Gospodarske stvari. B. Gruške poljanke. Drevesa so trpežna, ki na polji v globokoprstni zemlji in nekoliko zmernem podnebji prospevajo in kterih sad je večidel za gospodarstvene porabe pa tudi za na mizo sposoben. Večidel so drevesa krepke rasti in daljše trpežnosti. 1. Grruškamuškalka. (Deutsclie Muskatellerbirne.) Sad je debel, prisekan, zelen pozneje žolt z maslovitim prijetnim mesom. Je izvrstna gospodarstvena pa tudi namizna gruška, ki se mora pa pozno v jeseni potrgati, če se hoce, da ima dober okus in da svojo pravo dobroto popolnoma doseže. Drevo hitro raste, doseže uzorno velikost in na vrtu in na polji dobro rodi. 2. G-ruška Sar az enka. (Sarazinbirne.) Je srednje debela okrogiasta gruška, ki prav za prav še le spomladi dozori in se v hladnih sadnih sliranišoih skozi celo zimo dobro obdrži. Je izvrsten namizni sad. Grruške se smejo še le pozno jeseni trgati. Moeno drevo raste v podobi piramidni hitro in je zelo rodovitno. 3. Grruška sivka. (Grraubirne.) Sad je sivo, rujavorudeč, srednje debel, top, sladek in nježnega mesa, dozoreva konec septembra in se do oktobra in novembra drži. Izvrstni aad je za sušenje, kuhanje in tudi za surovo uživanje. Drevo raste zdravo in čvrsto, rado rodi in prospeva na prostem polji. Razširjen je ob reki Nekarji na Neinškem in ob Gorki cesti. l'a tudi po na.ših krajih je najti. 4. Grrti š k a k o zar k a. Greishirtlebirne.) Namizna gruška prve vrste. Sad je srednje debelosti, rudečerujav, zori od avgusta do sept. jedva teden dui trpi in ga pre toraj brž povžiti. Drevo je nemška narodna sorta, ki se po Bavarskem iu okoli Stutgarda in drugod pogosto nabaja, kjer ta sad visoko eislajo. Drevo je srednje visokosti in obilno obroja. 5. Gruška bela jesenskamaslenka. (Weisse Herbstbutterbirne.) Ima okoli 50 nemških, francoskih, angleških imen. Sad je jajasto okrogel, precaj debel, bledožolt, kakor limona, včasih zarudel, maslenega, kaj sladkega okusa. Zori meseca oktobra in se drži do konec tega meseca. Je žlalitni namizni sad prve vrste. Drevo ne vzrašča preveo veliko, dobiva piramidalno krouo in se posebno pvilega za soeivne in sadae vrte. Tudi na polji prospeva, pa le bolj v obdelani zemlji sicer sad odreveneva in ostaja droben. 6. Gruška Olau d avk a. (Olandsbirne.) Je precaj debela gruška, v gospodarstvu dobra za krlilje, tolklo kakor tudi za surov zavžitek. Trpi do novega leta. Drevo postane močno rodi vsako leto in se da ob cestah in na polji s pridom nasajati. (Konec prih.) Strupena drevesa in grmiči. Razun domačega strupenega tisa, je tudi še zarad svojih lepih žoltih cvetnih grozdov rad zasajan bobovec (Anagyris) strupen. Tako imenovani barokovec (Rhus eotinus). ki ga po parkih radi zasajajo, in kterega listi med prsti meti prav dobro diŠ9, je tudi strupen. Nadalje je strupen črešnjevi lorbek (Prunus laurocerasus) in pa toliko lepi in priljubljeni oleander, po kterega listju so se že včasih konji zastrupili. Tudi razhudnik (Solanum Dulcamara) in pa po naših gozdih domaci in spomladi cveteči volčin (Dapline Mezereuin) sta huda strnpa. Groveja živina mlade vršičke spomladi poganjajoče navadne čremse ali sromse dostikrat popase in po nji vzboli. Da kokoši po zimi jajca neso. Opazilo se je, da kokoši jako želčno papriko jed6 in vsied tega tudi po zimi pridno jajca neso. Zato so razumni kokošineki vsakega di*ugega ali tretjega dne žličico paprikove štupe med kokošjo jed pomešali in tako jako povoljne nasledke, kar se nesenja jajec tiče, dosegli. Posebno pravijo. da to sredstvo kokoši primora, da jako rano po zimi nesti začn6. Ker pa je paprika jako močno dražilo, se toraj ne sme njegova poraba pretiravati. Podobno dražilo je tudi seme navadne kropive, ki med jed pomešano tudi nesenje pri kokoših pospešuje. Vodotrdno črnilo za škornje. Vzame se 48 delov navadne lojene žajfe, 48 delov voska, 100 delov parkljeve maščobe in med seboj raztopi. Vmes se pridene 3 dele koščene črnine, 3 dele indiga, 12 delov traganta, prilije nadalje 30 delov vode in konečno 24 delov žganine (alkohola,) Vse to se dobro med seboj pomeša in v posode ali škatlje pospravi. Sejmi. 2. marcija: sv. Florijan naLaznici Vransko (2 dni), Maribor, Plauina, Poličane, 3. marcija: Rai-e (konjski sejem), Lučane, Oplotnica, 4. marcija: Lučane (za drobnico), Ptuj, 5. marcija: Gradec, Radgona, 6. marcija: sv. Peter pod sv. gorami, 7. marcija: Podčetrtek.