Glas Svobode GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODE S LOVEN IO WEEKLY Devoted To The Int eh ests O» The Laboring Glabbeo. w ‘OD BOJA DO ZMAGE”! “KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO”! Štev. 5. “Entered as Second-Class Matter July 8,’03 at the Post Office at Chicago, 111, under Act of March 3 1879 Chicago, 111., 31. januarja 1908. Subscription, $1.50 per year. Naročnina $1.50 za leto. Leto VII. SOMIŠLJENIKI POZOR! “Večini sodlrugov jte znano, kako Eiei ¡jo vtielesula ¡socijalisti© nia misel ‘meni lamierilkilmi Slovenci. TI ti ošinili so jo zavedni agitatorji in pisatelji predi meUsaj kiti, ko jim je !b8L se1 ruai razpolago lislt Glas Svrnbode. ” Taikio piš© Jolže Zavmtinjk v svojem gJlaisilm z ¡dne 21. t. m. kateri ¡razpravi jle pritisnil iimie John Petriča. Jožai Zavrtndka vprašamo, ato ON pozna bolj sebičnega in oho lega človeka kot je sam?! “Kot j© hal list. Glas Svobode ŠE tniat razpolago pisateljem,” in £©d.aj nd več po njegovem mnenju ; ali imiondiai sedaj dopisujejo v list Gl. 'Sv. niezavedni pisatelji in, agitatorji ? Ali se res hočete norce briti iz poštenih Slo. venskih delavcev in somišljenikov ki dopišujejta v Glas Svobode, ali Vas pa jezi, ker v Vaše glasilo ne depišujejo?. .Odgovorite! “List “Glas Svobode” je moj (ker takrat je bil njegov-Kondov in ne Vaš), im talko se VAM je tudi odigovoirilo, me kllulbfn paič pa Vami. Vi site imieli talkralt list v svojih (krempljih im ste si ga pri-svojtevali, delali site marljivo zanke za' Komidlaitia ih ga beteli v svojte1 kremplje' dohiti — pa mi se dalo — knjig tudi mašite dobili, da bi pregledlaii koliko ima list dohodkov ih toliko stroškov, a pri vsem tlern opekli ste si svojte inži-nlirskiei prstlei. Laisltlni' previdnosti in prijateljem, kii Vas poznajo, ne le saimo. jz starega feraja, ampak Clevelanda ito drugod, se imialmo zahvali-iti, dlai mii liisifc zaldela ista nisoda kot je “Delavca” im “Svobodo”, glasili slovenskih sOcijal demokratov v dloimiolvini. Povejte odkrito Vi stari zdraž- b.ar, ¡katielri izmiedl valju je solcijia» 1 ¡stični sttaamlkli več dobrega sto-ril, Vi ali Konda ? Ništie bili Vi v stari domovini vednta zaprielkiai im zdralžha str,amidi? Mislile bili vi in par ožjih vaših prijateljev indirektni (?) faktor prepirov mai oni velepomemb'-ni konvenciji jugoslovanske soc. dem. stranke, mla kateri sie je ]. remešehavalo o otoih lusodepolmdh (400 goldl. — Za kaj? miervemio' —) ia!k moremo vedeti. — Govorite •tedaj! Svojega soseda, v Logatcu, s katerimi ista se tisoče im tisočekrati videla, poimiemjialia im skup 'Občevala, praviti©, da ga n,e poznate. Ni li to siimešbo ? Im zalkaj ga nočete .pozmlaitdi? Junlaik, toakoršen ste, zalkiaj ne govorite resnice? Predbaci vatle nam tudi, da nismo socijaiigth Če mi nismio socijalisti vi iste še iinahij1, kot socijalist.. Efijalt soci-j ali stične stranke, ste vi gospod Zavrtnik. V starem kraju iste. bili melklak vodja soc. demi. stranke prišli st,e po naklmčju sem v Ameriko, v Cleveland), kjer ste svoje debno agitirali, govore držali za republikansko stranko. Dobili ste tri dolarje za to govor. — Sramota, da za tri dolar jte izdate soeijalističmo stranko, pomislite za bore tri dolarje! Ali jie to< malčelo, ali si še upate priti preld slovensko jiaVnost in govoriti v prilog socijalizma? Vi hočete miam povelati, da mi d la-mo z» delmar in Vi ste pa za ideale (— refpulbililkiainisihe dolarje ■— Čemu tora j slovensko javnost-varate nia tak podlel mačin? Ttui se maj mielkateri (?) raido-ve'dbi Clievellamdčani oglasijo in naznanijo slovenski jiavniosti o 1«-pem (?), izdajalskem govoru Jo- Daljte mla 6. strani ROJAKI V CLEVELANDU, OHIO, POZOR!!! V PONEDELJEK, 3. FEBRUARIA, VSI NA PUBLIC SQUARE! BREZPOSELNI DELAVCI BODEJG PRIREDILI VELIKANSKI SHOD IN U-PR1ZQRILI JEDEN NAJVECJIH OBHODOV, KI SE JE ŠE KEDAJ PREMIKAL PO CLEVELANDSKIH ULICAH. Govorniki raznih narodnosti hodejo zopet govorili na Public Squaru. Pri zadnjem shodu, ki so ga sklicali hrvuški brezposelni delavci ni bilo nobenega slovenskega govornika. SLOVENSKI GOVORNIKI NA DAN!! Dne 27. januarja 1908. Na tisoče brezposelnih je na poziv hrvaških socialistov došlo na središče mesta, kjer se je zborovalo in stavila resolucija: “DELAVCEM DELA — DRUŽINI JELA”. Hrvaški sodrug je govoril prvi in pojasnil pomen zakaj se je brezposelne sklicalo in zajedno povdarjal, da temu brezdelju se mora storiti konec. Drugi govornik je pojasneval od kod ta gospodarska kriza, kdo jo je zakrivil in kaj hočemo storiti, da si odpomoremo iz sedanje krize. “Kapitalisti in delodajalci imajo svoje dobičke varno spravljene, so na gorkem, mraz jim ne škoduje in tudi lakote ne trpe. KAJ PA TI TRPIN, KJE IMAŠ DOBIČEK SVOJEGA TRUDA? TI OBČUTIŠ MRAZ IN LAKOTO! Kedo te sedaj pozna? Nihče, razun naših prizadetih sotrpinov.” Tako je končal drugi govornik. OBŠIRNEJE O TEM PRIHODNJIČ. Govorili so še razni sodrugi v nemškem, češkem, poljskem in angleškem jeziku. SLOVENSKEGA GOVORNIKA NI BILO. TO JE ŠKANDAL ZA NAS SLOVENCE! V Clevelandu imamo svoj list, ki ga brati Hrvati nimajo pa so napravili tako impozanten shod. Kaj pa, mi Slovenci se moramo brigati le za cerkve, — DELAVCI NAJ KREPA JO GLADU! Vi bojevalci za oslovo senco storite kakor bratje Hrvati, vsaj nekaj za korist brezposelnih in pustite farne razmere vsaj v tem kritičnem času pri miru! Vi zaslepljeni narodovi krvosesi pridite se učiti in ravnajte v korist naroda, ne pa ravno narobe, drugače bodete čutili narodovo pest, žuljavo pest delavca, ki je oropan dela in jela, a njegovi špekulantje se drve za lastnimi koristmi, vsemslovenskemu življu v gotovo pogubo. Vdeležencev je bilo čez TRI TISOČ; največ Hrvatov in Slovencev. Resolucija, sklenjena na tem shodu se je vročila danes mestnemu županu. Zaradi slabega vremena se shod ni tako izvršil kot so bili načrti narejeni in radi tega, da se popolni kar je pri tem shodu nedostajalo, sklenilo se je enoglasno in s intuziazmom, da se bode vršil prihodnji ponedeljek, dne 3. februarja t. 1. zopet shod in objednem obhod po mestu do županovega stanovanja. KAR NAS.JE BREZPOSELNIH SLOVENCEV V CLEVELANDU IN OKOLICI PRIDIMO TURAJ V ROinLLLoEK NA TA SHOD V PUBLIC SQUARE, ZAHTEVAJMO DELO, KATEREGA NAS JE KAPITALIZEM OROPAL IN POKAŽIMO, DA SE ZAVEDAMO RAZREDNE BORBE MED DELAVCI IN KAPITALISTI! SLOVENSKI GOVORNIKI, KATERI IMATE LE KAJ POJMA O SEDAJNI KRIZI IN DELAVSKEM STALIŠČU NAPRAM KAPITALU NA DAN! Z geslom: “DELAVCEM DELA — DRUŽINI JELA!” vdeležimo se shoda in obhoda! Po poročilu Amici. Siromaštvo na Dunaju. Ogre-valnliioel tnUi Dunaju so vedtnio' pol-inie. Telkiam štirih tednov jle islkalo 327.522 siromakov — za 24.910 več kot lansko listo ob istem času — iZalveltjia.1 pneld zimo in gorto hran©. Oseb, ki nimajo prenočišča, je prišlo v ogrevalna©© 14.288, torej iza 961 več ikiot 'lansko letio. Splošna volilna pravica na Ogrskem. Miništer notranjih del grof Andriaisisy predloži meseca miiarea parlamentu zakonski nialčrit o sploš ini volilni pravici1 in o razdelitvi viclilindhl okrajev. Nove volitve nia mieid Bolgari skoro docela zamrlo. Bolgarske- biainlde so se umaknile v gora, kjer žde v ipopolni miede-k'ivmoísti. Nia bolgarsko revolucionarno gilbamj.e je umor. Borisa, Sa. val. Šikloida se ceni nia. idlva miljena dolarjev. Požar v Kansas, City, Mo., jo v toirelk večer uničil del' tovarn Nelson Morris' & Oo. Šfacidla se ee- UNIJE POŽIVLJAJO VLADO, DA ZIDA TOVARNE ZA BREZPOSELNE. raifova vplival1 izeto dlepiremirujo- ni nía polmiiljornia dolarjev. Pravica je zmagala. Johlnl A. Cook, kS isi je rmarsika- če. iSalnldlalnski mirna mnogo pristašev med vstaši, zalio se nadlega tiuirškla vlada, da se ji bo z energič I tori ljudski dolar po goljufiji' pri-ram mlalsitapolm posrečilo v Mlake- laštdl jie prespal včeraj'šnioi moč v donlijdl (popidlnomlai zatreti vsalko ' državni klajzniltadici v Joliet u. revolucionarno gibanje. ! ¡Me|sit|oi Chieiaigo rabi precejšno Nova trozveza :— Goiori se o no- število metel aa ©eistie in ulic© snia-vd tnoizvezi mieid Framcigo, Alngleš- žiti, no in riepubliilnainlski John jih ko in Španlsto, Potovalngie fralmeos- bo izdeloval) v Joliiefcu ! podlagi isplošniei voililnle pravice pa bega miinSistm vnanjih zadev Špan ----------------- nikiaikor n© bado- pred spomladjio gke jie baje' v stiku si (tio novo zve- w D Haywood in John Mitchell, Varšava na Ruskem. Policija je Krvavo klanje delavcev. V Im ^ia govorila nia konvenciji v In-pnišla nia slad tajni revolucionarni1 qudiqniejlu nia Čilelmskem so1 delavci uiaiuiaipoliis v prilog 'združenja ja-icirgalndizaciji mleldl častniki tukajš-! v Isioliltlarških rudndiklih ištrajkial m 'padnie^Pmemogaršlne, zveze m Zdru, irjiega ipebc|tln©ga polka in airtilje- so šli miirnlim potom sknpno proti /3e™ ! Radarjev v Ameriur. ^ iSa.at. I « Kih «.riAnlkovali K O» Itte' dvie prgainwzaicigi zdru- riijsfkie brigade. Več uglednih časit-nikoqr jle bdloi laretovaniih Belgrad, 29. jamuarja. V krogih tave© s isalVa Ika j'e prve vrsto orHl, ve/nkliair gia kl JIO pfneltli'l 'Oeliieimill OH^ISltin. lO ^ plačajo brez vinarja odbitna. Naše še dol danes preiskovalni sodnik jedem naj Velejih požairioiv izvzcmiši denarne poVijatve izplačuje c. kr. poštni zaslišal. Da izsili zaslišanje, je onega z Mia 1871, to je Chicaga no hranilni urad v il do 12. dneh sklenil odklainjiaiti vsalko jed vse popolnoma zgorela. Tla požar se je do^OO^gotoTini V pr ¡poročenem doltlej, dokler ga ne pokliče k sebi da primerjlalti tudi s onim z leta ali registriranem pismu, večje zneske piieisIkovalM siodnik. S štrajkom 1894, Iki jle razsajal v Lumber yard D^st‘al Mone>’°rder aliPa je pričel včeraj:. . diištriktu na 22. cesti in Ashland 1 frank 'sakser CO Solun, 31. -januarja. V zadnjem ave. — Tia požar na Wabash ulici ]09 Greenwioh st, New Y'ork ■easn jle revalhicioiniamoi gibanje jo uničil 3 poslcpja in 5 pa pošto. 6ioi st. ciair Ave., n.e., Cleveland, Ohio “Svobodna Misel”. glasilo slolvenlslkie siekcigie Svobodne Misli izhaja vsak mesieic v Pragi,—■VilniOigradi,, Česlto; in je jedem najboljših! lleploisllovnih listov na svetu. — Pobija, rahlja in pretresu je tako — dla tie Mogoče raizidra ži. Vendar te pa poduči im visoko zdrami. Celo leltmiai naročnina za tujeaamstvlol stane- 3 kronie- ali 60 icentoVi. Nlaroiči se! Kateri je pravi sin? Marijanski spisal K. Mikszath. Nekemu posestniku našega kra. ia, po imenu Lovrenc Gati, je u-mrla lepa mlada ženika v otročji postelji. Ženo sk> pokopali in žalovali za njo, otrok, lep, zdrav deček, pa je ostal pri življenju. Lovrenc Gati je imel staro sorodni oo, ki je vzela dojenčka po pogrebu v naročje in ga polivala s solzami, ki so ji ostale še od pokopa. “Ubogi sirotek, kaj 'bo s teboj! Poginil boš brez materine oskrbi. ’ “IzreidSl ga bom dostojno,” reče oče, vzame otroka in mu poljubi eveboča lica. “Ne boj' se, siinko, mamica je odšla, a se vrne. Ne pustim te brez matere.” , “Pa -boi ne bo prava mati, Lovrenc!” , “Dal mu bom pravo mater P’ “Nlo, pa jo Vaetmi iz zemlje, če isi tako mogočen. Notri leži na večne čase.” “Ona, ki jo pripraviš, Lovrenc, bo mačeha, in naj si tudi ovija lase z zlatimi trakovi.” Po pogrebu se odpelje Gati v Budimpešto, vzame otroka seboj in pusti tamkaj. Bil je hladen, molčeč značaj, ni povedal, kje je pustil otroka, in tudi prašali ga niso po tem. Ljudje so* le majali z ramami rekoč. “Dal ga je komu v reja” Čez dva tedna se je vrnil, in čez nadlaljne tr. te ine je vzel sestro graščinskega ravnatelja. Bila je takrat najlepša vdova pri nas. , Ljudje so migali z ramami. “Da, otroka je spravil s pota ... Je vendar grd človek, ta Gati.” Ni trajalo kaj dolgo, in nova [žena je rbdlarila Gtatieja 'tudi s sinkom'. Še ni zapustila gospa Gati o<-tročje postelje, žie je odšel njem mož v Pesto in vzel otroka seboj in ga ni več prinesel nazaj. Ljudje so se čudili. “'Kaj pomeni to? Danes ga prinese štruklja, jutri ga odnese oče!” Začeli so si tajno šepetati. Govorili, so semintja. kaj neki počne / otroci. Komu jih daje v Pesto in čemu. In dočim so za hrbtom Gate ja nastajale cele legende, čul ®e j* po solbaih prijazne hiše jok in tarnanje. Mladla žena je bila vsa obupana, žugala je s sodnijo, z ločitvijo, zahtevala ‘Otroka; potem j,e prosila moža, -padla pred njim na koleni in ga rotila pred razpelom. “Daj mi mojega otroka nazaj, kam si ga dal?” Pa posebnež se ni dal ganiti. ‘ ‘ Otrok je dobro preskrbljen, reče, “enkrat ga dobiš nazaj7’. Ne išči ga, bilo bi zastonj, ker ne povem ničesar in ga ne dam. To je obljuba', ki sem jo storil ob mrtvem truplu nanjlke žene; ne bcm je prelomil.” Tako je minilo pet let, nepretrgana1 muka. za materino srce. Poskušala jie, vse mogoče, omečiti »cproga,, pa nič ni pomagalo; neusmiljeni oče je ostal hladen in ttrd Ikloit kamen. Večkrat se je podal v Pešto “gledat otroke;” pa ženi je povedal le, da sta zdrava. Peto leto reče Lovrenc teden ■predi sv. Barbaro: “No, žena, kuhaj iin peci za svoj god, poju-banje-m grem v IVšto Iu pripeljem otroke domov.” Z veselim krikom mu plane mati za vrat. Ta beseda je odpihala vse grenke muke petih let. In \endar je prvih pet let najljubeznivejših pri otroku. 'Ob vse to je prišla, žena. Ko pa rta dlam sv. Barbare pri-drdra kočija na dvorišče! im izlušči Gati dva rdečelična, zdrava otroka,iz kožuhovine, je bila ■vsa bolest, vsia žalost pozabljena. Polna veisaljia jima Školči žena na- sproti in iztegne roki. Blisk njenih oči je ošvigal postavo, obraz d ečkov. “Mati!” zakliče prvi in ji pla1-ne za vrat. (“Mlati-” zakriči drugi in jo ¡objame. |čegav poljub je bil slajši? Gospa Gati mi mogla uganiti. Soprog je imenoval enega Ladislava, dragega Pavla, Bila sta si po obrazu in postavi podobna. Noben ni bil videti starejši. Saj sta bila tudi le nekaj mesecev vsaksebi, Žena pokliče Galija na stran in vpraša strastno: Karteri je moj sin? Povej mi.” Tkati se nasmej a. “Kaj pa misliš? Saj sem vendar zato dal otroka skrivaj v tujini krstiti in odgojiti, la bi ti oba emakio Ijnbila, da 'bd ne vedela, kateri je tvoj sin, ’ ’ “Človek, pomisli, kaj delaš-” “Pomislil sem. Potrpi. Ko doživita dvajseti» leto in bosta lahko obstala tudi brez matere, pokažem ti tvojega sima in ti tudi izročim dlokaze.’'’ In ali je mogla žena drugače kot oba dečka enako ljubiti in streči? Koda materin čut ne počiva’ nikdiar, preiskuje, išče, zahteva i!m se Oborožuje. Opazovala je otroka zbujena in •speča, opazovala njuno naravo, iskala v njih navadah, (kaj bi bile njej podobnega, postavila je sedaj tega sedaj onega pred o-glediaH», stopila zraven in primerjala. (Včasih je opazila kak pogledi, kako kretnjo, o kateri je hlastno rekla: “Ta je moj!” Smola je bila le, da je opazila podobnost zdaj pri Ladislavu, z-daj pri Pavlu. Materino srce, ta magnetični, čuteči kos mesa, (c katerem pesniki toliko pojo, ji ni povedlalo, kateri je njen sin? Seveda ne! Le pesniki so napravili iz nega v tisoč letih takega modrijana. To se je sedaj tudi že ¡preživelo. Otroka sta medlem lepo rastla in se pridno učila. Oba sta bila dobra, lju^eznjiva dečka. Vedela sta tudi že, da je mati enemu od njih le mačeha, a1 vsak si je mislil, dla je. 'on pravi otrok. Pri tem sta se počutila prav dobro. Nekega dne zboli Garti in hoče to izrabiti; če je telo bolno, omehča se morebiti tndi duša. Laskala se mu je kot- mačka1 in v muki p|cstala mu je vedtna prošnja nadležna. “Pokaži mi mojega sina... bodi dober, usmiljen, ljubi mož. Prisegan pri živem Bogu, pri moji nanjfci materi, da bom vedela samo jaz za to, moj pastorek pa nikdar. Oba bom enako ljubila.” “Dloibro. Če si prisegla (V rtiem hipu stopi Pavel v sobo.) “To je. tvoj sin,” zašepeta. Konec prih. NA ZNANJE SLOVENCEM. Cenjeni dtiredtior Collins N. Y. Medica! Instituta! , Vi me vprašate iza odgovor. — Jaz se V,aim zahvaljujem Za Vaša zdravila, katera so mi popolnoma Ozdravila moje noge. Jaz nisem še vseh zdravil porabil, pa sem til že. popolnoma zdrav. — (Se Vam še enkrat- najtopleje zabvialijiujoč ostajam Vam iskreni prijatelj. Tony Plahnar Box 179 (Bessemer;, Pa. Kako pride Vaš denar najvarneje v stari kraj? Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. On je v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku in pošilja denar varno, točno in zanesljivo na določeni kraj. Ako potujete v stari kraj ali želite koga svojih sorodnikov ali prijateljev vzeti v Ameriko, potem kupite vozni listek istotako pri Mohor Mladiču. On Vam presrkhi dobro in hitro vožnjo po najnižjih cenah. MOHOR MLADIČ, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. Stran oidl Goldfield, Nev.! — Stran pd Jožeta! . * * * Kediaj poteče Ilarry Orchard- ova poigodba s lastniki rudnikov? * * * Steel Trust je zmanjša! izdelek za 20 odstotkov, zopet- jeden dokaz,, dla naši prosperiteti ni para. * * * Poroča se, da dobrodelni zavodi v New Yorku sedaj hranijo Farley-eve stiavkobajace. * * * Najemninski štrajk y New Yor-■ku se 'bo najbrž razširil po vsej Ameriki in ustanovila se bo naje-mn(inška: unija'. Rent Union, ki se 'bo borila s Tanffiordizmom. ’ * # * National Unemployed League se je ustanovila, v Californiji, s nalmemom, da hrani in skrbi za brezposelne. Theodore I. naj napiše še eni članek o “sound conditions. ’ ’ * * * Heimze je na zatožni klopi, ker ni bil dovolj vstrajen pri udarcu finančne krize. Heinze 'bi moral izdati Goldfieldški denar in kraljevi Dorice bi mu poslal zvezne čete, (dla: bi tem lažje ra'zpečal ničvredne' slkribs med ljudsbvo. * * * IVprašajte Jožeta, kako se čehe kroti in kako je bežal, ko je opazil “patrol wagon.” * # * V neki gostilni je po nerodnosti jeden Jožetovih zaveznikov zgubil zob. Kedo- mu ga je izbil in zakaj?---------- * * * Neko noč ob eni uri zjutraj me sprehodi silen ropot, vstanem pogledam na ulieo in kaj vidim? Jože jie' držal v roki star “coffee pot” in lovil Pr.—, Na vprašanje drugi dan, kje- da je staro “kanglo” dloibil, mi odgovori: “Valley!” — * # # Meld dleset navzočimi je Jože Lo-gačan sam pristrdel, da je za tri diolarje držal .republikanski govor v Clevelandu. * * # Za 30 dolarjev pohištvo kupiti seveda na kredit in še zraven dobiti posojilo 40 dolarjev ni še preslab “business transaction”. Treba je 'znati pa gre.... * • * Hello! Hello! Kedo je to? — Urednik1 ‘1 Glas Svobode ’ in kedo ste vii? — Čitatelji “Glas Svobode'” of course. — Kaj pa želite? — Ali ste ‘kaj slišali-o Jožetu Zavrtaniku, vodji Jugoslovanske šoti jal demokratične istnainke v Avstriji, pozneje republikanskem — Kaj je to?— republikanskem govorniku v Covelandu Ohio in sedaj vodji “edinib’ socijalistov v Ohieaigi? — Zakaj? -- čudu», da bi se takega velikana kar tje v •en dan -pozabilo. — TTk-zu-zu-zu. Hello Central give me Golden Gate; number 184. — Hello, Hello! Čitatelji “Glas Svobode.” — Se ve, da! — In kaj potem. — Kje je ta Golijiat, ki je nameraval “Gl Svobode” ugonobiti? “Glas Svobode” je še tu, toda kje, o kje je Jože Zavrtnik? — Šel je z nara-\ osi ovci Hotentote krotiti in republikanske govore držati modernim Culoikaf roni.’’ Good by”! Good by! — * # * Ko ‘SO1 sodtugi Peitisehe, Skubic, Modica1, Konda in dlrngi sedajmi chieaški slov. soc. klulb ustauovl-jali je Jobahn Petricb pokrival strehe veleposestnika in župana v Semiču na Belokranjskem in se za dimniki, skrival, Jože pa je delal načrte govora za G. O. P. * * # Sosed daje odvetniške nasvete zastonj in brezplačno. Jože sam se pa ne zanese na te na/svertie in. jih išče pri! odvetnikih. Ta Jože je tudi sosedov in sam sebi ne vrjiatme, kako- mu naj potem drugi vrjiaimejo!? Hnlmlbuig.... * * * Izviren dopis...... Delavec je opravičen, do vsega produkta, kar ga saia producira. Te zebe? Omisli si dober površnik ali zimsko obleko, katero ti naredi hitro in po ceni Tictor Volk & Co. izkjišen krojač 838 lst St., La Salle, 111. TEL. 645 R I Yaletin Potisek ----- GOSTILNIČAR ---- 1235—lst St., La’Salle, 111. Se priporoča rojakom za obilen obisk. Postrežba točna in izborna ROJAKOM. Potujočim in tukaj bivajočim, priporočava svoj lepo urejeni ===SALOON==i Kjer točivo vedno sveže pivo, razna fina vina in likerje. Postrežba točna. Za obilen poset se c. rojakom priporočava F. BLATNIK ) , x A. PRESELNIK \ iastmka 230 S. Union Ave. PUEBLO, COLO. ALOIS PAVLOVIČ prva hrvatsko-slovenska TRGOVINA S OBUĆO Za gospe, gospode in deco. Popravila 623 So. Center ave., Chicago, 111. TOM. KYTLICA UNIJSKI TESARSKI MOJSTER 1294 Trnmbull Ave,, Chicago. Sprejema vsa v njegovo stroko spadajoča dela po najnižji ceni, in se priporoča za obilna naročila. TELEFON CALUMET 1678 Najfinejše fotografije izdeluje vendar-le samo P. Schneider FOTOGRAF 2222 State St., Chicago. Cene zmerne—postrežba hitra. & m w * * * * * * tli * ili 4i * tli Of tli 4 tli % rrrrtttMt »«.(»e«. WISCONSIN RHONE 41J 4, LO $el Dvorana za društvene seje in veselice. Popotniki dobro došli. Postrežba 6 stanovanjem in hrano. 24|Union Street. KENOSHA, wise. * «v **■ <*■ m m iv '*»■9**3*444*44*44*4*443** m m # MATIJA KIPAR GOSTILNIČAR v Kenosha, Wis., 432 Middle S Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in pristno žganje. Izvrstne smodke. TELEFON ŠTEV. 777 John O. Hruby « TRGOVEC s pohištvom, železnino, pečmi, karpeti itd. »»e» Peči inriDgerji (wringerß) se hitro in dobi o popravi js 589-591 Centre Avenue M- Chicago, 111. , MATIJA ERKLAVEC. tldini slovenski krojač v Chicagi naznanja slav. občinstvu, da ima sedaj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakor tudi v popravo starih vse po zmerno nizkih cenah 624 South Centre Avenue. i CHICAGO r- * Josip Zalokar priporoča rojakom v Clevelandu svojo dobro in * vodno preslobljeno gostilno na 899 Edison Rdi. N. E., kjer toči vedno sveže pivo in likerje. Unijske smodke in prost pri grizek. | Nadalje priporoča svoja fina vina, domačega izdelka in sicer: j; I Proti predplačilu ali poštnem povzetju pošljam ta vina na | kralje sev. Amerike. ' rudeče galon 50c. , belo galon 60c. rumeno galon 55c. Za dobro postrežbo in pristnost vina jamči & JOSIP ZALOKAR gostilničar S99 Edison Road, N. E. CLEVELAND, OHIO Trgovina z železnino, pečini, preprogami in z v-sem pohištvom Dobro blago po nizki ceni pri V. Kobzina-tu 580-582 Rine Island Avenue CHIuAGO, ILL. POZOR ROJAKI! Slika predstavlja ura s zlatom pretegnjeno (Urold filled.) in z dvojnim pokrovom. Size 16 JAMCI SE ZA 20 LET. Ura ima kolesje najboljših ameri-kanskih izdelekov (Elgin, Waltham ali Springfield) ter ima 15 kamnov Cena je sedaj samo —=$13.00—= Za obilno naročbo se priporočam spoštovanjem Jacob Stonich, 72 E. Madison St. Chicago, 111. M. W. SIMONS. „SOCIJALIZEM IN DELAVSKE ORGANIZACIJE. Poslovenil A. H. Skubic. Čitatelj zgodovine, ki me gleda samo ipo 'raznih dogodljajih in počenjanju ra-znih dinastij, vladajočih rodbinah im velikih vojskah zre s 'začudenjem na zgodovinopisce, kako so v malih in nejasnih potezah opisali zgodovinske d ogodllj aj e industrijielnega življenja narodov, posameznih rodbin in oseh. Če se vzame v poštev vpliv, katerega so imele verske, trgovske, in industiri jalne družbe pri civiliziranih narodih tolika stoletja, je popolnoma razumljivo, da je zgodiovina gobovih dob nepopolna brez pri poznanja zadružnega .ali trgovskega življenja. Če se oziramo samo na dogodke in poezijo one dobe lahko ta ko j sprevidimo, da so trgovci in razne zadruge igrale važno vlogo v zgodni zgodbvini. Na ta način opazimo sem in tja, da sta trgovec im rokodelec delala roka v rolko; tami ju vidim v bujnih oblekah korakati drug piole g druzega v procesijah ali pa sedeti in pogovarjati se pri igrah. (K sreči imlamo pa tudi nekaj 'zgodovinskih podatkov, ki jasneje kažejo kako so se te družbe interesirale že v zgodnih časih za efoomjomijo imtd. Howell pravi v “Trade Union-ism”: “Zadruge so ščitile pravice svojih članov, maščevale se nad njih sovražniki, razširjevale svoj.e pravice, gojile svoje interese in drugače izvrševale svoj dobrodelni in hudobni vpliv ke-dar je kruta mioč vladala in ke-dar so bili zakoni in ljudski zavodi' še v povoju svojega nastanka." _ Iste so napredovale in se razvijale primernoi ® družbo, so spreminjale svoj 'značaj in smoter kakor hiltiro so se pojavile nove zahteve in se priklopile napredku civilizacije. Zadruga:, tovarišija je zrastla iz zelo navadne potrebe človeka takrat, ko je isti počutil, da pod raznimi pogoji in okoliščinami ni sam k|cis tedajnim zahtevam temveč se mora1 združiti s močnejšim in tako osnovati unijo, aadhugo, ki bi imela dovolj moči premagati nasprotno silo. Zadruge so napredovale in cvetele in. ko gledamo v preteklost opazimo gotove štoptae v druižalbmelm življenju, ki ®o vredne, da si jih nekoliko bolj natančno ogledamo. Istle so najlepše cvetele v časn nemirlov, nasilja in zunanje kom-peticije med rastočimi državami, ob času pa, ko je bila centraJlizi-riania vlada najislaibša in ki ni imela taboreč ni kake moči izvrševati svoje notranje naloge in braniti pravice svojih revnih podložnikov so iste začele zoreti. V srednjem veku So take zadruge najbolj 'Cvetele in napredovale, pa tudi v dragih stoletjih najdlemio med nekaterimi narodi dobro 'osnovane dražbe. Tako na primer čitamo v zgodovini Kitajcev, da so ti v trinajstem stoletju imeli lepo urejieno mestno življenje ; ravno isto opazimo v Koinstan. tinopelju za časa vladanja Bizantinske primcezinje kakor tudi na Grškem in Rimu že v starem veku. Predno pa opišemo te zadruge mloramo poseči nazaj, da vidimo kako so nastale in iz katerih pogojev in zakaj so nastale. Sedimo tmalZalj' v Ono dolbo, bo še ni bilo ideje o sta.novitosti družabnih zavfdov. In bedar govorimo o teh zadrugah moramo imeti vedno predi seboj industrijelne družbe'. Vzemimo najprej način proizvajanja, kateremu je potem sledilo 'zadružno ali družabno pro-i valjan je in potem še-le to zadnje ’Prvfoi obliko proizvajanja najdemo doma, domače al'i 'hišno de- lo. Na ta način se je blago izdelovalo doma in iz domačega surovega blaJgai, katerega, je družina sama pridelala. Prodajanja in metnijainlja blaga takrat niso poznali. Napravili teziroma izdelali so le toliko blaga, kolikor so ga porabili razni člani dlružine. To smo opazili tudi v zgodovini starih ’Slovanov. Zgjcdna zgodovina, nam jasno kaže, da vse kar so za lastno potrebo rabili so izdelali doma in več niso nikoli napravi-1: kot so rabili. Tako: je bilo tudi z dragimi narodi. Vse, kar so izdelovali so porabili za domače potrebe. Pretmlolženje zadruge ali družine je obstojalo samo iz blaga, ki soi ga sami rabili in neka-Itierilhi strojev isal produkcijo kakor na primer ročni kamen za žito mleti, sekira, kolovrat iu tkalni stroj. jVse klar je bilo doma in pri domu je bilo dlelo družine. Razvoj je sčasoma vzel drugo smer neodvisen Strokovnjaški razred induštiriljlslkulh delavcev se je pojavil in žnjimi delo za plačo. Tehnična umetnicst je bila podlaga njihovega obstoja in vse kar so imeli je bilo lastno orodje s katerim so delali. iSvojo umetnosti so porabljali na surlcvem blagu, ki ga je kdo dragi pridelal in potem, tudi porabil Ta način dela jie ipomioigel veliko do oproščen j,a sužnjev sredinega veka od odvisnosti fevdalnih obveznosti, ker tse ni potrebovalo kapitala za tak začetek. Samo še jedrna preosnova in zre mo v dobo rokic del jst v a'. To se je pa zgodilo takrat, ko je mojster delavec 'začel kupovati sam surovo blaigo, na katerim so potem delali učenci in pomočniki. Tu najdemo razliko med' rolko-defcelmi in dninarjem'. Rokodelec je bil zajedno lastnik vseh pripomočkov za 'produkcijo in je prodal izdelek za tako cenlo kakor je sami hotel in kupec je kupil te izdlelke od njega izdelovalca. Princip rokodelstva je bil pa ta.k, da se1 je morala vsaka stvar, ki «e je izdelovala, napraviti v tej tvornici in tako je prišlo1, da so se na podlagi tega razvile vasi. trgi in mesta. Narodi kakor ca primer Rusi, ki niso osnovali nikakega pravega mestnega življenja, nimajo nobenega narodnega strokovnjalštva. To1 pa razloži zopet zakaj je ¡obrt nazadova. la s osnovo velikih centraliziranih dežel in obr.tninške teritorije. Zadruge so se delile na tri razrede, versko ali družabno zadrugo, trgovinsko in obrtniško zadrugo; te vse zadruge pa so bile v tako tesni zvezi in včasih spletene med seboj, da jih je težko razločevati jedno od druge. Kar nas zanima je trgovska, in obrtniška zadruga in te bledemo zasledovali. Trgovska zadruga je, bila osnovana največ samo za pridobitev pravic, za razširjanje trgovine in ribrti. Ta zadruga je bila tako,nekoč zveza trgovcev in obrte nikov po raznih vaseh, m trgih, ki je kupčevala in tržila po mestih in vuisefe ali v teritoriju. V srednjem veku opazimo, da je imela ta zadruga manj ali več elriistokraitičniega nagiba in se občno misli, da 'so- s prva bili^ člani te družbe posestniki zemljišč,^ na katerih so se zidale vasi, trgi in mesita. Vsejkakio prišlo pa je naposled, da so se mogli ti posest, miki oziroma trgovska, zadruga v-datii zahtevam vaščanov, trzajev in meščanov in jim odstopiti .zemljišča. Mogoče ®e je ¿godijo mirnim, potom1 ali pa tudi z vojsko in silo. Meščane, tržane in vaščane sc zastopali obrtniki in tako je nastal prepir med trgovci — aristokrati in obrtniki-ckmiokrati. Brez dvoma, da so bili trgov- ci m obrtniki v času tvoritve občinskega življenja sporazumni med seboj, ker kaikor ir. zgedivi-ne povzamemo so imeli obrtniki iste predpravice in pravice kakor trgovci vendar pa so razmerja med tema zadlruga|ma ¡postajata vedno napetejša im tako je polagoma prišlo* do bojev in prepirov med trgoaci in obrtnki. Tako na primer opazujemo prvi boj med obrtniki in trgove v Londonu l jim pomogli do u-trdibve “portadtlurške” trdnjave, sc dobili “sv. Bonaventura” zaslužen križec im “posten” kot “casino -stražo'”, ne 'zmenete se za to, brade TI “postiemfi.ner” znal report spisati talko, da ga bo vsak razumel citati ali ne. No’, v rolkah “dobrih gospodarjev”’ se1 bode Jednota tnldi gospodarskim potom dobro odzvala! ? Pri prvem1 Jednotihem “Jtebru’ smo dlofbro gospodarstvo takoj o-Pazili, ko je bilo treba denarja za preselitev iz New Torka v Ohiiclago. — Če je pa mogoče gospod v resniiiei demar imel in da je s Jem. Ikra je trdil, da ga nima — denar izprašal, potem pa lahko smelo trdim, koliko mu leži iz principov do Jedmcte. Kar groizi v Jadmotimam glasilu, bi se imendla razumelo nekako ta;k!o le: “Kalkor leži v “skrinji' zaveže” pravih soieijialiStov poleg zakonov šiba, tako je v prsih mojih strašna mole uničenja nasprotnikov in sladka mdlraba mi-loisti.” Bežite no! Še mar nam ni, da bi se' vfais Halli! Zgodovinia nam pove, dla je na: podoben in' predrzen način pisal Inocemcij angleškemu kralju im isicer: “Sicnte in area, foederis Domini ileum talbuiiis testamenti virga 'Cdnltiuiebialtlur ¡elt; mantala, sic im pec-tore (S1- (Ponltifielis eram sciemtia legi® divitnlaiei rigoT 'destructiomis et favor dtilioedinis cotatinertur. ” Up aim, dla veste' zakaj se je to šlo in zakaj mn je to pisal. Sedaj pa še nekaj! Jedmoltla' je- imela, od početka pa db dlames svoj.» krvavo pot in je bila prisiljena, postaviti se po robu'. šte1 'siei živo spominjam na 11. novembra1 1906, km je ibdl neki g. D. P. “newsboy”’ iz osrčja Pro-letarlčieveiga kluba in ,s Proletarcem: pod pazduho v Zvezi s Reve-lendbm'’ slov. fare sv. Štefana v Cbilcagi, pri prvi maši ob 8. uri in zopet pri: veliki maši ob 10. uri pred cerkev poslan, in je upi! kakor nraree: “Ekstra, ekstra. Proletarec! All ahonlt. StWniie, Kom-d!a and) Klrabučiar! In 'zakaj vse to? Skoraj bi se lahko reklo- za — nič. Vsa trsta nagrada, katera se je podeililla od tovarnarja 'za izdelovanje gumbov ni znašala polovice, kakor znaša vožnja za prvega Jeldnotimega tajnika iz New Yor-k:a v. Ohiicago. No, Jože s pomočjo drugih kaimaratov je tako hotel in bilo 'je talko! Če že poznamo nekatere po jedine “prve: in najbolj prave slov. socijaliste” se me Iboimo čudili, da se i'z rok' bodisi še tako poštene osebe: me pričakuje pravega, im poštenega! gospodarstva, ker so •sanmi zelo slabi gospodarji. Sa mii na Svojo moč se ne zanesejo prav nič, a vse pa na moč drugih in pa na pretirano in me dobro razumljeno rešitev — socijalizma. Tako: simo slišali vedno upitje od “klubaveev”’ koliko naredi Konda denarja s listom. Ko so ga pa. “socijalisti” sami v rokah imeli in' ravn-o' isti list “Glas Svobode” in to ga dobili v dobrem stamu, so pa naredili mesto denarja — dolg. — Brez dela- ni jela! Ali mar ni to res? Še več drugih dokazov pa i-maimo k temu od začetka, ko je “Proletarec” nastal, katere ®o sami oziroma “pravi socijalisti” lastnoročno zapisali in podpisali. Že v prvih Proletareevih predahih se je ugibalo im modrilo, kaj storiti s preostalim denarjem od n arlo eni ne istega!. Kmalu so se našli “dobri gospodarji”’ im predlog dtlavili, dla se maj bi ta svota porabljala za preseljevanje “so-crugoV” iz kiraja v kraj. Gospoda: maj se vozi ža, žulje drugih •.n Proletarčevo naročnino, mesto da bi1 takoj, ko je denarja prev-stajaio pomnožili izdajo lista. Najbolj nam pa potrdi “dobro gospodarstev)” številka 18 pod napisom: “Letio agitacije. (Piše F. P. Drskar). Gospod' F. P. D-rakar bi po vsi sili in nepotrebnim vrgel $400.00 v mlako. 'Na tak način delajo1 praktični katoličani, dla na vsa-cib ®edem let pokličejo prevz. škofa otroke ¡birmiovat, ker bajé domači g. župnik ne >zmajo in da s' s teni ljudisko im 'Cerkveno blagajno nekoliko olajšajo. Ako mi tlake predloge podpiramo, pokažemo s tem vsemu ljudstvu, da smo nezreli za socijalizam, še manj pia, da bi bili socijalisti. Toraj Če si socijalist (? 0, me omahuj in siaj ne kaži se omahljivega, ker s tem podiraš podlago sncij'alifflma sam sdbi in drugim so-■drugomi. Za nauk pa, katerega hi imel- sprejeti od so druga ravno takšnega, kakor ga. ti sam dobro znaš (socijalilstfflčeni) ib plačati zanj $400. pa rečem, da je veliko bolj unmestno. da s« ti dolarji raz-dele med družine nekaterih so-dirugov ob ti pravcati denarni in indostrijalni krizi v letu agitacije. — Nauk socijalizma pa razširjaj sam Vsa, čast. pa omenjeni osebi, za katero' je namignil g. F. P. Drs-kar, dai bi germ prišla. Poznam jo (gai) osebnra prav dobro. A vprašali bi1 pač lahko sarni sebe ali pa direktno povabljenca, ali je Iže cela E v rop» soeij ali st ična. ali ne. Im če ni, kakor to sami vemo', da> ni, bi ga zopet vprašali: “Zakaj' pa niši one, ki si mimo njih šel prej o« socijalizmu podučil im potem še1 le k nam prišel?” ¡Vsa ta. vprašanja, bi pa morda novega gosta v zaldlrego. spravila in je boljšei, da v Evropi ostane kot učitelji socijalizlma. za fear mn iz sdca češtitaimo k njegovemu nspehlu. Kaidlar bo pa v svojem delokrogu iz nesocijialistov “prave sucialisitle'”’ ustvairil. tako “prave'” kot je g. P. P. Drsfcar in marsikateri drugi okoli “Proletarca” poltem se borni pa> tudi jaz potrudil, da ga sami dobimo, da bode pramogetl Proletaorčeviim prerešetati maše’ trde bultiee ter jih nagnil do njih' in pa nžgal naša' mehka, s" smolo namiazama srca, da bodo gorela za “prve in prave” slovenske ®oeijaiyt!e v Ohicagi in v (?) Ameriki- S spoštovanjem in, soc. pozdravom' sem Vaš Pontificus. Ifr s FR. SAKSER C0. 109 Greenwich St. NEW YORK PODRUŽNICA 6104 St. Clair Ave. N.E. Cleveland, O. Oficijelno zastopništvo vseh parobrodnih družb. Priporoča se Slovencem in Hrvatom o priliki potovanja v staro domovino, ali ako žele koga sem vzeti — v prodaje parobrodnih listkov po najnižji ctni. Železniške listke za vse kraje v Zjedinjenih državah in v Evropi. Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam» posojilnicam ali v kterokoli svrho. Vsak slovenski potnik naj pazi, da pride na številko 109 Greenwich Street, in nikamor drugam ter naj se prej dobro prepriča, ako je na pravem prostoru, predno seda pregovoriti, da komu vroča denar v mnenju, da ima opraviti z nami. Rojaki Slovenci! NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO. "ZDRAVJE” Katero je izdal prvi, najstarejši in najzaneslji« vejši zdravniški zavod. The COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za moža in ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bode-§ te razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko citate v časopisih. Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. Ko prečitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, khm se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar. Zatoraj rojalii, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov: —pi COLLINS r. N. MEDICAL INSTITUTE 140 West 34. Str. NEW TOOK. N. 1. ¿p # I Poročila iz delavskih naselbin. I * * v¡- 4* 4* 4. 4* 4* 4. 4* 4* 4* 4* 4^ 4* 4-* 4- 4* 4* 4* 4-* 4* 4» 4* 4* 4« 4*3* Atuffara, Minn., v jan. 1908. Cenjeno uireidbiiišltlvo: Prašimo nekoliko iprtcett/oiia v naišem dela v. dkami listu “Glas iSvdbodd”, da spoiročiim svobodomiselnim delavcem. kia'ko se tukaj imamo. Z 'dtelom je tukaj slalba. Fi-nanlSmo kriza dobro počutimo, za kateri žep se 'zagrabimo vsak je prazen. Skiotro nad polovico ljudi je zgubilo delo in diruizega dela tokati-, bito bi nesmiselno, če se kaj kimalo dtVair na boljše ne obrne udarila :bo 'betdia, ki. sedaj že Uči na .p-raigu v hišo, radi 'tega pa svetujem rojakom, da ne hodijo sem dela iskati. Večlnia prebi;vaktiva v tem mestecu' so 'Slovenci, le žal da nimamo niti enega Slovenca v mestnem izasttiopu, in cela mesttnia u-prava je v nokaih drugih n-arodlov k lak or Švedov in Fincev. Tu i-maimo dovolj Slovencev, ki so1 u-praiv «iposobni takib mest pri zastojih ali žaliibog mi Slovenci smo talko ¡miatomairni, dia nas še večina nima dirfžavOijanskih pravic in ipaipirjev, ter da se 'za politiko malo ali pai popolnoma nič ne brigamo1. 'Tildi v društvenih ozirih nismo itn, kar bi morali biti. .Resnica .je, dia imamo tu dobro osnovano podpora» društvo Aurora, št. 43. S. N. P. J. reSnic'a pa je tudi, da bi se daihlkO malo bolj brigali za vslpeihl in! boUjši naprede^ ieg)ai idlrdšttva. Naši rojaki ne pomislijo na nevarnost, kateri so \ edno izp ostakljeni- v rpdnikih in na posledice. Ko bi samo malo bolj za bodočnost svojih družin arledali bi prav gotovo to naše drulšlllvo prekašalo vsako drugo v Ameriikl — Zatoraj ma- delo ! 'To naše društvo je imelo dne 12. t. m. sncij-e glavno 'Zborovanje in volitve novih odbornikov za to leto. V odbor so bili izvoljeni sledeči: Matija) Turk predsednik; M. Zakloitnilk, podpredsednik; Fr. Mustar tajnik; Fr. Kastelic blagajnik' ; Vincenc Mikulich zastiop--nik; J. Rožanc, A. Gregorič in F. Koicjaulčiič, gospodarski in bolniški odborniki. Rojlalki pristopajte pridno k društvom spadoj|Oičiim k Slov. Xa.r Podp. Jedinoti, ker to je najboljša slovenska J-edin o-ta v Ameriki Poizdirav članom. 'S. N. P. J. in Tebi “Glas ¡Svobode1’’ pa mnogo uspeha in obilo naročnikov,pred ¡plačnikov, da Te ne bo zadela kriza, kakor je Tvojega soseda. V. Milkulieh. sikal tleri Slovence se je podal na pot in velik|oi se jih je odpravilo proti stari domovini, da tam za pečjo počakajo boljših časov. Ta liirilžba. operira tudi premogotkope in prem|€|garjiem se bolje godi kot pa delavcem. v tovarnah, a preveč dobiro pa tudi ne, nekaka sredna stvar., toliko da žive in si sem in tja kako ‘peleo’ pive lažje privoščijo, da tem lalžje vrtlaj-o, kopljejo in v ihlte spieaste kraralpe nad trdita premogom. Tudi po ta manjših rovih se še precej dobro dela. — Naša slovenska naselbina šteje že precejšno ste vito rojakov in človek jih zavidljivim očesom gleda, kako bratstvo in sloga med njiilmi vladlaitiai. Lep|šei sloge ne najdelš nikjer. Z,a to naim dokazujejo razna slo-venska društva. Poldlporna druš-Itivo “Adrijia” št. 3 S. N. P. J. je ponos Gamlbrijških in Johnstovpn-i .skih Slovencev. “Vsi za enega, i jeden za vse” je njihovo geslo im najlepši mir vlada med elani, za to pa jie veliko ležeče na -odibo« ! m in odbor tega društva zasluži 1 vso pohvalo. Tudii podporno društvo “Danica” št. 44, S. N. P. J. stalno v IConemianghi, ¡P,a;,, le)po cvete in raste v bratski slogi, kakor bujna “Adirija.” Vse dobro in pohvalno pa moramo tudi reči a društvih Jugo.sk Kajti. Jedhote, in malo je rojakov med' nami, kateri ne bi bili pri jedkemu ali drugemu društvu, .ker visi se .skoroi zavedamo na vsakdlainjino nesreičo in nevarnost, kateri n.am pretiti vsako minuto-, tudii se zavedamo zakaj so ta društva. ustanovljena, in 'kaj je njihov ramen. Rojaki se -tudi izaivedajo svojih (Mav,škili ddllžnodtli napram svojemu glaisilllu “Glas Svobode”. Sk|c(ro povsod vidim list uktom-a-čen in priljubljen in prav talko. Saj to je vendar prvi slovenski list, ki se je začel za nas Slovence v Ameriki boriti im mi to tudi upošltte vatah ter ga čislamo.. Vsi oni Slov. delavci, kateri pa še ni. so nanj, naročeni storite to, ker v listu se čita veliko zanimivega itn poučnega,. Pozdravljam vse rojake in rojakinje ter jim želim vise dobro, “Glas Svobodi” pai obilo uspeha ir. niorvlih naročnikov. Frank Šega. P UD AR JEM IN PREMOGAR-JEM NA ZNANJE! Keot-a, Miot., 19. jan. 1908. Cenjena '“'Svoboda”. Tukaj Ti pošljem en dolar iin pol in prihajaj še eno leto na inoj -delavski dom tako točno kot doslej. Sicer ravno, v tem mestecu ni toliko ¡Slovencev daTe ne bi vsaki ¡teden prečrtali od’ Kunca do kraja soselbmo -sedalj, ko, delamo samo po tiri, k večjem Štiri dlni v tednu. Z deom je tu precej slaba in se ga težke dobi, ker na delo čakajočih Italijanov je preveč, ki se ponujajo celo pod cenoi delati. Vsi delavci kar nas dela po tu-kajšniihi rovih smo še precej dobro organizirani pod United Mine Vtorkers of America'. Picselbnih novic ni. Pozdravi jaje rojake po širni Ameriki ostanem Vaš vedni naročnik Frank Ge—dir. Conetaaugib, Pa,., 25 jan. 1908 Prašim, da mi priobčite dopis v listu “Glas Svobode” katerega \sak sviobodomtoelni človek rad čita in ,si tudi v svojo korist iz njegovim čtivom pomaga. V prvi vrsti Vam holčem opisati kako gre v taka ju ih delavskih krogih. Tuiktoj poislujejo tovarne Cam-br.iia Steel drnlžbe .s .dabo paro. V tovarnah se le malo dela in veliko ¡število delavcev je prišlo ob delo radii finančne krize. Mair- La Salto, III, 22. jan. 1908. 'Cenjeni urednik! Prosim, da -sprejmeš teh par vrstic v list “Gl. Svobode.” Dne 20. .januarja t. 1. pripetila se je nesreča eno miljo zapadno od La Salile, HI, v premo gobopu št. 1. Vsipenjiača na kateri j,e bilo devet oseb je padla v naglosltii z višine 40 čevljev in je visim devetim (polomila noge,. Med tem poškodovanci je pet rojakov in si,cer: Frarn Kostello, Joe Kausek, Anton Kovačič, Jos. Močnik in Fr. Žokalj. Zgoraj umanjena dva sta člana društva. “Triglav” št, 2 S. N. P. J. 'P|cizdkiaiv na vse čitatelje Gl Svobode.” A. Mežnarich. Renton, Wash., 27 jan. 1908 Dragi mi lislt, “Glas Svobode”. S starim letam mi je potekla naročnina nia list in ker se mi ta nello dopade isto ponovim in prilagam temu pismu $1.50. Zajedmoi pošljem listu v podporo 25c in! ¡to na Klobučarjevo Zdravje, ker je dober varuh blagajn«. Rojlalki podpirajte ta list in glejmo, dlai kmalu prilčne dhaj'alti vsaj' dvakrat na teden. !S socialističnimi pozdravom Štefan Jereb. Pri zadlnjem Zborovanju Ely Rudarske zveze št. 219 spado joče k Western Federation of Miners dne; 19. januarja 1908 smo mi Slovenski rudarji izjavili sledeči protest proti vsem onim nasprotnikom-, ki delujejo na vise mogoče načine, da bi uničili Rudarsko Zve'zo in nas Uboge delavce trpine vedno pritiskali pod turškim j.airtmo-mi. Mi rudlarj-i in delavci v okolici mesta Ely, Minn., si s težkim delom- in za malo plačo služimo svoj vsakdanji kruh. In iker vidimo, da lastniki .rudnikov kuipičijo miiljon-e in miljene krivičnega dobička vsiako leto na ratš rovaš, in kieir vidimo, da ti miljeni so delo naših žuljavih rok in mučnega trpljenja v globočini zemlje i,n Ker lastniki teh -rudnikov, dobro vedoč, dia jim mi delavci ku-pičiimo te mi-ljone, ne skrbe za i airniodt delavcev v njihovih rovih, da- se delavci. zaradi njihove nemarnosti poškodujejo in celo nekateri izgube drago življenje in Ker mi se zavedamo, da zdr-žujiemo te kapitaliste, eel-o mesto Ely in vse trgovce 'obrtnike v tej -ckolici im da večina, (teh, katere mii podpiramo so naši, nasprotniki in hočejo oškodovati posredno ali neposredno našo- delavsko organizacijo Radi tega mi rudarji in udje "Western Federation of Miners izražamo svoje ogorčenje proti takemu početju naših nasprotnikov oni k,a j edino obsojujemo vsakega sovražnika, ki hoče nničiti našo delavsko organizacijo, katere vrli nameni je izboljšati delavski polo žaj. Enoglasno kličemo vsi-m rudar-jem po deželah severne Amerike: “Na 'deloi! ¡Sedaj' je še čas in ne obuipajlüe, Ne pustite se- podjarmiti kapitalistom. Bodimo vs-l vajhi in zmaga je naša — delavska, — Rudarjem na Mes albi Range, ki -so prestali mnogo- britkih in žalostnih dniji v preteklem letu 'za časa bojev ¡med! delavci in krutimi delodajalci za pravice -delavskega stana- pa- izražamo svojo simpatijo in jim kličemo. “Ne obu-ipajjte! Kaipi-t,alistovska železna rokia -vas je v resnici potisnila na ono .staro mesto suižemstv-a. 'To ui ib-illa vaš® kri-.vida! Pomislite na prejšne čase, koililko ,so naši predniki pretrpeti v -bojih s kapitalom- in naposled' so le zmagali. Ne dovolite, da bi kapitalisti -razbili ¡našo organizacijo, ker -edin-o v tej imamo še -upanje za zm-ago. Mi Vialm stojimo na strani, n-e le samo 'db času veselja temveč vedno, ob času žalosti in trpljenja -Poslušali ne bodemo več onih zaipelljiiveev, ki so nas z 'topimi obljubami lahkega dela itd, če se ne združimo z Vami v boju proti kapitalu odvračali,, 'da se nismo združili Iz Vami. V resnici med časom vašega boja imeli -sirno- dobre š-ase in dela- ii kakor se nam je zljubilo. Kaj pa sedaj ? Delati m-oramo kot nema živina, da nato vroč polije po celem životu i'n foedior talko ne dela ga družbe odpuste- Bratje d-elđvci ne poslušajte hinavcev, temveč pojidite na delo za zmiaigo. Z a; odbor: A. P. John S—a, Joe S—-c. ZAHVALA. Slovenska Napcdlna Čitalnica v Clevelandu, O., se' tem potom vljudno aahivaljujie vsem c. darovalcem dobitkov za srečolov in vsem onim, ki so pripompgli, da se je veselica, tako sijajno obnesla. Zajedno pa tudi izrekamo našo zahvalo pevskima zboro-m.a “Triglavu” in “Slovenskega Sokola” ■za ginljivo petje in zabavo gostov Na Z-dar! Odbor. ‘TRIGLAV’ Zdravilna Grenka ^ Vinska Tonika “BAN JELAČIČ” /elodečna ^/CAL vj° Grenčica Svoji k svojemu! Kupujte nase blago! 1648 West 22nd Street, Chicago, lil. Rodovitna zemljišča v državi Michigan Ogemaw County po $7.50v Missouri $8.50 naprej in v Texas $15 naprej aker. Obdelana in neobdelana zemljišča v vseh državah Amerike Vozne listke (šifkarte), zavarovalnine, pošiljanja denarja na vse kraje, izterjevanje zapuščnine in vsa notarska dela po najnižjih cenah preskrbi John J. Pollak, 534z W. 18th St., Chicago, 111. Pozor! Pozor! Slovenci. “Salon” z MODERNIM KEGLJIŠČEM Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne naravne pijače— najboljše in najfinejše unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se priporoča Martin Potokar, 564 S. Centre Ave. Chicago, lil. Tri najboljša zimska zdravila- Improved Laxative Quinine Tablets ozdravijo prehlajenje v glavi v 12. uiah. Prvi da vzemite jeden prašek vsako uro, dokler jih deset porabite, in potem po en prašek trikrat na dan za 2 ali 3 dni. Za hud glavotol vzemite 4 praške in ponovite za jeeno nre če potrelno. Cena 25c. Hennanekov balzam za kašelj je najboljše zdravilo za kašelj, davico, tmic< ji hjipo. • Cena 25c iu 50c Hermanek-ovo, električno olje, je najboljše zdravilo za bolna prša, križ zobobol glavbbol, tr ganje po ušesih, boi v kosteh, zvitje itd. Cena 25c in 50c> Izdeluje in prodaja J. C. HERMANEK, LEKARNAR Chicago, 111. 585 Centre Ave. 6 BtUCVsL A ÁídM QHiCActo ROJAKI, NAROČUJTE 81 “GLA8 SVOBODE." ROJAKI ČITATELJI Pri meni dobite pohištvo, razno kuhinjsko opravo, porcelanasto in stekleno posodo; podobe, svetilke, žimnice in divane.Z eno besedo kar se pohištva tiče vse; od začetne črke. a do končnice Z. Proti plačilu ali na o-broke Dobro blago po najnižji ceni. Edina polska, in sploh največja zaloga pohištva na severozapodni strani mesta. 21 let v tej trgovini. Prepričajte se. \ Nadaljevanje iz 1. strani. supa ZavnltMkta, bruimluega/ socija-lisltilčimegiai vodjo v Ameriki, za Sasa njegovega bivantjia v Clevelandu. Kedlo je ulstianiovil 'kluib s kaifce-rim se Vi dlatmes ponašate, miar Vi ? Ali Johlanlm Petričih, ki je takrat v Seuniilču županovo irnBo' pokrival f Ker infate (megli dlelaiti s ‘' Glas Svobode” kalkor pnešič iz melhom, pril odi1 sto imiainever, fcialtemega site še preioej dioibro z vršili. Vstopili ste v klulb, dobili svoje privržence, Idi Vaše zgodovine iai> sebičnih namiento.v ¡talklralb iin nekateri še danes mes vieidio posrečilo se Vam je tlainle pregovoriti, dia odstopite Od stramlkie. Zafcaji? Viaiš mare ver in načrti so bili ta,ki. Ustanoviti se mora list nia štroške soeiljlaliistjilSnie strainike, dia ugonobite “Glas iSvolbodie’’. Postavili ste v odbor može — pisatelje brez njihovega znanja, s niaimeniom, da ,premeto,!jio’ s delovanjem in agitacijo zla “Glas Svobod»” in pos-vetdje svoje omoči vašemu ižkoriš-čevalmeteniu maimeimi. Kaj ste pa dosegli? iSlvelt Vas Spoznava, in mi Smio itjo1 veldcli im molčali, ker oni slili srn», dia se po bol jšale. Ali pišem» tež —odgovorite! Koliko dobrega ste Vi še ke-dlaj storili iza kak list ali organizaciji»? 'Nič, pač pa ste se hoteli povsod! vtihotapiti itn po anarhistično ali republikansko k polni mizi sesti im dleliiti drobtinioe medi Vaše očarane». ‘Nlalštejitie mlalm dobra dlela, ¡katera se Vas dlrižiijo ?! Povejte kaj ste dobreigia storili za Jugoslovansko soc. dieten, straimko v Avstriji in iza tinpelče dllavoe isploh? - Sedlaj itmaitie Sas, da s sivoj im gltidlkim goVonom zamažete vir kalnlei volde, Iki ste jo 'zmešali sami. Ne mislite, da je slovenski delavec v Ameriki tako zabit, da bi taki pijavki' sledil kot stie Vi. Vi ste gorji kolt ruski »ar; samopaš-neš, ,s!almcldržec’ ste bili in ostanete! To ste me stalimo emikriat paič pa mniogclkraiti Sateni polkiazali. Kako' zahvalo jia še dobil sle-beirnfi, od! Vas n jegova dobra dela ute pokazali ob času šibamjia prvih ristaimovitieljiev vašega lista, (saj veste kje vas čevelj žuli). Zgražat se miorlai sleherni nad tako pisavo, kot ste jo, vi primiesli v .predalih vašeiga- lističa in v letakih. Sodr. Kolndla ste1 mazali ledkrait v podobi Ihmdilčia, dirmgič zopet v po-. dolbii papeža,. venldlar se pa Vaša želja ugonobiti njega in list ‘ Glas Sviobodlei” im posrečila. Zakaj niste sob» nlaimiazall kot briljantnega govornika na republikanskem slonu G. O. P. Zalktaj' met poveste javnosti, kaj šte Jedrnati dobrega, storili, tej krasni Vaši stavbi? Zakaj ne govorite resnice im čemu? Se 11 morda vieč nie1 spoimlinjiaite omega pridušalnjlai v g.. Pr. Mladičevi gostilni, ko Ste rekli, Ida; morate in morate Jednoto zrušiti, pa maikatr, da jie1 hiudič im nia nje razvalinah pa bodbte zidlali drugo. Zalkaj toraj Sedaj dlruzega psujete s se-tličmeželm im to raidi teiga, keir Vam je bil nia poitn, da miiste mogli Vi sami fc polnim jaslama priti, da se bi tam pitali, brez truda in dela na rovfaš dlrugib. Ali še mislit©, dia ni res nikogar v ep, ki Ibi se Vaši siemireipuibliklamski in isemisoei-¿■alistilčteil elkiceleniei zoperstavil ? Obžalujemo pa vse sodlrnge1 v Jugplsloivlaimslkelm socijialisti'čnem klubu, dal (trpijo takega trota v človeški podobi v svoji sredtii. G. Zaivirtuilk, lk(je pa ste bili predimo jie pričel “Glas Svobode” izba jati ? Kje' Vas j|e rogač držal takrat? Saj ste bili vebdlar in-ženiir im urednik “Delavea” (se, daj “Rodeči Prapor”), ali niste mogli toliko' prihraniti. da bi po-ipiiedl s|elm prišli iin, pomagali pri listu “Zora” predno je “Glas Svobode” pričel iztoijiaiti. ,List “Zora” jle bil itudl nia delnice in če bi bili'Vi zravetn, umerjeni smo, da nie bi niti 3 številke1 izšle. Vi ste prišli som, ko stia “Zora” in “Glas Smobodle” že k»ničal orati icelinio. —’ Svoječialsn»1 ste se zale to vali v “Glas Naroidla”, v gosp Saksieirjiai ito celo v urednika, ker t-te isi mislili, ida lilo je vse Vaše bolje rečemo-mo je —; delavci so* g. Sakserj» pomogli db tolikega inietjja im to imetje je toraj delavsko', nekolik» Vašega, ketr ste sam delavec, in g. Saikser ga 'bi moral izročiti Vaten, dia bi Vi- jz njim kot delavec in govornik izta G. O. P. razpolagali in ker g. 'Slabser ¡ni bil toliko občutljiv, da bi se podal in upognil Vašim, napadom, rjoveli ste proti njlemu kot lev in kaj ste dosegli. G. Slakiieir Vas je samo' pogledal im skrili ste se v koto — Zakaj me zahtevate od onih štirih kapitalistov, za ikiateire pravite, da so v Vašem klluibu, da Vam odstopijo svojle imetje? Zakaj ne, in zopet zakaj ? Zakaj ne grete z resnica na dlan, zakaj farbate1 ljudi s tlakim peti-•lfcnjetml,, sjalkaj pojate slavo na tak snaimiotein nJačiln sebi in po svojem bližnjem pa mahate z o-tema robama, sujete z nogama kot missomriškla mula in z j'azik-etn pa mačete smrtonosne (?) bombe, medi tam ko se bi nipgli skriti v oiajtaimnejši kolt Culmkafre, dia se bi' pomešali z ondoitinimi do-moroldlei. To ni 'človeško,, tako dielajo neumne zvari. Zakaj ne poveste resnice, da je Vaše glasilo1 nia robu propada — bamfcerota in da ste že dva para čevljev razbili s letanjem, za oglasi. — Ali naj še potem vrjiam,am» taki hinavščini in taikemn mvijaiku kot j,e Zavrtemik ? “Kdcir n» veruje bo pogubljen’ pravi Zav.rtnilk in “ikldor ni z nami jle proti niaimi”. — Mi 'se ne 'bojimo poguibe, ki jo nam Zlalhlrbtnik prorokuje in Slika in s talkim človekom kot je etn tudi me maramo biti, radi tega smo proti njemiu, edino le proti njemu. Jožetu Zavrtnolkm ne gre v glavo sodlmg KoUdiovo bogastvo in gospostvo. če tmi dostojno oblečeni okoli hodimo im ne v črni delavski srajci in “o,varali”, je to še gospostvo. Mi smo pa popolnoma dru-zega mnenja — saj veste gospod Zavrittoiik — Mi delam» in pazimo tudi na svojo zunanjost, radi tega bodimo po ulicah po naši de-narlmii zmožnosti tudi dostojno o-blečieni'. S tem pa niklakor še ne morete niam bčitaiti gospostva. Gospod Jože Zavrtniik nam dalje prddbaciva, da mi srnic za groš. D'a, brez groša ne ‘moremo živeti kakor tudi on nie. — Zakaj pa g. Zavrnik Vaša gospa soproga, in Vaši še ne šestnajst let stari dečki delajo? Miair lis :za ideale, kot njihov oče? 'Gosp. Zavrtniik naj vpraša svojega sotrudlnika nređnaka Ivama M. in on mu lahko pove, če je » » ZADNJI DNOVI Pre-INVENTORY RAZPRODAJA ! Iz spodaj navedenih cen lahko pravilno sodite vrednost drugih st vari j, ki jih dobite v naši veliki prodajalni še teh par dn:j pred inventorijem. Posebno nizke cene * vsakem oddelku prodajalne Damske fino pleteni volneni Golf jopiči (bluze), ižber raznih mod m 'barv, vsi navadne velikosti v vrednosti do $3.98.........$¿.39 Otročji fini sukneni zimški svrth-niki, rhzne bairve in ipode, isti se dobe tiuidi iiz žamdtla in meidvedje kože, velikost 6 do 14 let, v vrednosti $9.00 dobite za ... .$3 98 Damski fini oprsniki (waists) iz lawna in lingerie, naj novejše mode, s 'bogato okrašenimi čipkami, \se velikosti, ki ,se prodajajo po $3.00 kos, sedaj dobite za §1.59 Ogllejte si našo zalogo dolgih svrhnikov za dame in gospodične. ki se navadno prodajajo po' $10 in več; črne blarve in tudi druge. Sedaj samo ................$5 95 Moške dobro site obleke srednje teže, s dvojno ali eno vrsto gumbov, temne ali svetle barve, vse v elikosti, se prodajajo po $12. in $15. sedaj dobite za.......$9,75 Moške čevlji iiz ddhre mehke telečje kože, močni debeli podplati, $2 kakovost, par $«.69 Edina unijška prodajalna na jugo zapadni strani. Zaprto vsako nedeljo celi dan. Kadar prideš v prodajalno povprašaj po zastopniku Frank Slonich Hot bikast peči', s nikelnastimi o-kraiški dobre za vsako kurivo, lepe kakor tudi potrebne . .$5.98 2 y(d. ¡široko »Ijiniaitlo platno za pod, zelo težkia tvarina, s oljnatim hrbtom, ki se navadno prodaja po 75» kvadratni yd...........49c Težke železne postelje, izber novih Vzorcev, izeleno bairviane- in z zlatbm okrašene, vs;e velikosti, saimo ........................$2 98 10-4 siva pogrinjala, (blamkets) s »krasnim obrobkom navadne vrcdi-nosti $1.25, par....................59c Rocker Stoli iz trdega lesa, s naslonjalom in ramami, navadna t redin»s|tl $4.50 sedaj dobite za... $1.98 Bele čipkaste zavese, 3 yd. dolge, 1 ytd. široke, novi vzorci, navadne vredhosti $1.50, par .... 75o Pokrivala s siilbolinom prevlečena, navadne velikosti, nagačeni s čistim, belim bombažem, 2.25. samo ........................... $1.25 Krasno izdelane.omatne ride boardi z velikim mirorjiem francoskega stekla, podlstaiv 22x42 palcev, lepo arezijan» in s mednimi okraski, to prodaj ..................$12,50 uceÁ${?&.\ ^ — 559,561,563^565 BLUE /SIAHD Am nepriisitrainški o KOnidovem bogastvu. Isti j» potoval tudi za list k ga je s' svijo agitacijo precej podprli?! Iisitii je cislkrboval list več kot devet mesecev in> kam je zajadral?! Mi njemu tega ne o-čitamo, ker vem» in pripoznamo, koit piolštetni časnikarji skoz kako trmjevo pot je mtoiral prodirati, med tern k» se mn je njegov “ličeni” solastnik na itdhieim smejal in mu za hrbtom figo, ponujal za njegovo trdo- delo, sam pa je delal noč im dan (?!), samio ne vemo kje! To je tudi “moderno”, kakor pravi “učenjak”. Groria Vas je sprejela, kaj ne g. Zavritnik, k» ste. videli trikratno izdajo “Glas Svobode” na 12 siraimeh in — s tolikimi oglasi, — ki nesejo1. — Najbrže ste se takrat spomnili, nia oni usodlepolui trenutek, ko Ste k slmrti obsodili list Glas Svobode”. Ali hočete tudi viedeti kje? Delegatom 2. konvencije S. N. P. Jedrnate ste smelo trdili, da je “Glais Svobode” Viaš. — Bes fino ste se posjtiavili kot lastnik (v icJotenišlIjiji) lista! Silnim potom lastiti si premoženje in last svojega Mižnjega ni več so-cij alistremo, piač pa — aimarhiističmo. -tfco bi hoteli vse Vaše grehe mašMi vzalo, bi zopet trikratno izdajo na 12 straneh in še ne bi bilo dovolj prostora. Za blagor napredka stranke pa važnejše to ckie ra jie zamolčimo! V zalogi imam vsakovrstne domače in importirane likere, katere prodajam na debelo in drobno. Zitianja naročila se spremejo. M. Sikyta, trgovec s raznimi domači mi vini in likerji. 582 S. Centre Ave. Chicago, 111. Slovanska brivnica. 610 S. Centre Ave., Chicago. Za obilen obisk se priporoča JOHN HORVAT, lastnsk. G)g^)g^)^)g^)a^)-ju. “Sloiveiniškiv Tviždemlnatk ” ima 12 pravd, v štirih slulSaijih je obisra jen mia 1 1-eto 2 meseca, iini 1567 K globe. “Ladove Novim^” imajo tuldli 12 pravd1 in, so že tobisojeme v 8 slučia jih pai 4 ¡beta, 3 mesce« zapora ib 3400 K gliolbe. “Niamodme Nov:'ln|y” imlajo 10 prtavd im so obsojen« ma- 1 ‘lleto, 37 dbi zapora in 3600 K gliobe. Vsi, drugi listi so imeli' 2 ali 3 pravde. Na Hrvaškem je za bodtoče siv-bomske volitve ki iste' vrste v začetku meseca! miarca tudi socijailino-dcmokraltičhiaj stranka postavila kandlidlatle v nekaterih okrajih, Dozdialj je razglasila Kandidature; Slavkin Henč, Vilticlmdr Koiraic, V. BukŠeg iini Emgem. Demetnovič. Veliko dejansko rodoljubje. — Češki arhitekt Mihlalj Eejer, btra-trtameic nledlajvlno umrllega pesnika Zejettljla, je ziapuisitil vse sivo je- imetje v doibrodtellne mamene. Glavno volilo v znesku 300.000 K jie volil pokojlnifc izjat ustanovo ubogim im i/V(rst|nilm siiušatleljiem češke- tlehini-ke v Pragi:, ibree razlike- na stroko tehniških študij. 50.000 K de-žeimemlu podpornemu društvu: za ipUjučmei hotoznli, 10.000 K zavodu za slepce v Pragi, 38.000 K za podporo ubogih' slušateljev ecslkie iuarodlniositj! ma državni trgovski šoli iini še več' dtruigih manjših volil. Sadno drevo v istem letu prineslo dvakrat sadje. Večkrat smo že čiliaK o kiaJkiem dtrevcsn, ki je cvetelo dvakrat rod-fflo' sadje, Po-sestlnilk! G. KuihtoVski v Šimicu ima ma svoijem vrtin 'hrtuško, ki rodi- iz drugega cvetjb. Na hruški je 17 isfideižlelv, ki, imajo velikost goloib-jilh jajc, pa menda me ¡bodo -fltozo--rel. Krokodil požrl ministra. Justič- n'' mimisiter lamiglleŠkc kolbnije v Niatialm tste> je udeležil lova na krokodile mlaj Teki: Kazatcm, prišel je preblizu zverinic, ni, se1 je mogel o-bralnliiti', zgrlabilia ga je1 im požrla. LISTNICA UREDNIŠTVA. Jos. Svetietk, odi nekod, Vaš dopis radi- pomatnfcainja. prostora; prihodnji©. — — Društvo “Delavec” št 8. S. N. P. J. im — Anitiom Vidce k. Billom, Mont z« vas veljaj isto. Pozdrav! Slovencem v Chicagi in okolici. Iz prosite roke, z garancijo in pravimi dlobri pisimi seproda eno-nastropna hiša t. j. za dve družini v dobrem stanu in bližini slovenske farne cerkve sv. Štefana. Več pove uptovmilštvio -ali uredništvo “Glas Slviobo-de”, 665 Blue Island Aviei., Clhiieialgo, IlL KJE JE Matija. Prijianovich ?Pred j edinimi letom- je bil na Evelie-th, Minim Za njleigofv nialsiltov bi rada zviedeOJai injieigovia sestra: Marija Prijlamovileh', box 44, North ome, Minim. Iäeiem posojila mta iprvo hipoltl;’1-ko $1000—$1200. Več' piolve ured.. ali uprav. “Glas Svobode”, 665-Blute Mlatnicll ave,., Chicago, M. KDO ZNA, kje je Marija Gornik rojena Kramarieh prej stanujoča v Mount Pleasant, West Moreland Co., Penna.. Nje-n naslov bi rad dobil A. Kramarieh, 62 Fairmont ave., Newark, N. J. ANON LINHARD & SON — Pogrebnika — Kočije za dobiti za vse priložniti. 471 W. 19th Street Chicago, IR Delavci na prostem izpostavljeni mrazu in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehanju zaroumaiizmom in neuralgijo, ako rabijo Dr. RICHTERJEV Sidro Pair Expeller, ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 let. V vseh lekarnah, 25 4n 50 centov, ali pa pri izdelovalcu. F. AD. RICHTER & C0., 215 Pearl St., New York. V 354 DNEH ŠTIRIKRAT PREKO MORJA. Kaj jie tanini vizro-k? Rojataan 'bočeim nielkiloiko sporočiti kaj me je v teim ikralttam času privedlo, da šemi 'Štirikrat prebrodil Atlantski ocean. Ko sam prvič prišel sami v itio Iblaižano Amerik«? sam ustali' 'tlu' 'celilh. ićDvahljistt let in se v tam 'časm tluidi -oženil, S .pomočjo moje ibodljlše polovice opomiogel sem se toliko, dia lalhlko kaj pričnem v stareim Ikolaijiu.Bre-pemel sem videtll -rodini 'kraj in ¡hišo, v kateri mi je telkla zibel j, hrepenel sem videti še svojega -olčejtia in ljubo mater in odjprarvil sem. se s svojo malo dir učimo, misleč, da v« stari 'domovini se Iše vođino talko' živi, kaikor pred 12 ali 15 leti ali grozno -seta se motil, časov, kot so bili pred ¡malo leti ni več; lj-ub-ezni ni nikjer in podla, črna zavist, nevolšlj'ivo'st in obrekovanje zavzemajo seidaj njeno mesto. Draginja je v.eliiia, tako da pofšlten -človek ne more na ipldšten način preživeti .svoje družine. Prišel sem dlOrnov v. Zdomsko vas, krapil si ipretooženj-e, malo kmetijdeo, s ¡kiatero M priživel mojo ženo itn nežne' ‘citiroeiče1 in po virh-u tega pa se podal v kako trgbvijo, da. bi lažje shajal im živel dostojno s svojo dlrutžino. Moje misli -im naklepi so mi splavali- |po voidl'. .Niaiš rojak mirna več pravice v Svoji rojstni vasi in IdežeTi. Naš slovenski krnet je toliko nemim en, da poleg tega, da živi im vadržiujie. ONO gospodo, se dai poniževati še drugim izkoriščevalcem našega slovenskega ruidd in v talke koristolovce in pritepence pojpolnoma veruje ter jih podpira'. Meni ni 'bilo za obstajati, ker ptujlci itmialjo dandanes več vpliva kolt pa- domačini. Poleg tega imel sem- pa- še dovolj sitnosltd s 'orno polovičarsko gospodo, ki se niajirajše oic-etu-hme in /neveri in se slkrije v ono gla-c'ko obleko, na kateri' -sesveitijo sreibirni guimlbi. Naš gospodski Dobrepoljski krompirjev -berač (orožnik) mi je obetal, dokler sem njega in njegovo 'hlapčevsko butaro napajal, da bo iza me vse prav napravil pa — ■ bo je prišel čas, da mi v resnici ptoimore ostal je ¡igr. mož in srce min je v hlače palo. Pa' še vse bi dblbro ven izpalo, ko bi bil jiaiz tak Lalh ali ceš-plar-ski ¡živialski mluicilec'. V staneta -kirajn je v resnici slaba. ¡Slovenski, kmet niirna nobenih pravic in vsak pitujec dobi takoj bič. ‘ko vstopi na slovensko zemljo, diai priganja slovenskega kmeta in ga če treba tudi zasmehuje. Te raizrmerie prisilil so me, da sem se šltirilkrat v j-ednem letu vozili po veliki lulži. J. Blatnik. Kako dolgo bodete živeli? To vprašanje mora vas proeid v-s-elrn interietsiiralti, iisitio tudi interesira zialvairOvalne družbe in društva, piri katetrih ¡prosiitie tzia vstop in izia/vairovanje vašeiga' življenja. Ta društva' in Idkuižbe račuiniajo na vaše dolgo življenje. Zdravniki, fci Vas ipneilskmljie, se ipred vsem informira ,o Vaših navadahin občnem zdravnišk.. položaju vašega itteletsiai. če- vtiidi, da ste dobro rejeni im zidralvi in da imate dlot-bre liatslilnosti, "bo Vais z veseljem priporočal in družba 'bo sprej-ela vašo prošnjo. Parite- in držite prebavne organe v redu 'in gotovo bodete dosegli visoko- sitairoist. če oparite, -da ne morete jesti bot navaldno in s slalstjo tak-ih jedi, krkere imialtte radi poltem rabate takoj Trinerjievo ameriško adrar villnio grenko- vino. Isitio1 stimulira prebalVne organe do- zdravega delovanja, Ibolde pregnalo vašo slabo Volljoi, ojačiaioi vaše nerve in vata povrnilo zaldovoljbost veselje. ‘do 'življenja. Ne- dio volite, da b-i poBitlalai VaSai neipreb-avljalVOBt kronična, ampiaik zdravite jo kaj v Zaičetkiu s Trinerjievim -ameriškim- /Idlravilfco grenkim vinom. Dobiva se v lekarnah in pri izdelovalcu Josipu Trimer — 616— 662 So. Ashland Ave.. Chicago, 111 Rojaki, kam bodete šli na starost? “Na kmetijo!’’ odgovor popolnoma kratek in velikega pomena. Izvrstne priložnosti se Vam sedaj nudijo za nabavo lepih posestev v južnem -delu države Missouri. Na prodaj imam lep svet obdelan in neobdelan, kakor si kateri želi in koliokr hoče. 40, 80, 160 ali pa še več ak-rov v jedrnem ali več kosih pod zelo ugodnimi pogoji. Sedaj je čas, da kupite zemljišče dokler so cene primerno nizke, kajti cena zemljšiča raste s slehernim dnem. 18 Slovencem spo-sloval sem kupčijo prelepih farm v Missouri-ju. In zakaj bi ne Vam? Večina teh kupcev ima že prepise in lastninsko pravico od Title in Trust Co. ali pa od bank potrjene. Tekom prihodnjih deset letij se bode štela naselbina v južnem Missouriju jednim največjim slovenskim naselbinam v Ameriki in svet bode desetkrano, da celo stokratno podražal. Naložite toraj svoj krvavo zaslužen denar v gotovo in varno zemljišče. Še nekaj! Slovenci, Pozor! Na mnoga vprašanja in zahtevanja rojakov, kje bi se dobilo fino sadno drevje, trt j e in semena v obče, obrnil sem se na Washington, D. C., od kod pa sem dobil nasvet, da naj se obrnem na sledeče. tvrdke in sicer: Stark Bros. jedna najveejih drevesnic na svetu, potem Herman’s Grape Nursery in American Seed Co. Čast imam -zastopati gori omenjene tvrdke in vsa- tozadevna naročila so dobrodošla. V zalogi dobite vse vrste dreves od visokosti po 5—7 čevljev in v vrednosti od 12—55 etov. Trt j e Cepljeno (sadike s-koreninami) za ceno od $2.50—$9 100 komadov. Razna semena, kakor: “Rex” zelje, glave težke po 15 do 25 funtov, vse vrste tobak, 50 vrst fižola, avstrijska koloraba, 6—15 funtov težka debela repa, vse vrste sočivja in vrtnega semena. Pišite za pojasnila in cenike. Trgovcem posebno nizke cene dovoljene. Na vsak način obrnite se zaupno na spodaj podpisanega. F. GRAM 576 W. 21st St., Chicago. 111. Zastopnik zemljišč v juž. Missouri Stark Bros., največje drevesnice sveta Hermann’s Grape Nursery in American Seed Co.______________ VACLAV DONAT izdeluje neopojne pijače, so-dovico in mineralno vodo. 516 W, 19. St, Tel, Canal 0296 NAZDAR!!!-- =SALOOxN=. Kosicek Brata 590 S. Ceatre Ave. Cbivago. VODAK-OVA GOSTILNA 683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl. Ima lepo urejeno dvorano za ' zabave in zborovanja TEL. CA.NAL 7641 ITALIJA EGIPT IN ADRIJA Postanek v Madeiri. Idealna zimska vožnja v gorke kraje Vam preskrbi stara izkušena CUNARD LINE Ustanovljena 1. 1840 - 68 letni uspeh. Velikanski NOVI parnik s dvemo Vi jakoma C A R O N I A 676če\ljev dolg odplaje iz NEW YORKA v torek, 18. februaija, v Madeiro, Gibraltar. Gonovo. Napel} in Alexandrijo. Drugi moder ni parniki s dvema vijakoma odplujejo: ‘CARPATHIA’ 9 april in 28 maja “SLAVONIA” 12 mar. in 30 aprila “PANNONIA” 26 mar. in 14 maja “ULTONIA” 16. aprila in 4. junija Za natančneje poizvedbe obrnite se na CUNARD STEAMSHIP COMPANY LTD. F. G. WHITING, ravnatelj. 67 Dearborn Str. ohicago. Importiran tobak iz stare domovine. V zalogi ima po 7, 8, 13 iu 1 - kr., kakor sport, sultan in damske cigarete. J. vOKOUN, 559 W. 18th St. Potrebujete premog, drva ali se m'ogočete želite seliti tedaj se zglasite pri MARTIN-U LYMAN, 617 So. Center ave., Chicago-, 111. Tel. št. Canal 915 Edward Paneli ----- gostilničar - 663 Blue Island Avenue CHICAGO. KOTAS BRATA LASTNIKA GOSTILNE IN RESTAVRACIJE na 535 Blue Island Ave., Chicago. Priporočava svoje dvorane za shode, veselice itd. Vsako nedeljo popoldan izborni koncert. Vstopnina prosta. TEL. canal 2017 NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405 17 JEWELED RAiLROAS WATCH Patentiran navijalnik, za možke aližens-e l8k SOLID GOLD filled z lepo okrašenim dvojnim .pokrovom, der/.i vedno korektni c*s. primerne S delavcem na železnicah. JAMČENA ZA 20 let. ,.’Za prihodnjih 60 dni f pošljemo to uro na vsak ' naslov po C. O. D. za $5.75 in vozne troške,na pregled, in ako ni, kot —— se tu reprežetira N E -LAĆAJ NITI EN CENT. Pomisli pa, da lahko lačaš $35.00 za ravno taksno uro ako jo kupiš oa amačega zlatarja. Posebno dobro 14k pozlačeno 3rižico in privezek darujemo z v-ako uro, EXCELSIOR WATCH CO., 505 CENTRAL ¡ANK BLDG., CHICAGO, ILL! Vsem onim ki imajo barvo, potem bodisi otroh dama ali gospodična in če hočejo dobite lepo rudečo barvo in kri naj rabijo E. Himsov Maltoferochin (maltovano železno vino) 6 buteljk za 6 dolarjev, Ce trpite na slabi prebavi in nimate teka do jedil poskusite EDWARD RIMS0V0 GASTR0PHAN in EDWARD R1MS0V0 KARLOVARSKO Pišite po cenike za ta maltoyana grenka vina! Trgocem in krčmarjem zelo znižane cene. Ed, Rimsove želodečne kelera kapljice so najboljše zdravilo za kolero, koliko, želodečni krč. Cena stekleniciT50c. Za dobiti po vseh lekarnah. EDWARD RIMSA, lekarnar, 606 South Centre Avenue Chicago, 111. Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in imporiirana vina. Kdor pije naše vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli! KRITIČNI MOMENT. Kadar kak član družine zboli, takrat mora biti odločitev hitra; razven v slučajih ne-prebavnosti, ali ne slasti do jedil, in da se počutite slabe, kar ne štejemo kritičnim momentom, in to tudi vemo. Vsako najmanjšo hrano redno prebavijo, pomnožujejo kri, in odstranjujejo vsako nevarnost od telesa. Kadarkoli se vam torej preti, da Ï0SEPH TBINEB'3 Trinerjevo zdravilno grenko vino. JtCClST,£REt> je najpripravnejše zdravilo za take bolezni, s katerimi se hitro inzamesljivo ozdravi. Izvrtrno učinkuje na želodečne živce in pospešuje aktivno vse organe, tako, da vsako najmanjšo hrano redno prebavijo,'pomnožujejo kri, in odstranjujejo vsako nevarnost od telesa. Kadarkoli se vam torej pripeti, da nimate slasti do jedil, se počutite utrujene, imate teški glavobol, nemorate mirno spati, ali da ste bledi je čas, da upotrebujete Trinerjevo zdravilno grenko vino, ker le ono edino spravi vse prebavi jenje zopet v pravi red. Dela, kri čisto, obraz lep, telo močno in živo mižljenje. RABITE G-A V VSIH POTREBAH. NA PRODAJ V LEKARNAH in PRI IZDELO VATEL JU Jože Triner 616 So. Ashland Ave., CHICAGO, ILLINOIS. Trinerjeva Brinjevec in Slivovka so nepresegljive pijače. U prasaj te trgovce po njih.