Ob petdesetletnici ustanovitve celjskega učit društva. Za nami je po_ stoletja boja m dela, odkar }e velika misel oživela, da v moči bratstva najdemo delu uspeh. S to mislijo šle so v najtežjih minolih dneh v jasnino začrtano cesto naprci, naprei za cilji naše volje, naših idej fekreno strnjene naše šlroke vrste in danes so vse preizkušene in čvrste. Ko zremo nazai na delo minolih dni, spominjamo danes se vseb, ki že so odšli, a v nas žive še n}ih dela in imena. Spominu njih gre naša misel iskrena. Vs. dni smo verovali iz želj in sanj v vstajenje naših smelih pričakovanj, v svob6dno novo življenje smo verovali in naši oltarji so stali zidani v skali. Graditelji bi!i smo, dvigali smo zaklade ra k delu smo klicali siie zdrave, ralade. Buditelji bili smo, ki smo k živi sili bodočnos. našo mlado prebudili, da v sebi najde našo zdravo zavcst, dolžnost. • vidi pot v veliko, pravično prostost. Gradili srao novi dom in smo prišli vanj še trudni in bolni, a polni živili sanj. Naš svobodni dom, v trpljenju graien, pozdravljen! V n a s trdno temelj njegov naj bo postavljen. Ta volja, ki strla srarnotne je usode, na n.ih ustvari zgradbo človešfva, svobode, ponosno zgradbo dolžnosti in pravic. Tej dobi velja naš plameneči klic. v iskrer_em bratstvu stopamo njej nasprotl nfiprej -po jasni, v nas začr.ani poti! Franjo Roš.