80
Naši dopisi.
Od Savine 10. sušca. (Svečanost slovanskih apostolov Cirila in Metoda in pa Celjski opat JVretschko.)  V pri-
jaznej cerkvi sv. Jožefa pri oo, Lazaristih nad Celjem se je včeraj po zdaj že stari navadi obhajal god sv. Cirila in Metoda pri altarji tema svetnikoma posvečenem. Vsako leto se je za čas rajnega gospoda opata Vodušeka ta praznik slovesno obhajal, in dokler sa telesne moči to dopuščale, smo vselej gosp. Vodušeka slišali ta dan Božjo besedo oznanovati ali slovesno sv. mašo služiti. Celje ima zdaj novega opata pri trdni moči na telesu, al kjer je treba kaj o slovenski domovini ali o starodavni veri Slovencev omeniti, tam tega gospoda nikjer ne najdemo. Pri včerajšnjem opravilu bili so nazoči Celjski kaplani, a ne njih gospod. In zakaj ne? Tega ne vemo, morebiti ni treba te bratovščine sv. Cirila in Metoda zdajšni čas povzdigovati, ker je neki po lanskih poročilih čez 17.0oO udov samo pri sv. Jožefu vpisanih, ali pa se gosp. Wretschko takih godov zato ogiblje, ker po zanesljivih poročilih rad trdi, da njemu je vsak jezik enako ljub, francoski ravna tako, kakor slovenski. — V „Novicah"je nekdo lansko leto iz Savinske doline pisal, da „je nas britko zabolela to , da v Celje na mesto pokojnega opata Vodušeka, ko smo se nadejali dobiti moža Slovencem milega, dobimo bivšega vojaškega kaplana g. Wretschko-ta. Im6 Wretscko je že program sam po sebi la          To pre-
bravši sem rekel sam pri sebi: ta sodba je gotovo preostra, ako Wretschki v svetnih službah napačna ravnajo, da se za svoj narod ne zmenijo, je to lahko razumljivo, al opat Wretschko svoje domovine vendar ne bo pozabil, vsaj so med duhovni odločni nemčurji silno redke prikazni. — Al, žalibože, da še predno je leto doteklo, se je pokazalo, da „Novična" na videz preostra sodba bila je izgovorjena od moža, ki je Wretschko-ta že prav dobro poznal. Njegova volitev v državni zbor, ko je 23. oktobra odločno glasoval za brezvernega nemca dr, Forregger-ja, njegova volitev v soseskin zastop, njegovo nemško pridigovanje pri pokopu narodnjaka na Laškem, njegovo izogibanje slovesnosti sv. Cirila in Metoda nas je potrdilo v britkem prepričanji, da imamo zdaj na važnem mestu Celjske-opatije moža, ki se ziblje le v nemških vzorih in ne bo nikdar več svojih napačnih načel odložil. Da bi vedel in videl vse to rajni naš Slomšek, vzdihnil bi globoko rekoč: kaj doživeli so mili moji Slovenci zadnja leta na Stajarskem!
Rojail 9. marca. — Star pregovor pravi, da resnica oči kolje, in to je istina, kajti ljudje , kateri ne moreja strpeti, da se jim istina v obraz pove, so ribči v kalni vodi. Dopis v 7. listu „Novic" je neke modrijane taka razkačil, da so celih 14 dni sledili po predrznem pisatelju, nedolžne ljudi sumili in nadlegovali razne strokovnjake , naj bi spisali nasprotni dopis. Naposled se jih je usmilila vendar šestorica Ciceronov in skovala pisarijo v 52. št. „Naroda". Dopisnik trdi, da sem pa krivici črtil nekatere; to pa je grda laž prav tako, kakor ta, da sem žalil igralke in igralce, pa tudi društvo. Da Čitalnica napreduje bolj ko pred tremi leti, tega dopisunu ne odrekam, al vprašam le: kako? Morda vidijo nekateri kosmetikarji v tem napredek, da se v slovenskem društvu na mernike lasčine omlati? Se le s tem dela za narodni razvoj , ako se le pleše in pleše ? Se morda le pridno časniki berejo in knjige? hodijo le štirje iz pravega namena v čitalnico? Ne, in ne! Sama to hočem danes odgovoriti, akoravno vem, da bo pa le ropot v Izraelu. Al kdor biva v stekleni hiši, naj ne meče kamenja ven, da ne da streti in razbiti svoje hiše. Društvo bode napredovalo kljubu „Noviškemu" dopisniku. Dobro! Ravno to želimo tudi okoličani; a s takim napredovanjem, kakor je zdaj, Bogu bodi potoženo! se ne bodo v sto letih kmetje Rojanski za las naprej pomaknili.    Kura,   ki  dosta  kokodače,  ne leže jajic. —
81
Včerajšnja igra „Požigalčeva hčiu ni privabila zaželje-nega občinstva; morda je tega „Sočino" zmedeno vabilo bilo krivo, ki je bilo tako nastavljeno, kakor da bi res kaka požigalka prišla v Rojaa in komu kaj zapalila. Prismojeni bili so menda le možgani onega, ki ume tako „fajn" po časnikih vabiti. Igra sicer je jako lepa, al na majhen oder čitalnic velika igra nikakor ne gre\ Vendar hvala, komur hvala gre* , in to v prvi vrsti vrli gospodičini L. Hučekovi. Oosp. Hansa, se le prvikrat na odru, je igral starca na zasluženo občno pohvalo; kar se tiče gg. Laharnarja, Kenda in Ka-talana, gre jim to pripoznanje, da so edini slovenščino Čisto in lepo izgovarjali; neki drug gospod, ki je včeraj še „krčma" za „kričma" izgovarjal, vendar obeta postati izvrstna moč slovenske Talije. — Prihodnja igra, 29. dne t. m. obeta posebno mikavna biti. Rodoljubi, ker gre za „narodni dom", udeležite se te zabave v obilnem številu.                                                  Zloguk.
Iz okolice Ljubljanske  6. sušca.  —  Čedalje  bolj
očitno se širi kuga novošegnega brezver^kega libera lizma, ki glavno svoje gnjezdo ima v Nemčiji in kateremu oče je oni Bismark, katerega raalajo le s tremi lasmi na plešasti glavi, menda zato, ker skrb, kako bi zatrl katoliško vero, mu je populila vse druge iz glave. Žalibog, da kugo tega liberalizma imamo že tudi v naši državi in že celo na slovenski zemlji! In kaj si je nesrečni liberalizem za tarčo vzel, v katero neprenehoma strelja? Cerkev našo, duhovne njene in rodoljube naše, ki stojijo kot steber za brambo njeno. Kaj neki je zakrivila cerkev, da se njeni nauki tako silovito preganjajo? Ali ni ona razsvetila svet še le s tisto lučjo, brez katere ni ne svetnega ne dušnega blagra? In kaj so zakrivili duhovni, ki so od nekdaj gojili vednosti in znanstva in brez katerih bi bil slovenski narod zapuščen ostal, njegov jezik pa bi bil pozobal že davno Nemec? In kaj so zakrivili naši stari voditelji, brez katerih bi še o mladih ne bilo ne duha ne sluha! Pred dvema letoma so ti mladiči iz lupine zlezli po nemških kok-ljah in zasmehovaje zdaj svetinje naše cerkve se drznejo legati, da ,,vera ni v nevarnosti!" Ali ne tirate ljudstvo nazaj v sužnost nekdanjega poganstva? Kdor je tako nesrečen bil, da je le en list „Cednika" ali 7,Tednika" kakor mu pravijo, v roke dobil, brž so se mu oči odprle o nakanah vaših. Zato se mi pošteni kmetje ne damo zapeljati po takih umazanih pisarijah, ker dobro vemo, da ne nejevera, ampak živa vera je zmožna srečne storiti družine, dežele in države, nejevera pa da je zapreka vsake prave sreče in blaženosti, in gotov grob državam.                                 M. J - r, kmet.
Iz Ljubljane. — V zbornici poslancev je večkrat že omenjeni boj o prvi vladni verski predlogi v obče končan. O njem govorimo na drugem mestu drugi pot obširnejše. Danes le rečemo to, da zagovorniki brezverstva so pogrevali navadne frazo, ki smo jih stokrat že slišali, nasprotniki pa so navajali resnice, zoper katere niso brezverci imeli druzega nego hrup in ohokriče. Izmed Kranjskih poslancev so se podali trije na bojišče. Prvemu med vsemi poslanci je dal predsednik besedo grofu Hohenwartu; skozi in skozi jedren in tehten, a miren in mojstersko je bil govor njegov zoper vladino predlogo; to priznavajo sami brezverci. Za njim je govoril dr. Schaffer, ki je nekdaj v Ljubljanski kazini vodja plesov bil; da so si okornega on vinca izbrali, to priznavajo brezverci zdaj sami. Res, kakor pritlikovec v govoru je on stal velikanu Hohenvvartu nasproti! Kmalu je prihitel tudi dr. Razlag na bojišče v vrsti brambovcev vladne predloge. Namesti sebe je dal večidel le „teologe brez madeža" in „cerkvene učenike" govoriti, poleg tega pa je tudi še drugače politiziral tako  na ljubo nemškim centrali-
stom in ustavovercem, da sta ga glavna dva judovska lista polna ljubezni kot svojega pobratima na prsi pritisnila. Naj naši bralci sami bero, kar je pisala stara „Presse" po njegovem govoru takole: ,,Politične po-membe bil je brez dvombe govor mladoslovenca Razlaga, ki izrazovaje svojo udanosttej postavi izpovedal je tudi politično svojo vero, ki je iz njegovih ust se glasila skoro tako, kakor da so mladoslovenci odpovedali se federalizmu in v naročje se podali centralizmu in današnji ustavi. Dr. Razlag namreč je rekel, da avtonomnih naprav v malih deželah koristno vpeljati in izpeljevati ni mogoče. Njegov govor bil je huda zatožba staroslovencev, ki bi slovenski narod radi zaprli v pobožni Paraguav; enako očitanje tudi se je med besedami njegovega govora culo staro-Čehom in neki tihi apel se je glasil na svobodnejo stranko mladočehov. Z današnjim govorom svojega voditelja so mladoslo venci svoje mesto v zbornici vredno zaznamovali (markirali)." — Zelo enako hvalp tu>di nova „Presse" poje dr. Razlagu ter še več povd, rekoč, da se zagotovilu njegovemu (seiner Ver-sicherung) verjeti sme, da v 5. letih bodo vsi Slovenci stali pod banderom mladoslovenskega „napredka", zapustivši tabor „ultramontanizma". Nova „Presseft pa še dalje radostno konstatira tudi to , da so „mladoslo-venci spametovali se in ozdraveli od domišlije samou-pravja dežel in norosti kraljestva „Slo venij e". — No, zdaj so sami velikonemci v državnem zboru dali dr. Razlagu in trojici njegovi diplomo centralistov in ustavo v ercev, in po takem potrdili, kar nam že davno ni bila nobena skrivnost. Tedaj le 5 let še, in Slovenija naša bode domena Razlagovega duha in trojice njegove: dr. Vošnjaka, Pfeiferja in Nabergoja ! Ali se pač dr. Razlag pri „seiner Versicherung" ni spominjal nezaupnice svojih volivcev na Gorenskem? Ali je dr. Vošnjak pozabil, da le po milosti Stajar-skih nemčurjev sedi na Dunaji? Ali Pfeifer ne v6, da edino novci njegovega duhovnega strica so mu pripravili pot v zbornico? Ali Nabergoj je pozabil, da je zaupanje v njega že hudo hiralo? In oni se delajo na Dunaji za preroke Slovencem?!
— (Iz seje deželnega odbora 6.  marca.)    Naprosila se je c. k. finančna direkcija ,   naj veleva c. k. davkarijam, da napravijo in predloži izkaze vseh priklad k direktnim davkom, ki jih pobirajo za občinske, krajne, cestne in šolske potrebe,   ter da se tudi vsem županstvom naroči,   da napravijo in predlože izkaze o stroških za občinske, cestne in šolske potrebe, in po katerem načinu županstva te stroške pobirajo. Deželni odbor potrebuje te izkaze,   da  ima zanesljivo podlago o tem, koliko priklad imajo občine že zdaj za domače potrebe, da se za deželni zaklad in  za zaklad zemljiške odveze priklade na direktne davke ne povikšajo, ako imajo občine že za domaČe potrebe mnogo priklad plačevati itd. — Vsled naznanila c. k. deželne vlade, da je minister-stvo notranjih zadev imenovalo za triletno dobo 1874 do 1876 v Kranjski deželni zdravstveni svet dr- Fr. Schifferja, dr. Keesbacherj a, dr. Fuxa in dr. A. Eisl-a  je  deželni  odbor vsled svoje pravice imenoval v deželni zdravstveni svet za omenjeno dobo dr. Alojza Valento in   dr. Kar. Bleiweisa;   c.   kr. okrajnemu zdravniku v Postojni, dr. Martinu Razpetu, ki se je novi volitvi naprej odpovedal, pa se je izrekla zahvala za marljivo   delovanje   v deželnem   zdravstvenem svetu v preteklem triletji, in tudi zato, ker ni zahteval iz deželnega zaklada povračila popotnine iz Postojne v Ljubljano k sejam zdravstvenega   sveta.   — Na c. kr. mini-sterstvo se deželni odbor obrne s prošnjo, naj bi se županstvom  v  sili naravnost  dajala podpora žandar-merije. — Dopis deželnega predsedstva, da sklep de-
82
želnega zbora zarad priklade na direktne davke za deželni zaklad in za zaklad Kranjske zemljiške odveze in sicer za vsacega po 20 odstotkov za leto 1874 in za-stran priklade po 10 odstotkov za deželni in za zem-Jjiskoodvezni zaklad na vžitnino od vina, mesa, vinskega in sadnega mošta za leto 1874, cesarjevo potr-jenje zadobil, se je vzel na znanje.
—  (Občni zbor »glasbene matice") 4 dan t. m. se je pričel z govorom, v katerem je njeni prvosednik g. Franjo Ravnikar srčno pozdravil došle družbenike. — Tajnik g. V. Val en ta je potem poročal o delovanji društva, iz katerega se je razvidelo, da je odbor vsestransko skrbel za razvoj tega mladega društva, ki je že izdalo nekoliko muzikalij, razpisalo darila, skrbelo za pesmi za cerkev, šolo in dom,- bila je „glasbena matica" zastopana tudi v Dunajski razstavi, v katero je poslala vse do sedaj na svitlo dane slovenske kompozicije. Sprejelo je društvo tudi od več strani za svoj arhiv mnogo daril, pa tudi denarnih doneskov. Društvo šteje sedaj vže 22 ustanovnikov in &z9 letnikov. — Društveni blagajnik gosp. Franjo Dr eni k je poročal o računu društvenem, iz katerega je razvidno za preteklo leto 978 gold. 61 kraje, dohodka, stroškov pa 461 gold. 19 kraje, po tem takem je ostalo premoženja 517 gold. 42 kr. Za pregledoval ca računov imenoval je gosp. prvosednik gosp. dr. Kar. Bleiweisa in Hugo Turka. Potem je bila volitev odbora; izvoljeni so bili za Ljubljano gospodje: Franjo Eavnikar za prvo-sednika, Franjo Drenik za blagajnika, dr. Franjo Ambrožih, Viktor Bučar, Andrej Praprotnik, Juri Santelj Anton Jentel, Anton Nedved, Feliks Stegnar, Dragotin Žagar, Josip Nolli in Vojteh Valenta za odbornike, — za zunanje odbornike pa gospodje: Leopold Cvek na Primorskem, Anton Hribar v Gorici, Franjo Grerbic v Zagrebu, Josip Miklošič v Mariboru, Anton Stoki v Velikovcu, Stoječ v Kranjski gori in Matija Susteršič v Krškem. — Po končanem občnem zboru je bila jako obilno obiskana večerna zabava v čitalničnej gostilnici, pri katerej so se gostje prav živahno razveseljevali s godbo in petjem. — Ker je bil isti popoldne tudi občni zbor „Matice slovenske" in potem po pozivu gosp. dr. Jan. Bleiweisa privatni pogovor o izvrševanji nove postave za zemljiški davek, drugi dan pa občni zbor du-hovskega podpornega društva, je vse to iz cele dežele privabilo toliko domoljubov svetnih in duhovskih, da že dolgo ni bila čitalnična gostilnica tako polna gostov domačih in unanjih, kakor ta večer, katerim je lepa beseda" glasbene Matice jako  prijeten večer napravila.
—   {Poročilo o obenem zboru Matice slovenske) 4. dne t, m. prines6 prihodnje „Novice". Danes povemo le to, da je bilo pričujočih okoli 80 udov, - da so se vse točke dnevnega reda mirno obravnavale, ker od „Na-roda" napovedanih ^govornikov" ni bilo v zbor kakor lani, in da tudi vsi oni so za odbornike izvoljeni bili, ki jih je nasvetoval naš volilni  odsek.
—  (Društvo katoliško-politicno v Ljubljani) je, kakor včerajšnji ,,Slovenec" naznanja, c. k. deželna vlada nenadoma 7. dne t. m. razpustila, češ, da je s peticijo svojo o verskih postavah prestopilo pravila. Ker nam ni natanko znano, v čem neki se je društvo pregrešilo, v zato tudi danes soditi ne moremo ukaza vladnega. Ce je bil le kak „formalen pregrešek" — in kaj hujega se od odbora društvenega še misliti ne more — potem pa ne razumemo, kako da se seči more kar na najostrejšo stopnjo kazni! Mar sedanjega načelnika deželne vlade vodi prislovica: ,,per aspera ad astra?" Društvo se bode, kakor „Slovenec" piše, zoper to zapoved deželne vlade pritožilo pri ministerstvu.
—     Po dolgi bolezni je 7. dne t. m. umrl gosp-Ivan Kam, znani gostilničar čitalnični in iskreni rodoljub. Pogreb njegov je bil sijajin po udeleštvu vseh narodnih društev.    Bodi mu žemljica lahka!
—  (Za kozami) je pretekli teden v Ljubljani umrlo 9 ljudi, prejšnji teden 10, ta teden do danes še nobeden.
—  (Prvi zdatnejši sneg) je pobelil danes Ljubljano.
—  (Prihodnja ^beseda"* čitalnična) je v nedeljo po programu, ki so ga z vabilom že dobili   družbeniki.
—  (Gospoda?j i, ki želijo velikega trnovca (Chri-stusdorn)} ga na prodaj dobijo več ti*3oč eno-, dve- in triletnih sadik pri gosp. Homaču, predstojniku kmetijske podružnice v Gradacu poleg Metlike (pošta Gradac). Veliki trnovec je posebno dobro grmovje za živo mejo.