je bio starejši dečko pripelani v sirotišnico Saint-Charles v Schiltigheimi. Njegova nesrečna mati je šla ž njim. Po zapovedi mil. püšpeka je bilo zavodi naloženo, naj nanovo i kak najbole natenkoma preiščejo obsedenoga generalni vikar Rapp, superior Stumpf i Eicher, superior strassburških jezuitov. Poleg teh je bio dečko ešče pod stalnim i büdnim nadzorstvom miloščinara Haussera i strassburškoga teologa dr. Schrantzera. Že njegova zvünešnjost je v oči hodla. Bio je jako štoki i bledi kak naglo raslo dete. V njegovih velkih, črnih očaj je bilo nekaj nestalnoga, negoto-voga, njegove poteze v obrazi so kazale otrüjenost, kak da bi prestao dugi beteg. Bio je Čisto glüpi. Največ je bio miren i si krato čas z igrov i s sprehajanjom po dvori. Z obiskovalci je gučao v čistoj francoščini, odgovarjo je tüdi latinski (dijački), ali nikdar je ne sam začno latinski gučati. Samo od kapele je ne šteo nikaj čüti i znati. Če ravno so njemi oči zavezali i so ga te vodili po hodnikih se-motoma i nazkriž, a kda je prišo blüzi kapele, se je vseli brano na vso moč i ga je ne bilo mogoče notri spraviti. Pri tom je tulo kak pes. Či so ga po sili spravili v kapelo, se je vrgeo na srteo kak brvno. Njegov obraz je meo strašen izraz i či so ga poškropili z blagoslovlenov vodov, se je zvi jo kak poho-jeni črv. Prle se je ne pomiro, dokeč so ga ne z kapele odnesli. V nedelo 3. oktobra je stao v dvori sirotišnice Saint-Charles voz, s šterim bi se pelali v Strassburg po superiora, generalno predstojnico i po patra exorcista (ki bo šatana izgnao). Bilo je že vse pripravleno za odhod, kda je Pristopo g. dühovnik dr. Schrant-zer k kočiši i njemi dao blagoslovleno svetinjico sv. Benedikta. Leopold je bio v drügom kraji dvora i je ne mogeo nikak viditi predajo svetinjice, ar ga je ločilo poslopje. V dveh vöraj so se gospodje pripelali i včasi se je začnolo z exorcizmom (z izgajanjom.) Dečka so po sili spravili v kapelo i ga dobro držali gospodje Schrantzer, Hausser, kak tüdi vrtnar i Andre. Postavili so ga na preprogo pred prečko z obrazom proti tabernakla Njegov obraz je bio rdeči, kak da bi meo velko vročino. Z vüst njemi je tekla gosta pena, celo na tla. Obsedeni se je sükao i zvijao, kak či bi se pekeo na žrjavom ražnji i vsaki hip se obračao proti dveram. Vseli, kda se je g. Schrantzer dotekno s križom njegovih prsi, so se ta napnola v oblok kak trda pečina. Začno se je Obred izganjanja. Pater Souquat, šteromi so püšpek naložili to žmetno delo, se je v začetki obotavlo, zato ka je od obsedenosti ne bio zadosta osvedočen, ar je dosegamao z dečkom ne prišo vküp. »Poberi se odtec", je kričo šatan, „zgini odtec, ti gnojar!ˮ V navzočnosti pet dühovnikov (poleg so bili: gg. nadžupnik Spitz, superior Stumpf, profesor Rosse, miloščinar Hausser, i dr. abbe Schrantzer), šest sester i dečkove matere je začno p. Souquat litanije vseh svetnikov. Pri rečaj: „Sveta Marija, moli Boga za nasˮ, je šatan straš-kričo: „Vö iz svinjske štale!—Smrdi. — Jez neščemˮ. Tak je kričo vseli, kda so spregovoriti ime kakšega velkoga svetnika, posebno pa kda so molili: „Vsi sveti angeli i arkangeli, molite Boga za nasˮ. Kda je dühovnik na konci prišo k rečam: Oblasti šatanove, reši nas, Gospodne!“ se trošo i trepetao obsedeni po celom teli, se grozno mlato, Sekao i zvijao tak naglo, ka sta ga oba dühovnika z vrtnarom komaj obdržala. Po litanijah se je postavo Pater pred njega i molo iz rituala (kniga za cerkvene obrede) predpisane molitve, med tem pa je šatan stanovitno kričo: „Smrdi, vö iz svinjske štale!ˮ Pri rečaj: „Dika bodi Bogi Očiˮ je kričo: „Jaz neščemˮ, t. j. Oči, Sini i Svetoˮ , mi Dühi slave i dike davati. Pred čtenjom iz evangeliuma sv. Janoša je zaznamüvao Pater čelo, vüsta i prsi obsedenoga z malim križom, pri tom djanji je dečko cvilo kak pes i zgrabo za roko dühovnika i ga šteo vgristi. Potom je pitao p. Souquat nemški „Düh tmice, strta kača, jaz kakti dü- 3. junija 1934. NOVINE 3 čelnika ne henjao z napadi, nego se izgovarjao, ka: „so to vse naši pristaši“. Mi Protestiramo, da bi se nas štelo v tisto stranko, v šteroj so lüdje, ki si tak krivične napade privoščijo, kakše si je i g. Binder Auguštin. Mi bi prosili g. Bindera naj bo odsehmao pali tisti tihi Binder, koga smo tak radi meli i poštüvali, kak pred totem bio. Gda se to zgodi, si bomo znova prijatelje, prle pa ne. Črensovci, na god sv. Križa, maja 3. Sledi 22 podpisov naših najbolših možov. To je odločen krščanski guč. V Nemčiji hitlerova vlada posili šče mladino spraviti na novo vero, na staro pogansko nemško vero. Zato pa drži po nedelaj i svetkaj obhode z mladinov med božov slüžbov i.če je že pela v cerkev, pela katoličanske dečke v lureransko, luteranske pa v katoličansko rekši, ka do oboji edne vere. Ti hitlerovski odpadniki so k vüzmi javno kričali, ka ne potrebüjejo Odrešenja po Kristuši, ar greha nega i zato kaštige tüdi ne. Stari püšpek i kardinal iz Breslave Bertram so pa na vse to v svojem pastirskom listi odločno odgovoroli: „Naša vera se nesme žaliti i evangelium Jezuša Kristuša se ne sme potvarjali. Če tomi proti stojimo, nas ne vodi nikša politika i nikše strankarsko mišlenje. Ovak pa naj pride kajkoli, katoličanci naj si zapomlijo, da so časi borbe resni i veliki časi. Cerkev i katoličanci gledajo z zavestjov končne zmage v prišestnost. I kak odločno je gučao te 75 letni starček, tak odločno je tüdi delao. Obiskao ga je najmre podkáncler vu Papen, prvi za Hitlerom, da bi ga nagučao, naj se odpove püšpekije zavolo starosti i naj si vzeme pomožnoga škofa. To je pa zato ponüdo, ar je mislo na takšega pomočnika, šteri bi vladi bole bio naklonjeni. Na ponüdbo se je kardinal nasmehno i pravo podkancleri: „Excelenca, jaz sem resan star le 75 let, nego zdrav sam i se čütim še mladoga, — vsakojački šče vsikdar toliko mladoga, da se lejko podam v koncentracijskl tabori. (Vu vozo Vr.) Nato je kardinal pozvono Slugi i njemi naročo: „Ekscelenca žele, da bi ga sprevajali vö.ˮ I ščeš — neščeš — veliki gospod vu Papen je mogo zapüstiti hišo püšpekovo z jako kisi-lim obrazom. Od junija 1. stanejo Novine na leto 14 Din., na mesec 2 Din., na sküpni naslov. POLITIČNI PREGLED. Jugoslavija. Trgovinsko pogodbo smo podpisali z Bolgarijov. Zadnja je bila sklenjena pred 37 leti i 20 let že nikše gospodarske zveze nesmo meli z Bolgari, je pravo naš trgovinski minister Demetrovič Jürij. Polska je podpisala z Rusijov na deset let nenapadalno pogodbo. Ta pogodba je bila sklenjena samo za leto dni, zdaj je pa podugšana za deset let. Deset let tak ne bo bojne med Rusijov i Polskov. Deset let de zato Latva zobstom zahtevala od Polske nazaj Grodno i Vilno, štere kraje je ta zasela i v šterih žive več Litvancov kak Polakov. Rusija se je tüdi obvezala za to Polski, ka Latve ne de podpirala proti Polskoj, ka bi od te nazaj dobila Vilno i Grodno. Prišo je v Var- šavo zvünešnji minister Estonije. Toga so Polaki dosta bole slovesno sprejeli kak francuzkoga. To je dokaz, da Polska ide svojo pot i se drži za tak močno državo kak Francija sebe. Českoslovaška. Maja 24 je velika narodna skupščina v Pragi z 327 glasi zvolila Masaryk Tomaža tretjič za novoga državnoga predsednika. Komunisti so svojih 38 glasov dali na kandidata komunista. Madjarska. V Madjarskom parlamenti se je vršila velika zvünesno-politična diskusija. Gömböš je trdio, da Madjarska ma pravico do oboro-žavanje ar iz razoražanja tak nede nikaj. Bivši minister Ernst je gučao od nemške nevarnosti za Austrijo, ka bi pomenilo tüdi nevarnost za Vogrsko. GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Bistričkim romarom se naznanja, da ar se nej najšlo 280 romarov od nas i z Medjimurja, ne bo posebnoga vlaka z Lendave, nego se vozite od Lotmerka i plačate samo 42 Din. V Lotmerki bodite v soboto ob 8. V, Črensovcih je v soboto ob 5 sv. meša za romare i po njej ide procesija v Lotmerk. Reditelstvo. Od Dolnje Lendave do Čakovca. Ka mi je Pripovedavao kmet od Čakovca? V nedelo sam se pelao z Lendave domov. V bližini mene je sedela gospoda, štera je v vlaki reševala volitve v lendavskem srezi. Razumlivo je, ka se je kuklo z velkov kemicov po Prekmurcaj. Edna gospa z okolice Lendave, štera je tüdi Prekmurka je etak obsodila naše lüdi: Jerič i Klar sta najvekša madžarona. Za časa vogrske vlade sta odbežala na Štajer, gde sta malo ne od lakote vmrla. Sploj vsi Prekmurci so madžaroni. Znate kak agitirajo tej Prekmurci madžaroni za volitve, se glasi gospod? „Korošec je v Budapesti i mi bomo dobili avtonomijo pod Vogrskovˮ. Kmet pa si je zgučao: Čüdno se mi pa vidi to, ka ravno ta gospa, štera je vas Prekmurce obsodila za madžarone, je sama v vagoni gučala vogrski. Konec! Romarov se je priglasilo, ki do šli k Mariji Bistričkoj 123. Iz črensovske fare 84, iz V. Polane 35, iz Turnišča 2, iz Beltinec 2. To iz lendavskoga sreza. Jako lepo znamenje. Gda so prezv. g. škof i ap. administrator stopili v Soboti na naša tla, jih je poz- dravo z najtoplejšimi rečmi nar. poslanec g. Benko. Ar je g. poslanec luteranske vere, je s tem pozdravom pokazao veliko plemenitost srca i posvedočo, da je za verski mir v Slov. Krajini. Delo je iskalo v Soboti na borzi dela od 11. do 20. maja 131 moškov i 65 žensk. Črensovci. Po sklepi sveta kat. akcije, ki ga je sprejeo preč. g. plivanoš Zadravec, je naša cerkev celi den odprta. Gospod plivanoš je na seji izraža želo, naj Najsvetejše radi vnogi obiskavamo. Gospod plivanoš nam dajo zgled, ar jih večkrat vidimo na obiski. Vpokojitev zaslüžnoga moža. Te dneve je bio na lastno prošnjo vpokojen g. Horvat Štefan, davčni uradnik v Lendavi. Što ga ne pozna, gospoda „Pištoˮ? Lübi i poštüje ga cela okroglina. Že za časa magjarske oblasti so ga lüdje zlübili. Bio je do vsakoga lübeznivi i plemeniti. Nam Slovencom je žmetno bilo, kda smo nej razmeli uradnikov. Dobro nam je spadnolo, da smo med strogimi obrazi magyarskih uradnikov zagledali prijaznoga gospoda Pišto, ki je z nami Slovenci tak rad gučao v prijetnom beltinskom narečji. Nebroj lüdi se je k njemi obračalo za tanač i pomoč. Nikoga je nej nikdar zavrgeo. Gospod pa ma tüdi kak uradnik lepe zasluge. Po zdrüžite Slov. Krajine z Jugoslavijov je meo kak davčni uradnik žmetno nalogo. Davčni spisi šo bili vsi pisani v magyarskom jeziki. Uradnikov pa, ki bi znali magyarski, je nej bilo. Vse delo je teda ležalo na ramaj g. Horvata. Morao je poslovanje davčnoga urada takrekoč na novo stvarjati. Za pravično obdavčenje lüstva je to delo izrednoga pomena. Očivesno je, da njemi je to žmetno delo spodkopalo njegovo zdravje. Zadnje čase so njemi začele pešati oči. Zaproso je pokoj. Kda se naš g. Pišta poslavlja od davčnoga urada, se mi od njega neščemo posloviti, nego njemi Želemo, da njemi lübi Bog da zdravje, da bo ešče duga leta med nami vživao zaistino zaslüženi pokoj. Firma. Prezvišeni gospod knezoškof, naš ap. administrator so opravilo fermanje v sobočkom dekanati 30. maja na Tišini. Naše vemo lüdstvo jih je povsod sprejemalo z znanov vdanostjov i z globokim poštüvanjom. Vsaka fara njim je pokazala lübezen, vsaka jih je sprejela tüdi z zvünešnji-mi slovesnostmi, kak je li zmogla. Gda Prezvišeni odhajajo od nas, njim želemo iz srca, naj ostane sv. Düh Bog, koga milosti so delili, vez lübezni med nami, njihovov dühovnov čredov, i njimi, našim višjim Pastirom. Dühovniška konferenca v Beltincih. Maja 29 se je vršilo dühovniško spravišče v Beltincih pod vodstvom gospoda dekana Jerič Ivana. Prle se je to spravišče zvalo „Koronaˮ, zdaj se zove „konferencaˮ, pomeni pa oboje spravišče. Preč. dühovščina se zbrala pri svetoj meši, po njej pa razpravila od cerkvenih zadev, štere je višja cerkvena oblast za letos določila. Gornja Lendava. Boli nas, da nesmo mogli dobiti prostora, gde bi zidali svoj gasilski dom. Prostor, šteroga smo zaprosili, je 41 in pol metrov od cerkve, tak daleč se ta ne bo razširjala. Pa cerkvena blagajna ma zdaj itak 3000 Din. primenklaja. zato na zidavo ne misliti. V Vidonce pa zato ne smo šli gasit, ar je na križov četrtek proščenje v Kuzdoblanji i so gasilci odišli s precesijov ta, gde je bila meša i predga. Dva gasilca sta pripravila brizgalno, ali ne se je najšeo vert, ki bi konje vprego. Ednomi gospodari so bili konji šantavi, drügi je bio oblečeni za proščenje, tretjega je pa hlapec odišo z domi, tak je te brizgalna sama stala na cesti. — Smo pa ostanemo gasilci. — Gasilec. Pripomba. Naj bo zdaj mir, da smo objavili mišlenje obe strank. Pridenemo samo naše šče po Kristušovom navuki: Prvo je vsikdar düša. Zato boža hiša mora stati prle kak gasilski dom, kajti boža hiša gasi vekši ogenj kak so vsi ognji sveta: večnoga. To obprvim. Obdrügim pa odkrito povemo, ka če cerkev nema drügo, kak duge, farniki pa peneze za drüge menje potrebne reči, kak za cerkev, je to znamenje poslabšene lübezni do Boga i do rešenja svojih düš. Vr. Vsaki prizna. Nega človeka, ki bi pravo i bi mogeo praviti, da „Karitas“ ne zavarvanje, ki zasledüje samo človekolübne namene. Pomaga svojcom zavarvaca te, kda najbole rabijo peneze — v smrtnom slučaji, hovnik Gospodnov, ti Velim v imeni Božem, ka mi poveš, što si“. Šatan pe je kričo: „To te d... briga, smrdlivec, to povem, komi jaz ščemˮ. Na to je Pater odgovoro: „To je ravno tisto tvoje gizdavo mišlenje, so tiste prevzetne reči, s šterimi si se pred Najvišišim pregrešo i zavolo šterih si bio z nebés sünjeni. Ali jaz ti zdaj velim: „Odstopi odtec, šatan, odstopi s toga posvečenega mesta, ti ne spadaš v Božo hišo, ti spadaš v tmicoˮ. Tü je šatan kričo: „Ali jaz neščem, moj čas je šče nej prišoˮ. Po tri vöre trpečoj, otrüdlivoj molitvi, je pater Souquat ves znojen predgao obred i se poslovo s tem nakanenjom, ka bo kimprle nadalüvao to žmetno delo. Mali je bio odpelani iz kapele v svojo hižo i se brž pomiro. To noč je pravo obsedeni abbeji Schrantzeri. „Ti si si dobro zmislo, ka si njemi dao plehek s sebov (svetinjico.) „Komi pa?ˮ „Ej, kočiši!ˮ „Kak to znaš?ˮ „Ka bi pa inači napravo?ˮ „Voz bi skonji i lüdmi vred prevrgeo, bežao sam poleg konjov. „Po pravici smo te mi včeraj pošteno natirali ? Poznaš toga, šteri te je včeraj žegnjavo?ˮ „Oh, pa kak, te je že zdavna ednoga od naših „gospodovˮ izgnaoˮ. P. Souquat je v mladih letaj re san nagno v Nemčiji ednoga šatana z nikše hiše. Te dogodek je mali mogeo zvediti pač samo po nenaravnoj poti. Iz toga pogovarjanja je dobo zdaj p. Souquat od obsedenosti Leopoldovom popuno Osvedočenje. Pri- šestni den, v pondelek popoldne ob dveh so se gospodje pali pripelali iz mesta i Pater je začeo znova z exorcizem. Zdaj je bio obsedeni oblečeni v prisilni jopič privezan na stolec. Ali itak je šatan besneo bole kak kda inda. Zdigno je stolec z dečkom v višino i v megnjenji vrgeo gospode, šteri so ga pazili, zdaj na levo, zdaj na pravo. Pri tom je strašno rjaveo i se peno. Kda je po kakših dvej vöraj po litanijah i po liturgičnoj molitvi pater postano je etak nagovoro obsedenoga: »Zdaj teda, nečisti düh, je prišo tvoj čas. Zato ti zapovem v imeni katoličanske Cerkvi, v imeni Božem, i v svojem imeni, kakti duhovnik Gospodnov, ka mi poveš, kelko vas je? Pali jo sledila ista reč, kak preminoči den: „To tebe d... briga, smrdlivec!ˮ Pater je odgovoro: To je ravno tista gizdost i tisti guč, šteroga vsikdar gučiš i kakšega v pekli gučijo. Zato spadaš v brezdenjo tmico i nikdar na svetlo. Poberi se teda v pekeo, nečisti šatan!ˮ „Neščem ta, na drügo mesto ščem!ˮ „Zdaj te, šatan, zaklinjam, ka mi poveš, koliko vas jeˮ. „Samo dva svaˮ. „Kak se imenüješ?ˮ „Oribàsˮ. „I te drügi?ˮ „Ypješˮ „Teda, nečista dühova, velim vama, odidita z hiše Bože. Tü nemata nikaj opraviti. Dühova pogübe, odstopita odtec, velim vama v imeni Presvetoga Oltarskoga Svestva!ˮ — „Neščem, smrdlivec, nemaš nikše moči nad menov, moj čas je šče nej prišoˮ. Dühovnik je trepetao i se znojio, bio je čisto zmantráni. Ali ne menje so bili vsi drügi navzoči presünjeni in prestrašeni. Dühovnik pa je proti vsemi tomi nadale bio boj s šatanom. Vzeo je sv. razpelo i njemi ga držo pred lice rekši: „Nesrečni šatan, ne vüpaš si niti poglednoti te podobe, nego ob-račaš v kraj svoj obraz, ka je ne bi vido, i ti se proti postavlaš mešniki? Velim ti, odidi odtec i pogrozi se v pekeo, šteri je za tebe stvorjenˮ. Šatan je kričo: „Ali jaz neščem, tam je ne dobroˮ. — Nato dühovnik: „Meo si biti Bogi pokoren; ali tvoja gizdost te je vrgla v pekeo, v nesrečo. Ti si düh tmice. Odidi zato iz svetloga i se poberi v tmico, štera je za tebe pripravlenaˮ. Šatan je pa kričo: „Moj čas je šče nej prišo, ne pojdem!ˮ — Zdaj jé vzeo Pater od svétoga Oče, pape, blagoslovleno Svečo i pravo: „Gizdavi šatan, to svečo ti postavim na glavo, ka bi ti pokazala pot do pekla. To je svetlost katoličanske Cerkvi, ti pa si düh teme. Stopi teda v pekeo i ostani pri svojih tovarišaj, k šterim spadašˮ. — Šatan je odgovoro: „Tü ostanem. Tü mi je dobro, v pekli je ne dobroˮ. Na konci je vzeo Pater podobo Matere Bože v roke i pravo: „Vidiš tü blagoslovleno Devico Marijo? Mora ti šče ednok glavo stresti i te šče ednok zaznamenüvati i ti imena Jezuša i Marije na prsi napisati, ka bi te večno pekla! Ti teda ne odstopiš?! Velo sam ti to v imeni sv. Oče pape, v imeni Najsvetejšega Oltarskoga Svest- va. Ne poslüšaš glasti dühovikovoga? No teda, šatan, zdaj ti to veli sveta Mati Boža. Ona te sili, da odtec odstopiš. Zato, nečisti düh, mekni se pred licom Nevtepenoga Poprijetja. Velim ti, ka odstopiš!" — Za tem so vsi molili „Memorare...ˮ (Spomni se o premila Devica Marija itd.) Tü je zakričo šatan z močnejšim kak kda koli inda, globokim bašom: „Zdaj moram odstopitiˮ. — Šče ednok se je zvijo i süko kak pohojčni črv. Zdaj je bilo čüti v teli malo prasketanje, dečko se je vtegno i klecno vküp kak mrtev. — Šatan je bio pregnan. Bio je to strašen i pretresliv pogled za gledavce. Šče pred kratkim najdivjejša besnost, razkačeni obraz, trdokorni odgovori — a zdaj leži tű dečko že dobro vöro Čisto tiho kak v snéh. Bio je oslobojeni. Ne se je brano več blagoslov-lene vode, ne križa, i püsto se je mirno odnesti v hišo. Za hip se je prebüdo, meo si oči i je z čüdivanjom ogledavo vnoge njemi nepoznane tihinske lüdi. „Ali me poznaš?ˮ ga je pito plebanoš Schrantzer. „Ne, ne poznam Vasˮ, je odgovoro dečko. Glas veselja se je iztrgo iz prsi presrečne matere. Njeni Leopold je znova čüo i bio rešeni peklenskoga düha. Vsi so hvalo davali Bogi, ka je dao takšo moč svojoj Cerkvi nad peklom. Z radostjov se je vračala mati s sinom v Illfurt, močno vervajoč, da bo tüdi Jožef naskori oslobojeni. To njeno vüpanje se je spunilo že 27. istoga meseca. 4 NOVINE 3. junija 1934. poleg toga pa s čistim dobičkom podpira dobrodelne namene. Zavarvajte se kem prle! Če neste premožni, dajte mesečno konči 5 Din. Ne čakajte na stara leta, ar ne vete, kda merjete. Zvün toga pa je zavarvalna šuma pri istom plačili tem višiša, kem mlajši se zavarjete. Oglasite se kem prle pri zastopnikih ali pri vodstvi zavarvana „Karitas“ v Maribori, Orožnova ul. 8. — Vsa potrebna pojasnila dobite tüdi na uredništvi Novin v Črensovcih i pri g. Mataj Franci, tajniki Kmečke posojilnice v M. Soboti. Keliko novih sv. meš bomo meli letos v Slov. Krajini? Pripravlajo se 4 častiti gospodje bogoslovci na nje: Berden v Bogojini, Koren v Turnišči, Šoštarec na Tišini i Kovačič salezijanec v Dokležovji. Dolnja Lendava. Pritečeni tjeden so nindri v D. Lendavi obhajali velko kermino, do 3 vöre zajtra. Tak pravijo drügi. Pri toj kermini je to Čüdno, ka je ne bilo nikšega mrtveca. Kerminski mrtvec je zavsem zdrav, ešče dobre vole i zadovolen. Nevemo, če po toj kermini ešče nede koga glava bolela:.. — V Lendavi i po okolici je v soboto i v nedelo lepo dežuvalo. To je poli i goricam jako prav prišlo. Njive i gorice prav lepo kažejo. Bogojina. Naša zadružna trgovina se je razpüstila. Lastno trgovino je odpro njeni dozdajšnji poslovodja g. Puhan. Sv. Jürij. Na Risaoski pondelek so se poslovili od nas g. kaplan Herman Ferdinand i odišli od nas kak plebanoš na faro v Prišlin v zagre-bečkoj nadškofiji. Mi z globočine srca, lübečega srca molimo za njih, mi njihove Zahvalne ovčice. Na podporo naših listov so nam poslali: preč. g. Žerdin Jožef, župnik, Radikovci, Din. 51, iz M. Sobote : Prekmurska banka 20, Občinska hranilnica 20, Kreditna banka 20, Kmečka posojilnica 40 Din. — Bog povrni vsem. Novine so naraste za komadov: 1 v Iljašovcih, 2 v Baranjo, 7 v Franciji, 1 v Žižkih. Sküpno za 11 komadov. Odpadnole 1 v G. Lendavi, 1 v Beltincih, 1 v Matjašovcih zavolo odpotüvala. — Uprava. Marijini Listi majo svoje čeke. Zavolo ležejšega poslovanja smo dali za Marijin List štampati posebne čeke. Nosijo številko 14496. Na tej čekaj naj se pošila naročnina za Marijin List i Mar. Ograček. V kratkom dobite te čeke naročniki i Širitelje. Širitelom. Ki ste nam poslali naslove, smo je spisali doli i vam je vrnoli. Preglednite je i popravite. Pri vsakom naročniki Spišite zraven hišno številko pa ka ma naročeno — jeli samo Novine, ali tüdi M. List, i M. Ograček, ka pač ma. Tak popravlene naslove nam pošlite nazaj, ki ste nam je pa ešče ne poslali, nam je v to formo narejene pošlite. — Uprava. Pri zadnjem viheri je strela vdarila v 12 telegrafskih soh na poti med Črensovci — Hotizov. Ništerne je ščista razčesala. PO DRŽAVI. Nesreče. Poleg Slovanskoga broda na železniškom prelazi je „beogradski osebni vlak povozo kmete, ki so veselo šli domo i ne opazili prihajajočega vlaka. Štiri kmetice so mrtve, vnogo lüdi pa teško ranjenih. — V logarskoj dolini od Celja gor na izleti vučitelišnic je hlod spadno pri foto-grafiranji na edno mladenko i jo je vmoro, drügoj je pa nogo zlomo. — Vlak pri Gospiči je povozo kola Hu-sein Pečenkoviča, ki je v pijanosti zdigno zapornico, gda je vlak že blüzi bio. On i edno dete sta mrtviva, teško ranjena je mati deteta. — Pri nabiranji rož je spadno v Plitvičko jezero Hajek Zvonko, dijak varaždinske gimnazije i se je vtopo. Na prodaj je med občino Cven in mestom Lj utomer lepo zemljišše (2½ orala njiv in travnika) in 7 polovnjake dobrega vina po zelo ugodni ceni. — Vprašati je pri živinozdravniku Škofu v Ljutomeru. OKOLI PO SVETI. Tokajske gorice je toča ščista pobila, zato letos ne bo toga svetoznanoga vina na trg. Živi torpedo. Japonci so Znajšli torpedo, v šterom mata mesto dva mornara.Teva vodita torpedo i ga strlika kama ga ščeta vu vodi. Se zna, da sta sama tüdi mrtviva. Japonska je potrebüvala 800 takših mornarov i zglasilo se jih je 5000. — I za večno diko, za Boga kaj zatrpeti ne bi šteli mi? Poganje nas včijo i tüdi sramotijo. Veliki ogenj je divjao v Chicagi, šteri je skoro popolnoma vničo tisti deo mesta, gde so klavnice. Kvar znaša nad 20 milijonov dolarov. 24 gasilcov je teško ranjeníh, 11 jih je zastruplenih. Zgorelo je 1500 hiš. Duga brzojavna proga. V Moskvi v Rusiji so odprli brzojavno progo do Vladivostoka, štera ma 9500 kilometrov dužine. Fašisti preganjajo svojega škofa. V Trsti je škof dr. Fogar, taljanske narodnosti. Ar je dober dühovnik, v Kristušovom dühi vodi cerkev i je zato naročo svojim bogoslovcom, naj se včijo slovenski, ka do mogli vernikom Slovenske narodnosti biti v pravo düševno pomoč. Fašisti, gda so za to zvedli, so začeli grozno gonjo proti dobromi püšpeki. Zahtevajo od vlade, naj ga spravi z püšpekija. Škofov odgovor je pa bio te, da je vrgo z semenišča svojega bo-goslavca Knafeljc — Muratorija, ki je šo sam svojega škofa ovadit tajništvi fašistične stranke. Grdi so pač denun-cijanti. RAZGLED PO KATOLIČANSKOM SVETI. Vatikanski grad. Sveti Oča je zapüsto svojo državico i je pogledo svoje imanje Castel Gandolfo, gde se bo müdio po leti par tjednov. Delavci so prisrčno pozdravili sv. Očo. Največ darov za misijone. Drüžba za širjenje Kristušove vere jé izdala štatistiko od darov, štere so Katoličanci v 10 letaj poklonili v te sveti namen. Največ je dala Amerika, dve milijardi dinarov. Med europskimi državami je največ dala Francija, najmenje pa Jugoslavija. Novi blaženi. Med blažene je spisani Rogue Peter Renat, francozki mladi lazarist, koga so v francuskoj revoluciji v tistoj cerkvi obsodili na smrt, v šteroj je slüžo prvo sv. mešo i koga je tisti ovado brezverskoj policiji, šteroga je njegova mati stalno podpirala. Nevstrašeno je delio sveta svestva proti prepovedi brezverske vlade, obiskavao betežnike i krepo ovčice vu veri. Mati je bila poleg, gda so ga na smrt obsodili. Proso jo je, naj še naprej podpira svojega ovadnika, z veseljom je nagno svojo glavo pod sekiro i pravo: „Oča v tvoje roke zračam svojo düšoˮ. OD NAŠIH V TÜJINI. Bridgeport. Srebrno zdavanje. Smej Štefan i žena Marija roj. Špiclin sta doživela 5. maja toga leta 25 letnico svojega zakonskoga živlenja. Njiva zakon je Bog blagoslovo s petero v decov, štera so bila navzoča pri srebrnom zdavanji svojih starišov. Ta drüžina je jako prilüblena pri sosidaj, rodbini i prijatelaj. Ta prilüblenost se je pokazala na den srebrnoga zdavanja v tom, da so znanci za 25 letnico pripravili v dvorani Horvat Štefana jako imenitno goščenje srebrno-zakoncima i jiva obsipali z mnogimi lepimi dari. Poštüvalci srebrnozakon-ca so pri veseloj godbi srčno pozdravlali njeva i njidva drüžino. Kak našega naročnika tüdi mi toplo pozdravlamo srebrnozakonski par i njemi Želemo vnogo let živeti v najvekšem blagoslovi na zemli i večni blaženi Žitek dobiti na drügom sveti. — Zednim tüdi se zahvalimo srebrnoza-konskima za 1 dolar podpore, štero sta pri toj veseloj priliki poslala za naše Novine. Zgoro je v fabriki Hanc Franc. Hozjan Ivan, 250 füntov žmeten človek, je spadno z stub, gda je šo v pivnici po olij i je na mesti bio mrtev. Pokojni ma brata v Renkovcih, sestro pa v Trnji. V Ameriki je bio 14 let. (Am. Slov. Glas.) Oda se taki v D. Lendavi v goricaj ober grada hiša v dobrom stanji, 1 oral zemle i 1 oral goric. Pitajte pri Herkl Ani, Lendavske gorice 15. Glasüjte v Novinaj! PRLE ZDAJ PRAVA DOBROTA ZA ŽIVČNE BETEŽNIKE! Takšo naglo spremembo prav v kratkom' vremeni — že v nešternih tjednaj povzroči naše presküšeno hranilno sredstvo. Brezplačno I poštnine prosto pošlemo vsem, ki se na nas obračajo, edno obširno razpravo toga hranilnoga sredstva. Število tistih, ki so naše tanače poslüšali i s tem se rešili svojega betega, je Zvünredno veliko. Pišite ešče dnes na niže navedeni naslov: Poštanske zbirališče: Ernst Pasternack, Berlin S. O. Michaelkirchplatz 13. Abt. 890. Pozdrav pošilajo: KelencJőíef i lena Verona iz Fessenheima v Franciji celoj polanskoj fari, oči, materi i vsem domačim. Naznanjata, da sta zdravila i veseliva, ar se njima dobro godi, predvsem pá, ka sta lejko vsako nedelo pri božoj slüžbi, gde molita za tiste tüdi, ki zavolo trdoga slüža ne morejo k njej. Gutman JoleJ iz Sou-cieu-ja. Žele nam zdravje i vnogo dobroga. Vogrin Martiki, Oisan, Francija s svojimi devetimi tovarni. Naznanjajo nam, da njim dobro ide i da so blüzi cerkvi doma, ka lehko vsako nedelo idejo k meši. Naročijo si naše Novine. — Vrečič. Karlo, Mon-tagnoy v Franciji iz Matjašovec tüdi naroča Novine za sebe i se ne spozabi svoje familije doma. Zahvala. Smej Štefan i žena Marija, Bridgeport, se najtopleje zahva-lüjeva vsem poznancom, prijatelom i rodbini, ki so naj ob najnom srebrnom zdavanji počastili z pozdravi i lepimi dari. — Smej Štefan i žena Marija, Bridgeport. Gospodarstvo. Od divje kukorce. Divja kukorca raste na mokrih travnikaj. Po jeseni, gda se že začne paša, tisti lepi plavi cvet, spodoben k tulpiki, je cvet divje kukorce. Divja kukorca se kosi z travov vred, ma široko listje i kak oreh debeli sad, v šterom je notri zrnje črnkasto, veliko kak repno semen. To zrnje je čemerno i trave divje kukorce marha tüdi ne je rada, ar se teško süši. Semen od te divje kukorce se porabi za vrastvo, nego samo predelano v Švici. Švicari je küpüjejo i dajo po zdravnikaj predelati v vrastvo proti protini. Nekda je kita toga semena koštala 40 Din. Zdaj je cena preci spadnola. Sedem do deset kil trave od divje kukorce da edno kilo semena. Ki si šče par dinarčkov zaslüžiti, naj da zdaj pri košnji po svojoj deci nabrati to divjo kukorco, naj jo doma posüši i jo posüšeno zmlati z kakšim botom ali prtnjačov. Predlani je v našem kraji nabranoga 80 metrov toga semena i je prišo lepi penez lüdem brez trüda do rok. Letos je potreba ešče vekša za peneze, zato naj si siromacje z malim trüdom spravijo bar za najbole potrebne domače reči krajcar. Seme küpüje A. Sagadin v Beltincih. Cena edne kile od 10 Din. naprej. Na travnikaj kre Müre pa na celom Dolenskom je vse puno te divje kukorce. Najde se pa tüdi po drügih krajaj Slov. Krajine. Službena naznanila. Vodstvo kraj. šol. odbora na Sred. Bistrici. Tistega gospoda iz Dolnje Bistrice, ki Prihaja pogosto na obisk k učiteljicama v šolo na Srednjoj Bistrici na posvetovanja ali ali nadzorovanja ? — nam ni znano, — se opozarja, naj ne skače Čez ograjo pred šolo na Sred. Bistrici, naj ne moti učiteljic med poukom s svojimi posvetovanji pod šolskimi oknj, naj ne gazi trave na Šolskem sadonosnika, naj ne poškoduje ograde in zidu šolskega poslopja, Sicer mu bode moral poslati krajevni šolski odbor račun za napravljene poškodbe, Šolska oblast pa ga posvariti za neumestne nedostatke. — Kr. šolski odbor. Banovinska bolnica Murska Sobota, Radi preurejevanja operacijske sobe in pripadajočo! prostorov se do nadaljnega Sprejemajo za operacije samo nujni slučaji. Po-rodni slučaji se istotako Sprejemajo le, če so potrebne operacijske intervencije. Ravnotako je sprejem na interni oddelek omejen na nujne, težke slučaje in nalezljive bolezni, ker se preurejejujo tudi bolniške sobe internega oddelka Preureditve bodo izvršene predvidoma v šestih do osmih tednih. Kdaj bo pričela bolnica s polnim obratom, se bo Prebivalstvo pravočasno obvestilo potom časopisja. — Vodstvo banovinske bolnice v Murski Soboti. Pošta. Berden Ludovik, Lanus Oeste. Poslani pe-sosi zadostüjejo za letešnjo naročnino. Javite nam da li ste sprejeli kalendar ali ne. Pišite nam, kaj od našega lüdstva, kak žive v Jüžnoj Ameriki i če je v deli ali ne. Hajdič Adam, Vidonci 10. Obrnite se potom vaših dühovnikov v Maribor na pisarno »Karitasa*, Orožnova' ul. 8. Fujs Marija, a Ia Bessede par C«yeus, Cantal, Francija. — Horvat Franci smo Novine poslali. Hvala za trüd. Domače obvesti, da nam povrnejo dug. Vidonja Janoš, Adonville par Denonoille, Francija. Lani sprejeli 109‘05 Din i že obračunali Pozdravleni. — Tratnjek Jožef, Laffaiur. Obečanih 20 frankov smo ešče ne dobili. Iščite je gor, če ste je poslali. — Grah Marija, Ferriese. Brat ma ešče 67 Din. poslati na staro, opoti ga. — Kelenc Jožef, Fessen-heim. Naslov smo popravili. Daj nam glas, štere Novine i štere M. liste nesi dobo. — Gutman Jožef, Soucienen Jarret. Poslali naročene liste. Naročnina znaša 88 Din, do novoga leta. Zato dobite tüdi kalendar. Cene Naša pšenica košta v Ljubljani 140 Din., kukorica pa 107.50 Din. Cena zrnja ide gor. Spadnola pa ie prí teocaj. Na živo vago je cena 4—4.50 Din. Vreme. Jasno, toplo, potem dež i spremenlivo. BANKA BARUCH 15, Rue Lafavette, PARIS odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu Sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 1117-94, Paris; Holandija; št. 1458-66; Ned.Dienst;Luksenburg: št 5967, Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkányi Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.