"GLASILO K. 8. S. JEDNOTE"
KMMNiCUcMo Str« m*.
JOLIET, ILL.
CmtmIII<.
Tk« UrgMt SloTMiian Wook\j m tko Unit*d SutM of AiuricA.
Fmr mmmmbmn TMrfy—$1.20
Foi mmm trtm.......$2.00
F«niia Coontri««..... $3 00
T«Wpk«n« 1048
A00EPTAN0B FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SEOTION 1103, ACT OF 00T0BER 3, 1917, AUTHORIZED ON MAY 22,1918.
Štev. 21.—No. 21.
.JOLIET, ILL., 23. MAJA (MAY) 1923.
Leto IX.—Volume IX.
IZLET JOLIECANOV V CHICAGO.
Za bližajočo se slavnost 25 lejtniice obstanka naše sosedne fare sv. Štefana v Chicago, lil. dne 3. junija t 1. je zavladalo zadnje dni v Jolietu veliko zanimanje. Po uašem mnenju se bo te slavnosti vdeležilo več sto Slovencev in Slovenk iz Jolieta in Rockdale; več povabljenih društev bo polnoštevilno zastopanih s svojmi zastavami.
Za to potovanje se bo najelo poebne (Special) poulične kare po zi rižani ceni. Odhod iz Jolieta ,bo dne 3. junija točno ob 6. uri zjutraj. (Standard ali jo-.Uutlski (čas). Kare odpeljejo s postaje na Clinton in Ottawa cesti.
Vsak člari(ica) raznih društev, ki se misli te slavnosti udeležiti naj to naznani najkasneje do četrtka 31. maja svojemu društvenemu tajntiku(ici) ali pa v pisarni glavnega urada K. S. K. J. 1004 N. Chicago St. Telefon 1048. Naslovi tajnikov jolietskih društev K. S. K. J. so": Št. 2 John Plut 1201V2 N. Hickorv St. — Št. 3. Jos. Pa-niart, 1101 N. Ohicago St. —Št. S Math Bučar, 706 Broadway. —Št. 29 John Gregorich, 1112 N. Ohicago St Telefon, 3169-M. Št. 87 JRud. Kuleto, 1510 Cora St.—Št. 98 Jota. Sneelic, 203 Daviš Ave. Rockdale.— Št. 108 Ivaty Zadel, 219 Elsie Ave. Lockport, Telefon 2623-Y-4.— Št. 119 Agnes Piškur, 111 Central Ave. Rockdale. — Št. 143 Steve G. Vertin, 1004 N. Ohicago St.
Ne samo člani in članice raznih društev, ampak tudi druge oset>e se tetm ifeletndkom lahko pridružijo n ho nam dobrodošli. Kdor izmed teh se namerava v-deležitii cerkvene slavnosti v Chioagu, naj zanesljivo naznani svoje ime do 31. maja pri-pravljevalnemu odboru v glavni urrad K. S. K. J. Telefon 1048, poskrbljeno bo, da se bodo tudi ti vdeleženoi lahko tja in nazaj peljali z niami vred po znižal »i ceni.
Pripravljalni odbor.
Duhovska vest.
Rev. John Mertel, župnik slovenske župnije Matere Božje v Piltitsburgli, Pa., ki se je /xlraviil v stan domovini, se je te dni vrnil na svojo župnijo, kjer ga je nadomeisrtoval do rvoje smrti pokojni Rev. Anton Sojar, a za njim Rev. Valentin Miihelič. ne v.. Mertelnu, kot se pojoča se je zdravje precej zboljŠalo, kar mu prisrčno iele vsi farani in tudi mi;Rev. Mihelič pa je sprejel slovaško hiipniijo v Smoke, Pennsvlva-nia, kjer bo pastiroval med Slovaki.
Fordovi dnevni dohodki. New York, N- Y. — "The VVall Street Journal," glasilo newyorških finančnikov je te lili priobčilo zanimive podatke o ogromnih dobičkih, katere dela znani avtomobilski kralj Henry Ford.
Ford ima pri vsakem avtomobilu $55.00 čistega dobička. Dnevno se dogradi v njegovih tvornicah 6000 avtomobilov, kar znaša na leto (300 delovnih) dni 1,800,000 avtov, ali 99 milijonov čistega letnega dobička.
Poleg tega prodaja Ford še razne dele in potrebščine za *voje avtomobile, kar mu do-naša na leto 19 milijonov dohodkov jdrugih dohodkov ima pa 15 milijonov; torej 133 milijonov na leto, ali enajst milijonov dol. na mesec.
Iz teh številk je razvidno, da je Henrv Ford dobro preskrbljen; takih ogromnih dohodkovnima ni'h."e drugi na svetu.
73
Himen.
Včeraj dopoldne ob 9. uri sta bila poročena v cerkvi sv. Jožefa rojak Josip Prus in gdč Alice Judnič, oba člana K. S K. J. in vneta cerkvena pevca. Tem povodom je polnoštevilni cerkveni pevski zbor pel znano Batmanovo maso; ob sklepu jima je pa še zapel lepo pozdravno pesem: "Ženinu in nevesti."
Iskrene Čestiitike novoporo-čencem! Na mnoga srečna, zdrava in ziadovoljna leta!
Ravno isti dan se je v slovenski cerkvi poročil tudi rojak Louis Planine z gdč. Ano Bezek. ,
Ruskim beguncem na pomoč.
New York, N. Y. 20. maja — Tukajšnja Ruska Ameriška pomožna družba bo v kratkem zapoSela, da pomaga 500 ruskim beguncem, ki se nahajajo na otoku Manila. Od tam jih nameravajo spraviti preko San Francisca v Združene države, kjer jim bodo preskrbeli kako delo.
Označeni ruski begunci so že pred več meseci zbežali iz Vla-divostoka ker so jih nameravali boljševiki umoriti; med njimi je več plemenitašev. Vsled posebnega dovoljenja priseljni-ško oblasti se bodo ti begunci nastanili v Združenih draža-vah.
Čuden vzrok samomora.
Ročk Island, HI., 19. maja.— Danes so našli v nekem zapuščenem vodnjaku farmerja Van de VeMe truplo njegove 17 let-let hčere Berthe, ki se je sama vtopila. Pri nji so našli listek z napisom, da je samomor izvršila vsled tea, ker ji je njen kanarček poginil.
Letošnji pridelek pšenice v Illinoisu.
Springfield, 111., 18. maja,— Le'tc« imajo farmerji v Illinoisu nasejane zimske pšenice na 3,224,000 akrih, ali za 6.5 odstotkov več kot lansko leto. Kalkor kažejo polja in vreme, bo letošnji pridelek pšenice iz boren.
Uradno naznanilo.
VOLITEV DELEGATOV ZA PRIHODNJO KONVENCIJO.
Prihodnje ali petnajsto glavno zborovanje K. S. K. Jednote, kakor je bilo že uradno naznanjeno po bratu glavnem predsedniku, se bo pričelo dne 20. avgusta 1923 v Cleveland, Ohio. Zato se tem potom službeno naznanja vsem krajevnim društvom, da se imajo voliti deilegatje(inje) za prihodnjo konvencijo, tekom meseca junija t. 1.
Delegate (inje) se lahko voli pri redni ali izredni društveni seji; toda na vsak način se mora volitev vršiti tekom prihodnjega (junija) meseca.. .Imena vseh delegatov(inj) morajo biti naznanjena na glavni urad Jednote najkasneje do 10. julija 1923.
Vsako društvo, ki šteje od 50 do 100 članov (ic) je opravičeno do ENEGA delegata; društvo, ki šteje 101 do 200 članov, je opravičeno do DVEH delegatov; društvo, ki šteje 201 do 300 članov (ic) je opravičeno do TREH delegatov itd.
Društva, ki štejejo manj kakor 50 članov in članic, bodo po dva ali več skupaj združena, tako da bodo skupno imela predpisano število članov in članic ter tako lahko volila delegata, kakor pravila Jednote določujejo.
Taka društva bodo pismenim potom obveščena, da bodo znala s katerim društvom imajo skupaj voliti delegata.
Poverilni listi bodo tekom tedna poslani vsem krajevnim društvom. En poverilni list naj se takoj po izvolitvi delegatov (inj) pošlje na glavni urad Jednote, drugega pa naj prinese redni delegat (inja) aa konvencijo.
Cenjena društva se opozarja, da to vpoštevajo in se po predstoječem navodilu ravnajo.
Za glavni urad K. S. K. Jednote:
JOSIP ZALAR, gl. tajnik
VAŽNO ZA GOTOVE PROSILCE DRŽ. PAPIRJA. Washington, D.C. 18 maja.— Dne 11. novembra tega leta,
Prvi evharistični kongres v Združ. državah bo 1.1926. Chicago, 111. .17. maja, —V-čeraj je prejel chikaški nad-
na dan pete obletnice sklenje- ^f	Rev. Mundelcin iz
nega premirja bode 50,000 o- Rima kabkgram, v katerem so nim inozemcem dovoljena pra-1 liaZnanja 'da se bo vršil 28. vica postati naturaliziran dr-J modnaro«liitt ovharist.ični kon. žaVljan, ki se niso hoteli tekom	—ja L 192£ v Chicagu.
minule svetovne vojne boriti 0 u,m kongresu se je zadnji za Združene države.	(,as že utrjevalo v raznih cer-
Ti prizadeti inozemci so P;-!kvenih krogih;'/xlaj .je pa to go-vojaškem naboru zahtevah, da .	, .	.
...	....	kltvtii' L-i>t m iiM!tu»nu':iill
se jih oprosti, ker niso bili a-meriški državljani. Od tedaj
so razne sodnije navajade neko staro postavo, da morajo taki inozemci vsaj pet let čakati in da v tem času pokažejo svoje spoštovanje do ustave Združenih držav. Ker je bilo premirje sklenjeno dne 11. novembra 1918, bo letos na označeni dan a doba potekla.
Ta odredba sodnije ni bila nikaka kazen, ampak samo iz-
vedba dotične postaive. -Vlada je pri nabornem popisovanju i- £ ~ . Vci1/yil jska nozemcev le dvomila, da isti ni majo pravega nagnenja in spo-
Omilovanja vredne sirote Galesburg, 111, — Na bližnji fartmi v Roseville se je te dni ustrelila vdova Mrs. Mildred Pittman, zapustivša petero o-trok, vsi izpod 13 let stari. Lansko leto se je rvjen mož tudi na farmi obesil. Ko ga je njegova žena našla obešenega, se je tako prestrašila, da ji je jel od tedaj pešati um. Za o-milovanja vredne sirote so se zavzele okrajine oblasti,
OSEB ZGORELO V ŠOLSKEM POSLOPJU.
Camden, S. C. 18. majaT^-!Sinoči jo rastal v Clevelandovi ljudski šoli mod neko predstavo požar, ki je poslopje do tal uničil. Za časa šolske prireditve tse je nahajalo v šoli okrog 300 oseb; izmed teli se jih je v ognju do smtftii ponesrečilo 73, ostali so se le z veliko težavo rešili. Izmed ponesrečencev je bila pretežna večina tako ob-žga- ah, da jih je nemogoče spoznati.
Ogenj je nastal vsled tega, ter se je lia odru velika petro-lejeva svetilka prebmila in zanetila poslopje. Takoj zatem je naistala v šolski dvorani nepopisna panika; stari in mladi, — vse je kričeče drlo proti izhodu; v tej borbi za življenje in smrt je bilo več mater z otroci v naročjih do smrti polio-jenih; zatem so se na nesrečnike pred vrati vdrle velike goreče stopnice vse zasule. O-bupane matere so v veliki razburjenosti metale dojenčke čez okna gasilcem v naročje, same so pa ostale v gorečem poslopju. Vsled te velike katastrofe je našlo smrt mnogo družin iz našega mesteca.
V znamenje žalovanja so da nes tukaj vse trgovine izaprte; prizadejtim je takoj pritekel na pomoč oddelek Amer. Rdečega Križa.
Skupen pogreb.
Camden, S. C. 19. maja. — Danes je bilo na Beulah meto-distoviakem pokopališču v skupnem grobu pokopanih 62 žrtev požarja, ki je minuli Četrtek nastal v tukajšnji ljudski šoli. Pogreba se je vdeležilo nad 3000 oseb od blizu in daleč. Istega se je vdeležil tudi državni guverner Mr. Lead, ki je i-mel ob odprtem grobu ganljiv nagovor.
. Ko se je zvedelo o tukajšnji nepričakovani katastrofi .tudi širom držav, so pričele guvernerju prihajati sažalne brzojavke od vseh krajev; od več strani se je prizadetim druži-
nam ponujalo materijalno po moč, toda guverner je to po meč hvaležno odklo .il trdeč da be jim država Južna Karo lina pomagala.
Angleški ministrski predsednik odstopil.
London, 20. maja. — Danes je odstopil ministrski predsednik Bonar La\v vsled nasveta njegovih zdravnikov ker je slabotnega zdravja; resignaci-jo ministrskega predsednika je kralj Jurij iz obžalovanjem odo bril.'
Bonar Law je imel vodstvo angleškega kabineta v svojih rokah samo nekaj mesecev; ta važen urad je nastopil ko jc bivši ministrski predsednik Llovd George odstopil.
Kdo bo imenovan na Bonar-jevo mesto, še ni znano; govo ri se pa že danes o sledečih kandidatih: Lord Derbv, Stan lev Balehvin, Lord Balfour in Austin Chamberlain.
Rockefellerjeva družba povišala plačo.
Chicago, 111. 17. maja. — Z včerajšnjim dnem je znanr. Standard oljnata družba iz In diane povišala svojim 22,000 delavcem plačo za 5c na uro ,Povišanja bodo deležni delavci v čistilnicah petrolja v Whit-ing, Irld., Wood River, 111. Su-gar Creek, Mo., Grevbull in La-ramie Wvo. Družba bo vsled tega iadala na leto okrog 2 in pol. milijona dolarjev.
Izjava ravnatelja bolnišnice glede prohibicije.
St. Louis, Mo. — Tukajšnji ravnatelj mestnih bolnišnic. Dr. Jordan z dokazi zatrjuje, da je postavna prohibioija Združenih državah popolen neuspeh. V vseh bolnišnicah mesta Sit Louis so oddelki za alkoholike vedno polni; osobi to ob sobotah in nedeljah; pred več leti so bili pa bolj prazni Med temi pacienti jih je naj ve3 iz boljših slojev, ozir boga tinov.
tova stvar, ker je nameravani kongres sam sv. Oče odobril. To bo prvič, da se bo evharis-tični kongres vršil v Združenih državah. Udeležilo se čm bo ogromno število cerkvenih pre_ latov, duhovnikov in vernikov iz celega sve»ta.
Zgodovinska slika zavržena.
London, 20. maja.—Sir Martin Comvav zatrjuje, da je vodstvo kraljevega vojnega muzeja zavrglo veliko zgodovinsko pogoelba", katero je. po lnaročilu vlade na-
štovanja do Združenih držav, rodil rfoveCi angleški slikar Sir
ker so se vsled nedržavljamstva »dtegnili vojaški službi.
Proti naturalizaciji takih prosilcev se je najbolj zavzemala Ameriška legija. Cuje da bo zopet letos protestirala, toda vse to bo brez uspeta.
Predsednik Harding obišče Alasko.
Washington, D. C., 17.\naja. —Predsednik Harding je da-les izddlal svoj načrt glede svojega nameravanega potova-ija in obiska zapadnih držav ter Alaske. Od tukaj oelpotu-je letos, dne 20. junija; skupno potovanje bo trajalo 60 dni.
Nagrade za novorojenčke. New York, N. Y. 18. maja.-Ravnateljstvo tukajšnje žičar-ne The \Vasli!burn Wire Co. se je odločilo plačevati svojim us-užbencem po $10 nagrade za vsakega novorojenčka; $20 za dvojčke in $50 za trojčke; označena družba šteje okrog 700 ielavcev. Doslej je za zadnji čas zahtevalo že 230 uslužbencev nagrado po $10; štirje po $20; po $50 pa še nobeden.
Wiilliam Orpen. Slika je bila vsled tega odklonjena, ker v resnici ne predstavlja tega, za kar je bila narejena; z drugimi besedami: Verzaljsko pogodbo se smatra za ničevo.
Umetuiik je zatem vse prisotne člane na verzaljski konfe^ren ci prebarval in iste nadomestil z drugimi čudnimi slikami. Namesto oseb je n areni i 1 okostnjake at r^leških vojakov; vsak je imel na glavi čelado in velike čevlje; ti okostnjaki delajo špalir okrog navadne mrt vaške rakve; pod katero je napis: Neznanemu vojaku v Franciji.
Dr. Lorenz se nastanil v Newarku. Newark, N. J. — Dr. Adolf Lorenz, sloveči avstrijski zdravnik bo za stalno v tem mestu živel kjer bo vodil svojo orto-pedično bolnišnico ;za zdravlje-je pohabljenih siromašnih o-trok ne bo uič računal.
Lorenzova bolnišnica bo veljala 100 tisoč dolarjev, katere je v to svrho daroval George A. Olil iz Nevvarka; stroške za vzdrževanje bo pa pokrivala znar/a pod]>oma družba "Jelenov" (Elks) ' iz države Nev Jerse)-.
12 let ječe za ukradeni čajev lonec.
New York., N. Y. 18. maja.— Vsled odredbe jDOsebne sodnije v Brooklvn je bil te dni poslan v Sing Singu 35 letni Italijan Gabriel Janotte. Dne 4. aprl-t. 1. je na nekem pomolu u-kradel 35c vTenlen lonček za čaj kuhati; tedaj ga je sodnjja pomilostila in postavila p<nl po licijsko nadzorstvo ker je bil tat iz navade. Ker je pa nedavno skušal zopet nekaj drugega ukraisti, ozir. ker je prelomil dano obljubo, bo moral sedaj presedeti 12 let ječe v državni kaznilnici.
Metodisti, pospeševalci prohibicije.
Washington, D. C. — Ko se
je nedavno vršila v tem mestu konferenca metodistov, se je na isti glavni odvetnik Antisalon-ske lige, W. B. Wheeler z zadoščenjem ponašal, da je ba« metodistovska cerkev uvedla prohibicijo v Združenili državah.
Jolietski lastniki pivovarne morajo iti v ječo.'
Chicago, Illinois., 15. maja.— Ker so bili še njedavno trije u-radnikči jolietake pivovarne (Citizen's Brewg. Co.) spoznani krivim kršenja prohibicijsko postave, jih je zvezni soelnik Page obsodil mi 1 leto ječe in $1,000.— globe; nakar so vl«>ži-li priziv i«a tukajšnje okrožno sodišče. To sodišče je njih priziv kratkomalo zavrglo, v-sled česar bodo morali presitati kazen v državni ječi Leaven-worth, Kans. Obtoženci so: Oscar Waubrog, predsednik; Jos. G. Heintz tajnik in blagajnik iu Maks Smitliberger superintendent.
Prečitajte velike nagrade, razpisane za razna društva v sedanji kampanji!
E999
A_
GLASILO K. S. K. JSDBTOTB 33. MAJA 1928.
X
SPORED


slavnosti blagoslovi j en ja in razvitja novih zastav društva sv. Frančiška SaL št. 29 K. S. K. J., Joliet, H1-, v nedeljo, dne 27. maja 1923.
Ob 8:30 zjutraj: Zbiranje vseh povabljenih domačih in drugih društev v stari šoli in na dvorišču pred šolo.
Ob 9. url: Sprejem raznih društev po društvu sv. Frančiška.
Točno ob 9:10: Otvoritev parade z godbo na čelu.
Paradna vrsta se razvija po N. Ohicago cesti, čez Ruby St. most in po Ruby St., do Broadway, kjer se ji pridružijo hrvatska društva. Od tam gre parada dalje po Broadway do Bridge St., čez Jaokson St. do N. Chicago St.	• "
Ob 10. uri: Odkorakanje v cerkev k slovesni službi božji in blagoslovljenju zastav.
Po sv. masi skupen odhod na piknikov prostor v Rivals' park, kjer se vrši oficijelni pozdrav prisotnih društev in gostov.
Kratki nagovori društvenih predsednikov, oziroma odbornikov*
Prosta zabava, ples, in kegljanje za dobitke.
Odbor dr: sv. Frančiška Sal. bo skušali po svoji moči vse ukreniti, da bo vsak cenj. gost zadovoljen.
Pripravljalni odbor.
VABILO
—NA—
PLESNO VESELICO,
katero priredi o priliki 28 letnega obstanka
Društvo sv. Roka št. 15 K. S. K. J.
PITTSBURGH, PA.
v torek, dne 29. maja 1923 v K. S. Domu na 57. cesti.
Sodelovalo bo domače Pevsko društvo "Prešern" ter Slovensko tamburaško društvo "Ilirija".
Svirala tbo izvrstna godba. Vstopnina 35c za o-sebo. Za prigirzek in vse potrebno bo preskrbljeno.
K obilni vdeležbi vabi uljudno vsa cenj. bratska društva.	ODBOR.
kopališču v kapeli ob 9. uri in nato obiščejo grobove naših u-mrlih članov. Kakor znano, je bilo sklenjeno ma glavni seji meseca decembra lanskega leta (1922), d« društvo obhaja vsako leto, dne 30. maja poseben spominski dan za svoje umrle sobrate. Zato cenjeni člani, vdeležite ee vsi do zadnjega te prve spominske društvene slavnosti; pokažite, da Vam je spomin na pokojne nekdanje naše člane drag in da nas še vedno veže bratska dolžnost.
Ne pozabite prinesti znake s seboj.
Bratski pozdrav,
Mihael Hočevar, tajnik.
NAZNANILO.
Članom društva sv. Jožefa, št. 2, Joliet, 111., se naznanja, da je društvo na zadnji mesečni seji sklenilo da se udeleži blagoslovljenja nove zast^re društva sv. Frančiška Sal., št. 29, K. S. K. J. v Jolietu dne 27. maja. Zatorej so člani
prošeni, da se te slavnosti vdeleži jo v polnem številu; vsakega člana je dolžnost, da se udeleži te parade, ker tudi zgoraj-imenovano društvo je bilo nam v vsakem slučaju naklonjeno, bodisi pri kaki slavnosti ali kaki drugi veselici. Zatorej vsi člani v parado, kateremu je le mogoče!
Člani so prošeni, da pridejo v društv. dvorano v pravem času, to je ob 8:30 uri zjutraj in potem odkorakamo z drugimi društvi k slovesni sv. maši, ki se bo vršila ob 10. uri in po sv. maši odkorakamo na Rivals park, kjer se bo vršil piknik.
Nadalje opominjam on,e člane kateri še niso oddali sp©-vednih listkov, da to storijo v teku 14 dni ker, kateri se ne bo izkazal s spovednim listkom se bo ž njim postopalo po pravilih K. S. K. J. in vsakdo zna kaj ga čaka im ni potem treba krivde na tajnika zvračati, ker si bo iste vsak sam kriv.
Z bratskim pozdravom,
John Plut, tajnik...
L; urada dr. sv. Jan. Krst. št
13, Biwabik. Minn.
Tem potom prosim in opominjam vse one člane in članice našega društva, ki mi niso še odposlali spričevala, ali spovednih listkov, da to storijo v najkrajšem času in to najkasneje do dne 3. junija t. 1. Če ne bo kateri član(ica) tega storil, se bo moral sam zagovarjati pri duhovnemu vodj; K. S. K. J. Ne mislim, da bi se bil kateri član(ica) našega društva toliko spozabil, da nt bi bil opravil svoje verske dolžnosti; ampak nekateri člani (ice) nočejo morda nalašč po t-laJti listkov do zadnjega časa ali pa morda že potem, ko čaf poteče. Torej prosim, da to naznanilo vpoštevate in odpo-šljete stvar o pravem času, da ne bo prepozno.
Sobratski pozdrav vsem
vlaniom(icam) našega društva in K. S. K. Jednote.
Matt R. Tometz, tajnik
- NAZNANILO.
Iz urada društva m. Barbaro, št . 23, Bridgeport, O. se tem potom nazr^anja vsem Članom, da je naše društvo na se ii 13. maja sklenilo, da se dne 30. maja, na praznik Kinčanja grobov zberejo vsi člani v društveni dvorani v Boydsville ob 8. uri zjutraj, nakar ce korpo-rstivno vdeleže sv. maše na po
NAZNANILO. Iz urada društva sv. Frančiška št. 46 v New Yorku.
Tem potom se opominja vse one člane, kateri še niso izročili spovednih listkov meni, naj to gotovo store, do prihodnje seje, ali vsaj na prihodnji seji, ker potem ako kdo ne bi slučajno storil, kar pravila zahtevajo, naj pripiše posledice sam sebi, kakor tudi ne sme pričakovati, da bodem jaz za katerim hodil in prosi1! za listek. Vsakega je dolžnost, da izroči listek na pristojnem mestu ;naj li ga pošlje meni po pošti, ali mi ga pa izroči osefbno.
Toliko v opomin, da ne bode morebitnih izgovorov. Pozdrav vsem članom našega društva in Jednote.
A. Jerman, tajnik.
je bilo sklenjeno .na seji, dne 13. maja, da se bo naše društvo vdeležiilo slavnosti blagoslovljenja novih zastav društva Sv. Frančiška Sal., št. 29, K. S. K. J. v Jolietu* vršečega se dne 27. maja 1.1. pri sv. maši ob 10. uri. Toreg se zbiramo v stari šoli točno ob 8:30 zjutraj v kolikor mogoče velikem številu o pravem času. Prinesite s se-bij društv. regalije.
Z bratskim pozdravom,
Rudolf Kuleto, tajnik.
Is urada slov. podp. društva Marije Pomagaj št. 78.
Chicago, II.
Naznanjam članicam,katerih se to tiče, osobito onim,živečim izven Chicage, da katere še niso poslale spovednih listkov, da to nemudoma store; naj jih pošljejo na zdolej označeni taj-nioni naslov ali pa kar na žup-nišče, Naj to vpoštevajo vsa ti-itej, ki še niso oddale spov. listkov ali pa morda še ne šle k sv. spovedi za Vel. čas, da to goto-ov storijo, ker sicer bodo morale posledice same sebi pripi sati.	r *
Katere tudi dolgujejo na a sesmentu več k j cn mcsec, naj gotovo poravnajo do 29. tega Jieseca.
S sosestrškim pozdravom Mary Blaj, tajnica. 1934 So. Hamlin Ave.
Chicago, 111. Tel. Lawndale 0439-J.
NAZNANILO.
Tem potom se naznanja v-em članom, dr. Marija Poma ^aj, st. 79, v Waukegan, da bo iaše društvo priredilo veselijo z igro, dne 27. maja ob pol >amih (7:30) zvečer v Mr. Fr. Svetetovi dvorani na 10. cesti Igrala se bode šaloigra "Dnjev-iik'V katero priredi iz prijaz-losti "Slov. Dramatični duh". Veselica bode v korist društvene blagajne, zato se pričakuje od vseh članov, ia se iste ydeleže, in tako pripomorejo do boljšega uspeha. Kateri iSlan se veselice ne vde-eži, prispeva en dolar v društveno blagajno. Torej Vas še >rjkrat vabim, da se vsi vdeležite omenjene veselice in pri-oeljite tudi znance in prijatelje s seboj. Del ujmo vsi za lapredek društva, saj imamo 7si enako korist od društva; aito moramo imeti tudi vsi e-lake dolžnosti. Član, ki se ga nalokrat vidi na društv. seji, ili rta kakšni društveni prire-litvi iii pozna samo takrat društvo kadar je bolan, tak ni dober član. Delajmo vsi skupaj in bodimo v resnici bratje. Torej na svidenje na veselici!
Ig. Grom, tajnik.
Društvo sv. Antona Padov., št. 87, Joliet, 111.
S tem se uradno naznanja v-jem članom našega društva, da
Is urada dr. sv. Treh Kraljev, št. 98 Rockdale, 111.
S tem naznanjam vsem onim članom našega društva, katerih ni bilo navzočih na zadnji red™ mesečni seji sklep društva, da se vrši prihodnja seja na soboto zvečer, to je dne 2. junija ob pol 8. uri v navadnih prostorih, namesto 3. junija.
Premembo smo zato naredili, ker so glasom sklepa naše društvo v nedeljo, dno 3. junija vdeleži velike olavnosti v Ghi-cagm, povodom 25 letnice ta-mošnje cerke, ali fare sv. Štefana, naše sosedje slovenske naselbine. Zatorej ste vsa Člani vljudno prošeni, da se zanesljivo vsak vdeleži prihodnjega mesečnega zborovanja, ker na istem imamo še nekaj važnih točk na dnevnem redu: kje in kdaj se zbiramo skupaj, da se potem skupno odpeljemo v Chicago.
Daljo se naznanja tudi vsem članom našega društva, da se bomo tudi vdeležili redke slavnosti — blagoslovljenja nove društvene in deželne zastave dr. sv. Frančiška Sal. št. 29, v Jolietu. Ta slavnost se vrši dne 27. maja; zatorej ste vsi člani prošeni, da se pravočasno skupaj zbirate pred župni-ščom, ali pa na dvorišču za slovensko šolo sv. Jožefa v Joliet«, da r e bo potem kakih nepoltirebniih govoric in sitnost
Dalje opominjam tudi člane, da bi se malo bolj reda držali, to je, da bi bolj redno hodili na mesečne seje; samo par članov in društveni odbor težko kaj skleiite v korist društva in Jednote. Pri vsem tem, je pa morda član sam najbolj nevo-ljen. Vsakdo naj pride sam na sejo in naj pove svoje misli v korist članstva, društva in Jednote. — Ne rečem, dragi mi bratje, da njiiamo složni; pa vseeno bi lahko še kaj več naredili, ako bi se vsi vdeieževali mesečnih soj.
S sobratskim pozdravom, Joseph Snedic, .tajnik.
Iz urada tajnika dr. sv. Jožefa, št. 103, Mihvaukee, Wis.
Tem potom opominjam vse one člane, kateri mi še mso oddali spričeval o velikonočni spovedi, da naj jih prineso na prihodnjo sejo; če pa morda kateri član še ni opravil svoje velikonočno dolžnosti, naj to stori do nedelje, dne 27. maja; ta dan je zadnji čas. Kdor se ne bo izkazal,, da je opravil velikonočno dolžnost, naj posledice sam isebi pripiše. . Nadalje opominjam vse one člane, ki dolgujejo na ases., da to poravnajo na prihodnji seji, in tudi prosim, da bi se čiani bolj redno vdeieževali društvenih sej kakor dosedaj.
S sobratskim pozdravom do vsega članstva društva in K. S. K . J.
Louis Sekula, tajnik.
Društvo sv. Genovefe št. 108, K. S. K. J., Jolet, IU.
Tem potom «3e naznanja čla-ncam našega društva, da se je sklenilo na zadnji mesečni seji, da se bode vršilo naiše seje od sedaj naprej vsak prvi četrtek * mesecu ob pol asm i uri zvečer, nametsto vsako prvo nedeljo.
Tudi je bilo sklenjeno, da se
naiše društvo vdeleži blagoslovljena novih zastav društva sv. Frančiška Sal. št. 29, dne 27. maja t. 1. Članice so prošene, da se te slavnosti vdeležijo v
Zatorej prosim, da pridite T-
si, in da složno delujte za društvo in Jednoto.
Nekateri mi niso se prinesli velikonočnih spovednih li-
elikem številu; .točno ob 10. Jatkov; še do 10. junija bom ca-drugimi fc^ potem bom pa poslal ime-|i:ta vseh takih članov (ic) duhovnemu vodji Jednoite. V-sakdo se gotovo še spominja kaj je prisegel pri vstopu v društvo in Jednoto; ta obljuba je za vedno veljavna. Le prečitajte naša Jednotina pravila; če moram jaz ista natančno spolnjevati in se po njih držati, velja to tudi za druge; pravila so za vse enaka; jaz ne bom delal v tem oziru nobene izjeme. Toliko v blagohotno pojasnilo in ravnanje.
Še enkrat vas vabim, da pridete dne 10. junija ob drugi uri popoldne vsi na sejo, in v* sakdo naj pripelje po enega novega člana, kajti prosta pristopnina v društvo velja samo še za mesec junij. S sobratskim pozdravom, Nikolaj Klepec, I. tajnik.
uri odkorakamo društvi v cerkev.
Nadalje ee je sklenilo, da se ii/aše društvo tudi vdeleži jubileja 25 letnice obstanka fare sv. Štefana v Chicagu, dne 3. junija. Zatorej ste naprošene, katere mislite iti na to slavnost, da pravočasnp naznanite predsednici, al tajnici našega društva. Če sio morda še katere druge žene, ki mislijo ta dan iti na slavnost v Chicago, naj to tudi nam naznanijo^da se potem skupaj z moškm društvi združimo in odpeljemo. Čas odhoda je naznanjen v današnji številki 14Glasila."
Tudi naznanjam, da bo na prihodnji mesečni seji dne 7. junija volitev še za eno zastopnico (delegatinjo) zatorej ste naprošene, da se vdeležite te seje v polnem številu.
Sosustrskigpozdrav
Catherine Zadel, tajnica.
NAZNANILO.
Kakor je večini članicam dr. sv. Ane št. 134 K. S. K. J. v Indianapolisu znano, bo na 27. maja, to je na praznik sv. Trojice farni shod. Ker so vsa društva vabljena, da se udeležijo tega shoda, smo tudi me članice sklenile, da se skupno udeležimo tega shoda.
Zatoraj se poiivlja vse čla-uice našega društva, da se gotovo udeležijo vse brez izjeme. Sklenile smo, da katera izostane brez posebnega vzroka, p'a-ča $1.00 v bolniško blagajno.
Zatoraj pridite v obilnem številu v nedeljo ob pol deseti uri v Gačnikovo dvorano, s seboj naj prinese vsaka tudi društveni znak. W
S sosestrskim pozdravom, Mary Dugar, tajnica.
Društvo sv. Družine, št. 136, WiUardj Wis.
Že parkrat sem uradno poro čal, da član(ica, kateri ne plača asesmenta dva meseca, bode suspendan; in sedaj ponovno, in to zadnjikrat opominjam člane (ice) našega društva, da kdor me plača dva meseca mesečnih prispevkov, ne da bi se opravičil, bode enostavno suspendiran, pa naj si bode t«, ali oni.
Č1 ane (i ce) t ud i opoza rja m. da kateri ni še opravil svoje velikonočne dolžnosti naj to stori do določenega časa, zakaj čas za to se bliža že h koncu. Jaz botlim postopal z vsakim po Jednotinih pravilih; kateri ne bode velikonočne dolžnosti 8polnil, že vo kaj ga doleti; — posledice naj sam sebi pripiše.
Kakor znano članom(icam) našega društva, da ima naš č. g. župnik v oskrbi za nedoločen čas tudi župnijo v Green-woodu, vsled česar imamo zdaj ob nedeljah samo eno sv. mašo, in sicer ob 8. uri, eno n,edeljo in drugo nedeljo pa pozneje; slučajno da ima naše društvo sejo na nedeljo, ki je pozno sv. maša, sov naznanja, da se mesečne asesrnente pobira prod sv. mašo in to v zadovoljnost članstva.
Z bratskim pozdravom, Ludvik Perušek, tajnik.
Društvo sv. Valentina, št. 145, Beaverfalls, Pa.
S tem naznanjam vsem članom našega društva sklep seje z dne 13. maja i. L, da vsak član, ki ne pride na prihodnjo sejo, dne 10. junija, točno ob 2. pop., bo plačal en dolar($l.) kazni. Pridite torej vsi na sejo, ker imamo na dnevnem redu več važnih točk.
Dosti imamo takih članov, ki so celo v odboru, pa pride enkrat v letu letu na sejo, in še tedaj dela med člani nemir.
Društvo sv. Jeronima, št. 153, Canonsburg, Pa.
Vse cenjene člane našega društva se vljudno vabi, da bi se v obibkem številu vdeležili prihodnje mesečne seje, dne 3. junija. Na tej seji bomo skupno razmotrivali in razpravljali v prilog bližajočega se XV. glavnega zborovanja naše slavne K. S. K. Jednote; tako bo tudi več drugih važnih točk na dnevnem redu.
Sobratski pozdrav,
John Pelhan, tajnik.
NAZNANILO IN VABILO.
Društvo Marije Mag<lalene, št 162, v Cleveland, Ohio bo priredilo veselico, ozir. zabav-iti večer na soboto, dne 26. maja t. 1. v Grdinovi dvorani. Začetek ob 7:30. Nobenemu gostu ne bo žal, če nas tedaj o-bišče, kajti takega večera še niste dočakali; prav domača zabava bo.
Vse cenj. sestre ste prošene, da ;se v obihiem številu udeležite; pripeljite s sabo tudi svoje nože, otroke in prijatelje; čim večja vdeležba bo, toliko več zabave.
Vsaka članica je prošena, da naj za to prireditev daruje en lobitek; katerega prinesite žo% orej k meni na dom. Vstopnice lahko dobite pri meni na domu, ali pa pri blagajničarki so--e?tri. Frances Debevec. V-?t opn i na bo samo 35c; otroci v spremstvu starišev prosti.
Še enkrat uljudno prosim, i a se tega zabavnega večera vdeleži vsaka članica, kajti vseeno ji bo treba plačati 35c., ?c se te veselice vdeleži, ali ne. Kaj še omenim, da bo čisti prebitek te prireditve namenjen v *;rid konvencije.
Pri tej priliki pa tudi uljudno vabimo vse cenj. člane in članice društva sv. Vida, št. 25, da bi se v obilnem številu vdeležili tega zabavnega večera.
Ne pozabite torej: v soboto, '26. maja zveoer se vidimo v Grdinovi dvorani.
S sosestrskim pozdravom.
Josephine Menart, tajnica. 1277 Nonvood Rd.
Društvo sv. Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, Ohio.
Članicam našega društva se tem potom naznanja, da bo prihodnja seja, dne 4. junija zelo ažna. Na tej seji bo volitev lelegatinj za konvencijo na <!uevnem rtdu in š; vcc drugih važnih točk. Torej vas vsled tega prav vljudno prosim da .e seje dne 4. junij t v obilnem -tevilu vdeležite.
S sosestrskim pozdravom,
Josephina Menart, tajnica. (Nadaljevanje na 4. strani.)
AGITIRAJTE ZA K. JEDNOTO.
S. K.
J. M. Trunk:
"V delavnico sem Tvojo zrl..."
(Nadaljevanje.)
in.
SOLNCE. Solnčni žarki. Solnce otemni. Odkod to? Mali čudesi. Kemični žarki.
Snovi o eolncu se namreč počasi in| polagoma zgošeujejo, a toplota se s tem na srečo ravno ne izgublja. Ravno 'ta zaključek pa nas privede do prepričanja, da mora priti čas, ko se bo solnce ohladilo in izčrpala navidezno neizmerna mn(ožina njegove toplote. Počasno zgo-ščenje bo končno in toplota, ki vedno izžareva, se r*e bo mogla več nadomestiti. Enaki slučaji SO -se že pripetili v davnih dobah na malih premični-cah, ker so se nagtoma ohladile, prav kal« r .tudi v primeroma novejših časih na manjših trabantih. Tudi za solnce napoči ta čas, morda po milijonih let, a napoči neizprosno. 44 Večhiojasno" svetlo bo ugasnilo. Veliko prej pa bo ugasnilo i n zamrlo vse živi j e-l^je na zemlji, in mm>goprej bo konec vseh drugih premičnic Ker se to mora dogoditi v teku časa, zato tudi solnčni sestav ne more biti od vekomaj.
Ako pa človek pomisli, da morajo vse stvari žive narave neizprosno gotovo kdaj zginiti v temi in smrti, in ko: pno ove niti najkrasnejši cvetovi člove škega duha, ga radostno zope tolaži zavest, da bodo taki do ge»j,ki menda samcle periodični, prehodni, kakor sledi spa nju rastlin peni ledeno, snežne odejo zime veselo vzbujenje k novemu ževljenju.
Če govorimo o svetovih, ka terih srca, da se tako izrazim bodo kdaj nehala biti, tak« nam veda ob e Vem spričuje da se moči, ki so jih usposobile da so se rUzvijali in živeli, n morejo popolnoma zatreti in u-ničiti. V naravi se nič! ne iz gubi, vse vstaja od smrti in o-
živi naravo."
O solnce, solnce sveto, čudovito! svetilo večno....
In svete luči neizmerno
morje razliva se iz tebe
plamen ač, na vse strani po svetu st
In barv cvetličnih"^7 pesltira simfonija }in blesk in lesk rumene ga zlata, človeškega obličja
poezija
in moč duha in pa krepost srca...!
Anton Aškerc • t
Po vsi pravici lahko trdim da je zemlja dete solnca in solnce njen rednik. Saj prihajr iz solnca luč, izseva svetlob? in žari toplota, brez katerih n: zemlji ni življenja. Vsa bitj; jiim solnce prija, in sicer ravn< iia zemlji so tako urejena, d r v daljavi, v kakšni ste nahaj; od njih. Ko bi bila zemlja ta ko bliziu solnjca, kakor luna, Jv bila dnevna svetloba 160,000 krat močnejša od sedanje, take da bi te svetlobe niihče ne mo gel prenesti. A tudi gorkot; bi bila talka, da bi se mahoma raztopile vse .»novi in izpuhtila vpa morja. Ako bi pa bilo solr.ee znatno dalje proč od nas, bi vsa morja in vse vodovje trdo zmrznilo, da bi ne mogla vspevati ni rastlina ni ži-
vaL	. . v
Pri sedanji daljavi vpliva so lv«ce ugodno in neizrekljivo do brotno na zemljo. Nepopfe ljiv je ta vpliv. Luč! Luc! Kaj vse obsega edinole ta bese! Ja! In luč, kraisma luč, o-življajoča luč izhaja iz solnca tam je njer* neusahljivi vir. O luč, o solnce.... Ti morje svetlobe,
vojvoda zemlje...! Iz luči odseva kras vseh boj, ki nas razsvetljujejo. Po luči postane aiam vse šele vidno. -"Oj žemljica, kako si krasna...."
Vsklikamo, a za ves prelest-m 'kiii<5 naše zemlje imamo zahvaliti le luč. Ali. je pač kaj bolj koristno, bolj potrebno od lučii? Brez nje ni dela, ne je-la, ni gibanjja, ne prometa. Brez luči ni radostnega veselja, ni udobnosti. Vse to pa prihaja od siolnca, ker solnce nam pošilja luč. Naše oko zamo-re vidleiti le gotovo mero žarkov ali lučmah fcresajev. Meja nam vidljivih t ročajev leži med rdečo in vijolično bojo. To je prestanek (interval), ki se imenuje v akustiki oktava. Primeroma je torej meja, v kateri deluje luč, precej tesna, a kljub temu je učinek lutei div-■io krasan, poln različnih izpre. memb in bujnih prizorov. Kako slikovito lepa je zemlja. Kakšne barve zre oko. Vse to dela luč. po sVojih žarkih; sredstvo je priiprosto, učinek veličasten.
Dolgo časa vo ljudje menili, da je glavni namen solnca v tom, da izžareva luč. Luč sama bi bila po tem mnenju prvi leaahljivi -vir vsega zemeljskega življenja. Ni tako. Veli-vo večjega pomena so solnčni :arki radi' toplote. Toplota Izvršuje važnejše delo od lu»:il. Polog tega vplivajo žarki tudi 'remično.
Kako moč rja je luč solnca Ali jo moremo tudi zmeriti ? Poizkušali so to in sicer tako, ia so jo primerjali z lučjo z vezd im z drugimi svetili. A->troniom Bond je našel, da prekaša solnčna luč svetlobo pol-le lune 470 tisoč krat in svetlobo Daanice, kadar najbolj žari, 322 miljon krat; o. Secchi pravi, da so te številke prenizke.
V zgodovini -se omenjajo do <(xllk(i, da je solnčna luč pone hala, solnce otemnelo na izvan-reden način. Prikazni so me doma vzbudile mnogo stralir.. Dogodki so zg(Klovinsko za jamoeni, \vialka prevara je izključena. Mnoga poročila se reve tičejo solnčnih mrakov. A.Al. Huniboldt je taka izločil. Preostaja pa še mnogo izvan-redflio ©udovijtih dogodkov, ki jih še dar/es ne morejo prav raz tolmači ti.
Iz leta 45 pred Kristusom nam poročajo pisatelji, da j bilo solnce po smrti Julija Cezarja vse bledo; zrak je bil »ost, moten in mrzel.
Leta 33 po Kristusu poročala Lulka in Matevž v evangeliju, da je solnce skozi 3 ure, o:l dvanajstih do ,treh popoldne, >temn/elo.
L. 536. se poroča: Solnčna 'uč je pojemala skozi 14 mesecev; ljudje isio mislili, da se je pripetila nezgoda, im se posle lice nikoli več ne bodo mogle .»opraviti ali odsftraniti.
L. 626. po Kristusu poroča Abul Fairagv, ela je bila polovica solnca skozi 6 mesecev lamma.
L. 798. se je prigodilo, da jo iolrjce otemnelo sikozi 18 dni; ladje na morju so zgubile smer in zagrešile pot.
L. 1155. je solnce mrknilo, a mrak je trajal ves dan.
Dne 23, 24. in 25. aprila 1. 1547. je vladala tridnevna tema. Solnčna plošča je bila v->a rdeča, injuč je talko pojemala, ela so se opoldne videle zvezde.
L. 1706. je solnce dne 12. maja talko otemnefto, da so začeli let ti mračmiiki, kaikor pozno v mraku; ljudje so morali prižigati luč.
Okoli dvanajste ure opoldne, dne 11. aprila 1. 1860 so v Braziliji zapazili, da je lutš začela oonehavati. V solnce so lahko zrli s prostimi očmi. Pri-
kazala se je tueli neka zvezda, menda Danica.
Kako naj se ti zgodovinsko zajamčeni dogodki tolmačijo? Jezuit Scheiner je menil, da je solnčna luč ponehala vsled fizičnih izprememb na solncu. Tako se je dogodilo ob času, ko je Kručfcus umiral. A to je neverjetno. Ni misliti, da bi solnce moglo vsled peg izgubiti toliko na luči al toploti, ko vemo, da bo.ta luč im toplota zadostovali še za milijone let. Po-nehainjo svetlobo je moralo torej biti lo navidezno, pri Od-re&cmikovi smrti naravnost čudežno. Ko je solnce otemnelo 1. 1547., je slavni astronom Jan Kepler tolmačil ta prizor tako, da bi se v vsemi ru razpršila noka snov, materija, n. pr. kake razbite z v rade repatioe (kometa.) A tudi ta razlaga bo zgrešena. Večkrat namreč sio že opazovali, da je stala zve. zda repatica pred solncem, a solnce radi tega ni otemnelo, tako prozorna je s:ipv kometov. Pač pa je verjetno, da je povzročila otenmenjo solnca neka megla, ki so večkrat prikaže po severni in srednji Evropi. O pazovaleC AValdmer je zapazil v visokih zračnih višavah množi-
0BS0DBA CHARLES E. RUTHENBERGA.
(Po "Joliet Herald News".)
Nedavno obsodbo tajnika a-meriških komunistov, Charles E. Ruthenberga, v St. Joseph, Mish. vsled kriminalnega sin-dikalizma lahko smatramo za najbolj zadovoljivo dejstvo ču-jefim.tosfti eni strani ameriške porote. Ruthenberg je zagrizen revolucijomar, ko joga zveza z ruskimi "rdečfkarji" ije bila, ponovno dokazana. S prva je skušal to zvezo utajiti, da ni deloval z rdečkarji, ki so bili lansko jesen v Michiganu aretirani; toda pro.tidokazi se> bili taki, da sie je jasno razvide-lo, kako je Ruthenberg deloval za sabotažo, da »e uveljav-Ijenje postave zabranilo Ln u-vedlo revolucijo ter nasilje. Ruthenberg jo bil tudi proti naboru; vedno je delal za os-Vobojenje, polit;/čniih jetnikov", ki so ž njim vred nasprotovali vladi.
Ruthenbergovi obsodbi bo sledila še ena obravnava W. Z. Posterja, onega Američana, ki se jo popolnoma pobratil z "rdečkarji" in koj^ga nastop je zbujal pozornost med kriminalnimi oblastmi. Še neki drugi znarl radikalen*, Robert
ne. snežink. Te snežinke tvo-	.,
. , Almer pride na zatozno klop v njo meglo, ki zakri je solnce, da i T , ,f. , , , , Z • »i ii v. ' .M. Joseph, Mich. vsled enake »temni. Ako tolmačimo vsail. . . 1 ' . '
krivde. Miner, Foster in Ru-
otemni. Ako tolmačimo vsaj začasaio otemnen je solnca na ta način, je ta razlaga še najbolj verjetna.
Z lučjo nami pošilja solrjce tudi toploto. Toplota jirav nič ne zaejdtaja za lučjo, enako koristna im potrebna je. Brez solm.cne toplote bi bilo življenje najmanj skrajno, neprijetno; žito bi ne dozorevalo, zmanjkalo bi r»am kruha, zginile bi pi-same cvetlico, kajti:
"Brez solnca cvetlica
živeti ne more____"
in s cvetlicami bi prenehalo v-153 rastlinstvo. Solnce skuha v jagodi žlahtno kapljico, saj "Le v solnem kapljico ^ more roditi vin-ka
gora____"
Solnce kopiči v roži iuliliji pri-jetiK) vonjavo. Solnčni žarki o-življajo rastline, soimčni žarki razvosele človeka in žival. Ko pri)^ je solnce, se vse razmahne, vse oži\i; brez sobica bi bilo v-se življenje le žalostno hiranje.
"O, kar je života na sveti, in kar jo po zemlji stvari,
ko 6-olrce začenja spet greti, vse giblje se, vse veseli."
Koliko toplote pošilja nam solnce loto za letom?
Veda uči, da zrak solnčno žarko veže (absorvira), tako da ne prispe vsa tople>ta do ze-mljskega površja. Ta toplota pa ni izgubljena, temveč za zemljo jako blagodejni a, ker zabranjuje, ela se zemlja prenaglo ne ohladi in toplota prehitro ne izpuhti. To je za rastlinstvo zeilo važno. Koliko toplote zrak veže, se ne more zmeriti. Pač pa so izračunali, koliko solnČne toplote se porabi, ko solnčni žarki ogrejej vodo, ela izpuhti. Množina to toplote je gorostasna, delo velikansko. Preračunali so, da ob ravniku izhlapi letajo mno-žima vode, ki je pet metrov debela. Ako od teh peri metrov vode padeta dva metra vode v podobi dežja zopet nazaj, ostane še vedno tri metre vode, ki gre kot sopar v kraje proti tečajema. Površje, na katerem solnčna toplota vodo "skuha", da izhlapi, se more ceniti na 220 milijonov kubičnih kilometrov, in tiri metre debela voda na Item površju obsega 660 bil-jomov kubičnih metrov. Ogromnih množin sodinčne toploto je torej treba, ela "kuhajo" bi izpremene v sopar teh 660 bil-jonov kubičmih metrov vode.
toda eelen izmed teh radikal-cev je bil ejbsojen vsled tega, ker je skušal pri nas s silo uvesti sovjetska vlado; tudi druge čaka še primerna kazen. Toži jih država Michigan in Združene države ameriške.
Ravno ob času, ko sedijo ti radikaloi na zatožna klopi, se skuša sedaj z gotove strani predsednika Hardinga in ameriško ljudstvo prepričati-, da naj se "politične" jetnike zaprte v Leavenworth, Kans., polnil osti. V tej prošnji se ne. zatrjuje ela so ti jetniki nedolžni, ali da so že vsi ti obljubili živeti velano ameriški zašita vi. — Naobratno! Prijatelji teh radikalcev pravije>, da Združene državo niso znale kaj dela/), tedaj ko sio te radikalce poslale v državno ječo. Smatra so jih za narodne mučenike Ln žrtve zajamčenega sve>bod-nega govora. Ti so tudi nasprotovali vojni in naboru. Predbaciva se jim da niso znali, kaj elelajo. — zatrjuje se, ela je vlada naredila take postave v skrajni razburjenosti (torej jih jo pomotoma obsodila). Zdaj zahtevajo, da naj se vse te obsojeno izpuhti na svobodo neoziraje se na to, če so že obljubili drugače živeti, ali ne.
Ta zahteva je direktno napad i ^t Združene države in na vsakega državljana, e>sobito pa na one, ki so se l>orili za čast naše zvezdnate zastave. Te zahteve naj se na noben način
thenberg so večkrat naglašali, da jim jo ljubši sovjetski način vlade od našega. Seveda
ima vsakdo pravico izraziti ne vpošteva, da ne bo svet mi-sve>je r^aziranje o kaki vladi ;slil, da ameriška vlada v res-
nici zapira nedolžne ljudi.
Če kak Amerikanec ali ino-zemec v tej deželi dvigne svoj glas ali roko pre>ti vladi, znA« dobro, kaj dela. Če to pe>če> nja v času, ko našo vlado og- * roža kak tuj sovražnik, pov-» zroČa s tem zločin izdajstva. -
Kršenje pravic vlade jin privatnih državljanov po rdeo-karjih, ki priporo*'ajo razruše- ■ nje Zdriiženih držav, je|zloev*in, ki mora biti primerno opisan-in kaznovan po kongresu; žal, da je naša vlada preveč popustljiva in lena s svojimi sovražniki. Te sovražnike podpirajo v razn/Lh slučajih ruski sovjeti in organizacije, kojih načelo je direktna sila in pre-lomitev. Delovanje rdc\kar-jev v tej deželi ima same en cilj -— uničenje ameriškega \ladne^ga sistema in uvedbat; komunističnega sovjeta na njegovih razvalinah. To so zarotniki, ki hočejo on očisti ti ameriški duh, ki he»čejo vprizo-zoriti tueli pri nas morije na debelo; vse to je v zvezi s splošno revolucijo. Iz Moskve prihajajo v Ameriko le taka navodila, da naj ni se med tu živečimi narodi zanetilo raz-b ur kan je in sovrašttjvo. A-gentom rdečkarjev se naroča, kako naj bi se meni fazne lavske unije vrinilo sabotažo, požige, izgrenlo in druge zločine samo vsled tega, da bi bila ameriška inelustrlja opevana in da bi strankarstvo med Ameri-kanfci povzničilo lmjve' med-sobojnega so\Taštya.
AH so vaši otroci pravilno hranjeni.
Združene države so dežela obilice, kljub temu je pa od tri do pet milijonov ameriške šolske dece slabo in premalo hranjene. Noben otrok, ki ima dovolj mleka pri svoji jedi, ne more biti slabo prehranjen. Pravzaprav bi morale tri četrtine jedi, namenjene o-troku vsebovait mleko.
Sedaj je čas, da ščitite zdravje svojega otroka pri izpremembi podnebja. Pridenite takoj svoji dnevni jedi Eagle Mleka. Dajte otroku dve žlici Eagle Mleka, razredčenega v treh četrtinah čase ledenomrzle vode vsak dan dopoldne in popoldne.
Mi smo natisnili v vasem jeziku navodila, kako pripravljati Ea-g-le Mleko za otroke vseh starosti. Če hočete ta navodila, izpolnite spodnji kupon ter ga nam pošljite danes.
THE BORDEN C0MPANY
Borden Building, New York
KUPON
Označite, kakšna ojasnila želite. __ NAVODILA	KNJIGA
ZA HRANJENJE O OTROCIH
Nobenega dvoma ni o uspehih, ki so ga dosegle stotere in tisočere evropske matere za uporabo Eagle Mleka ket hrane za otroke. Eagle Mleko je čisto mleko, sladkor je pravilno zmešan ter ga lahko prebavijo najnežnejši otroci. Zdravniki ga predpisujejo in priporočajo materam, ki ne morejo dojiti svojih otrek.
Če vaš otrok ne pridobiva na teži, če je razburljiv in ne spi ponoči, mu najbrže ne prija hrana, ki mu jo dateje. Poskusitte Eagle Mleko, hrano, ki je vzgojila vec o-trok kot vse druge hrane skupaj. Prihaja k vam v sterilnih kanah ter je vedno sveže in čisto.
^gihte'r Pseservbd Milk S	ior additic.-?!
*ftat^mPos»Uon. each |abe! win bcar
HE BORDENČOMPA* '
GLASILO K. 11 JIDKOTE, 53. MAJA 1533.
"GLASILO K. S. K.JEDNOTE"
Izhaja Tsako sredo.
Lastnina Kranjaku-Slovemke Katoliške Jednote v Združenih državah
ameriških._
Uredniitvo in spravnmvo:
1004 N. Chicago St.
Telefon 104«.
JOLIET, ILL.
Za Slane, n» leto .
Za nečlane____
Ca inozemstvo___
Naročnini:
-|U0 _$2>00
JUOt
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
of the
UNITED STATES OF AMERICA. Mainted by and in the interCst of the order.
Issued every WedflCTday.
1004 N. Chicago St.
OFFtCE: Phone: 1048
JOLIBT, ILL.
Razmotrivanje v prilog XV. konvencije K. S. K. Jednote.
XXVI.
Eveleth, Minn.
Pazno čitam dopise od bratov in sester K. S. K. J., ki sie v našem "Glasilu" oglašajo z raznimi in koristnimi nasveti
v prilog prihodnje konvencije, vršeče se v Clevelandu, 0-hio.
1.)	Tudi jaz se popolnoma strinjam z dopisnikom iz Forest City, Pa., ki potrjuje nasvet gl. tajnika za uvedbo 20 letnega zavarovanja. Ako se še to uvede, bo ta novi zavaro-valninski oddelek eden izmed največjih korakov k napredku naše Jednote. To sodim že iz lastne izkušnje. Če človek malo agiitira za društvo, pa naleti na mladoletne ljudi, ki pravijo: "Mar grem rajši v angleški " imsurance", ker, če bom 20 let notri, pa lahko dobim venkaj denar če dovča-kam, ali mi potem ne bo treba več plačevati, pa bom vseeno še zavarovan."
2.)	Delegat je prihodnje konvencijo naj glodajo na to, da bi vsa društva pristopila v bolniško centralizacijo, ker jaz mislim, da bi se še le potem lahko imenovali pravi bratje in sestre, ker bi tudi v bolezni podpirali eden drugega.
3.)	Nadalje je moj nasvet, da bi so odpravile kartice za vrhovnega zdravnika pri društvih, ki spadajo v bolniško centralizacijo. To je po moji sodbi samo za sitnost bolnikom m društvenim tajnikom (icam). Iz lastne . skušnje sem prepričana, če se zdravnik zmoti, da naredi na karti za dva dni premalo, pa je bolnik; oškodovan zp. $2.—r. Ker ni bolnik s tem zadovo-ljer/, pptem dolži tajnika, ali tajnico, da ni pravilno izpolnil bolniške nakaznice. Jaz mi-lim da zadostuje, da ko bolnik zboli, naj se javi samo društvenemu tajniku(ici), nakar mu da ta bolniško spričevalo ter obvesti bolniškega obiskovalca! ko), da ga za časa bolezni obiskujejo. Ko pa bolnik enkrat_ ozdravi, pa mu zdravnik izpolni bolniško spričevalo; potem ko je bolniška podpora na stvji odobrena, mu taj-nik(ca) izpolne list in ga pošlje na glavni urad, pa ne bo nihče oškodovan kakor so je že pri našem društvu pripetilo, da je bila neka članica na škodi za par elolarjev.
4.)	Jaz «e strinjam z dopis-r.ikom, da naj se NE zviša a-s- smenta za operacije,z zvišanjem bi se zanetilo samo nevol-jo med članstvom. — Strinjam se pa, da kdor hoče več plačevati za operacijo, pa naj več podpore dobi; ker dosti je članov, ki so pri dveh, ali treh društvih, pa pri vseh plačujejo za operacijo, pa isto tudi pri vseli dobijo. Kdor je pa samo pri enem draštvu, naj se pa pri eneim za več zavaruje, ako ga veseli.
5.) Nadalje se strinjam z nasvetom zaradi znižanja asesment a starih članov, da se delegat je tudi teh spomnijo; ker vidim zopet iz lastne 'Skušnje. Ako agitiraš za društvo in rečeš komu: pristopi zdaj, ko si mlad, boš malo plačal, — pa ti dotičnik odvrne: aha, čez čas me bodo pa postarali, da bom moral več plačevati, tako, kot so vas. —
Jaz nisem proti temu, ki z-elaj pristopi pa manj plačuje kot tisti, ki je že 20 let notri; pa meni so to dozdeva vseeno nepravilno: član, ki je že 20 let notri, in ko se tedaj postara, da ne more v kako drugo društvo, pa se ga postara, da mora večji asesment plačevati; to se mu pripeti tedaj, ko je član že skoraj vso posmrtni-rjo vplačtal. Trdno upam, da se bode cenjena delegacija tudi na take prizadete člane kaj ozirala.
In končno, da izvolite zmožno delegate in delegati nje; ne ozirajte se, ne nia prijateljstvo, ne na sovraštvo, ampak izvolite može in žene, ki> se v resnici zanimajo za društvo, in ki znajo, kaj je pri društvu prav in kaj ni prav.
To so moji skromni nasveti: upam, ela se bo še kateri drugi oglasil iz naše naselbine.
Marv Anzelc, tajnica dr. št. 164.
XXVII.
Cleveland, Ohio.
V vrsto dopisovalcev bi tudi jaz rad posegel in sicer glede i.ieke kratke, a važne zadeve, s katero imam večkrat opraviti in vsled katere je naše članstvo preveč po nepotrebnem prizadeto. Ta zadeva, ali točka spada med listine smrtnih dokazil. To je potrebno, da se uredi in reši in namesto da bi kdo tratil s tem riepotreben čas na konvenciji — kar stane preveč denarja, — naj si že pravni odbor to stvar naprej uredi.
Pri naši organizaciji imamo preveč nepotrebnih zahtev; res je sicer, da jih ni nikoli preveč; ali, ako pa imamo nepotrebne, take, ki stanejo denarja, sitnosti in časa, — take pa lahko odpravimo, kakor so jih že odpravili drugi.
Enkrat, pred več leti sem že poskusil na konvenciji; pa ker proti koncu ičtfe vselej časa primanjkuje, se je stvar sa mo preložilo in obljubilo, da se tako vse uredi. 2al, med tem časom se je pa to točko še poslabšalo in delo v tem namnoži lo, kar je povsem nepotrebno, vsaj pri nas po večjih mestih.
Jaz želim, da me vsakdo razume. Po sedanjih pravili moramo imeti za vsak smrtmi slučaj tri listine, uradno potrjene: dve sta od Jednote in tretja je "Deajth Certificate" izdan, po Board of Health. V--aka taka listina Jednote (mrliški li^t obe jednaki) mora bi-
ti potrjena od zdravnika, po-greboika in notarja. Nekateri zdravnik jih podpiše zas ton$ a vsi ne; niti v bolnišnicah in pri "coronerjih" ne; torej se računa $1.00 za podpis (dvoje mrliških listov stane že $2.) Ti podpisi zdravnika in pogrebnika morajo zopet biti pdtijeni od notarja. — Ali notarji delajo zastonj? Nekateri morda že včasih iz prijaznosti, toda vselej ne; če narodi enkrat uslugo, pa >iisto gotovo tudi on pričakuje zopet nazaj kje drugje.
Omenil sem da je 'tretji dokaz smrti pok. ieilaii&, Deatli Certificate, katerega izdaja coroner ali pa zdravstveni u-rad, ali Bureau for Vital Sta-tistic); ta listina velja samo 50c. Ta listina v dokaz smrti je zadostna in najbolj važna, ker odgovarjajo dokazi smrti pokojnika vsem vprašanjem; na tem certifikatu jedrne pokojnika, naslov, starost, poklic, kje rojen, ime zdravnika ali coronerja; vzrok smrti, dan smrti, čas in kraj pokopa, ime in naslov pogre>bnika, i-mena staršev umrlega; ime o sebe, ki je vse to prijavil itd.; te uradne lisftine so enake po vseh Združenih državah; kopijo (iztisi) te listine se hranijo 3) prva v kraju ali mestu, kjer je oseba umrla, druga v glavnem mestu iste države, in tretja v Washiiigtonu, D. C. Torej vlada ozir Združene države so zadovoljne s tako umrliško listino in takimi dokazi smrti, na«a K. S. K. J. pa ne?! Čemu bi naj ne zadostoval tudi* pri nas samo tak mrliški list? Poleg tega imamo še svoje društvene uradnike in člane, ki lahko tudi sami izpričajo o smrti in pokopu pokojnika; zato krnimo dovolj zadostnih dokazov; poroča se slučaj smrti v "glasilu" itd.
Take dokaze smrti rabi vedno N. H. Zajed niča, ki je znatno večja od naše Jednote. Le računajte, koliko se prihrani denarja in sitnosti za one zdraviliške in notarske podpise. Baš te listine delajo tudi v gl. uradu večkrat zapreko, da se posmrt ni ne ne more kmalu izplačati, ker niso vse mrliške listine na podlagi Jednotnih pravil izdelane.
Jaz mislim, da naj bi se to točko pravil popravilo, oziroma preuredilo;Jednotine umrliško liste naj se spusti. — Ne roSem, da je bilo pred več leti vse to umestno; ali danes je vse to nepotrebno. Celo v slučaju da umre član v kakem oddaljenem kraju, kjer nimajo mestiie uprave ali zdravstvenih uradov se ni treba bati glede pomanjkljivosti listin. V Ameriki je vse danes tako urejeno, da pogreb u i k sploh l ne smo pokopati umrliča, brez o-menjenega certificata; če ga že ne izda mestni koroner, ga izda pa okrajna (countv) o-blast.
Torej pogrebnik, ki dobi mrliški certifikat zase, naj v-zame se eno kopijo za društvo (ozir.) za Jednoto; kopija stane ramo 50c in vse bo rešeno; vse druge mrliško listine so nepotrebne glede tega. Ostala naj bi ta pravila v moči le v izjemnih slučajih, ali dvomu; tedaj naj bi gl. urad zahteval od društva še posebna dokazila smrti.
S tem sem pri kraju. — In ker imam baš jaz nad sto in, sto lastnih skušenj, konvenciji toplo priporočam za sprejem mojega priporočila glede u-vedbe te# točke, « katero bo prihranjenega mnogo dela, pa tudi nepotrebnih stroškov.
. .Anton Grdina,
pogrebnik, čl. dr. št. 25
Dobro delo storiš samemu sebi in drugim, če pridobiš kake ga novega člana (ico) za K S K. Jednoto.
DRUŠTVENA NAZNANILA IN DOPISI.
(Nadaljevanje z 2. strani.)
NAZNANILO.
Društvo sv. Ane, št. 170, Chicago, 111. bo priredilo v nedeljo, dne 27. maja ob 2:30 popoldne v cerkveni dvorani (22. in Lincoln cesta) krasno gledališko igro "Ljubezen Marijinega otroka". Igra se Bo v pri zori la samo enkrat; po igli sledi domača zabavna veselica, ali ples v novi šolski dvorani.
Vljudr.\o vabimo cenj.oW*in-tvo na to našo prvo prireditev — in drugo med prekmurskimi Slovenci. (Enkrat so že igrali moški dr. sv. Ivana Krst. D. S. D.)—in zdaj pa ig-amo same ženske, članice dr. tv. Ane, št. 170, K. S. K. J.
Ker jo bilo veliko truda in, dosti stroškov od začetka našega društva, ki je komaj 13 mesecev staro, — jo ves dobitek namenjen v korist blagajne. Zato še enkrat vabimo cenj. občinstvo in vsa cenj. društva v r«ašT naselbini in o-kolici da nas v velikimi številu polotijo dne 27. maja.
Igra "Ljubezen Marijinega otroka" v dejanjih je jako krasna; kaže nam, kako mati ljubi svojega otroka, kako ga v krščanskem duhu vzgoji, da goji ljubezen do cerkve in svoje domovir/e. Že vnaprej vam jamčimo, da ne bo« nikomur žal, ki bo navzoč. Ob enem e pa že vnaprej zahvaljujemo vstem cenj. društven in Slovencem za pričakovano vdelež-bo. Ob enem vas še enkrat o-pominjam, da se vrši po igri veselica s plesom v goriozna-«-eni dvorani Svirala bo domača godba, da se bo lahko v-•iakdo po starokrajskem načinu zasukal. Odbor je že prid-io na delu, ki bo skrbel, da bos-'e dobro in v zadovoljnost.i po-treženi. Poleg tega tudi še nekaj ne bo manjkalo za može in žene.
Za obilno vdeležbo se še enkrat vljudno priporoča:
Odbor dr. sv. Ane, št. 170, K. S. K. J. Chicago lil.
NAZNANILO.
S tem naznanjam vsem članom društva sv. Barbare, št. 189 S. N. P. J. da je bilo sklenjeno na seji, da se vdeležimo dne 27. maja slavnosti razvitja zastav dr. sv. Frančiška Sal., <t. 29, K. S. K. J. v polnem številu.
Dalje naznanjam, da je prihodnja naša seja vsled te slav-nosti preloženi na 10. junija namesto prve nedelje.
S se/bratskim pozdravom,
Ignac Kastelic, tajnik.
Chisholm. Minn.
Dno 14. maja zvečer je preminul sobrat Jakob Gregorič, "•lan društva "Friderik Baraga", št. 93, K. S. K. J. Chisholm, Minn. Umrl je v najlepši moški dobi, star 41 let. Pokojni je bil rojen v vasi Vrhnika, fara Stari trg pri Ložu na Notranjskam. V Ameriki je bival blizu 20 let. Bolehal je skoro 3 leta, dokler ga ni smrt rešila iz te doline solz. Za njim žalujejo neutolažljiva so-oroga in 9 otrok v starosti 2 — 16 let. Družina Gregorič je ena izmed enih družin, na katere je K. S. K. Jednota lahko ponosna, ker kot je pokojni Jakob Gregorič, tako tudi njegova soproga in devet otrok spada k društvu "Friderik Baraga, št. 93, K. S. K. J.
Težko je, ko nemifla smrt v-zame moža in očeta številne družine; vendar tolaži nas to, kot nas tnS sv. vera: — da vidimo enkrat se nad zvezdami!
Pogreb pokojnika se je vršil v četrtek, div? 17. maja zjutraj ob 9. uri s sv. mašo. Društvo
'Friderik Baraga", at 93, K. S K. J., se je istega korpora-tivno udeležilo in darovalo na krsto lep venec. Družini Gregorič naše iskreno sožalje; pokojniku pa večni mir in' pokoj v ameriški grudi!
Poročevalec.
Bridgeport, Ohio.
O delavskih razmerah se ne morem dosti pohvaliti ker tukajšnji premogorovi le bolj srednje poslujejo in je malo u-panja na zboljšanje, ker navadno se je promet pričel že z mesecem majem vsako leto; kaj je vzrok te zaspanosti letos, ne vemo; menda se kapitalistom plača majnarjev prevelika vidi, ter se boje, da bi u-l>ogi trpin, prihranil par dolarjev za stara leta, da pe to ne zgodi, že znajo poskrbeti.
Rojak John Gregorčič, ki je vsled bolezni "Gengreene" zgubil v januarju obe nogi, se nahaja še vedno v bolnišnici, zdravje se mu le pt>časi vrača; hudo prizadetemu rojaku, želimo skorajšnjega okrevanja.
Tukajšnje Dram. društvo je priredij 12. maja krasno narodno igro "Naša Kri"; vde-lc-žba je bila vsled jako slabega vremena še dovolj povoljna, vsekakor je bilo pa več občinstva zadržanega, da se ni moglo prireditve vdeležiti; zato bo Dram. društvo priredilo to znamenito igro še enkrat in to 26. maja zvečer« ob 7. uri, v dvorani v Boydsville. Ker je ta igra ena izmed najlepših in večjih, kar jih je naše dramat. društvo še prireelilo, zato zagotovo upamo, da se bo sleherni Slovenec in Slovenka v naselbini in okolici vdeležil(a) v soboto, dne 26. maja zopetne prireditve. Igra "Naša Kri" je resnična slika iz časov, ko so Francozi zasedli slovensko deželo, te rje vse polno zanimivih in resr(ih prize>rov. Ker se je veliko žrtvovalo od strani Dram. elruštva in igralcev, da se je igro predsitavilo, zato pričakujemo od slovenskega občinstva, da vidi iai presodi to kulturno težavno delo.
Z rodoljubnim pozdravom, Mihael Hočevar.
Pittsburgh, Pa.
Dne 28. aprila ob pol 7. uri zjutraj je bela žena, smrt s svojo koščeno roko zatisnila oči njpšemu znanemu rojaku M*i-kofcu Adlešič; moral je podle-či kruti bolezni, sušici v 53. letu svoje starosti. Moral se ie iz tega sveta preseliti v večnost 111 zapustiti svojo soprogo in hčere v stari domovini, tukaj v Ameriki pa več ožjih 'orodnikov, prijateljev in znancev. Pogreb se je vršil dne 1. maja iz dobroznane Ad-lešičeve hiše, kjer je pokojnik !ržal na mrtvaškem odru; od tam je krenil sprevod v slovensko cerkev na 57. cesti, kjer je Rev. Mihelič opravil zadušile obrede za pokojnim. Od tam .je krenil sprevod na St. Marvs pokopališče v . Sharpsburg. Pa., kjer so bili izročeni zemeljski ostanki pokojnika materi zemlji v Acttešičevo grobnico, kjer počiva že več članov njegove družine: brat, nevesta in drugi.
Pokojnik se jje rodil pred 53 leti v vasi Novo&eli pri Pre-loki na Belokranjskem; v A-meriko je prišel kot 23. letni mladenič, zatem se je poročil z rojakinjo Marijo Grabrijan, rojeno v vasi Preloka; s tem je Itludi prevzel gospodarstvo njenega očeta. Nato se je podal v »stari kraj s svojo družino, ela ogleda svojo kmetijo, in postane pravomočni gospodar. Nato se je zopet vrnil v Ameriko, kjer je ostal do svoje smrti.
Pokojnik je bil. član društva Marijo Dovice, št. 33 K. S. K. J. nad 25 let; isto mu je v-
sled tega priredilo primeren pogreb kot svojemu dolgoletnemu Članu.
Pokojnik zapušča v stari domovina ženo, dve hčeri in dva brata: Josipa m Mihaela, ki go bili mnogoletni člani istega društva za časa njih bivanja tukaj v Ameriki; tukaj v Ameriki pa zapuščia tudi več svoje ožje rodbine in prijate-Ijev.
Dragi nam »obrat! Nisi mislil, da bo tvoj grob pokrivala svobodna ameriška zemlja, m ela ti bodo grob krasile lepo dišeče amerikainske rože; mislil si se vrniti v svoj«? rodno, milo domovino, kjer si zagledal luč sveta in kjer ti je tekla zibelka. V svojih mladih letih si mislil, da boš počival na domačem preločkem hribčku, kjer počivajo tvoji stariši in pradedje; — toda tvoje kosti bodo pe>čiyale v naši novi domovini, kojo ti je u-soda določila za večno počivališče. Naj ti bo torej lahka ameriška gruda, naj ti sveti večna luč, počivaj v miru!
G. S.
Slovenski avtomobil v Jolietu.
Vsled prizadevanja g. Alojz Vremšaka, predsednika prve a-meriške slovenske tovarne avtomobilov (The Adria Motor Car Corporation) v Batavia, N. Y., se je nedavno ustanovila tudi v Jolietu prodajna podružnica te tvrdke pe>d imenom "Adria Illinois Car Sales Corporation", predsednik te podružnice je rojak Josip Hribar, lastnik Mutual garaže na 406 Ruby St.
Minuli teden se je g. Hribar odpeljal v Batavijo, N. Y. po prvo za Joliet izelelano "Adri-jo'' karo. V sredo 16. maja ob 10:30 je ž njo zapustil tovarno V Bataviji dospevši ob 8. uri zvečer v Cleveland, O. Od tam
je podal dne 18. maja ob 6:30 zjutraj in! dospel -zvečer ob 9. uri v Ligonnier, Ind., kjer je ostal čez noč; (svojo pot je nadaljeval drugi dan ob 7. zjutraj te r dospel v Soboto pop. ob 3:30 v Joliejt. Dasiravno je prvi dan iz Batavije do Clevelan-da sisežilo, druga dva dneva pa hudo deževalo, je Mr. Hribar prevozil razelaljo 705 milj v 32 in pol urah brez kakega incidenta. Za to pot je porabil 29 galoai gazolina in 1 kvort olja.
Označeni "Adria" avtomobil iae n al laja sedaj v Hribarjevi garaži, ki je cenj. občinstvu na ogled. Osobito veliko zanimanja «buja med Amerikanci, kajti "Adria" prekaša glede konstrukcije, mehanizma in u-dobne vožnje vse druge ameriške avtomobile. Takozvana 'Adria' touring kara za 5 potnikov tehta 2350 funtov in je že prodana; kupil jo je nek A-meri kanec z Aurore, 111.
Glede cene in drugih podrob-ivostt se je obrniti na goriozna-ceno podružnico Adria avtomobilske tovarne.
LUCKY STOIKE
CIGARETTE,
Najboljše Cigarete
Zaftave, bandere, rpgalije in zlate znake za društva ter člane K. 8. K. J.
EMIL BACHMAN
izdeluje 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, HI.
£
S. K.
Ustanovljena t Jolietti, lil dne 2. aprtta 18m. Inkorpori«* i Jolietu, •< državi Illmois, dne 12. iannaria lftOfl
S	Telefon 1041
SOLVENTN08T K. S. K. J. ZNAŠA 100.27%.
Od ustanovitve do 1. aprila 1. 1923 znaša skupna izplačana
podpora $2,189,865.00.
r. « a a t tGirAVNI URADNIKI: Giavnlptadsedaft: jo,eph S.tar, 607 N. Hickorj St Joliet, IIL I. podpredsednik: Matt Jerman, 332 Mehigan Ave. Pueblo, Colo. II. ^dpre3sed*nc: JobnMravintz, 1022 Eaat Ohio St, N. S. Pitt.bargh, Pa Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St, Joliet, OL Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St., Jolkt IIL BlMaJnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. DuSovni vodja: Rev. Francis J. Albe, 620—l&th St, Waukegaa, IIL Vrhovni »dravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 303 American State Bank BJdg., 600 Grant St. at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR: Fra-ik Opeka, st 26 Tenth St, North Chicago, IIL M*rtin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn.
John Zulich 6426 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
John Gtrm, 817 East "C" St, Pueblo, Colo. Anton Nemanich, st 1000 N. Chicago St, Joliet IIL
POROTNI ODBOR: Martin Težak, 1201 Hickory St., Joliet, IIL	, -
Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa	t
John >yukshinich, 5031 W. 23. Plače Cicero, lil.
PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6517 Bonna, Ave., Cleveland, Ohio. R. F. Komy>are, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, IIL Joha Dečman, Box 529, Forest City, Pa.
UREDNiK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Znpan, 1004 N. Chicago St., Joliet, IIL Telefon 104«.
JEDNOTIN ODVETNIK: Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave, So. Chicago, 111.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Jdllet, HL, dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASIIX>" K S. K. JEDW«TE, 1004 N. Chicago St, Joliet IIL '
Uradno naznanilo.
Prošnja.
Od č. g. John Miklavčiča, župnika slovenske fare sv. Jožefa, Leadvillle, Colorado, prejeli smo naslednjo prošnjo:
Leadville, Colo., 9. aprila 1923.
Velecenjeni odbor!
Naša farna cerkev sv. Jožefa je zgoretla ob 1. ponoči 19. marca, torej na glavni praznik naše naselbine. Zgorelo je tudi župnišče. Prav ob vse smo. Ljudje so obupani. Fara je premajhna, da bi mogla zgraditi vnovič cerkev in župnišče. Obračamo se na vse strani za podporo in pomoč. Tudi Vas prosimo, da bi nas priporočili pri prihodnji seji in blagovolili našo prošnjo poslati na vsa društva K. S. K. J. Se Vam priporočam uidani
Rev. John Miklavčič,
514 West Chestnut St.
Leadville, Colo.
Ker razvidno iz predštoječe prošnje, da je slovenska župnija sv. Jožefa v Leadville, Colorado, nujne pomoči potrebiJa, zato apelirao na vsa krajevna društva kakor tudi na posamezne člane(ice) K. S. K. Jednote, da priskočijo tej zelo prizadeti župniji na pomoč, ter tako pomagajo, da čimprej mogoče zopet pride do lastne nove cerkve.
Za gllavni urad K. S. K. Jednote: Josip Zalar, glavni tajnik. Josip Sitar, gl. predsedni.k
ABB LANDIS
Actuary & Counsellor
Naishville, Tenneasee—Washington, D. C. Clarence L. Alford Associate Actuary
Nashville, Tenn., May 5. 1923. CERTIFICATE OF VALUATION—JUVENILE DEPT.
Grand Carniolian Slovenian Catholic Union
This is to certify that I have made a valuation of the Juvenile business in force Dec. 31,1922 witli results as follows:
ASSETS
Total Admitted Assets........................$29,064.51
LIABILITIES
Required Reserve ...............................$23,107.05
Actual LiabJlities ............................... 633.85
Total ......................................$23,740.90
Surplus Dec. 31, 1922 ........................ 5,323.61
Assets to Liabilities...............................122.43%
The above vahiation indicates that, on the basis of the Standard Industrial MortaKty Table with Interest at 4the future assessments of the societv, at the net rates now being collected together with the now invested assets, are sufficient to meet ali certificates as they 'mature by their terms, with a margin of safety of $5,323.61 over and above the statuory standards.
Abb Landis, Actuary.
Pojasnilo.
Iz predstoječega poročila je razvidno, da je koncem leta 1922 znašal prebitek AKTIVE v primeri z OBVEZNOSTJO Mladinskega oddelka $5,323.61. Z drugo besedo rečeno: Sol-ventnost Mladinskega oddelka je znašalo ob zaključku prete-čenega leta 122.43%.
Omenjene številke dovolj jasno dokazujejo finančno varnost Mladinskega oddelka, kar naj bi služilo za vzgled onim, ki do danes še niso vpisali svoje dece v Mladinski oddelek K. S. K. Jednote.
Josip Zalar, glavni tajnik.
Nekaj o našem telesu.
V krvi odraslega človeka se nahaja okoli petindvajset trilijonov rdečih in okrog trideset bilijonov belih malih telesc. Tega števila si sploh uredstavljati ne moremo.
Neki kemik je izračunal, da
ima človek toliko maščobe v sebi, Ida bi se iz nje lahko naredilo sedem večjih kosov mila; železa ima v sebi za eno iglo srednje velikosti; apna, da bi se dalo z njim pobeliti ena mala vrata, infosfora (žvepla) pa za 2200 vžigalic.
»
(Po "Literary Digest.")
Edina vama podlaga za trgovino in narodno varnost ne obstoja samo v velikih in številnih tttržiščiih, morskih parni-kih z izvežbano posadko, da ščitijo iu vzdržujejo naše interese doma in drugod, — .ampak k temu spada tudi rdigi-ja (vera); tega nam ne zatrjuje kak nabožni list, ampak neko znamo trgovsko glasilo.
Nedavno je zbudil tozadevni članiek v listu '* Manufacturers Record" (Baltimore, Md.) veliko pozornost na jugu; to potrjuje tudi urednik lista "A-merican" v Hattiesburgu, da je v državi Missistsippi, vsled priobčitve gornjega članka zavladala med tatmošnjim ljudstvom veliko lepša sloga kot leta nazaj.
Lis "Record'' zatrjuje, da je prava podlaga individualne narodne in svetovne prosperitete — religija '.'Brez vodilnega vT pliva religije in njene moči, ko-jo ima nad človeštvom, bi naš narod, kmalu zopet padel v barbarizem, in nobena trgovina bi ne bila varna. Odstranite iz kake občine sedanje cerkve, pa bo postala vsake vrste lastnina brez vsake praktične v. rednosti in netopirji in sove se bodo polastile takega mesta, oziroma občine". S temi besedami je jasno povedan^ najbolj skromno naziranje kak vpliv i-ma religija na posameznika, ali na ves svet. — Je pa tudi naziranje, kakoršno ima to glasilo trgovcev z najbolj strogega kupčijskega stališča.
"Tlio Manufacturers Record" piše dalje:
'Naša dežela potrebuje dandanes občno oživljenje religije, kakoršna je bila tukaj že pretLveč stoletji, — religijo, ki odobrava učenje sv. Pisma kat božanlstveno napravo; religijo, ki zbuja delodajalca k poštenemu ravnanju z uslužbenci in, naobratno — uslužbence k poštenemu0 ravnianju z gospodarjem; religijo, ki naredi vsakega njenega pripadnika vseskozi poštenjaka pri vsakem poslovanju in v vseh panogah življenja; religijo, ki napeljuje, ki ljudem dokazuje, da bodo lahko varno živeli če se bodo ravnali po ukih i'Zlatega pravila" (Oolden Rule); nikjer drugje ni torej varnosti za trgovino in človeško družbo. Mi potrebujemo religijo, ki bo dajala ljudstvu moral ično podlago, da bode lahko stalo na prostem, in se branlilo proti slabem, neoziraje se na osebno svobodo njegove kupčije. V-sakdo, ki se skuša bojevati na krivičen način pod krinko kake tajne ogranizacije, nima moralnega poguma voditi boj na javnem; tak človek nima namreč navduševalne moči prave religije.
V širšem pomenu besede bi ic morala navdušenost za "Zlato pravilo" vdomačiti v vsaki pisarnfi, v vsaki tovarni in na vsaki farmi, če se hoče ondi poštenost in čast doseči.
Mož ki skuša varati svojega uslužbenca, ali gospodarja; mož, ki skuša prodati sllabo bla go za dobro; mož, ki hoče zlorabljati svojega odjemalca, ali svojega kupčevalca, s tem pod-kopava svoje lastno moralično vlakno. Samo s posredovanjem celokupnega ali svetovnega oživljenja religije Križa, je mogoče današnji svet rešiti kaosa.
Svet se nahaja v delni ekonomski zmešnjavi vsled zane marjanja religije, ali verske mlačnosti.
Ako se bo v državi Mississip pi, — pokazalo blage uspehe in sadove vsled občnega verskega oživljenja, da je mogo-
če uvesti "Zlato pravilo" v v-sako (transakcijo življenja, bo to nepopisne koristi za vse
človeštvo. Isto nas bo učilo, da vsakdo , kdor slabo ravna s
svojim bližnjim, — hoteč izvršiti nad ntfim kak zločin, — je aam zločinec. V takem človeku ni najti iskrice religije, čeravno zavzema kako ugledno mesto, ali čeravno na ves glas prepeva nabožne psalme. Noben človek, ki ravna tako, ne more poklekniti pred Vsemogočnega Boga in ga prositi blagoslova za svoje kriminalno početje. Pomislite, da oseba, ki skuša izvršiti nepostavne čine, morda lahko uteče posvetni kazni; ne bo pa utekla kazni in prekletstvu Vsemogočnega Boga; kajti s tem uničuje moralo, kast in suvereni teto države. "Ljubi svojega Gospoda in Boga z vsem svojim srcem, z vso dušo in mislijo — in svojega bližnjega Jjubi kot samega sebe," — to je Božja zapoved. Človek, ki ljubi svojega bližnjega, ga ne bo linčal, mučtil, ali umoril, ker se bo bal posvetne in večne kazni.
Dokler se ne bo ameriško ljudstvo zavedalo božje postave: "Ne ubijaj!" in dokler ne bo vpoštevalo še drugih božjih zapovedi, ne bomo kot narod izvrševali svojih dolžnosti do Boga in bližnjega. Vsak moški, ali ženska, ki trdi, da je kristjan, pa premišljeno izvršuje kako zločine, zasluži pogubljenje in kazen od Boga. Zal, da je nekaj takih ki s prižme ne oznanujejo pravega e-vangolija Jezusa Kristusa; so tudi taki verniki, ki nalašč kršijo božije postave. Oni, ki vedoma živijo v grehu, ne morejo pričakovati milosti in zve-ličanja po Kristusu, dokler v duhu in resnici nje sledijo Njegovem naukom.
Vsak član kake drhali, — bodisi zagrnjen ali ne —, ki na nepostaven način povzročuje svojemu bližnjemu kaj hudega, ne more pričakovati blagoslov^, iz nebes. Tako početje je naravnost zasmehovanje Boga samega"..
ZA INOZEMCE, KI GREJO tfA OBISK V STARI KRAJ.
Ako inozemec, ki se je priselil v Združene Države in se tu kaj nastanil, odpotuje v stari kraj na začasen obisk, mora ob svojem povratku plačati glavarino (Lea.cl tax), podvreči se pregleda na priseljeniški postaji in d >b:vi ud priseljeniški! oblasti u>\oljenje za vstop v zemljo, ra *nr tako kakor v-ak drugi pm tjenec ki priha-prvič v Amerike. Ako pa je tak povra^ajoč: se inozemec imel ob dojeni odhodu zares ftamen povrniti se in nadaljevati svojo nastanjenost v Zdru ženih državah, on ne bo izključen radi tega, ker je kvota njegove rojstne zemlje izčrpana.
Da dokaže, da je imel tak namen, je priporočljivo, da si injozemec pred odhodom v stari kraj priskrbi zapriseženo izjavo (affidavit), v kateri naj izjavi da namerava povrniti se, in navede druge podatke glede svojega premoženja, dru žine ali katerihkoli okolnosti, ki utegnejo podpreti dokaz o tem njegovem namenu. Tak affidavit naj inozemec vzame s seboj, da ga pokaže, kjerkoli bo treba, zlasti pa priseljeniškim oblastim za časa povrat-ka. Zakon teh "affidavits ne zahteva; pač pa so umesten dokument v dokaz nameravanega povratka, in pametno ravna, kdor si ga priskrbi.
Ameriške priseljeniške oblasti smatrajo kot začasni obisk odsotnosti, ki naj ne presega š«st mesecev od dneva odhoda iz Združenih držav. Ako inozemec osltane v inozemstvu več kot šest mesecev, domneva se, da je dodobra zapustil svoje bivališče vZdruženih državah To dorarcevo pa more povrača-čajoči inozemec ovreči, ako do-
kaže priseljeniškim oblasti, da sa »glal ler jnugni in tehtni razr logi zadržali v inozemstvu čez šest mesecev. Z drugimi besedami: ako se inozemec povrne tekom šestih mesecev, predpostavlja se samoobsebi, da je imel tak namen ob svojem odhodu in da je ostal več časa v inozemstvu le radi vzrokov, ki so ga v to prisilili proti njegovi volji.
Predno inozemec odpotuje iz Združenih držav, mora dobiti poltlrdilo, da je vzadoetil svoji davkoplačevalčevi dolžno sti. Naj se poda na davčni urad (Collector of Internal Revenue) onega okraja (district), kjer ima svoje bivališče, in naj ,tam plača ves dohodninski davek (income tax), ki ga dolguje z ozirom na svoj dohodek do vštevši koledarskega meseca pred nameravanim odhodom. Naj pri tem plača svoj davek kot "resi-dent" in ne kot "non-residen,t alien" (ne-nastaaijeni inozemec), kajti inozemec, ki se je erikrat nastanil v Združenih državah, ostane "nastanjen nec", tudi ako se odloči povrniti se v stari kraj. Nastanjeni inozemec pa plačuje le za polovoco toliko davka kolikor "non-resident alien". Ko inozemec plača dolžni davek, oziroma dokaže, da ni dolžan plačati davka, mu "kolektor" izda primemo potrdilo. To potrdilo treba pokazati, davčni oblasti v pristanišču odhoda, ki se v New Torku nahaja na Custom House, za potnike v kabini in v Barge Office za potnike tretjega razreda. Tam dobi dovoljenje za odhod, ki ga mora izročiti na pomolu tik pred vkrcanjem.
Predno se inozemec povrne iz starega kraja v Združene države, se mora prijaviti pri ameriškem konzulatu in dobiti vizej na svoj potni list.
Od inozemca, ki je stanoval v Združenih državah vsaj pet 'et pred svojim odhodom v stari kraj, se ob njegovem povratku v Združene države ne zahteva, da zna citati, pod pogojem pa, da njegova odsotnost iz Združenih držav v rrakakem aluičžaju ne presega dobo šestih mesecev, od dneva odhoda, I-nozemec pa, ki je stanoval v
Združenih državah tekom sedmih let in se povrne po začasni odsotnosti v Združene države, «me biti pripuščen po uvidevnosti tajnika dela, tudi če bi moral bi/ti izključen na podlagi priseljeniških zakonov. Razun teh dveh slučajev in ra-zun tega, da je izvzet iz kvote, je inozemec, ki se vrača v Združene drŽave po začasnem obisku v stari kraj, podvržen vsem drugim splošnim predpisom priseljeniških zakonov.
Za gori omenjeni "affidavit" ni predpisana nikaka posebna oblika. Zadustuje primerna izjava, navajajoča potrebne gjodat-ke, potrjena od javnega notarja. Foreign Languge Information Service pa je z odobrenjem priseljeniških oblasti sestavil posebni formular, ki vsebuje vse, kar priseljeniške oblasti smatrajo za potrebno. Interesenti morejo dobiti kopije teh formu-lasrjev, ako se obrnejo na naslov: Foreign Language Information Service, Jugoslav Bureau, 1.19 West 41st St, New York City.
AKO
vas tare revmatizem, glavobol, bolečina v križu, pri izpahkih in ranah,
rabite:
Motturas Lin imen t
ENRIGO MOTTURA, SPECIJALIST ZA REVMATIZEM.
Cena ene steklenice $1.25 6633 Manhattan Bldg. Duluth, Minn.
PRISELJEVANJE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO je bilo 1. julija 1.1. odprto
Pišite meni da Vam naredim pravilne in dobre proinje. C« oseba ne pride povrnem denar.
Ne odlašajte da ne bo kvota zoPet izčrpana. MATIJA SKENDER javni notar za Ameriko in stari kraj 5227 Bntler St Pittsburgh. Pa.
Vse Slovence chicaške okolice
uljudno vabimo na slavnost
Srebrnega jubileja župnije Sv. Štefana
V CHICAGO, ILL. Vspcred: 30. maja
v sredo večer ob pol osmih začetek obnovljenja sv. mi-sijona kot priprava na jubilej. Vodil ga bo Rev. Anton Bombač iz Clevelanda, O. Vsak večer ob pol osmih misijonska pridiga, vsako jutro sv. maša ob osmih. Spovedovanje bo v petek in soboto.
3. junija:
1. ob pol osmih skupno sv. obhajilo vse župnije. Kor-porativno pristopjio k svetemu obhajilu društva: "Holy Name" mož in mladeniče v, Orli in Orlice, Krščanskih mater, Marijina dekliška družba. 2. Ob pott devetih skupno sveto obhajilo društev: Dečkov sv. Alojzija, Angelja Variha, deklic sv. Neže 111 Angeljsko. 3. Ob poil desetih sprejem, došlih društev iz tujih naselbin. Kratka parada. 4. Ob pol enajstih sprejem mil. g. nadškofa in slovesen vhod društev in vseh navzočih v cerkev. Vsi gredo naprej skozi cerkev, kjer bo "ofer" po kranjski navadi. Vsak, še manjši dar, naj se da v koverti, ki se bodo delile pri vhodu v cerkev7. 5. Slavnostna zahvalna sv. maša, takozvana "Coram Episcopo". Slavnostna pridiga, katero bo imel Rev. John Plevnik, slovenski župnik iz Jolieta in ustanovitelj župnije. Slavnostni nagovor mil. g. nadškofa. 6. Po maši gredo vsa društva v šolo. Pozdravni govor. Parada se razide. Banket v cerkveni dvorani. 7. Slavnostna zabava ob 3. popoldne v pri-tičllju nove šole. 8. V pondefljek zjutraj ob osmi nri slovesna sv. maša za vse umrle farane in sklep obnovljenja sv. misijona.
Pridite in mi bomo prišli k Vam.
Vabijo Vas
DUHOVNŠČINA IN FARANI SV. ŠTEFANA.
t— r
\ VESTI IZ JUGOSLAVIJE |
Umrl je na Raki pri Krškem vpokojni kaplan, g. Janez Fldr-jančtič. N. v .m. p.!
Umrla je v Kranju ga. Marija Maremčič, "Mohorjeva mama" velika dobrotnica dijakov.
Vlak je povozil na kolodvoru v Šiški želesndcarja Ivana Ple-velj, ki je vsled hudih poškodb kmalu umrl.
Žena umorila moža. V Dvorski vasi pri Begunjah iia G o lenjskem je žena Neža Jane v prepiru s sekiro možu presekala glavo, da je bil takoj mrtev Morilka se je sama naznanila orožnikom.
Umrl je na Preloki pri Vinici po daljši, mučna bolezni ob-eesipoštovani posestnik, občinski odbornik, načelnik posojilnice, bivši cerkveni ključar g. Josip Baikovec. Počivaj v miru božjem I
Žabnica.
Umrl je v tukajšnji župniji dne 6. aprila v Dorfarjih 15 posestnik Martin Hafner, po do rnače Štramcar, v starosti 76 let. Bil je mož poštenjak, delaven in globoko veren. Ko! popolen abstinent ni 27 let po-kusil nobene opojne pijače. Res vzoren zgled sedanjemi času! Naj v miru počiva.
Dalje je tukaj umrl za jetiko 28. marca 27 letni posestnišk sin France Rozman. Tri let? je bil v ruskem ujetništvu, kjer si je nakopal bolezen, ki ga j spravila v prezgodnji grob. L kal je zdravila lansko poletj v Topolsčici, preteklo zimo p. na Golniku pri Tržiču, pa g: ni rašel. Bil je zelo razumen in blag. R. I. P.
Iz Podpeči.
29. aprila smo spmeli k zadnjemu počitku v najlepši moški starosti posestnika Franceta Šivica, podomače Lužarja. Ka ko priljubljen je bil pokojnik smo se prepričali na njegovi zadnji poti. Gasilci domače ga društva so se udeležili pog reba polnoštevilno, kot tudi mnogobrojmo občinstvo obeh vasi. Kamniško gasilno društvo je brez povabila takoj iz obesilo žalno zastavo in se kor-porativno udeležilo pogreba. Gasilr/o društvo je z njim iz gubilo vrlega gasilca, vaščan pa priljubljenega soseda in do brega gospodarja. — Vojskr mu je zastrupila kal življenja Zapušča želujočo ženo in 5 ne. preskrbljenih malčkov. Bil: Ti lahka zemlja domača, drag France!
Toplice.
Dne f. aprila je umrl na Ve likom Riglju Andrej Poglajei v starosti 74 let. Bil je mo:" poštenjak od pete do glave Pri občinski upravi je ime dolgo vrsto let kot občinsk svetovalec pametne nasvete i vedno te&tirp besedo. Za cer kev, njene pravice in kmetsk koristi je stal vedno na brani ku. Spoštovali so ga tudi po litjem nasprotniki, ker rti b! trst, ki ga veter maje. Pogla jenov oče so bili me>ž, cel mož Globoko veren in naravno bist rega rasama. Za društvene življenje so se živo zanimali ir so še na smrtni pe>stelji volil lepo svotico za topliške Orle Imeli so vzorno kmetijstvo krasen sadni vrt in urejen' družinsko življenje. Srna Na četa, ki je vreden naslednil svojega očeta, so pravočasn: vpeljali v kmetijstvo. Jožet; in Lojzeta so pa dali izučiti pe korvske obrti in sta danes odli čna slaščičarja inj posestnika, eden v Gospiču, aclrugi v Kar lovcu. Me>drega očeta je vs? rado imelo. Saj so pa tudi v-sakemu privoščili lepo besedo in mu radi dali kozarček vina. če je šel mimo zidanice. Imeli
so zato v bolezni in ob odru polno obiskov. Znanci so jih škropili z oljkino vejico, prijatelji pa tudi s solzami. — Vrli mož, pe>čivaj v mir« in obudi med nami dosti posnemal-cev in kremenastih značajev.
Polom pri Kočevju. Tu se je izvršil grozen zločin, J. Lobe, posestnik, gostilničar in župan v Polomu, je na dvorišču svoje hiše ustrelil z lovsko puško svojo ženo. Obležala je na mestu mrtva. Bila je doma iz Tržiča, dočim je morilec domačin. Žena je bila splošno priljubljena, blaga, po-strežljiva in nad vse skrbna mati 4 otročičev — sedaj je bila še v blagoslovljenem stanu. Kaj je me>rilca ele>veello do strašnega čina, bo pokazala porota, bil pa je že zmešan od alkohola, ker je v zadnjem času o-bilo pil. Mati v grob, oče v zapor — ubogi nedolžni otro-čiči — prokletstvo nezmerao-sti. Skoro isti čas je pa sin PesjtJa, mesarja pri Stari Cerkvi oklal v Sečni dva delavca tako, da so ju morali prepeljati v bolnišnico — tudi sad alkohola.
Navodila za izseljevanje v Združene države Amerike.
Generalni izšeljeiflški komi-arijat javlja sledeče:
Vsa oblaistva, ki so pristoj-ia za izdajanje potnih listov v -rekomorsko kraje, so pozvala, da ne sprejemajo prošenj - a izselitev v Združene države imerike, ker je že veliko potih listov izdar.ih in vidiranih. i. no porabljenih in ker je vlo-enih pri pe>edinih političnih blastvih in pri generalnem iz-eljertilškem komisarijatu okoli >et do šest tisoč prošenj, ki ča? ;ajo rešitve. Iz tega razloga; e bolj pa zaradi nameravane-a znižanja izšeljeniškega kon-ingenta cd 6,426 na 890 letno :a našo kraljevino, je malo ver-etno, da bi mogle vpoštevati ovo vložene prošnje za potne iste. Priseljevalni generalni -omisarijat Združenih držav Vmerike je ukrenil vse pot reb -o, da se ne priseli ne ena eseja preko dovoljenega števila. >rgani ameriškega priseljeniš-:ega komtearijata so zelo na-ar<čni in vračajo brez usmilje-ija neupravičene priseljence. Opozarjajo se izseljenci, da ne rasedajo obetan ju raznih agentov in* posredavalcev, ker bi si->er imeli ogromne stroške brez /rakega uspeha. Prizadeti a j se čuvajo tudi pred sleparji 5n ponarejevalci izsoljeniških x>tnih listov. Nedavno je br-a zasačena družba več aseb, ki je bavila s ponarejanjem zseljen/iških potnih listov in je >goljufala lahkoverne ljueli z:i "elike svote, ker m prišel niti m izseljene*; do sve>jega cilja. Nova vojna odškodnina od
Nemčije. Po statističnih podatkih jo i asa država prejela od Nemčijo a račun vojne e>dškodnine rasnega blaga za 116 milijonov ^73 tisoč 235 zlatih mark, kar »redstavlja vrednost dveh mi-ijard 785 milijonov dinarjev. Novi tisočaki. Na prvi stani novih bankoveiev na levi predstavlja največja slika sv. Jurija nft koncu ki ubija zmaja. Druga slika predstavlja Grača-licib na Kosovem. Poleg Gra-'anice se nahaja vodeni tisk — ?lava Karagjorgja. Nad njo ie beli orel; zgoraj v sredini de-in okoli ve>denega tiska vo. iiee raznovrstnega sadja. Na •laličju je naslikan orač s plugom in voli. Levo nad to sliko leži Serajavo, desno na vrhu Ljubljana,pod Ljubljane Za Treb, v sredi Belgrad v okviri mladik. Stare 1,000 dinarske bafnjkovce vzamejo iz prometa, ko bo dovolj novih natisnjenih
in potem tudi dovolj v prometu.
Jugoslovanski klub šteje 24 poulancev in je izvolil za svojega preeteednika dr. Korošca, za podpredsednika dr. Sudarevi-ča in prof. Sušnika, za tajnika K. Škulja in Gezo Šiftarja, za blagajnika Janeza Brodarja.
Dvorni socialist. G. Anton Kristan, bivši rjoveči socialistični lev, ki je včasih hodil okrog in gledal, kje bi obžrl kakšnega kapitalista in monarhi-sta, je postal sam velik kapitalist in zadnje čase poseben prijatelj dvorskih krogov. Ko je oelšel dr. Korošec od kralja, je že čakal pred vratmi Kristan, da je potem pri kralju popravil Koroščtevo poroči lo tako, kakor mu je naročil g. Pribiče-vič. G. Kristan je ostal na dvoru tudi pri večerji.
Letošnja žetev v Jugoslaviji.
Na podlagi uradnih podatkov poljedelskega ministrstva je bilo posejano z zimsko setvijo 1 milijon 937 tisoč ha. — Od tega odpade 1 milijon 500 tisoč ha. na pšenico, 200 tisoč ha. na ječmen, 155 tisoč ha. na rž, 50 tisoč ha- na oves..
Letošnja tobačna žetev v Jugoslaviji se ceni na 25 milijonov kilogramov, cd katerih bo lahko izvozilo 13 milijonov kilogramov.
SLOV. ZADRUŽNIŠTVO V
ZASEDENEM OZEMLJU OBSOJENO NA SMRT.
Ko so Lahi zasedli primorsko Jugoslavijo, so pričel ^razmišljati, kako bi zamenjan denar, oziroma kako bi spravili iz prometa avstrijske krone. Po dolgem razmišljanju in po vsestranskem upoštevanju položaja, dobro vedoč, da so dobili Lahi v Svojo državo svoje ljudi, čeprav manjšino, so konično zamenjali krone tako, ela so dali za vsako krono 60 centi-rimov (60 vinarjev), dočim so ram je v naši državi elala vele-srhska radikalno-demokratska vlada s priveskom samostojne-žev za vsako krono le 25 par (reci in piši 25 vinarjev). Nerešeno je pa ostalo vprašanje, kako zametu jati krone, ki so bile za časa okupacije primorske Jugoslavije r,aložene v naši novi državi. Končno ise jo tudi to rešilo tako, da se je italijanska vlada zavezala prispevati k tej zamenjavi 16 milijonov lir. Pri Itom delu pa so imeli svoje prste ljudje teme, ki so kupčevali z našimi ljudmi za dve ljubljanski bamki.
Pripomniti moramo, da je i-melo in ima veliko goriških Jugoslovanov od razsula sem kot zadružnikov, naloženih svoj denar v naših zadrugah.
Im de>godila se je vnebovpi-joča krivica. Iz lis'tov je že znano, kako so pri "Jadranski banki *' v Trstu *' popravili *' knjige, vsled česar bo imelo k on Ai o besedo še sddiišče. To ni odlprlo oči ne italijanski vladi, ne gotovim tržaškim velikim mučen ikoni, znanim z raznih narodnih veselic. Storili so vse, da dobite te čedne milijone v re>ke dve ljubljanski bamki, v nesrečo in pogubo primorskega delovnega ljudstva. Zgodila se je lumparija, ki ji ni para.
"Slovenec" pristavlja, daje ta vest tako grozna, da je ni mogoče verjati in nadaljuje: "Kako bi mogl lastni bratje težko izkuišanemu ljudstvu, ki za svoje opustošeno imetje ne dobi nikake vojtae oelškodnine,! ki ga davki in dajatve gulijo do kosti, ki mu pred očmi pro-paelajo nekdaj cvetoči obrti, s katerimi se je preživljalo in se sedaj obupno bori za golo življenje — kako bi mogli lastni bratje temu ljudstvu zadati smrtni udarec? Ali si je Trst zato toliko časa prisvajal vodi-teljstvo v narodnem boju, da seelaj goriško in istrsko ljudstvo iadaja in prodaja za nekaj
milijonov lir? Tega ne moremo verjeti, da bi jugoslovanska vlada, pa naj bo že taka ali taka, na tak način grešila proti neodrešenemu delu lastnega ljudstva. Že prihodnji dnevi morajo prinesti razjasnitev v tem usodnem vprašanju. Tisti, ki so poklicani v tej stvari govoriti, naj pridejo z jasno beseda na dani."
K temu '' Slovenčevenm'' ičllartku pa pristavlja "Jutro", da je elejanlsko že prejela "Ja-elrai:f;ika banka" v Trstu od i-talijanske vlade na račun naše vlade 12 milijonov lir. Kakor se nam poroča, se je to posrečilo z zlorabo nekaterih visoko stoječih oseb, ki bi bile predvsem poklicane varovati koristi slovenskega zadružništva v Pri mor ju. Stvar bo brezdvomno odmevala v parlamentu; kajti če se posrečijo te nakane, je velik del primorskih zadrug e>bse>jen na smrt. Ob enem se nam poroča, da je naci-jomalizacija tržaške Jadranske banike v prilog Italijanom zagotovljena.
"Goriška Straža" obsoja z najostrejšimi besedami to lopo-vsko, podjetje. Kot gladilo goriškega delovnega ljudstva poudarja, da dnevnik "Edinost", glasilo primorskih liberalcev piše neresnico in podpira kroge, ki so izvršili l?ad svojim lastnim narodom to vev leizdajalsko delo.
Mi ko)t. glasilo velike večine Slovencev zahtevamo v tem o-ziru popolnoma jasne in točne lačune.' Zahtevamo, da se objavijo imena onih himpov, ki so zakrivili to nezaslišano lumpa-rijo mul svojimi neodrešenimi brati. Naši poslanci, kot zastopniki slovenskega naroda bodo zibali v tem oziru kot vedno braniti de skrajnosti koristi slovenskega zadružništva in še posebej koristi naših neodreše-nih bratov. Z ljudmi i pa, ki so zakrivili Ita zlorlin pa jej, treba obračurati, da za vedno izginejo iz človeške družbe.
Liberalci, ki imajo pri Jadranski banki prvo in edino besedo, pa so zopet pozabili, da se nič ne obotavljajo vso svojo naroelno navdušenje vreči med staro šaro, kadar gre za milijone. Naj slovensko ljudstvo poginja, samo da se liberalni verižnik napolni žepe.
"Domoljub."
"NT OZNANILO
THE
GREAT NORTHERN STEAMSHIP C0MPANY
(Incorporated)
BOSTON, MASS.
NAZNANJA, DA Z DAJ'UREJUJE SVOJO ČRTO ZA MESEČNO VOŽNJO.
$110 za v Evropo in nazaj
BOSTON-SOUTHAMPTON BOSTON-GOTHENBURG $110	$138
V EN KRAJ $65.	ZA EN KRAJ $75
Zveza za	Zveza za
London, Liverpool,	Christiania, Stockhoim, Helsing-
LaHavre	fors, Danzig, Riga, Copenhagen
TE CENE VELJAJO TUDI ZA ŽELEZNIŠKO VOŽNJO V KRAJE DO STOCKHOLMA.
Ta linija namerava prepeljavati po dva tisoč potnikov mesečno. Zdaj izdelajte svoje načrte, ako mislite potovati v Evropo letos.
Življenje potnikov zavarovano z vednotoplimi varnostnimi Oblekami, katere preprečijo utop in prehlajenje v nezgodi.
Vožnja tam in nazaj vas ne stane več kot bi vas stale počitnice tukaj doma. Da je mogoče dati potnikom nepredrago vendar udobno •prekmorsko vožnjo je glavni cilj Great Northern Steamship kompanije. Organizovana je od ljudi, ki se zavedajo prilike, katero se jfm nudi s primerno nizko ceno za vožnjo v Evropo. Družba želi ponuditi svoje parnike tisočerim zavednim, ki žele obiskati bojna po-
lja v Franciji, domovino Shakes- , peara, Skandinavijo, deželo polnočnega solnca, itd. Tu je prilika v življenju! Vsaj tako izgleda. Pa še več kot to! Družba si postavlja stalno poslovanje, zato hoče postaviti novi standard udobnega prekooceanskega potovanja in to le v enem razredu. Da je io mogoče vršiti po primerni ceni, je že dokazano. Zanimalo vas bo, če dobite od nas vse podrobnosti.
OBENEM VAM HOČEMO TUDI POJASNITI KAKO ZA. MORETE POSTATI SOLASTNIK NAŠEGA PODJETJA, KI JE USPEH DOLGOLETNIH NAČRTOV.
Izrežite to spodaj in pošljite nam s svojim imenom in naslovom.
A. Wikstrom
Information Dep't Edmunds Bldg., Suite 54 Boston, Mass.	- '
Zanima me in se želim informirati glede potovanja v: (Zaznamujte s križcem)
V en kraj Tam in nazaj
England	---------- -----------
France	------- ------
Germany	------ ------
Sweden	________________
Norway	------ --------
Denmark	--------- ------
Baltic Provinces.™_______ __________
Finland	__________ _________
Russia	_________ ___________
Street or R.f.d_______________________
A. Wikstrom Information Dep't Edmunds Bldg., Suite 54 Boston, Mass.
Zanima me kako postati solastnik the Great .Vorthern Steamship, Company.
Pošljite mi prospeetus in podrobnosti.
Ime _______________________
Street or R.f.d____________
•Mesto _________________
Država —__________________
ODHOD IN PRIHOD.
Na pomlad in na poletje se največ po tuje Rojaki se vračajo v domovino, hodijo tja na obisk in po opravkih.
i 1
V stari kraj:—Ako ste Vi mecbonimi, ki so namenjeni v stari kraj to pomlad,
tedaj je v Vašo korist, da potujete "skozi " tvrdko ZAKRAJŠEK & CESARK v New Yorku, ki je znana po svoji točni in solidn i postrežbi in katero Vam priporočajo oni številni rojaki, ki so do sedaj skozi njo po tovali.
Iz starega kraja:—Po 1. juliju 1.1. bo zopet prišlo 6426 Jugoslovanoh v Ameriko. Ako ste Vi namenjeni dobiti kako o sebo iz starega kraja, tedaj je najbolje, ako poverite vse posle, ki so s tem v zvezi, tvr dki ZAKRAJŠEK & CESARK v New Yorku. Ona Vam bo daia vse informacije, izdelala potrebne izjave, prodala karto, oziroma poslala denar za karto, ter bo nu dila Vašemu potniku svojo pomoč ob prihodu v New York.
Pošiljanje denarja:—Tvrdka ZAKRAJŠEK & CEŠARK ima svoje lastne direktne zveze s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in je zato v stanu biti rojakom na službo pri pošiljanju denarja. Njene pošiljatve pridejo točno na zadnjo pošto ter so izplačane hitro brez vsakega odbitka. Ne pozabite tega, kadar pošiljate denar v stari kraj.	'i
Za nadaljna pojasnila se obrnite na ;
i <
SLOVENSKO BANKO
x v
ZAKRAJŠEK & CESARK
70—9th Ave.
New York, N. Y.

PROŠNJA.
Dragi mi sobrat je!
S tem s« Vam 8 tužnim srcem priporočam, ako "bi bila vaša volja, da bi u sliša li mojo prošnjo, katero Vam a tem, jaz-vaš sobrat Peter Sokach tukaj navajam:
Prosim vas, pomagajte mi. Jaz ae nahajam v tukajšnjih o-krajnih zaporih (County jail), ker me je tako daleč hudobni duh napeljal; — pa vas prosim dragi mi "bratje im sestre, da bi mi sedaj priskočili na pomoč, saj sem vaš sobrait že celih 15.
Če je vaša milost pomagajte mi; če morete kaj nakolektati za kakega dobrega odvetnika, jda bi lsKxhiija prehmdo ne obsodila. Za to Vam bom hvaležen do smrti s svojo družino (ženo in štirimi otroci).
Iskreno Vas prosim, uslišite to mojo prošnjo.
Peter Sokach, 21650 Ivan Ave., Euclid, Ohio. Dostavok uredništva:
Iz adresarja smo razvideli, da spada gorioznačeni član k društvu sv. Vida, it 25. Dobri stvari na ljubo smo priobčili prošnjo sobr. Sokač-a, če bi mu bilo mogoče na tak način kaj pomagati. Nam je popolnoma neznan vzrok, čemu se nahaja v okrajni ječi. Vsled tega se tem potom obračamo na društvo sv. Vidaj da naj v "Glasilu" pojasaie, če mu je znan slučaj tega sobrat a. Morda se omilovanja vredni sobrat ni tako hudo pregrešil!
V Clevelaindu je več izbor-nih slovenskih odvetnikov. A-li bi se dalo na kak naein kaj ukreniti za gorioznačenega sobrat a!
Po naši skromni sodbi je brafteka dolžnost v prvi vrsti vseh naših krajevnih društev v Clevelandu, da temu sobratu priskočijo na pomoč.
KAKO SO SLOVENCI PO STALI AVSTRIJCI?
Ne gre mi tu za avstrijskega duha, ampak za avstrijsko ime. Torej bolj nedolžna stvar, kajne, in vendar značilna!
Pred 100 leti še Slovenci ni so imeli pravega imena za državo v kateri so živeli in ki se je od 1. 1804. oficijeino -nemški z vala "Das Kaisertum Oster-reioh" — po starih habsbur ških dednih deželah Ober in X iederošterreich.
Oče Marko Pohlin, originalni bosonogi avguštinec z Dunajske ceste v Ljubljani, ni bil v zadregi, če je šel za besede. Pomagati si je znal tudi pri Osterreichu. V "Tem malem besediču" iz 1. 1781. ga je imenoval: Estria — Osterreich, Austria, t j., nemški začetek je zvaril z latinskim koncem, pa ''je bilo! Prebivalca sita Es-trajliar ali Estrijan in Estrian-ka.
. Drugače je postopal Korošec Gustsmann v "Deutsch -vvindische AVorterbuchu" (1787). Njemu je Osterreich: Ostrousku ali ostrouska dežela (spakedran nemški koreni s slovensko končnico), na drugem mestu pa: Dudaustvu (Dunavstvo, pač dežela ob Du-navu ali dunauska dežela. Prebivalec mu je: Ostrousko deželni k.
Valentin Vodnik je ostal bliže pri nemški obliki ter (1795) pisal, da Kranjska dežela "sliši skrči erbišno estrajskemu vojvodu in ko je Napoleon grozil Avstriji, je Vodntik pel o Eetrajhu (1809), a ko je Napoleon odšel je naš pesnik bodril Estrajce, naj zaukajo, ter govoril o "šolah spet estraj-skili".
Skratka: svojega imena za državo Slovenci niso.imeli.
Baš pred 100 leti se je pri nas zfh:*il kazati vpliv češki. Slovničar Murko pravi (1832,
1836) sicer Estrajh in estera-jhsko cesarstvo, vendar navaja poleg .tega v slov-nemškem
slovarju (1832): Rakušani-ja. Rakušansko t. j., uvaja kovanko po čeških Rakousih in Rakušanih (to je češko ime za Avstrijo). Tudi znaM navdušeni Slovan, in Ilir Ant Krompelj piše (1840, J843, 1844): Rakosko ali Est rajsko. Se v Drobtinicah 1846. (171): čitamo: Estraj ali Razkužan-^ko, sicer pa pišejo Slomšek (1842) in Bleiweisove Novice v prvih letnikih cesto: Estrajh (1844, 1845, 1846).
Naši Jurčiči, Gregorčiči itd. «o se torej rodili še kot Estraj-hari. Verjetno pa je, da to lemško ime med ljudstvom nikoli ni bilo popularno, da je ljudstvu morda sploh bilo ve-iriioma neznano .t. j. ljudstvo Iržave sploh ni imenovalo.
Med tem se je pojavljala udi — Avstrija, t. j., latinska >blika imena, ki je veljala prvotno v ranem srednjem veku '>a vzhodno Francijo, pozneje )a se prelita Lja nemški "O-stanlii"; slovanskim jezikonl se je radi celega svojeg.1 astroja bolj prilagala'nego Es-rajli.
Prvi je "Avs|trij<i uvedel dovničar Murko v nemško-slo-»enakem delu slovarja (1832): gem Estrajh, auch Avstrija, ielten Rakušanija, Raikusan-*ko.
Blaž Potočnik ima 1838. v Illyr. Blatt "svestiga Avstri-janca pesem" iu Knmpelj pogina (1844): avstrijski; tudi Novice pišejo "avstrijamski" poleg estrajski. Nova latin-sko-slovauska oblika se je u-lomačila sigurno leta 1848., ko je jugoslovansko, posebe še zagrebško časopisje tako 111110 70 in vneto pisalo za "veliko Avstrijo". Vendar še je "Ljubljanski Časnik" 1851. (28. 1.) priobčil pesem: Esitrajh.
Prav trdna se stvar ni zde-'a niti "VVolfovemu nemško-slo-venskemu slovarju 1860, ki razlaga: "Gesterreich, schon bei Megiser, raid ausch nach dem Rusa. Poln. u. Sudslav \vstrija (bolim. Rakusv).
Že ta opomba kaže, da jc 'Avstrijo" mod Slovence uvedel zgled ostalih Slovanov, fa-ktično pač najbolj zgled 1. 1848., tako popularnih in važ uih časopisov hrvatskih.
Pri Hrvatih je ime "Avstrija "znano že izza 16. stoletja (n. pr. Micalia 1649. Habde-ič 1670). '
,Trebalo je samo ene generacije avstrijske šole m — "Avstrija" se je zdela Slovencem znana, kakor da je od nekdaj bila pri nas. Jako hitro jc delovala — mehanika šole.
Na |fo> zgodovino "Avstrije" opozarjam tiste nase ljudi, ki mislijo, da je nemogoče, u-domač iti novo ime. Vem dob ro, kaj bi se mi moglo prigovo-ritL; ali že vnaprej odgovarjati in ponavljati to, kar sem pred dobrimi desetimi leti na nekem predavanju rekel v Gorici: Ali jo izvesta — žena zato nesrečna, ker 9 poroko iz-premeni svoje ime?
Dr. Fr. I.
RADODAREN NATAKAR.
V mestu Omaha, Neb. živi 40 letni samec Joe Sutton, ki premore $64.000 v gotovini. Nedavno jo zbujal ta čudak splošno pozornost med prebivalci gorioznačenega mesta; o-sobito po hcltelih in restavran-tih, ker je zelo radodaren.
Vsako jutro, opoldr.ie ali zveeier, ko gre na obed v kak srednjevrstni reštavrant, si naroči jed samo za 15c. ali 20c., dotičneimi natakarju, ali nata-carci pa izroči vedno $5.— napitnine, to jo že njegova stan? navada. Iz njegovega življenja se po-
roča sledeče:
Joe Sutton je najprvo delal na železniški progi, kjer je zaslužil $1.10 dnevno; zatem je postal kuhar v neki "kempi" Polagoma >3d je prihranil nekaj denarja in se podal na "home--;tead" v Valentine, Neb., kjer je delal in živel toliko let, da je postal pravi lastnik 640 akrov zemljišča Baš nedavno je Sutton prodal svoje zemljišče .po $100.— aker, zakar je pre-iel $64,000 v gotovini; ves ta denar ima naložen v banki v Omaha, Neb.
V tem mestu je nekaj časa počival, ker se mu pa brezdelje oi dopadlo, je prevzel službo natakarja V nekem salonu nehkih pijač, kjer dela včasih jamo za zabavo. .
Sutton ne obiskuje elegantnih hotelov in refitavrantov, ampak srednjevrstne, kjer naroča tudi nepredraga jedila; nikdar pa ne pozabi običajne napitnine $5.00. V enem sa-l .nem mesecu je na ta način raz-j lelil $400.— natakarjem v nekem restavrantu, toda samo o-Lim, ki se mu niso preveč las-cali, ali dobrikali. Kdor mu oče n. pr. po končanem obedu pomagati da si suknjo obleče, di mu ponudi obešen klobuk, ia ne dobi niti centa darila.
Ako ga berač vstavi na cesti in poprosi za milodar, ga Sut-on vzame s sabo v reštavrant, uiroči zanj obed za 50c., na-akarju pa izroči $5.—:
Posebno vljudne do njega so jrlike natakarice, do katerih pa nima Sutton nobenega nag-nenja, ker hoče ostati^do smrti iamec.
Sutton zatrjuje, da bo tako ravnal in živel še nekaj let, do der ne razdeli primerne svote vvojih prihrankov; obdržal si )o le ii»ekaj tisočakov za svoja .štara leta, drugo bo pa vse na rak način razdelil med natakarje.
vojnega sodišča. Večji del sov-J in Great Nrthern železniške
jetske armade se nahaja v bližini rumunske in poljske meje.
družlbi zasledili rodovito zemljo in bogato .zalogo premoga
Po vsej Rusiji se govori o in olja. Takoj zatem je Soo skorašnji krvavi vojni proti • Line zgradila železnico, ki te-Rumuniji in Poljski. Velik del I če 6 milj južno ob kanadski me-
ruskega naroda pa je zelo ne-razpoložen napram Nemcem, ker vidi in ve, kaj oni v Rusiji delajo inzakaj se približujejo boljševikom. Vojne si ruski narod ne želi, ampak ,teži le za kruhom, mirom in redom.
Vstrajen mojster na klavirju.
Houston, Tex., 15. maja—V neki tukajšnji dvorani se je te dni vršila tekma za dolgotrajno igranje na klavirju. Pri-tem je dosegel svetovni rekord T. J. Kennedv ml., ker je neprestano igral 66 ur in 22 minut; drugo nagrado je prejela Mrs G. E. Suber, ker je brez prenehanja igrala 60 ur in 3 minute.
IZ ŽIVLJENJA V RUSIJI.
Pred kratkim je dospel iz Rusije v Zagreb inteligenten Rus, ki je izdal sotrudniku 'Ri-ječi' izanimive podatke iz življenja sovjetske Rusije. Izjave se glase:
Ruska velemesta Moskva, Petrograd, Kijev in Harkov se zopet dvigajo iz mrtvila v življenje. Hiše in palače se obnavljajo, ceste se popravljajo, industrija se oživlja. Toda od vsega tega ima ruski narod le malo koristi, ker je to vse urejeno le za komuniste, njihove agentje in za propagando svetovne komunistične revolucijo. Ako pa se človek ozre na mno-sice, opazi vso bedo in poman-kanje, ki tare malega človeka. Na pol goli in gladni vzdihujejo in iščejo pomoči. V 'tem položaju se nahajajo danes ru-iki delavci, odvetniki, profo--orji, uradniki ter številni Irugi stanovi.
Veliko število tovarn pa je sovjetska vlada izročila v privatne roke, osobito Nemcem in Italijanom, ki delajo v lastno korist. Nemci izdelujejo v Ru-,»iji noč in! dan puške, topove, leroplane ter druge potrebščine za vojsko.
Število sovjetskih bojnih *et .znaša danes okoli 2,000,000 moz. Samo kavalerija šteje 200,000 mož. Glavni poveljnik ta red? Ali je kje kako sre-konjenice je znani ruski general Baltijskij. Posebno dobro 30 organizirane tehnične čete in zračna flota. Topništvu poveljujejo skoro sami nemški o ficirji in strokovnjaki, a v glavnem štabu rdeče armade je tudi nekaj višjih' častnikov nemškega generalnega štaba. Vrhovni poveljnik rdeče armade je polkovnik generalnega štaba Kamjenev; poedini ko-mandati armad so carski generali: Purskij, Jegorov in drugi. General Bmsilov je sedaj podpredsednik vrhovnega
Preprečite
padanje
LAS
in dobite na zaj naravno
lepoto
Krasni, bujni lasje so ponos vsake ženske in moža—zato ne čakajte, da bodo perhutti vničili male koreninice in da postanete plešasti, temveč rabite takoj naši dve pre-paraciji za lase: "Vervena Hair Shampoo". odstrani perhuti po par aplikacijah, steklenica $1XX>. "Vervena Hair Tonic" povspeši rast las — jrh napravi svetle, mehke in kodraste — cena steklenici 80c. Obe priprave $1.75 v lekarnah ali pa naročite naravnost od nas in pri-denite 25c5 v znamkah, ostanek pa plačate, ko prejmete blago.
Vervena Laboratory, Inc.
38 Hartford Bldg., Chicago, IU.
SEVEROVA ZDRAVILA VZORZUjEJO
ZDRAVJE V DRUŽINAH, vv

5EVFR Ajs
E E> K □
afittscpftcrjo itj«ii!!o
Priporočljivo Zd odponpč pri zdrdVljeqjii srbečice razr]i!) Hpžrpl) bolezni.
CENA SOc Vprašajte pri vb»cii| lesarju.
W. F SEVERA ro.
CEDAR RAMDS, lfJWA
I
ji; Great Northern železniška družba je pa zgradila svojo progo 6 milj ob Soo Line pro-
Ob gordomenjenih železniških progah v Daniels okraju v Mantani se mi je posrečilo dobiti 10 tisoč akrov rodovitne zemlje. To zemljo sedaj prodajam od 15 do 30 dol. aker na o-semletno izplačevanje. — Na tej zemlji sedaj trava raste da ?e lahko kar orje, seje in sadi, ne da bi morali prej štore kopati. Vsak bi moral kupiti 160 akrov te zemlje, ker ta zemlja bo v kratkem času dobila jako visoko ceno.
Goriomenjeni kraj je samo 600 milj od mesta St. Paul, Minn.
Imam na prodaj tudi še par tisoč akrov zemlje v okolici Willard Wisconsin, Za natančna pojasnila o tej aemlji pišite takoj na naslov: Ignac Česnik, Willard, Wis. Clark Oounty.
LUDWIG KOSNIK, javni notar 1840.W. Cullerton St. (20th St) Chicago, 111.
Se priporoča in naznanja, da
izdeluje vse v notarsko stroko spadajoča dela. Ako želite dobiti sorodnike, ali znance iz stare domovine, dobite pri meni vse poltrebne listine točno in zanesljivo narejene.
Posebno se priporočam Ogrskim Slovencem; kot njih bliž-nfli rojak, sem popolnoma zmožen njih jezika.
Tivoli Studio '
(Edini poljsko-slovenski fotografiičen atelje v Jolietu, I1L
JOS. SITKOSKI, lastnik
635 B. Jefferson St.	JoUet, IU.
TELEFON 5617
Najbolj moderni "«tudio" ▼ mesta. Slike jemljemo vsak čas čez dan in tudi evečer.
Izdelujemo posamezne slika družinske slike, poročne itd. Povečujemo razne slike vseh kombinacij. V zalogi imamo tudi lepe okvirje.
Ob sredah je dan slikanja za otroke. Z vsakim naročilom otroka damo eno povečano sliko 8x10 palcev veliko.
SVOJI s SVOJflttl
Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Oolo. svoja trfovino x obleko za moflu in otroke; v zalogi imam tudi veliko izbero čevljev za ženske sprejmem tudi naročila za nove moške obleke po meri.
JOHN OB&M.
Slovenski trgovec. 817 Kast 0. St Pneblo, Colo
NAZNANILO IN PRIPOROČILO*
Cenj. občinstvu v Jolietu in jkblioi naznanjava, da sva odprla novo
trgovino z grrocerijo, ter z vsem, v to vrsto spaciajo-5im blagom. Prodajava blago po naji i*žjih cenah. Po-trežba točna.
Se Vam toplo priporočava Golofcitch & Golik
Gor. Hickorj & Marble St.
Telefon 4655 Joliet, Dl.
NOVA SLOVENSKA NASELBINA.
Petdeset milj zahodno od države North Dakota v Montani* ob kanadski meji sta Soo Line
Važne in koristno!
V vašo lastno korist vas opozarjamo na sledečo važno stvar:
Ali ni boljše imeti denar tudi varno naložen po 5 odstot., 5Vfc odstot.. 6 odstot. in še več odstot. obresti, kakor samo po 3 odstot. ali 4 odstot. f Razlika pri tem na leto je velika. Ako imate torej le par sto dol. društvenega denarja na razpolago, naložite ga v zanesljive mestne, okrajne ali državne bonde, ki Vam donašajo več obresti. V slučaju nujnosti, bonde lahko vedno prodate.
Mi imamo na prodaj raznovrstne bonde in vrednostne papirje. Skoro vse bonde, katere lastuje K. S. K. Jednota* smo tej podporni organizaciji mi prodali. Delujemo pošteno in solidno. Pišite nam v slovenskem jeziku za pojasnilo.
A. C. ALLYN & Co.
71 W. MONRfE ST., CHICAGO, ILL.
TEKMA ZA TRGOVINSKO GESLO (Slogan)
OD 1. MAJA DO 1. JUNIJA 1923.
The Joseph Triner Company izdelovalci Trinerjevega Grenkega Vina. bodo plačali za
Najboljše geslo, ZAKAJ NAJ LJUDJE UPORABLJAJO TRINERJEVO GRENKO VINO.
f naslednje Prva nagrada $50.00 Napišite jjeslo v slovenščini—kratko naj bo in je-SKuPNO nagrade: Drnjra " $35.00 drnato—ne več kot deset besed, poslužite se spod-
dkOAA i	Tretja " $25.00 njega kupona (napišite nadaljne nasvete na pose-
x/il|J	četrta " $15.00 ben listek in pošljite s kuponom) ter naslovite : Slo-
t in petnajst nagrad po $5.00 vsaka, gan Jury, Joseph Triner Company, 1333-45 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Vsak lahko pošlje enoah več gesel,- toda ne več kot deset. V slučaju e nakosti bodo plačane dvoje nagrade.
V geslu svetujete prednosti in izborne uspehe ali preprečilno moč Trinerjevega Grenkega -Vina ali katerokoli važno dejstvo glede Trinerjevega Grenkega Vina, ki je najbolj zanesljiva želodčna tonika ter lahak odvajalec, brez primera v%slučajih slabega teka, zaprtja, glavobola, nervoznosti in podobnih želodčnih neredov. Daje zdravo spanje, pomaga prebavi, poostri tek, ojaei energijo in zdravje v splošnem. Okusno je, dobro za vsako starost ter uživa 33 letni sloves. Od začetka do sedaj se je prodalo nad 8 milijonov steklenic.
t=aD CO
Ime .. Naslov
Tukaj so moji nasveti za trgovinsko geslo Trinerjevega Grenkega Vina:

OTOK ZAKLADOV
Anf leiko »pi»*l R. L. St<JV«n»on. Poslovenil J. M.
(Nadaljevanje.)
XI. POGLAVJE. Kaj sem slišal v sodu.
44Ne, jaz", je rekel Silve, 4<Flin je bil kapitan; jaz sem bil podkrmar, kljub svoji leseni nogi. Pri istem metežu, pri katerem sem jaz izgubil svojo nogo, je Pew izgubil luč svojih oči. Mojster je bil zdravnik,. ki mi je odrezal — ravnokar iz šole;, vendar je bil obešen kakor pes in posušen na solncu v Corso Castle, z o-stalimi vrni. To so bili Ro-berstovi možje, da, in vajeni spreminjati imena svojim ladjam _ 4R,oyal', 4Fortune' itd. No, jaz pa pravim, kakor je ladja krščena, tako naj ostane. Tako je bilo s 4Kanadsko', ki nas je vse varno pripeljala domov z Malabara, potem ko je England vjel indijanskega podkralja; istotako je bilo & staro Flintovo ladjo, z 44Wal-rusom', ki sem jo videl v potokih krvi in pripravljeno potopiti se z zlatom vred."
44Ah!" je vzkliknil nek drug glas, oni, najmlajšega mornarja na ladji in očividno poln občudovanja, 4 4 bil je cvet svoje čete ta Flini!"
4 4 Daviš je bil na vsak način tudi možak", je dejal Silver. 4 4Jaz sicer nisem nikdar plul ž njim; najprej z Englandom potem pa s Flintom, to je cela moja zgodba; in sedaj pa tukaj na svoi. računi takorekoč. Ko sem bil pri Englandu, sem položil na stran kakih devet stotakov, dva tisočaka pa, ko sem bil s Flintom. To ni malo za človeka pred jamboro — vse varno na banki. Sedaj so phiče slabe, malo se more prihraniti. Kje pa so sedaj vsi EngllaMdovi možje! Ne vem. Kje pa FlintoviT No. večina, jih je tukaj na ladji in jcesele se plena — beračili so poprej nekateri izmed njih Stari Pew je potrošil, predno je izgubil vid, dvanajst sto funtov na leto kakor kak lord iz parlamenta. Kje pa je sedaj? No, sedaj je mrtev in dobro preskrbljen; toda zadnji dve leti — trepetaj moj les! — je ta človek stradal! Prosjačil je in kradel in rezal vratove in stradal pri tem, da!"
44No, to ni dosti vredno", je dejal mladi mornar.
4 4 Ni dosti vredno za bedak?, veruj mi", je vpil Silver. "Toda glej: ti si mlad, da, mlad. vendar zvit kot dren* Opa/i! sem to, ko so te prvič ugledale moje oči in zato hočem govoriti s teboj kakor z možakom."
Lahko si mislite, kako sem se počutil, ko sem slišal tega ostudnega starega lopova nagovarjati drugega mornarja z i.gtimi priliznjenimi besedami, kakor je govoril z menoj. Mislim, da bi bil zmožen ubiti ga skoz sod. Medtem pa je govoril dalje in si pač ni mislil, da ga nekdo slučajno posluša.
4 4 Tukaj imamo gospode sreče.
Orli žive trdno in so v nevarnosti, da pridejo na vislice, to-da jedo dobro in pijejo kot boj-fiii petelini, in kadar bo potovanje končano, potem bodo stotine funtovšterlingov mesto beličev v njihovih žepih. No, večini gre za mm in zabave, potem pa zopet na morje Vendar to ni pot, po kateri jaz hodim. Jaz položim vse na stran, nekaj tukaj, nekaj tam in nikjer preveč, da ne bi vz-bitlil isnmnje. Sedaj sem petdeset let star in ko se vrnemo s potovanja, postanem v resni ci pošten gospod. Zadnji čas, je že, praviš. Ah, vendar sem med tem časom dobro ži-\el; nikdar si nisem odtekel, •mi je sicer poželelo in spal sem sladko in jedel dobro vse svoje živo dna, razen Tcadar sem bil
na morju. In kako sem začel ? Pred jamboro, kakor ti!"
44Dobro", je dejal drugi, 44 toda ves oni denar je sedel izgubljen, ali ne? Po tem potovanju bi se ne smel več pokazati v Bristolu!"
14 No, kje pa misliš, da se nahaja sedaj?" je vprašal Silver porogljivo.
44V Bristolu v bankah", je Lxlvrail njegov tovariš.
44Je bil tam", je rekel kuhar,'4 4 je bil tamkaj, ko smo dvigMli sidro. Tod a moja stara ženka ga ima sedaj vsega pri siebi. In gostilna je prodana s pravico in opravo vred; in stara dekla je odpotovala, da se snide z menoj. Povedal bi ti kje, ker ti zaupam; vendar nočem vzbuditi zavisti med tovariši.
4'Ali moraš zaupati svoji ženki?" je vprašal oni.
4'Gospodje srečo", je odvrnil kuhj)r, 44;si navadno malo zaupajo med seboj in prav i-majo, veruj mi. Toda jaz i-mam svoje navaele. Ako kak tovariš kaj zakrivi — ne bi hotel biti na istem svetu s starim Johnom. Bilo jih je nekaj, ki so se bali Pesva, in nekaj, ki so se bali Flinta; toda Flint sam se, je bal njega. Strašen je bil in drzovit. Najbolj divji mornarji na morju so bili ti Flintovi: sam zlodej bi se bal iti ž njimi na morje. No, jaz nisem bahač in sam vidiš, kako po domače ti delam družbo; .toda kadar sem bil jaz podkrmar, beseda jag-nje ni bila za stare Flintove morske roparje. Da, tako je bilo na stari Johnovi ladji."
44Povedati ti moram", je odvrnil mladenič, 44prav nie se nisem mogel ogreti za ta posel do tega pogovora s teboj, John; seelaj pa: evo moje roke!"
44Imeniten fant si in razumen tudi", je odgovoril Silver in mu tako prisri^fo stresa1, roko, ela se je ves sod tresel; 4 4 in lepšega človeka za gospoda sreče niso videle moje oči nikdar."
Sedaj sem začel polagoma razumevati pomen njihovih izrazov. Z besedo 4 4 gospodje sreče" niso očividno mislili nič več in nič. manj, kakor navadne morsko razbojnike, in mali prizor, katerega priča sem bil slučajno, je bilo zadnje v pok varjenju enega najbolj ppštenih mornarjev — morebiti poslednjega na krovu. Vendar sem bil kmalu oproščen teh stvari, kajti Silver je malo zažvišgal in prišel je tretji mož ter priseelel k njima. 44Dick je z nami", je dejal Silver.
440, saj sem vedel, da bo Dick z nami", je odvrnil glas krmarja Izraela Handsa. 4'O, ni neumen, ta Dick." Tn o-brnil je svoj tobak v ustih. 44Vendar glej", je nadaljeval, 44to-lo bi jaz rad vedel, Bar-becue: koliko časa b/omo še čakali? Skoro sem do grla sit kapitana Smoletta; dovolj dolgo mi je stresal sitnosti, grom in strela! Rad bi prišel v ono kabino, da. Njihovih jedil in vina itd. hočem."
44Izrael", je rekel Silver. "tvoja glava ni dosti vredna in, tudi nikdar ni bila. Vendar mislim, da si zmožen slišati, vsaj tvoja ušesa so dovolj velika. To-le ti povem: ležal boš spredaj in živel trdo in govoril prijazno in se obnašal trezno, dokler jaz ne dam znamenja; in zapomni si to, sin, moj".
^ 4 4 No, ne rečem, da tega nočem storiti", je godrnjal krmar. 4 4 Kar bi pa rad vedel, je: kedaj? To je, kar bi rad vedel.
(Dalje sledi.)
SEDAJ JE CAS,
da daste popraviti, izčistiti ter vglasiti svoj piano. To delo Vam hareelim najboljše in po zelo nizki ceni.
Ako želite, da se Vaš deček ali deklica nauči igranja na piano najhitrejše in po najvspeš-n-ejši metodi, naj se prične učiti pri meni; moja 27 letna praksa Vam garantira, da bo vspeh povoljen.
Za vse druge informacijo oglasite v 44Slovenija" poslopju, 805 N. Chicago St., prvo nadstropje, ali pa telefonajte na številko 1048.
Rafko Zupanec, organist in pevovodja.
Joliet, 111. . (Aelvertis.)
ANCHOR
NARAVNOST V DUBROVNIK IN REKO na novi krasni in brzi "TUSCANIJI" 30. junija.
V JUGOSLAVIJO V 9 DNEH. Odpluje vsak torek samo eden tu označenih morskih velikanov:
AQUITANIA ............45,647 ton
MAURETANIA ..........30,704 tort
BERENGARIA ..........52,022 ton
Luksurijozne kabine 3. razreda z 2—4—6 osteljami. Prekrasne obedni-ce, kadilnice in počivališča. Zatvor-jena paluba za šetanje. Domača kuhinja. Domača udobnost. Brezbriga.
Denarne nakaznice potom Cunard družbe se izplačuje v Jugoslaviji brzo, sigurno in natančno. Za karte in pojasnila vprašajte najbližjega agenta v Vašem mestu.
CUNARD, LINE 140 N. Dearborn St^.
Chicago, IIL
fiflS

Anton Zbašnik,
Javni notar, 206 Bakewell Bldg., Pittsburgh, Pa.
(Nasproti sodni je) S? priporoča rojakom v vsel l otarskih poslih. Registriral-pri jugoslovanskem general nem konzulatu. Pišite ali pri dit*1 osebno.

DOMAČA ZDRAVILA
V zalogi imam jedilne dišave, Knajpovo ječmenovo kavo in importirana domača zdravila, katera priporoča Mgr. Knajp
v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi.
Prescription A-2851
je zelo sloveče zdravilo zoper revmatizem in trganje. Pri vsaki steklenici je navodilo kaf ko se rabi, steklenica $1.35.
Vsak lahko sam tiska. Priprava za toskanje, z 250 veli* ■kini i in malimi črkami, držao in črnilo ....................—..............$2.50
KRANJSKE KOSE Kose z rinčkom iz najboljšega jekla, 65, 70 in 75 centimetrov dolge ....-,.$1.75
6 kos z rinčki..........9.00
Brusni kamen .......... 0.30
Klepalno orodje ........1.00
Suho grozdje in drugo. Muškatel, zelo sladko gro-
baksa 50 funtovv ................$5.75
Malo črno grško grozdje,
baksa 50 funtov ........ 7.75
Brinjeve jagode, vreča 132
funtov ................. 7.00
Fige v krancelnih, baksa 110
funtov ...........................$8.80
Navedeno blago pošiljam poštnine prosto, samo pri grozdju ni Espress vračunjen.
MATH. P E Z D I R Box 772,	City Hali, Sta.
New York, N. Y.

IIHI llllllll—r
POTNIŠKI ODDELEK
Bančna tvrdke Emil Kiss-a
133 Second Ave.
SEZNAM
kretanja parnikov v Dubrovnik in v Trst.
Cena.
5. junija TAORMINA preko Genove __________________________i___________$ 95.00
95.00 95.00 100.00 102.50 105.00
7. junija PATRIA preko Napotja ....................................
12. junija AMERICA preko Na polja ....................................
26. junija COLUMBO preko Ndpolja ______________________________
30. junija PRES. VVILSON naravnost ..................................
30. junija TUSCANIA naravnost ...................................:_______
k temu je prišteti če vojni davek $5. Naznanite mi, kedaj mislite potovati in jaz vam bom prostor na parniku osigural.
Dopremam rojake iz kraja! Pošiljam denar v kraj! POTNIŠKI ODDELEK BANKARSKE TVRDKE EMIL KISS-A. 133 Second Ave., New York City.
FARME NA PRODAJ.
*
Na prodaj imam več sto akrov neobdelanih farm v okolici največje Slovenske farmarske naselbine, TIOGA—GORMAN—WIL-LARD, WIS., v katerih je naseljenih nad stopetdeset Slovenskih družin, štiri ljudske šole v katere zahaja nad 90% Slovenskih otrok. Dobre ceste, blizo železniških postaj, blizo mlekarn in sirarn. Cene akru so od $22.00 naprej.
Nadalje imam naprodaj večje število že obdelanih farm po 40— 60 in 80 akrov, cene za te farme so zmerne in se vrede po dogovoru.'-' Zemlja je rodovitna, za kar se lahko vsak sam prepriča od starih Slovenskih naseljencev. Vsa ta zemlja se nahaja v sredini VViscon-sina v okraju Clark. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na naslov:
FRANK HREN, TIOGA, WIS.
FRANK HREN,
—ali pa— 350 N. STATE STREET, CHICAGO, ILL.
Kako ljudje napredujejo.
Uprava ameriške zakladnice v Washingtonu je na vprašanje "Kdo je skopuh?" odgovorila takole:
Skop je oni, ki od vsakega dolarja prištedi 60 centov ter od ostalih zapravi 39 centov za živež in vsega 1 cent za izobrazbo, zabavo in dobrodelne namene.
Varčen je oni, ki od vsakega dolarja prištedi 20 centov ter od os-' talih zapravi 50 centov za živež in po 10 centov za izobrazbo, zabavo in dobrodelne namene.
Zapravljiv je oni, ki sploh nič ne prištedi ter od vsakega dolarja zapravi 58 centov za živež, 40 centov za zabavo in po 1 cent za izobrazbo in dobrodelne namene.
Prvi pogoj neodvisnosti in napredka so urejene denarne prilike To velja enako za posameznika, kakor za društva, občine in države Pot do uspeha je dolga in mučna, za to ne odlašajte s prvim korakom. — Vložite del Vaših zaslužkov v sigurno, domačobanko, kjer Vam je Vas denar dnevno na razpolago za nepričakovane potrebe. Vloge na Special Interest Account" se obrestujejo pri nas po 4%
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St.	jfew York, N. Y.
Glavno zastopstvo Jadranske Banke,
IMAM NA ZALOGI PRAVE LUBASOVE- HARMONIKE
tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene, nemške, kranjske in chromatične, kakor tudi kovčeke za harmonike.
Imam tudi prave STAROKR/*JSKE KOSE kovane na oko iz svetovno znane tovarne Sensenwerk-Krenhoff s Štajerskega, v dolgosti od 25 do 33 inčev, po sledečih cenah: Posamezna kosa po $1.50, sest kos skupaj ali več po $1.25. Klepalno o-rodje, dvoje vrste, po$1.00, srpi za klepati po 75c. Bergamo brusilni kamni, najboljše vrste po 40c.	,
Pri teh cenah je poštnina že všteta: z naročilom vred je poslati tudi denar vnaprej. Radi kos vprašajte rojake, ki so jih že t.aročili od mene.
ALOIS SKULJ, 323 Epsilon Plače, Brooklyn, N. Y.
NAJVEČJA IN EDINA SLOV. TRGOVINA IN AGENTURA za celo Ameriko za najboljie vrste starokraj.ke kose, struike motoke in drugo orodje. ...
Cene so: Motike, ročno kovane po $1.50,
večje po ------------------------$1.74
Kakor hitro pričnete rabiti enkrat te Struike motike ne bodete več nikoli rabili ameriških motik. Močne fabriške motike po_$1.25 Kose najmočnejše in najboljše, troje vrste takozvane Turške, Balkan in "Mouldouke", dolge 25, 26, 28, 30, 32 in 34 palcev z
močno rinko in ključem......$2.50
Kose takozvane 'Poleranke' $2.00
malo 'Jttje po ----------------U.50
Kosišča n» Kranjskem delana
po ................................11-75,
močnejša za veliko koso po $2.°0 Klepanje troje vrste
po ......_______$1.00, $1.50 in $2.00
Ribežni za repo ribat po------------------------------------------
Plankače, ročno kovane na Kranjskfem za tesati -----------——~ $6.5°
Brusi izbrani najboljše vrste posebno veliki po 50c, drugi črni po 75c
Oselniki plehnati po 50c, leseni po----------------——
Srpi veliki za klepat po--------------------......—.........................._..4__$1.00
Serpice (pralce) za pleti po--------------------------------—m35c
Vse to blago je že precej dobro poznano med rojaki po vsi Ameriki. Pošljite denar ali poštno nakaznico z naročnino takoj, poštnino plačamo mi.	Nislov napišite samo:
STEPHEN STONICH, CHISHOLM, MINN.
Pridite osebno ali pa pišite po naš cenik, krasnih vsakovrstnih LUBASOVIH HARMONIK, kakor tudi veliko drugih lepih stvari iz stare domovine.
DARILA V STARO DOMOVINO.
Pošiljamo denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Vsako denarno pošiljatev prinese v stari domovine pis-monoša prav na dom prejemnika, ki mora pobotnico lastnoročno podpisati. Isto pobotnico dobimo potem mi v dokaz, da je bil denar prejet.
Pri večjih vsotah na več tisoče v kron ali dinarjev, damo poseltfio zniiano ceno. Pišite nam predno pošljete večje vsote.
Ker se cene kron in dinarjev gostoma menjajo, zato pošljemo po ceni isteg3 dne Jfo smo pošiljatev prejeli.
Danes pošljemo:
100 din— 400 kron za $1.30 50 lir za $3.20 500 din—2000 kron za $5.85 100 lir za $5.70
Vsaka pošiljatev je zajamčena, da denar ne bo izgubljen.
AMERIKANSKI SLOVENEC, bančni oddelek, 1006 N. Chicago St.	Joliet, Illinoii.
Izurjenost in varčevanje.
Izurjen delavec ni samo ▼ obče učinkovit pri svojem delu, ampak pazi tudi na to, kako svoj težko prisluženi denar obrača.
Hranilni račun v naši banki Vam bo pripomogel ugla-diti pot k bodočemu uspehu in napredku.
Mi nudimo našim vložnikom in odjemalcem vodno skrajno uljudno postrežbo.
V najem oddajemo varno-stne skrinjice za depozite po 25c na mesec in višje.
JOLIET NATIONAL BANK
Ustanovljena 1. 1891.
članica Federalnega rezervnega sistema.
Uradniki:
Robt. T. Kelly,načelnik odbora ravnateljev; Wm. Redmond, predsednik; P. F. McManus, podpredsednik; Chas. G. Pearce, blagajnik; Joseph Dunda, pomožni blagajnik; M. J. Murphy, zaupni uradnik.
Established 1857
Tako prijateljsko navdušenost,
kakoršno ste že dolgo časa iskali je glavni namen in predpogoj našega denarnega zavoda.
Pri nas bo vsakdo skušal vam iti na roke, kakoršno si sami želite da bi bili najbolje postreženi. Pri nas bost« zapazili pozornost pri vsakem uradniku, kako bi va m kar najboljše in najbolj prijateljsko postregel; to je zelo važno za vsako stranko. • Dosti oseb nazivi ja to banko "Banko prijazne postrežbe," in ti imajo gotove razloge za to ali čemu? Pridite enkrat k nam, da se osebno o tem prepričate.
FIRST NATIONAL BANK
Joliet, HI.
Premoženje te banke znaša $12,000,000.