Že zopet oblagodarjeni! Ljubljana, 11. nov. 1912. Pred desetimi meseci je naš deželni zbor dovolil deželnemu odboru kredita 80.000 K z iiamenom, da ga ta razdeli kot draginjske doklade neoženjenim učiteljem in učiteljicam. in z dostavkom, da to razdelitev izvrši deželni odbor — po iasttii previdnosti! Nič ni pomagalo ugovarjanje slovenskih naprednih poslancev — »lastpa previdnost« je obveljala z glasovi klerikalne veeine. V tistem trenotku je bilo takoj vsakomur znano, kaj se skriva za to »previdnostjo« našega slavnega deželnega odbora! Vršila so se obsežna poizvedovanja, kakor da gre za milijone in kakor da ni vse kranjsko učiteljstvo brez izjeme potrebno nuine in izdatne pomoči! Naša županstva, ki so vsaj na kmetih po večini v klerikalnih rokah, so morala deželnemu odboru poročati o individualnib in lokalnih razmerali učiteljstva. Kako se glase ta poročila, tega seveda ne vemo, a si lahko mislimo. Nič ni izdal ugovor poslanca tov. Gangla. da je tako policijsko poizvedovanje 1. za učiteljstvo poniževalno, 2. je to ustanavljanje te nove inštance preziranje krujnili in okrajnih šolskih svetov. ki so šolske korporacije in ki bi morale — ako se že mora vršiti tako policijsko vohanje in poročanje — le šolske oblasti dognati. kar hoče deželni odbor vedeti. Zupanslva so torej poročala, deželni odbor je pa na podlagi teh poročil zgradil novo svojo krivico! Ta poizvedovanja so trajala poinili 10 mesecev, ko bi bila lahko gotova v enem tednu. Vse to pa zategadelj, da bi bilo videti nazunaj, kako tankovestno ravna deželni odbor in. koliko mu je do tega, da vsaj v tem krušnem vprašanju. ki naj potolaži s trohico izboljšanja vsem potrebnim bedo in pomanjkanje, odvrne od sebe že tolikokrat očitano pristranost, diktirano od slepe politiške strasti! Vse je bila samo grda igra z vitalnimi interesi izstradanega kranjskega učiteljstva; Preteklo soboto je deželni odbor izvršil sklep deželnega zbora. In tudii v tem slučaju — kakor smo slutili že naprej — se je večina deželnega odbora držala svojega turškega načela, da je treba napredno ueiteljstvo izstradati, kakor so turški krvoloki izgladovali macedonsko krščansko rajo! Napredno učiteijstvo je po večini popoJnoma izključeno od draginjske doklade, de!.oma pa dobi ubogih 10% temeljne plače. Vsi Slomškarji pa dobe po 25 %, in le tisti, ki so najmanj potrebni in manj zanesljivi — seveda po sodbi deželnega odbora in niegovega informatorja Janka Neporauka Jegliča — prejmo po 20 %! Deželni odbornik dr. Triller je predlagal. naj se razdeli draginjska doklada enakomerno nied vse učitellstvo, a ta edino praVični predlog ie ostal V manjširii. Proti njemu je giasoval tudi deželni odborhik grof Barbo! Sedai je torej tudi ta gospod stopiJ na nara sovražno stran! Med njim in kierikalci je bil sklenjen domenek, da glasuje Barbo s klerikalci in proti naprednemu slovenskemu uoiteljstvu, zato pa dovolijo klerikalci skoro vsemu samskemu učiteljstvu na Kočevskeni in na ljubljanskih nemških šolah draginjsko doklado v najvišji izmeri 25%! To dejstvo je samo posledica nemško klerikalne zvcze, ki se kaže tudi v mestnem šolskem svetu, kjer svobodomiselni nemški nadzornik prof. Svoboda pomaga klerikalnemu patru Simonu vihteti palico, da ubijajo interese naprednega učiteljstva in slovenskega šolstva! Naj živi ta vez! Sedaj so navalili na nas klerikalni in liberaini Nenici. Ubiti nas hočejo z zadnjini srcdstvoin — z gladom! Kulturna zuodvina bo pomnila niihovo nekulturno dejani«. Ponmila pa bo tudi, da smo poginiii — ako res moramo poginiti kot znaeaji in poštenjaki!