Seja glavnega odbora UJU v Beogradu. Kakor smo že poročali je bila dne 27. in 28. pr. m. seja Glavnega odbora UJU v Bieo gradu, ki je bila polnoštevilno zasedena po članih vseh poverjeništev. Situacijsko poročilo. O delu Izvršnega odbora in o položaju je poročal sam predsednik tov. Vlada K. P e t r o v i č. Govoril je predvsem o sledečem: Zakon o narodnih šolah je pred ministrskim sve« tom. Uredba o disciplinskih sodiščih je uki« njena in sprejet v nov zak. načrt postopek po čin. zak. Izprememba uredbe o šolskih odborih je obtičala na mrtvi točki. Izšel je nov učni načrt, ki je po mnenju učiteljstva 'boljši od prejšnjih. Izvršni odbor je inter« veniral pri g. min. prosvete o sledečih zade« vah: Da se politični oziri ne jemljejo v obzir pri nameščanju nadzornikoiv ter se iste jem< lje iz vrst osnovnošolskega učiteljstva; izne* sel je pritožbe proti premeščanjem, !ki jih v Srbiji ni bilo, ker je še zakon iz leta 1904. v veljavi, pač pa v drugih pokrajinah ni tako; splošno je zavzel stališče proti partizanstvu; za 32=letno službeno delo je zahteval, da se vnese v projekt zakona; zavzel se jie za iz* ednačenje učiteljic z učitelji; skušal je do« seči, da bi se stalnost razširila že s fin. zak. na celo državo; zavzel se je za izpremembo čin. zak. v prilog učiteljstva, pri čemer rnora ugotoviti, da še ob nobeni priliki ni bilo uči« teljstvo tako enodušno kot ,0'b priliki revizije čin. zak. — sedaj je izpreminjevalni predlog min. prosvete pred novo komisijo ter moTa Izvršni odbor še nadalje zasledovati usodo predloga, da ne b.o zopet nov&ga preseneče« nja; zavzel se je za univerzitetni študij ucU teljstva, a žal vkljub obljubi ta zahteva ni vnešena v zakon o univerzah; v komisiji za zakon o učiteljiščih je UJU doseglo svoje zastopstv^o. Poročal je nadalje o seji pover« jenikov na Brodu, seji širjega sosveta pov. UJU Beograd in Ljulbljana, na katerih je bil osebno. UJU je pristopilo k Intern. Učit. Fe» deraciji v Parizu. Udeležilo se je ped. kon» gresa v Berlinu. Želeti je, da se več učitelj^ stva udeleži takih kongresov. Udruženje je stopilo v stik s češkim in poljskim učitielj« stvom. Čehi so pozvali tudi bolgarske učitelje k sodelovanju. Bolgarsko mržnjo je treba po^ zabiti in se združiti ter skupno delati. Kon= gres slovanskega učiteljstva bo v Brnu. Iz= vršene so predpriprave za ustanovitev Slo* vanskega Učiteljskega Saveza. Na kongres so pozvani tudi ruski učitelji. Stanovski listi UJU so se zavzeli za sta« novske zadeve. Za laže in temeljitejše delo je Izvršni odibor opredelil svoje delo na štiri sekcije, t. j. pcaagoško, ekonomsko, istanov« sko in .oTganizačno. Tudi gospodarskega dela^ ne zanemarja Izvršni odbor. Marljivo dela' na Jug. Djačkem domu in upa, da ga v enem letu spravi pod screho. Zasleduje pa tudi idejo učiteljskih socialnih ustanov: nabav« Ijalnih zadrug, učiteljske samopomoči, hras nilnic za učiteljstvo itd. Intenzivno je delalo vodstvo organizacije tudi na projektu novih pravil. Omenil je Fleretovo odstavljenje in intervencijo v tem oziru. Nadalje omenja boj slovenskega učiteljstva, da ohrani osnovnoa šolsko1 učiteljstvo v ljubljanski oblasti po« sestno stanje oblastnega šolskega nadzorni» ka, s tem v zvezi je disciplinska preiskava Skulj=Dimnik. Na žalost je bil minister sla« bo obveščen, da vodijo iDimnik^Skulj boj proti ministru in delajo obstrukcijo. R.ayno nasprotno je pa res, ker so njihova prizade^ vanja v korist in izboljšanje prosvetni upra= vi. Nujno potrebno je, da pridemo do učA* teljskih zbornic. Te naj bi dajale mišljenje učiteljstva glede zakonov, uredb itd. Pro=svetni Glavni Savet ne odgovarja več tej na= logi. V 10 letih osvobojenja smo imeli že do 20 ministrov prosvete, nad 100 referentov v ministrstvu in kdo ve koliko načelnikov, po> močnikov itd. Stalne linije ni. To je dalo po= vod tudi prosvetnemu programu. Najbolj občutimo mi učitelji to zlo>. Projekt zakona na osnovnih šolah. O tem vprašanju je referiral ref. rain. prosv. Milan Rabrenovič. Pri sebi je imel zadnji projekt, ki je predložen ministr« skemu svetu. G. minister je izjavil, da je pri« pravljen čuti in upoštevati tudi želje UJU k projektu. Projekt vsebuje sledeče: 8»letno šolsko obveznost, ki naj se izvede postopno. Predvidene so šole defektne dece. Državno vzdrževanje šol je neizvedljivo, zato ostane vzdrževanje šol še občinam. Osigurano je stanovanje za učiteljstvo. Kolikor oddelkov, toliko stanovanj za učiteljstvo. V 6 letih je treba stanovanja dozidati. Odškodnino v novcu določi komisija. Učiteljstvo ima pred= viden tudi ogrev. Predviden je državni pro« svetni fond v pomoč ali posojilo za zidanje šol. Vsa samoučila naroči šolski odbor. Manjšinske šole imajo predviden v prvih šti« rih letih pouk v materinščini. Glavne počit« nice iso v juliju in avgustu. Izjeme in olajšave so zaradi klimitskih razmer. Kazen za ne« reJen obisk znaša 10 Din za dan. Kazen iz» reče šolski odbor, a pritožba gre na šolskega nadzornika. Stalnost službe se tolmači ;v zmislu čin. zak. Predvidene so posebne na» grade za učiteljstvo na težkem terenu in v nacionalno težkih krajih. Zagotovljena je stalnost na mestu. Ako se razred na šoli za^ tvori, mora oditi oni, ki je zadnjd prišel na šolo. Premeščanja se vrše samo v septembril in oktobru, med letom ne več. Pokojnino se doseže z 32. službenimi leti s 15%. Glede celibata učiteljic je g. minister pripravljen upoštevati želje UJU. Bolevanje v postelji se ne šteje. Prvih 6 let ima vsakdo 6 mese> cev pravico do bolevanja, potem pa vsaka 3 leta po 6 mesecev. Začetniki morajo priti za 1 leto na 4 razr. šole. Začetnice za 2 leti. Ta mesta se ne razpisujejo. Namestilne komisije so oblastne (prosvetna oblast) in cen* tralna. Z 12 služb. leti prosi učitelj šele lahko v mesto. Do 3 stalnih let sploh ne more prositi po razpisu. Po razpisu dobljeno me> sto mora ohraniti vsakdo štiri leta. Discipli« narni predpisi so predvideni po čin. zak. V namestilnih komisijah je po ena učiteljica, ki jo volijo učiteljice, najstarejši upravitelj iz kraja, prosvetni inspektor in oblastni nad« zornik. Kdor nima dovoljne ocene, se ne rnore udeležiti razpisa. Vsakega pol leta je zdravniški pregled učiteljstva in se izločijo vsi učitelji, ki imajo tuberkulozo. Upravitelj* ska nagrada je 100 Din in ojd vsake vzpored« nice ali razreda po 20 Din na mesec, Nad^ zorniki so stalni. Morajo imeti nadzorniški izpit. Dodatek je 20%, ki je ,po 5 letih vštes ven v pokojnino. Ne smejo govoriti na poli« tičnih shodih in ne kandidirati za poslance. Oblastni odbor je ožji in širji ter mu pred« seduje prosvetni inspektor. Učit. skupščine so ,okrajne, oblastne in državne. Prve pla* čujejo krajni šolski odbori, druge oblast in tretje država. Nova pravila UJU. O projektu novih pravil je poročal ureds niks »Učitelja« Mih. M. Stanojevi«, ki je razvil historijat pravil UJU od leta 1920. do danes ter očrtal sedanji položaj in te* meljna načela novih pravil. (Pravila objavimo v eni prihodnjih številk v celoti). Odseki. Glavni odbor je nato izvolil odsek za šolski zakon, odsek za pravila in odsek za predloge, ki imajo popoldne podrobno raz* pravljati o vseh teh zadevah ter pripraviti predloge za drugo plenarno sejo. V vsak odsek je prišlo po nekaj zastopnikov iz Iz» vršnega odbora in iz vsakega pcverjeništva. Poročila poverjeništev. Nato so podaia situacijska poročila vsa poverjeništva, in sicer za pov. Beograd tov. T. Kostič, za pov. Zagreb tov. Skavič, za pov. Ljubljana tov. Kobal, za pov. Split tov. Kutlača, za pov. Sarajevo tov. Lazarevič. (Konec prihodnjič.)