Aktualno Ptuj. Kar 18 novih zaposlitev v Skupni občinski upravi O Stran 3 ^C^ n skupna otómte uprav* ObOn v Sponam Podrasju ■v IMtfili»1.22WPM Staff** Podravje Lenart. Najemnina za kavarno Maistrova klet le 10 evrov mesečno O Stran 12 s 1 ¡ Štajerski Ptuj, torek, 9. maja 2023 Letnik LXXVI. št. 36 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 . Cena: 1,90 EUR Aktualno Haloze . Električna kolesa za turiste (in domačine) samevajo o Stran 2 Politika Ormož . Parkirno mesto običajno vezano na nakup stanovanja o Stran 4 Podravje Ptuj. Več sto tisočakov za dokumentacijo, naložbe pa v zraku o Stran 5 V središču Vetrne elektrarne . Žagar: »Nekdo se dela malo neumnega« o Strani 6 in 7 Črna kronika Slovenija • Prodaja orožja v Sloveniji seje v osmih letih podvojila o Stran 24 v Šport Rokomet • Noro in nepozabno: ko Celjani navijajo tudi za Ormož, Ormožani pa tudi za Celjane o Stran 13 Spodnje Podravje . Otroci v mestu vedno manj vešči vožnje s kolesom Kolesa ne obvladajo, ne znajo zavirati ... Učitelj na ptujski OŠ Ljudski vrt in mentor prometnega krožka Luka Žižek je pritrdil informaciji, da zna vedno manj otrok voziti kolo.. Nekateri so vožnje kolesa nevešči še. v petem razredu, ko jih čaka preizkušnja kolesarskega izpita. Foto: Črtomir Goznik /> • •• t * V* »1 Gimnazije pokajo po stvih Na nekaterih programih omejitve vpisa Ravnateljica TatiandWaupoticfZemliicí v Vse vec nasilja v Stran3 \S AR0( ilTE STAJERSKI TEDNIK SI PRIDOBITE NAGRADO^ s Strnnil TEDink!' Štajerski RADIO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s trgovino ŽIVEX pripravili privlačno nagraao.^Ak Vse za zunanjo ureditev 2 Štajerski Aktualno torek • 9. maja 2023 Spodnje Podravje • Otroci v mestu vedno manj vešči vožnje s kolesom Kolesa ne obvladajo, vijugajo, ne znajo zavirati ... Učitelj na ptujski OŠ Ljudski vrt in mentor prometnega krožka Luka Žižek je pritrdil informaciji, da zna vedno manj otrok voziti kolo. Nekateri so vožnje kolesa nevešči še v petem razredu, ko jih čaka preizkušnja kolesarskega izpita. „Letos na OŠ Ljudski vrt kolesarski izpit opravlja 84 otrok iz treh oddelkov petih razredov. Opažamo, da se motorične sposobnosti otrok za vožnjo s kolesom slabšajo. V posameznem oddelku imamo 28 otrok, med njimi jih deset ni sposobnih za vožnjo s kolesom po cesti. Predvsem je težava vožnja z eno roko, ko je treba z drugo pri zavijanju nakazati smer vožnje. Vsaj deset od 28 jih tega v petem razredu pri starosti deset let ne zmore, govorimo torej o približno tretjini otrok. Imamo primere, ko otroci ne znajo uporabljati zavor na kolesu. Po moji oceni je situacija skrb vzbujajoča, opisanih težav desetletje nazaj pri otrocih ni bilo. Opazi se, da premalo časa preživijo na kolesih, predvidevamo, da so toliko več časa v stanovanjih, zaposleni z elektronskimi napravami, od računalnika, televizije, tablic do telefonov. Kot kaže, otroci več toliko ne kolesarijo, kot so še pred leti, to se vidi po slabših motoričnih sposobnostih. Vsako leto je slabše. Vedno več otrok ne zna voziti kolesa. Če pa ga znajo peljati, pa vožnje niso vešči do te mere, da bi lahko brez problemov pristopili k opravljanju kolesarskega izpita," je izpostavil Luka Žižek, ki poučuje na največji osnovni šoli na Ptuju in v regiji Spodnje Podravje. Nekatere otroke vožnjo učijo od začetka Opravljanje kolesarskega izpita je sestavljeno iz treh delov. Prvi je teorija. „Teorijo se še kar dobro naučijo," je povedal Žižek in nadaljeval: „Sledi vadba na praktičnem poligonu, kjer se začnejo težave. Takoj se opazi, kdo je bolj in kdo manj motorično sposoben. Je pa kar nekaj otrok, ki so na spretno-stnem poligonu zelo šibki. Po vadbi na poligonu in osvojitvi veščin Po besedah Luka Žižka nekatere učence vožnjo s kolesom učijo čisto od začetka. vožnje lahko gredo v spremstvu mentorjev in policistov prvič na cesto. Dokler ne opravijo preizkusa na poligonu, jih na cesto ne spustimo. Če nisi spreten na poligonu, ne moreš biti spreten na cesti, to je pravilo. Nekateri otroci med urami vaj na poligonu spret-nostno napredujejo, nekateri žal ne in potrebujejo še več časa. Na razred imamo po enega ali dva učenca, ki izpita za kolo ne zmo- reta opraviti kljub uram priprav in trudu učitelja. Tisti, ki izpita ne opravi, ima naslednjo priložnost v šestem razredu. Žal je tako, da ne moremo pogledati skozi prste in dati kolesarskega izpita otroku, ki vožnje s kolesom v prometu ni sposoben. Mi, ki mu damo izpit, smo zanj odgovorni. Lahko da otrok obvlada teorijo in pozna vse prometne znake, ampak če je na cesti negotov, se mu tresejo roke, obremenjen s samo vožnjo kolesa, nezmožen držati krmilo z eno roko, pogledati vzvratno, mu izpita žal ne moremo izročiti. Otroci so lahko tudi tako zelo koncentrirani na samo vožnjo kolesa, da pozabijo na prometne znake. Predstavljajte si, da spregleda stop znak in zapelje na prednostno cesto. V razredu je okoli tretjina otrok, ki jih vožnjo s kolesom učimo skoraj od začetka." Tudi pri najboljših šepa motorika Učitelj Luka Žižek kot mentor prometnega krožka učence pripravlja na tekmovanja Kaj veš o prometu. Za tekmovanje izberejo najboljše in najbolj spretne, a tudi pri teh seje možnost izbora v zadnjih letih precej zožila. „Včasih je bilo dobrih kandidatov za tekmovanje bistveno več kot danes. Tudi pri učencih, kijih pripravljamo za tekmovanja, so največje težave pri premagovanju spretnostnega poligona." Luka Žižek, OŠ Ljudski vrt Ptuj: „Brez dvoma lahko potrdim, da so otroci na kolesih manj spretni, kot so bili pred 15 leti, ko sem začel delati v šolstvu. Narašča število tistih, ki kolesa ne znajo oziroma ne zmorejo voziti." Učence 5. razreda OŠ Juršinci na kolesarski izpit pripravlja učiteljica Anuša Sarič. Petošolcev, ki letos opravljajo izpit, je 22. Teoretični del juršinski osnovnošolci opravijo že v 4. razredu. Na podeželju motorika boljša, a slabša teorija Preverili smo še izkušnje ene od šol na podeželju. Učiteljica 5. razreda na OŠ Juršinci Anuša Sarič, ki otroke pripravlja na kolesarski izpit, je pojasnila, da je pri njih bolj kot praktični del težava s teorijo. „Ocenjujem, da otroci niso motorično slabi, morda je razlog podeželsko okolje, kjer se lahko gibajo po domačih dvoriščih. Dejala bi, da imajo z vožnjo kolesa, tudi v prometu, kar nekaj izkušenj. Otroci kolesarijo v spremstvu staršev, bodisi doma bodisi na počitnicah ali izletih. Nekateri, ki so gibalno manj sposobni, so na kolesu resda bolj okorni, a enako je pri športu, ki vsem ne leži. Menim, da so naši učenci vožnje s kolesi še kar dobro vešči. Malo težav je pri vožnji z eno roko ali pa pri zaganjanju kolesa." Tudi na OŠ Juršinci vsi učenci kolesarskega izpita ne opravijo v prvo, bolj kot praktična vožnja jih muči teorija. „To pa mogoče tudi zato, ker so površni, prehitro preberejo vprašanje, želijo hitro odgovoriti," je navedla Saričeva. Učencem, ki izpita ne opravijo v prvo, dajo v šolskem letu še eno priložnost, to so dva ali trije v generaciji. S temi učenci opravijo dodatne ure učenja, in če napredujejo ter so za vožnjo v prometu sposobni, dobijo kolesarski izpit. „Mogoče jim v večji skupini vseh pravil in znanja ne uspe osvojiti, zato jim je ob kasnejšem individualnem delu lažje. Vsakega lahko na nepravilnost sproti opozorimo, kar je pri delu z večjo skupino bistveno težje." Mojca Zemljarič Foto: CG Foto: CG Foto: MZ Haloze • Električna kolesa za turiste (in domačine) samevajo V Podlehniku 20, v Majšperku 46 izposoj Želja po obogatitvi turistične ponudbe z električnimi kolesi, ki so namenjena turistom in domačinom za nekoliko drugačno spoznavanje Haloz, je pred dvema letoma povezala občine Majšperk, Zavre in Podlehnik. Občine so kupile kolesa, postavile kolesarnice, na katerih pa se - glede na statistiko izposoj - čez leto nabere precej prahu. Slovenija je, glede na zapis na slovenskem turističnem portalu, sanjska destinacija za kolesarje, ki lahko zaradi raznolikosti terenov in pokrajin najdejo pot zase, ne glede na starost ali pripravljenost. Najbolj razgibani deli Slovenije so bili do nedavnega rezervirani za kon-dicijsko bolje pripravljene kolesarje, a so s pomočjo e-kolesa postali dostopnejši. Med za običajne kolesarje zahtevnejša območja lahko mirne duše štejemo tudi Haloze. Občine Majšperk, Zavrč in Žetale so pred tremi leti sklenile, da nabavijo e-kolesa, ki bodo obiskovalcem in domačinom olajšala premagovanje zahtevnih haloških klancev. Toda statistika izposoje vsaj v Maj-šperku in Podlehniku ni takšna, kot bi pričakovali. V Podlehniku so lani zabeležili vsega 20 izposoj e-koles, kar je v občinsko blagajno prineslo 176,26 evra. V Majšperku so kolesa posodili 46 uporabnikom ter na račun izposoj ustvarili 1.020 evrov prihodkov. Kaj so razlogi za slabo izposojo? Prvi in verjetno največji je - sistem izposoje, ki je vezan na delovanje občinskih uprav, torej od ponedeljka do petka. Seveda obstaja možnost, da si kolesar e-kolo izposodi tudi za konec tedna, vendar ga mora v petek prevzeti in nato v ponedeljek vrniti. Že lani je podleh-niški župan Sebastian Toplak priznal, da bo za izboljšavo projekta treba vpeljati sistem izposoje, ki ne bo vezan na čas poslovanja občine, in da bodo kolesa dosegljiva 24 ur Ceniki uporabnin se med občinami razlikujejo, medtem ko je sistem izposoje enak - to je le občinskih uprav. Foto: Mojca Vtič v času delovanja na dan, vse dni v tednu. Vendar tak sistem zahteva dodatna sredstva, slednjih pa glede na vsebino proračunov občine vsaj še letos niso predvidele. V Zavrču domačini kolesarijo brezplačno V oči pa bodejo tudi razlike v cenah najema, čeprav so bile vse tri občine vključene v skupen projekt Naša Drava, v okviru katerega so nabavile kolesarnice in kolesa. Tako domačini v Zavrču tudi po dveh letih od nakupa koles še vedno kolesarijo brezplačno, saj da še nimajo vzpostavljenega sistema, medtem ko v Podlehniku dvodnevna ali vikend uporabnina (petek-pone-deljek) za občane znaša 10 evrov, za druge 24 evrov. V Majšperku je vikend najem še nekoliko dražji, in sicer mora občan odšteti 20 evrov, drug uporabniki 30 evrov. Sistem izposoje občinskih e-ko-les res ni najbolj prijazen uporabnikom, vendar pa je zato mnogo prijaznejša cena, kajti pri zasebnikih se dnevna najemnina e-kolesa giblje tudi okrog 40 evrov. Mojca Vtič torek • 9. maja 2023 Aktualno Štajerski 3 Podravje • Gimnazije tudi letos pokajo po šivih Na nekaterih programih omejitve vpisa Gimnazije so tudi letos med bolj obleganimi srednjimi šolami. Glede na letošnje podatke seje na večino njihovih programov prijavilo več kandidatov, kot je na voljo prostih * - \ * mest. Prav zato bodo morali marsikje vpis omejiti. Prednost bodo imeli tisti devetošolci, ki imajo v zadnji triadi boljše ocene pri obveznih predmetih. Če sta morebiti dva kandidata v točkah izenačena, se upošteva uspeh na nacionalnem preverjanju znanja. Devetošolci, ki so razmišljali, ali bi se vpisali na splošno smer Gimnazije Ptuj, so bili tokrat nekoliko bolj obremenjeni. Lani je bila namreč na tem programu po dolgih letih omejitev vpisa, in če bi se podoben scenarij zgodil tudi letos, bi nekaj dijakov ostalo pred vrati šole in bi morali izbrati drugo šolo oz. program. Po besedah ravnatelja Boštjana Šeruge so dobivali kar nekaj vprašanj na to temo, predvsem glede tega, koliko točk bo potrebnih za vpis. »Devetošolci si lahko letos oddahnejo, saj na večini programov omejitve vpisa ne bo, razen na športnem oddelku. Za slednjega se je prijavilo 24 novincev, kar je malenkost preveč. Smo pa število prostih mest z 18 povečali na 22,« je povedal Šeruga. Na vseh štirih programih Gimnazije Ptuj so sprva razpisali 158 prostih mest, po zaključenem prenosu prijav pa bodo sprejeli 120 novincev v splošni smeri, 22 v športnem oddelku, 14 v likovnem ter 15 v smeri gledališče in film, skupno torej 171. »Mi smo s temi številkami zelo zadovoljni, interes za šolanje na naši gimnaziji je ponovno zelo dober. To je prav gotovo posledica prepoznavnosti naše šole in dobrega dela vseh strokovnih sodelavcev, rezultatov na maturi, pa tudi splo- šne pozitivne družbene klime,« je še dodal Šeruga. Na ormoški gimnaziji bodo povsod omejili vpis Na Gimnaziji Ormož se je letos zgodil velik preobrat, saj bodo na vseh treh izobraževalnih programih omejili vpis. To se je zgodilo prvič v zgodovini šole. Na Gimna- ziji je predvideno število mest za novince 28, lani so prejeli 23 prijav, letos pa 33 oz. 10 več. Tudi število prijav za program Predšolske vzgoje, ki so ga začeli izvajati pred devetimi leti, se je v primerjavi z lanskim letom povečalo za osem kandidatov. Najbolj pa izstopa zanimanje za program Zdravstvene nege, ki so ga očitno letos devetošolci prepoznali kot izjemno perspektivnega. Lani jim je komaj uspelo zapol- Na ormoški gimnaziji je na vseh treh programih prijavljenih več kandidatov, kot je na voljo prostih mest. Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer Gimnazija Ptuj Boštjan Šeruga, ravnatelj Gimnazije Ptuj, je z letošnjim vpisom zelo zadovoljen. niti tri četrtine oddelka, letos pa je prijav za pet več, kot je razpisanih prostih mest. Po besedah Polone Kosec Krajnc iz šolske svetovalne službe bodo v novem šolskem letu vpisali tretjo generacijo Zdravstvene nege. Gre za razmeroma nov program v tem okolju, zato so bili devetošolci pri izbiri nekoliko previdnejši. »Zelo smo zadovoljni, da je zanimanje za naše programe tako zelo poraslo. Ves naš trud, zagnanost in promocija so se prav gotovo obrestovali. Res pa je tudi, da je letošnja generacija devetošolcev nekoliko številčnejša v primerjavi s prejšnjimi,« je izpostavila Kosec Krajnčeva in dodala, da se število dijakov iz leta v leto povečuje. Po drugi strani pa so še vedno majhna šola, kar jim omogoča lažjo komunikacijo in večjo povezanost. Preveč vpisanih novincev tudi na ljutomerski M* gimnaziji Na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer so letos zelo zadovoljni s številom prijav novincev, saj jim bo uspelo v novem šolskem letu na vseh štirih izobraževalnih programih zapolniti skoraj vsa prosta mesta. Omejitev vpisa bo na Gimnaziji in Umetniški vzgoji - smer gledališče in film. Ravnatelj Zvon-ko Kustec tako dobre rezultate pripisuje tudi letošnjim informativnim dnevom, ki so jih lahko ponovno izvedli v živo. Veliko časa in energije pa že vrsto let vlagajo v promocijo šole. »Ljutomer ni atraktivno mesto, zato smo morali mladim povedati, da smo šola številnih priložnosti. Prav tako smo poskrbeli za dobre avtobusne in železniške povezave. K nam se vozijo mladi iz celotnega Pomurja, tudi s Hodoša,« je izpostavil Kustec. Tu je mislil predvsem na številne uspehe njihovih dijakov. Letos se bo na primer ena izmed njihovih dijakinj udeležila svetovnega prvenstva v debati v Vietnamu, prav tako bodo imeli predstavnico na olimpijadi iz filozofije v Grčiji. »V času epidemije nam je vpis precej padel, to sta bili dve leti suhih krav. Zato smo sedaj še toliko bolj veseli, da se je zanimanje za naše programe izboljšalo. Nekoliko več pozornosti bomo morali posvetiti programu Medijski tehnik,« je še povedal Kustec. Estera Korošec Program Št- ce H Število prijav Gimnazija 84 92 Medijski tehnik 28 20 Predšolska vzgoja 28 29 Umetniška vzgoja - gledališče in film 28 37 Skupaj: 168 178 Program Gimnazija Ormož Splošna smer 112 120 Športna smer 18 24 Likovna smer 14 11 Gledališče in film 14 15 Skupaj: 158 170 Program Št. mest 1 Število za novince prijav Gimnazija 28 33 Predšolska vzgoja 28 33 Zdravstvena nega 28 33 Skupaj: 84 99 Foto: CG Foto: CG Vir: MVI (3. 5. 2023) Vir: MVI (3. 5. 2023) Vir: MVI (3. 5. 2023) Podravje • Za nove zaposlitve 570.000 evrov več letno Kar 18 novih zaposlitev v Skupni občinski upravi Kot je razvidno iz kadrovskega načrta, bo v Skupni občinski upravi občin (SOU)Spodnjega Podravja v tem letu lahko zaposlenih kar 18 novih sodelavcev. Skupaj jih bo že 64. Nekateri ptujski mestni svetniki imajo ob tem pomisleke, županja Nuška Gajšek pa je prepričana, da je to prava poteza, saj je obseg nalog vedno večji, država pa jim omogoča zajeten delež sofinanciranja teh delovnih mest. jih naložili, omogočila sofinanciranje nekaterih zaposlitev: »Občine smo to s pridom sprejele, ker so sofinancirana delovna mesta tudi do 60 %. Če tega ne bi izkoristili, bi bili čudni. Konstantno nam nalaga- »Obrazložitve za dodatnih 15 novih rednih zaposlitev v SOU Spodnjega Podravja me ne prepričajo. Predstavljajte si, da bi z argumenti, zapisanimi na eni strani, želeli prepričati vodstvo podjetja, da odobri novih 15 redno zaposlenih ob že tako velikem številu zaposlenih,« je bil oster svetnik MO Ptuj Alen Hliš. Že na odboru za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo so pred sprejemanjem rebalansa proračuna izpostavili pomisleke in zaprosili za podrobnejše argumente, ki pa Hliša niso prepričali. V imenu županov, ki so se odločili, da podprejo dodatno zaposlovanje, je pojasnila v zvezi s to odločitvijo podala ptujska županja. Povedala je, da je država na podlagi dodatnih nalog, ki so jim SOl! skupna obönsKa uprava oh£jn v Spodnjem Púdí¿vju Msälni Irg 1. 2250 Pluj Blovenga Po novem kadrovskem načrtu občine Spodnjega Podravja SOU letos omogočajo zaposlitev kar 15 novih sodelavcev za nedoločen čas. jo nove naloge, zdaj končno tudi nove spodbude, da lahko zaposlimo dodatne kadre. Številne občine so izkazale potrebe po teh profilih. V tem ne vidim nič slabega. To so naloge, ki si jih lahko delimo, deleži sofinanciranja pa se tako še dodatno znižujejo.« S 46 na 64 zaposlenih Konec marca letos je bilo na SOU Spodnje Podravje 46 zaposlenih, po novem kadrovskem načrtu jim do konca tega leta dovoljujejo dodatnih 18 zaposlitev, od tega večino, kar 15 za nedoločen čas. Priložnost bodo dali tudi dvema pripravnikoma. »Zaradi kadrovskih sprememb v občinskih upravah občin in vse večjega obsega nalog, kot tudi novih dodatnih nalog iz pristojnosti lokalne samouprave, so predvidene nove zaposlitve, predvsem na nalogah pravne službe, urejanja prostora, občinskega inšpekcijskega nadzorstva in občinskega redarstva, v primeru dovolj velikega interesa občin pa tudi na nalogah občinskega pravobranilstva, informatike in drugih nalogah," je področja, na katerih bodo delovali novi sodelavci, predstavila Alenka Korpar, direktorica SOU Spodnje Podravje. Za 15 novih zaposlenih 547.000 evrov letno Iz MO Ptuj še dodajajo, da je zaposlitev 15 dodatnih redno zaposlenih uslužbencev na SOU Spodnje Podravje v kadrovskem načrtu podana na podlagi izraženega interesa občin konec lanskega in v začetku letošnjega leta: »Razdelitev stroškov na občine je odvisna od dogovora med občinami, kakšen obseg izvajanja nalog bi posamezna občina potrebovala za svoje potrebe in glede na obseg koriščenja nalog se določi tudi finančna obveznost za pokrivanje sorazmernega dela stroškov. Trenutno te razdelitve za vsa predvidena delovna mesta še ni, za leto 2023 pa tudi ni predvideno delo na navedenih delovnih mestih za 12 mesecev, ker to ne bo izvedljivo, ampak je morebitno povečevanje števila zaposlenih predvideno postopoma.« Po izračunu pa bi oz. bodo (ko bo zaposlenih vseh 15 oseb) letni stroški bruto plač znašali skupno 546.500 evrov, pri čemer bi država v optimalnem primeru pokrila 331.980 evrov, občine pa 214.520 evrov. Dženana Kmetec Foto: CG 4 Štajerski Podravje torek • 9. maja 2023 Sp. Podravje, Ormož • Parkirna politika pri večstanovanjskih objektih Parkirno mesto običajno vezano na nakup stanovanja Medtem ko v starejših stanovanjskih soseskah navadno lastniki nimajo v lasti parkirnega mesta, je pri novejših stavbah drugače. Investitorji namreč parkirno mesto vežejo na nakup stanovanja. Foto: MH Parkirišče, ki je u začetku leta pristalo u zasebni lasti. S pomanjkanjem parkirnih mest se soočajo v večini slovenskih mest. Ko so se pred več desetletji gradile stanovanjske soseske z večstanovanjskimi objekti, so veljali precej drugačni standardni kot danes, saj so bili projektirani z normativom manj kot eno parkirno mesto na stanovanje, medtem ko imajo danes številna gospodinjstva dve ali celo tri vozila, prostor za nova parkirna mesta pa je omejen oziroma ga ni. Preverili smo, kaj glede normativov in standardov glede parkirnih mest določa veljavna zakonodaja ter kako je z njihovimi odkupi oz. najemi. Kot kaže, enotnega merila ni. Na ministrstvu za naravne vire in prostor namreč pravijo, da število parkirnih mest glede na različne tipe objektov praviloma določajo občine z občinskimi prostorskimi izvedbenimi akti (občinski prostorski načrt ali občinski podrobni prostorski načrt). »Na področju urejanja prostora in graditve objektov na državni ravni ne obstaja predpis, ki bi določal število parkirnih mest pri večstanovanjskih objektih,« so še zatrdili. Je pa ministrstvo v letu 2020 izdalo priporočila »Mirujoči promet v urbanih naseljih«, ki kot parkirni normativ pri tri- in večsta-novanjskih stavbah opredeljujejo eno parkirno mesto na enoto in dodatnih 20 % parkirnih mest za obiskovalce, ki morajo biti javno dostopna. Za celoletni najem parkirnega mesta okoli 100 evrov Poleg pomanjkanja parkirnih mest pa je druga zgodba njihovo lastništvo, kajti v nekaterih primerih imajo lastniki stanovanj v lasti parkirno mesto, v drugih ne oz. imajo parkirno mesto v najemu. V Ormožu je praktično pri vseh starejših večstanovanjskih objektih urejen tovrsten parkirni sistem, da imajo lastniki stanovanj parkirna mesta v zakupu. Na Komunalnem podjetju Ormož, ki upravlja omenjena parkirišča, so dejali, da imajo lastniki stanovanj navadno v najemu eno parkirno mesto. Po njihovih besedah za zdaj večjih težav glede pomanjkanja števila parkirišč pri tovrstnih objektih nimajo, je pa res, da si lastniki navadno želijo imeti parkirno mesto ob samem objektu, kar pa ni vsem omogočeno. Ob objektih je namreč omejeno število parkirnih mest. Sicer pa mesečna zakupnina že precej časa za eno parkirno mesto znaša 8,50 evra oz. 102 evra na leto. Toda ker parkirna mesta niso v njihovi lasti, se lahko zgodi, da jim vendarle ne bo venomer omogočeno parkiranje na določenih mestih. Tako je pred kratkim prišlo do »parkirnega problema«, ko je nekdanja policijska postaja s pripadajočim zemljiščem, kjer so bila tudi zarisana parkirna mesta, ki so jih imeli v najemu stanovalci bližnjega večstanovanjskega objekta, dobila novega lastnika ... Z nakupom stanovanja obvezno eno parkirno mesto Pri enem izmed gradbincev večstanovanjskih stavb smo še preverili, koliko parkirnih mest navadno zgradijo in ali jih ponudijo v odkup ali najem. Iz podjetja MarkoMark Nival, ki je pred kratkim tudi v Ormožu zgradilo enega zadnjih večjih večstanovanjskih objektov, so v uvodu prikimali, da število parkirišč določa prostorski načrt (OPN, OPPN) ali odlok, ki ga sprejme občina. Navadno gre za eno do dve parkirni mesti na stanovanje. »Kadar je investitor gradnje Nival, vedno upoštevamo določila prostorskega načrta ali odloka občine glede števila parkirnih mest. Pri naših večstanovanjskih objektih zgradimo vsaj 1,5 parkirnega mesta na stanovanje + 10 % za obiskovalce, tudi če jih prostorski načrt ali odlok predvideva manj. Vsak kupec stanovanja z nakupom stanovanja obvezno kupi eno parkirno mesto, ki je običajno zajeto v ceni stanovanja. Dodatno parkirno mesto kupci kupijo glede na njihove potrebe,« so še dejali in dodali, da se navadno kupci, ki potrebujejo več parkirnih mest, odločajo za dodaten nakup le-teh. Medtem ko njihovega najema ne omogočajo, kar je sicer tudi razumljivo. Investitorjem, ki jim v urbanih delih mesta nakup zemljišča predstavlja še toliko večji strošek, najbrž ni v interesu, da bi jim ti prostori, ki so jih morali kupiti, ostajali, in bi z njimi imeli le še dodatne stroške . Monika Horvat Podlehnik • Po petih letih ponovno zadolževanje občine Razvojna cona izpodrinila več projektov Lanski proračun v Podlehniku s petimi milijoni evrov je izstopal, letošnji je skromnejši, a še vedno načrtovan pri 3,5 milijona evrov. Osrednja investicija bo ureditev razvojne cone Podlehnik v vrednosti okrog 560.000 evrov. Na račun te investicije ter podražitve drugih izdatkov pa se predvidoma ponovno zamika izgradnja postajališč za avtodome pri ribniku Dežno in tudi v Zgornji Pristavi. »Uspelo nam je na razpisu za vzpostavitev razvojne cone, ki bo omogočila tudi nadaljnjo urejanje občine. Če želimo pridobiti odobrenih 360.000 evrov, moramo plačati razliko. Da pa v celoti ne ugasnejo vse ostale investicije, smo se primorani zadolžiti za 200.000 evrov,« je naznanil župan Sebastian Toplak. Dodal je, da se zadnja leta občina ni dodatno zadolževala, tako da se je Podlehnik umaknil z vrha seznama najbolj zadolženih občin. »Dolg smo z 850 evrov na občana znižali na 650 evrov, s predvidenim zadolževanjem ga povišujemo za 100 evrov.« Zamiki ostalih projektov pa naj ne bi bili posledica le izgradnje razvojne cone, temveč višjih izdatkov za socialne in druge transferje. Za šolske prevoze bodo letos namenili 188.000 evrov, kar je 100.000 evrov več kot lani. »Avtobusni prevozi so resnično velik strošek, žalosti pa me, da se nato avtobusi vozijo skorajda prazni.« Dobrih 60.000 evrov več bodo odšteli tudi za plačilo vrtca. Iz letošnjega proračuna pa je izpadla sanacija plazov na cesti Mala Varnica-Ložina in Pušina-Tevž, ker občini tokrat ni uspelo pridobiti državnega denarja. Zamika se tudi ureditev Bezjakove domačije, prav tako miruje nepremičnina Lahovo. »Za postajališče za avtodome pri ribniku mi je zelo žal, morda še ni brezupno. Če nam bo uspelo pridobiti druge vire, ga bomo uvrstili nazaj, ker imamo pripravljeno dokumentacijo.« V proračunu pa za zdaj ostajata izgradnja novega manjšega ter obnova obstoječega nogometnega igrišča, izvedba je odvisna od rezultatov razpisa Fundacije za šport. V proračun pa so uvrstili tudi novi projekt, in sicer izgradnjo inkubatorja - torej prostorov za O čarobni palčki Pomemben del denarja bodo tudi letos namenili urejanju cest, in sicer okrog 340.000 evrov. Svetnik Peter Feguš je ob tem izpostavil nujnost obnove t. i. leskovške ceste. »Leskovška cesta je z odprtjem avtoceste postala bolj prometna. Pokrpali jo bomo in bo po moji oceni še vedno neprimerno boljša, kot je pred Leskovcem,« je odvrnil župan. Feguš pa je na temo cest še dejal, da bi morala občina urediti ceste tudi do posameznih ob- čanov, če želi ohraniti razpršeno poselitev in podobo Haloz. »Že več kot pet let urejamo le makadamske ceste, ki omogočajo dostop občanov do domov. Če bi imeli čarobno palčko, bi uredili cesto do vsakega občana, sedaj pa ne zmoremo obnoviti niti teh, kjer živi tudi več kot deset domačinov. Strinjam se, da bi bilo treba do vseh urediti cestno infrastrukturo, vendar poglejmo, kaj je sploh možno v proračunu,« je cestno problematiko povzel Toplak. Mojca Vtič Občani nezadovoljni z občino Svetnica Anja Fošnarič je pozvala občinsko upravo in druge svetnike k preučitvi možnosti za znižanje cen vrtca. »Občani so prejeli prve vrtčevske položnice in njihovajezaje popolnoma razumljiva,« je dejala. Cena vrtca v Podlehnikuje mnogo višja od vrtcev v sosednjih haloških občinah. Županje zagotovil, da bo občina naročila vodstvu šole in vrtca pripravo varčevalnih ukrepov in njihovo finančno oceno. Foto: Mojca Vtič Občina z manj kot 2.000 prebivalci letos začenja izgradnjo slabih 600.000 evrov težke razvojne cone, od uspeha na razpisih pa je odvisnih še za pet milijonov evrov projektov. podjetništvo v centru Podlehnika. Podjetniški inkubator PUNKT Podlehnik so prijavili na razpis; če bodo uspešni, bodo gradnjo začeli prihodnje leto. Občina pa je s pomočjo Doma Danice Vogrinec Maribor oddala tudi vlogo za izgradnjo malega doma za starejša do 24 oseb. Foto: Arhiv vrtec Podlehnik torek • 9. maja 2023 Politika Štajerski 5 Ptuj • 400.000 evrov le za dokumentacijo šestih projektov Več sto tisočakov za papirje, naložbe pa v zraku Glede na napovedi in stanje v občinski blagajni kakšnih velikih novih investicij letos na Ptuju ni pričakovati. Občina sicer zagotavlja precej denarja, a le za pripravo dokumentacije za izvedbo nekaterih projektov. Samo prva, zagonska faza, torej, da bodo sploh lahko začeli graditi, jih bo za šest projektov stala okrog 400.000 evrov. Sama izvedba in časovnica (večine) pa je odvisna predvsem od radodarnosti države in Evrope. Največja investicija, ki je trenutno v teku v centru mesta, je gradnja Stare steklarske in urejanje sosednjih ulic ter Vrazovega trga. Ta bo predvidoma zaključena ta mesec, drugih večjih v tem času ni pričakovati. Skromen proračun namreč začetka novih obsežnejših naložb ne omogoča, kar pa ne pomeni, da jih v primeru, da jim bo uspelo dobiti evropska ali državna sredstva, ne bodo izvedli. Na občini urejajo vse potrebne korake za to, da bodo projekti pripravljeni za izvedbo. Od tega je odvisen uspeh na razpisih. Več projektov imajo pripravljenih, več je možnosti, da jih bodo izvedli oziroma zanje pridobili evropski ali državni denar. Draga papirologija, ki pa je nujna ... Za pridobitev projektne dokumentacije za ureditev Ulice heroja Lacka in Zelenikove ulice so letos zagotovili 65.000 evrov. Pri sami realizaciji računajo na sredstva Celostnih teritorialnih naložb (CTN). Gre sicer za investicijo, ki so jo nameravali izpeljati že v mandatu Mirana Senčarja, a so jo prestavili. Razlog je bila dolgotrajna obnova tržnice in bojazen, da bi tovrstna naložba v neposredni bližini šele zaključene prenove tržničnega prostora ogrozila razvoj samega mestnega jedra. Namesto tega so med prioritetne projekte nato umestili ureditev Stare steklarske. Denar za dokončanje projektne dokumentacije je rezerviran tudi za V planu je še vedno tudi izgradnja avtobusnega postajališča pod gradom, še ena investicija, ki se vleče in prestavlja zadnjih nekaj let. Za dokončanje projektne dokumentacije namenjajo skoraj 10.000 evrov. Za samo izvedbo pa letos sredstev v proračunu ni. Enako velja za vse navedene investicije, za katere si prizadevajo, da bi jih čim prej izvedli. Čeprav gre v tej fazi zgolj za pridobivanje dokumentacije, torej korake do tega, da bodo projekti pripravljeni za izvedbo, ko bodo seveda za to zagotovljena sredstva, je iz navedenega razvidno, kako visok strošek je pridobivanje potrebne papirologije. Zgolj za navedene štiri bodo iz ptujskega občinskega proračuna plačali skoraj četrt milijona evrov. »To je veliko denarja, a brez tega ne gre, takšne so pač zakonske zahteve, ki jim moramo zadostiti. Seveda bi bilo bolje, če bi ta denar lahko namenili za kaj drugega, a to enostavno ni mogoče. Skušamo pripraviti čim več projektov Še dodatnih 150.000 evrov Nekaj manj kot 50.000 evrov bo iz občinskega proračuna šlo za pripravo projektne dokumentacije za izgradnjo centralne kuhinje in pralnice Vrtca Ptuj. Gre za še en projekt, o katerem se govori že vrsto let in več mandatov, a do realizacije vse do danes ni prišlo. Tudi v tem primeru je praktično nemogoče pričakovati, da bo to večmilijonsko naložbo občina izvedla sama. Približno sto tisočakov naj bi zadoščalo za pripravo idejne zasnove za celovito rešitev prostorskih potreb OŠ Breg in izvedbo javnega naročila za nadaljnjo projektno dokumentacijo. do te mere, da lahko kandidiramo na razpisih za pridobitev evropskih ali državnih sredstev. Zgolj z občinskim denarjem se ni možno lotevati velikih naložb,« opozarja ptujska županja Nuška Gajšek. Dženana Kmetec V planu za urejanje sta dve mestni ulici: Ulica heroja Lacka in Zelenikova ulica. Za zdaj je tudi v tem primeru denar rezerviran le za dokumentacijo. načrtovano ureditev križišča pred Upravno enoto Ptuj, v Slomškovi ulici. Gre za 32.740 evrov, kar naj bi zadostovalo za študije o izvedljivosti in projektno dokumentacijo. Še en izmed nerealiziranih, dolgo pričakovanih in še kako potrebnih projektov je izgradnja garažnega platoja, ki prav tako za zdaj ostaja na papirju. Razlogov za to je več, v prvi vrsti so to zahteve in pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS. Sto tisočakov je v občinski blagajni rezerviranih za to naložbo, kar pa bo zadostovalo le za izvedbo javnega natečaja. Samo investicijo naj bi - tak je bil prvotni dogovor - izvedlo občinsko podjetje Javne službe Ptuj. Obstaja pa možnost, da bodo tudi za to prido- bili evropska sredstva, kar bi bila seveda najugodnejša in najboljša varianta. Denarja za gradnjo ni Čeprav je bilo v zadnjih letih v ureditev dominikanskega samostana vloženega ogromno denarja, ga bo treba priskrbeti še veliko, da bo objekt skupaj s kompleksom v celoti služil namenu, kot je zamišljen. Za tretjo fazo je v proračunu zagotovljenih 37.000 evrov. Seveda je to kaplja v morje v primerjavi s sredstvi, ki jih bo treba primakniti za samo gradnjo. Teh nekaj deset tisočakov bo zadostovalo le za študije o izvedljivosti in projektno dokumentacijo. Foto: ¿G Za izvedbo javnega natečaja za ureditev garažnih površin pri minoritskem samostanu občina namenja sto tisočakov. Foto: CG Ormož • Kaj kaže bilanca dela občinskega vodstva za leto 2022 Uresničenih za 11, neuresničenih za 7,5 milijona evrov naložb Občina Ormož je lani za investicije namenila dobrih 11 milijonov evrov, kar je sicer okoli 7,5 milijona evrov manj od načrtovanega. Verjamejo, da bodo večino tega realizirali letos. Proračun občine Ormož je bil lani na prihodkovni strani v višini 20,9 milijona evrov, kar pomeni, da je bil manjši za skoraj petino oz. okoli pet milijonov od veljavnega proračuna. Najslabša realizacija je bila pri prejetih donacijah (45,5 %) in transfernih prihodkih - v glavnem gre za evropska in državna sredstva za sofinanciranje investicij, kjer je izkupiček namesto načrtovanih okoli 11,5 milijona evrov znašal 7,5 milijona. Od tega je občina prejela največ, dobrih 2,5 milijona evrov za projekt oskrbe s pitno vodo v porečju Drave (obnova vodovoda, 2. faza), 940.000 evrov za rekonstrukcijo in nadgradnjo čistilne naprave v Ormožu, 724.000 evrov za ekonomsko poslovno cono, 400.000 evrov za izgradnjo vrtca v Podgorcih, 288.000 za izgradnjo kolesarske poti Ormož-Pavlovci in 340.000 evrov za sanacijo plazu Lahonci. Na odhodkovni strani pa je bila realizacija v primerjavi s sprejetim proračunom 70-odstotna oz. v višini okoli 20,2 milijona evrov. Za stro- ške dela (občinska uprava, medobčinska uprava, župan, tajniki KS, Čeprav je občinsko vodstvo lani izvedlo veliko investicij, je bilo tudi kar nekaj nerealiziranih. javna dela) je šlo kar 1,25 milijona evrov. Občina se kljub drugačnim načrtom po dolgem času ni zadolžila. Od predvidenih 2,27 milijona evrov niso najeli niti evra kredita. Kateri projekti so izpadli Kljub temu so precej investirali. Za investicije - nakupe, novogradnje, rekonstrukcije in obnove ter projektno dokumentacijo - so namenili dobro polovico proračuna, 10,6 milijona evrov, kar je sicer kar 40 % manj od načrtovanega, oz. skupaj z investicijskimi transferji dobrih 11,1 milijona evrov. Po drugi strani so tako nekateri projekti, ki so bili načrtovani, ostali nerealizirani. Med večjimi je obnova cest po izgradnji daljnovoda, ki je vezana na prejeta sredstva za odškodnino od Elesa. Izpadla je tudi izgradnja namakalnega sistema, 5. faza, ki so jo prenesli v letošnje leto. Prijava na razpis za dodelitev sredstev naj bi bila namreč objavljena predvido- ma v prvi polovici 2023. Prav tako ni bila realizirana kolesarsko-poho-dna tematska pot Svetinje-Jeru-zalem, saj je bil razpis za dodelitev sofinancerskih sredstev, na katerega so se prijavili, razveljavljen, izgradnja vodovoda Jeruzalem-Sve-tinje, kjer sredstev na razpisu niso pridobili in čakajo na morebitne primerne razpise, ter gradnja prizidka in obnova vrtca v Miklavžu pri Ormožu. Precej manjša realizacija je bila pri izgradnji dvigala v občinski stavbi - dela so se sicer začela in bodo zaključena letos. Župan Danijel Vrbnjak je z realizacijo proračuna zadovoljen: »Zaključili smo investicije, ki sta jih sofinancirali Evropa in država. Nekaj jih sicer prenašamo v 2023, v glavnem gre za vodovod, ki je v zaključni fazi. Investicije, ki niso bile zaradi objektivnih razlogov realizirane, pa prenašamo v letošnje leto. Pomembno je tudi, da smo zmanjšali zadolžitev občine in da smo zaključili kar močno investicijsko leto, naredili dobro podlage za 2023, pripravili projekte, ki jih bomo izvajali letos ... Drži sicer, da so bila potrebna določena prilagajanja, predvsem zaradi dviga cen, kar absolutno pričakujemo tudi letos.« Monika Horvat Foto: MH 6 Štajerski V središču torek • 9. maja 2023 Ptuj • S Tatjano Vaupotič Zemljič, ravnateljico OŠ Ljudski vrt, o nasilju v šoli Med mladimi vse več raznih oblik nasilne V teh dneh tudi slovenski prostor pretresa novica o krutem dejanju v Beogradu, ko je učenec sedmega razreda med strelskim pokolom v osnovni šoli ubil osem učencev in varnostnika ter ranil sedem oseb. Ta dogodek sproža številna vprašanja o tem, zakaj seje to zgodilo in kdo v sistemu je morebiti zatajil. Dejstvo je, da se od pandemije naprej kaže porast nasilja med mladimi. Temu pritrjuje tudi Tatjana Vaupotič Zemljič, dolgoletna ravnateljica največje ptujske Osnovne šole Ljudski vrt. Po njenih besedah se je stanje duha v družbi v zadnjih nekaj letih zelo spremenilo. Včasih zadostuje že, da učencu prepovejo za nekaj dni priti v šolo Eden izmed ukrepov, ki ga sicer poznajo v Kanadi, je tudi ta, da otrok nekaj dni ne sme priti v šolo. »V dogovoru z nekaterimi starši smo to v preteklosti že izvedli in bili nad rezultati prijetno presenečeni. Učenci so prepoved obiskovanja doživljali kot kazen in ne kot nagrado. Prav tako bi si želeli, da bi lahko težavnim učencem prepovedali udeležbe na ekskurzijah in drugih aktivnostih izven šole. Velikokrat že vnaprej vemo, kdo bo povzročal težave, vendar nimamo pravice, da bi učenca zadržali doma, razen če bi s tem soglašali starši,« je dejala Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica OŠ Ljudski vrt. »Med ljudmi je veliko več nezadovoljstva, nestrpnosti in sebičnosti. Vse to se odraža v šolskem prostoru in odnosih med vrstniki. Zelo se je povečalo spletno nasilje, spletno nadlegovanje in najhuje je, da se mladi sploh ne zavedajo posledic svojih groženj,« je dejala Vaupotič Zemljičeva in dodala, da imajo mladi pri tem izjemno dobre učitelje - odrasle, ki objavljajo na spletu razne neprimerne komentarje. »Starši se premalo zavedajo, da so otrokom zgled s svojim ravnanjem. Spremljajo jih na družabnih omrežjih, pri vsakodnevnih opravilih, zaznavajo njihovo nezadovoljstvo, kritiko ... In vse to zelo močno zaznamuje mlade ljudi,« je izpostavila sogovornica. Velike težave se lahko pojavijo tudi v družinah, kjer so starši zelo zaposleni in jim zmanjkuje časa za socialno interakcijo z otroki. Imajo sicer jasne norme ter vedo, kaj je prav in kaj narobe, vendar so vzgojo otrok zanemarili. Svojo odsotnost nadomeščajo z denarjem in dragimi darili ter na tak način opravičujejo svojo odsotnost pri vzgoji. »Če nam ne bo uspelo doseči, da bo družina ponovno osnovna stabilna celica odraščanja mladih, potem bomo imeli tudi v prihodnje tako v vrtcih kot osnovnih šolah velike težave,« je dejala Vaupotič Zemljičeva. Starši iščejo odgovornost pri drugih Med drugim je opozorila tudi na to, da nekateri starši ne morejo sprejeti dejstva, da se je njihov otrok neprimerno obnašal, je bil bodisi žaljiv ali nasilen do drugih tako na spletu ali v fizični obliki. Vedno iščejo odgovornost v drugih, v sošolcih, ki so njihove otroke izzvali in bili do njih nasilni. Velikokrat so na tapeti učitelji, ki jih v tovrstnih primerih obtožujejo krivice in nerazumevanja. Po besedah ptujske ravnateljice največji problem nastopi takrat, ko starši svojemu otroku sporočajo, da so vedno na njegovi strani, ne glede na to, kaj je naredil: »Dokler starši ne bodo uvideli, Osnovne šole lahko nasilne otroke kaznujejo samo z vzgojnim opominom (fotografija je Haloze, Pohorje • Drobljenje projekta izgradnje vetrnih elektrarn v izogib daljšemu postopku Žagar: »Nekdo se dela malo neumnega in izigrava zakonodajo« Delež vetrne energije v Sloveniji bi lahko zaokrožili na 0,0 odstotka. Glede na nacionalni energetski načrt bi se ta številka lahko kaj kmalu spremenila. Država predvideva, da bo delež energije, ki ga bodo proizvedli vetrni agregati, do leta 2040 znašal že štiri odstotke. Bodo k temu cilju prispevale tudi vetrne elektrarne na območju Maclja (Žetale-Rogatec), Pohorja (Slovenska Bistrica) ter Plešivca (Makole-Rogaška Slatina)? tor podjetja Mitja Hertiš (ki je zastopnik še preostalih podjetij, ki so pridobila energetsko dovoljenje) drobljenje utemeljuje z različnimi investitorji za posamezne sklope ter dodaja: »Za celotno območje vseh načrtovanih vetrnih elektrarn je bila izdelana presoja vplivov na okolje. To pomeni, da je bil za celotno število načrtovanih objektov presojan njihov skupni vpliv na okolje in zdravje ljudi v času Medtem ko v številnih evropskih državah vetrni velikani že desetletja proizvajajo energijo, v Sloveniji megalomanske vetrnice razdvajajo javnost. Ne le zaradi videza in posegov v okolje, temveč tudi zaradi vpliva na zdravje ljudi ter postopkov, ki jih ubirajo nekateri investitorji. V Slovenski Bistrici se je nedavno oblikovala civilna iniciativa, ki jasno in glasno nasprotuje gradnji kar 56 vetrnih elektrarn na pobočjih Pohorja - od Areha do Rogle. Podjetje Energija na veter, sicer švicarskih lastnikov, načrtuje namreč dva projekta s 35 in 21 stojiš- či vetrnih elektrarn, vse pa naj bi stale na območju slovenjebistriške občine, medtem ko bo del kablo-vodov tekel tudi čez zemljišča občine Ruše. Občinski svet v Slovenski Bistrici je že lani družbi Energija na veter, ki naj bi zastopala različne investitorje, sporočil, da pot, ki jo ubirajo za pridobitev dovoljenj za gradnjo, ni prava. Slovenjebistričani so zahtevali uvedbo državnega prostorskega načrta, kot to velja za gradnjo vetrnih elektrarn na Ma-clju in Plešivcu in kot to predvideva tudi zakon o urejanju prostora. »Z drobljenjem projekta na 11 podpro- Slovenija na repu po proizvodnji električne energije Danska kar 44 odstotkov potreb električne energije pridobi iz vetrnih elektrarn. Velik preskok je naredila Hrvaška z 11 odstotki, s čimer je dohitela Avstrijo, 11 odstotkov električne energije vetrnice proizvedejo tudi v Romuniji. Velika proizvajalka elektrike iz vetrnih elektrarn je tudi Nemčija s 23-odstotnim deležem, nad 24 odstotkov sta Španija in Portugalska. Slovenija je z 0,04-odstotnim deležem vetrne energije na samem repu evropskih držav ob Slovaški in Švici. jektov s po dvema vetrnicama z močjo do 3,5 MW izigravajo zakonodajo,« je jasen župan Ivan Žagar. Namreč zakon o urejanju prostora predvideva, da je pri gradnji vetrnih elektrarn z močjo nad 10 MW potrebno pripraviti državni prostorski načrt, kar investicijo podaljša, pomembno besedo pa ima tudi širša javnost. »Ne opredeljujemo se, ali smo za ali proti izgradnji vetrnic, temveč zahtevamo pravilen postopek, v katerega bo vključena stroka in javnost. Mi delamo kolesarsko stezo od Slovenske Bistrice do železniške postaje, in ko smo že mislili, da imamo vso dokumentacijo, smo morali naročiti še poplavno študijo za kolesarsko stezo ob obstoječi cesti. Tukaj pa bi postavljali 70 MW vetrno polje, ki bi proizvedlo več energije kot HE Fala, pa ne bi potrebovali dodatnih študij. Nekdo se dela malo neumnega,« je bil neposreden Žagar. ■ I , »V • 1 »v v • Hertiš izkoriščanje zakonskih lukenj zanika Toda v podjetju Energija na veter očitke občine glede iskanja zakonskih lukenj zavračajo. Direk- Načrt države: 90-kratno povečanje proizvodnje vetrne energije UM 2017 2020 2025 2030 2035 2040 Scenarij z obstoječimi ukrepi 6,3 GVVh 6 GVVh 10GWh 15GWh 23 GVVh 32 GVVh NEPN 6,3 GVVh 13 GVVh 112 GVVh 248 GVVh 405 GVVh 577 GVVh Vir: NEPN V nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu je zapisan načrt proizvodnje električne energije v vetrnih elektrarnah za obdobje 2017-2040. Zapisano je, da bodo spodbujane napredne tehnologije in sistem obratovanja s čim manjšim hrupom in vplivom na ptice in netopirje. Na drugi strani pa so pripravljavci zapisali, da bo potreba po gradnji vetrnih elektrarn, ki naj bi bile v javnem interesu, najverjetneje prevladala nad vplivom na naravo. Na območ Na Pohorju naj bi več vetrnih elektrarn zgradili po manjših sklopih ter se tako izognili dolgotrajni pripravi obveznega državneg skega načrta (fotografija je simbolična). petek • 5. maja 2023 V središču Štajerski 7 ga vedenja Ob poškodbi otroka obvezna prijava policiji Če pride v prostorih šole do poškodbe, zaradi katere je potrebna nujna medicinska pomoč, takrat mora zdravnik to prijaviti policiji, hkrati pa temu primerno ukrepa tudi šola. Starši pa lahko zoper mladoletnega nasilneža podajo prijavo na policijo. Če pride do obravnave na sodišču, za storjeno kršitev odgovarjajo starši. simbolična). Foto: pexels da s takim ravnanjem povzročajo svojemu otroku predvsem škodo, se ne bo prav nič spremenilo. Ves naš trud, da bi otroku pomagali in privzgojili prave vrednote, pa je zaman. Ko takemu otroku izrečemo vzgojni opomin, so izjemno prizadeti, grozijo z inšpekcijami, televizijo. Na ta način odgovornost, ki bi jo moral za svoje neprimerno dejanje sprejeti njihov otrok, prevalijo na nekoga drugega.« V šolah nemočni, na voljo so jim le papirnati ukrepi Trenutno so v osnovnih šolah na tem področju precej nemočni, saj imajo na voljo samo papirnate vzgojne ukrepe, ki pa so premalo učinkoviti, tako za otroke kot starše pa ne pomenijo prav nobenih neprijetnih posledic. »Dokler bo država samo oglaševala ničelno toleranco do vseh oblik nasilja v šolskem prostoru, smo mi popolnoma nemočni. Šole nujno potrebujemo orodja oz. mehanizme, s katerimi bomo dali otrokom in njihovim staršem jasno vedeti, da so naredili nekaj narobe. Skrajni čas je, da bi se šolsko ministrstvo odzvalo s konkretnimi ukrepi, in sicer v okviru Zakona o osnovni šoli ali Pravilnika, ki bi to področje urejal.« Vaupotič Zemljičeva med drugim podpira predlog Aktiva ravnateljev osnovnih šol in glasbene šole Mestne občine Celje, da bi sistem moral omogočati takojšnjo začasno odstranitev nasilnih in motečih otrok z oddelka oziroma šole, saj bi morala biti pravica ostalih učencev do varnega in urejenega okolja ter nemotenega pouka nad pravico nasilnih in motečih učencev, da so v šoli. Dobre prakse iz Švedske Takšen primer dobre prakse je pred leti pobliže spoznala na Švedskem, kjer so vzgojno problematične otroke umaknili iz njihovih matičnih oddelkov. Pouk so imeli na drugi lokaciji, v manjših učnih skupinah, kjer so imeli zagotovljeno tudi strokovno obravnavo. »Vsekakor sem bolj naklonjena temu, da se otrok po zaključku pouka vrača v domače okolje. Selitev v prevzgojni zavod je lahko za nekoga rešitev, saj bo tam deležen reda, stalnosti, tudi določene pozornosti. Vse to ga lahko ponovno pripelje na pravo pot. Za nekoga drugega pa bo lahko ta rešitev pogubna in se bo pri njem nasilno vedenje še bolj izrazilo.« Estera Korošec Tatjana Vaupotič Žemljic, ravnateljica OŠ Ljudski vrt Prešolanj problematičnih učencev skoraj ni... Osnovna šola lahko v skladu z Zakonom o osnovni šoli prešola učenca na drugo šolo brez soglasja staršev, in sicer v primerih, če so kršitve pravil šole takšne narave, da ogrožajo življenje ali zdravje učenca oziroma življenje ali zdravje drugih ter po treh vzgojnih opominih v istem šolskem letu. Če se učenca prešola brez soglasja staršev, mora šola pred odločitvijo o prešolanju učenca na drugo šolo pridobiti mnenje centra za socialno delo ter soglasje šole, v katero bo učenec prešolan, glede na okoliščine pa tudi mnenje drugih institucij. Tukaj pa največkrat nastopi težava, saj zelo težko najdejo šole, ki so pripravljene sprejeti težavne učence. Na OŠ Ljudski vrt Ptuj v zadnjih petih letih niso prešolali prav nobenega učenca, so pa enega sprejeli. Ta ukrep je torej v resnici samo grožnja, kije v praksi težko izvedljiva. Imajo pa v letošnjem šolskem letu nekaj učencev, ki bi si zaradi neustreznega vedenja zaslužili prešolanje. »Vsekakor drži, da nobeden izmed učencev ne želi biti deložiran na drugo šolo, nočejo biti poraženci. Za nekatere je sicer to lahko rešitev in začnejo bolje funkcionirati, večina pa je takih, ki po nekaj mesecih ponovno nadaljujejo z neprimernim obnašanjem. Največja težava je pri tistih posameznikih, ki svojih dejanj ne obžalujejo in se ob tem, da nekoga prizadenejo, počutijo frajerji,« je povedala Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica OŠ Ljudski vrt, kije naklonjena temu, da bi težavne otroke namestili v poseben dnevni vzgojni center, kjer bi delo potekalo v manjših skupinah, otroci pa bi se po pouku vračali domov. Njihovi starši pa bi se morali obvezno vključiti v šolo starševstva. ju Žetal, kjer so investitor polja vetrnih elektrarn DEM, postopek teče v skladu z zakonodajo. gradnje, v času obratovanja in v času opustitve in ugotovljeno, da je vpliv na okolje in zdravje ljudi sprejemljiv.« Hertiš nadalje trdi, da so na Občino Slovenska Bistrica podali več pobud za predstavitev projekta Vetrne elektrarne Slovenska Bistrica, a da vabila še niso prejeli ter da si želijo odprto in konstruktivno komunikacijo. Na občini pa, vsaj glede na slišano, njihovi dobronamernosti ne zaupajo. »Ker smo odrekli dodelitev služnosti za izgradnjo povezovalnega kablo- voda in ker vztrajamo pri pripravi državnega prostorskega načrta, so sedaj investitorji sprožili postopek razlastitve. Naravovarstveniki so vedno prisotni, ne vem, kje so zdaj,« se je vprašal Žagar. Vetrne elektrarne so javna korist? Čeprav lokalna skupnost torej nasprotuje takšnemu načinu vodenja projekta, oblikovala pa se je tudi civilna iniciativa, so samoza- vestni glede uspeha. »Prepričani smo, da bo zdrav razum prevladal tudi pri projektu Vetrnih elektrarn Slovenska Bistrica. Zelena energija iz vetrnih elektrarn Slovenska Bistrica bo že od 2025 lahko na voljo vsem ne glede na prepričanje, morebitno nasprotovanje ali dvom. Na vseh nas je, da storimo, kar lahko in prispevamo k rešitvam za družbeno dobro,« je odvrnil Her-tiš, direktor Energije na veter. Dodal je, da Energetski zakon vetrne elektrarne šteje kot objekte, ki so Izdana energetska dovoljenja na območju Haloz in Pohorja v javno korist, ter da je proizvodnja električne energije splošno potrebna dobrina za celotno družbo. S tem pa je tudi zavrnil zahteve civilne iniciative Za Pohorje brez vetrnih elektrarn, ki pozivajo vse pristojne, da nemudoma prenehajo z vsemi postopki umeščanja vetrnih elektrarn na Pohorje. V Halozah bo javnost vključena Gradnje vetrnega polja šestih vetrnic, skupne moči 21 megava-tov, kar je po moči primerljivo s Hidroelektrarno Dravograd, pa na območju Maclja, torej Žetal in Rogatca načrtujejo Dravske elektrarne Maribor (DEM). Investitor je v tem primeru znan, postopek pa teče po pravilih državnega prostorskega načrtovanja. Projekt, ki ga je pred tremi leti žetalskim svetnikom prvič predstavil takratni direktor DEM Andrej Tumpej, je še vedno v fazi priprave vseh strokovnih podlag, potrebnih za izdelavo okoljskega poročila, ki vsebuje številne raziskave, smernice in omejitve za zagotavljanje varovanja ljudi, varstva krajinskih značilnosti, posegov na kmetijska zemljišča, rastlinske in živalske habitate, funkcije gozdov ter druge, so pojasnili ■ Objekt Imetnik dovoljenja Polje vetrnih elektrarn Trije kralji in Areh, 35 vetrnic Energija na Veter (zastopnik Mitja Hertiš) do 122,5 MW Osem vetrnic, k. o. Kot, Slov. Bistrica Energija na Veter (zastopnik Mitja Hertiš) do 56 MW Tri vetrnice, k. o. Kot, Slov. Bistrica FERMENTOR, d. o. o. (zastopnik Miha Lešnik) do 10,5 MW i Štiri vetrnice, k. o. Kot, Slov. Bistrica Oversol (zastopnik Mitja Hertiš) do 4 MW Šest vetrnic, k. 0. Kot, Slov. Bistrica Estivo HMB (zastopnik Mitja Hertiš) do 21 MW Polje vetrnih elektrarn Rogatec, 6 vetrnic DEM do 21,6 MW Vetrna elektrarna Plešivec, osem vetrnic Stiria Invest do 17 MW Za Pohorje brez vetrnih elektrarn Ob dnevu Zemlje, 22. aprila, je civilna iniciativa Za Pohorje brez vetrnih elektrarn v Slovenski Bistrici jasno in glasno povedala, da se ne strinjajo z gradnjo vetrnic na Pohorju. Opozorili so, da bi bil za vsako izmed elektrarn potreben posek gozda v izmeri 70 x 70 metrov oz. 4.900 m2, da bi se iznad pohorskih smrek stegovale šestkrat višje vetrne elektrarne. »Pohorje bi tako postalo degradirana tehnološka krajina, polna presek, novih dostopnih cest, vkopanih kablovodov in delujočih vetrnic, katerih slišni in neslišni hrup ima negativen vpliv na vsa živa bitja. Ali bomo dopustili kapitalu, povrhu še tujemu, da degradira, uniči najvrednejše, s čimer se ponašamo v ožjem in širšem prostoru? Ali bomo dopustili gradnjo za dobičke tujih kapitalistov, ki bodo po tem, ko bodo zlorabili Pohorje, odšli od tod, z zaslužki v žepih, nam pa prepustili uničeno, izkoriščeno in degradirano Pohorje?« se sprašujejo v civilni iniciativi. Vir: Register izdanih energetskih dovoljenj v tem slovenskem energetskem gigantu. Dodali so, da bo okoljsko poročilo, ki bo nastalo na podlagi vseh ugotovitev strokovnih podlag, predvidoma zaključeno konec leta 2023, nato pa naj bi pristojno ministrstvo v skladu s postopki izvedlo javno razgrnitev in javno obravnavo za vse deležnike in zainteresirane javnosti. »To je osnova za nadaljnje ključne korake, kot so potrditev državnega prostorskega načrta ter priprava projektne in investicijske dokumentacije za izgradnjo Vetrne elektrarne Rogatec. O datumu postavitve in natančni vrednosti projekta je v tem trenutku preuranjeno govoriti,« so še sporočili iz DEM. Mojca Vtič Foto: CG Foto: FB Foto: MV Foto: Pexel 8 Štajerski Podjetništvo torek • 9. maja 2023 BELLA ITALIA: BOLOGNA 10. in 11. junija se z nami podajte na avtobusno popotovanje po Italiji Metropolitanska BOLOGNA z živahnim utripom, obmorsko antično mesto RIMINI, najstarejša in najmanjša neodvisna republika na svetu SAN MARINO. V Bologni, ki slovi po svoji odlični kuhinji in opečnatih zgradbah, si bomo ogledali trg Piazza Maggiore z baziliko San Petronio, srednjeveško palačo Comunale in Neptunov trg z slovitim vodnjakom, ki je bil navdih za logotip znamenite prestižne avtomobilske znamke Maserati. Radovednost nam bo potešil že samo pogled na poševni stolp, ki kljubuje zakonom gravitacije, Torre degli Asinelli. Prilegla se bo kakšna pijača v kavarni, veselili pa se bomo tudi nad izjemno izbiro v butikih in trgovinicah. Navdušile nas bodo dolge bele peščene plaže Riminija, slavolok in most Tiberio. Občudovali bomo slikovite uličice San Marina, ki ga obkrožajo srednjeveški kamniti zidovi, se sprehodili po trdnjavi na vrhu Titanovega grebena s čudovitim razgledom na Apenine, si ogledali baziliko sv. Marina in imeli veliko možnosti za samostojna odkrivanja ter ogled katerega od muzejev - Maranello Rosso Ferrari muzej, Muzej kovancev in žigov, Muzej vojakov... Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82! CENA 159 € Cena vključuje: - prevoz z udobnim turističnim avtobusom - nastanitev v hotelu *** v dvoposteljnih sobah - 1 x polpenzion - zunanji ogledi po programu - vodenje in organizacija potovanja Doplačila: - obvezno doplačilo turistična lokalna mestna pristojbina 4€ - po želji vstopnine Splošni pogoji so sestavni del programa! Štajerski TEDNIK ;radioPTUI Ptuj • Na dva razpisa se ni prijavil niti en ponudnik Lokal in kavarna ostajata zaprta Kljub poskusu upraviteljev gostinskih lokalov tako v Ljudskem vrtu kot na ptujskem gradu, da v čim krajšem času najdejo najemnike, jim to tudi tokrat ni uspelo. Oba do nadaljnjega ostajata zaprta. Pričakovano minimalno najemnino za lokal v Ljudskem vrtu so glede na prvotni znesek prepolovili. Javno zbiranje ponudb za oddajo lokala v parku Ljudski vrt, objavljeno prejšnji mesec, ni bilo uspešno. »Postopek bomo ponovili, tokrat z znižano izhodiščno minimalno vrednostjo mesečne najemnine 610 evrov na mesec, ostali pogoji in merila ostanejo nespremenjeni,« so nadaljnje korake predstavili na Mestni občini Ptuj. 870 evrov, kolikor so pričakovali, je bilo očitno preveč. Čeprav naj bi se nekateri gostinci zanimali za najem, ponudb, ki bi pokazale resnost namena, ni bilo. Na naslednjem pozivu bodo minimalno zahtevano najemnino znižali za 260 evrov. Še bistveno večja je razlika v primerjavi z zneskom, ki so ga pričakovali v začetku lanskega leta, ob odprtju lokala. Takrat so zahtevali vsaj 1.320 evrov. Danes je jasno, da je bil ta znesek nerealno zastavljen. Neuspeh na aprilskem razpisu pa seveda pomeni tudi daljše časovno obdobje, preden bo lokal ponovno odprl svoja vrata. Lani je bil priljubljeno zbirališče Ptujčanov, občina pa si je želela, da bi obratoval vsaj od 1. aprila do konca oktobra. Pred kratkim so odprli vsaj sanitarije, ki so del tega objekta. Nič bolj slavno se ni izšel niti ponovljen razpis za najem grajske kavarne. Kot je pojasnil Aleksander Lorenčič, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj, prijav ni bilo. O nadaljnjih korakih bodo odločili v prihodnjih tednih, ko bo jasno, ali bodo zbiranje ponudb ponovili ali morebiti popolnoma opustili to dejavnost in prostore preuredili. Z vidika turistične ponudbe ta poteza ne bi bila najbolj dobrodošla, glede na situacijo pa je najbrž verjetna in razumljiva. Prostore grajske kavarne so sicer ponujali po minimalni možni (zakonsko določeni) ceni, 412 evrov mesečno. V tem primeru najbrž ni problem sama višina najemnine, pač pa drugi dejavniki, ki skrbijo gostince (bojda predvsem kadrovske težave, neustrezen odpiralni čas ...). Lastnik kompleksa in kavarne je država oziroma Ministrstvo za kulturo, upravljavec pa ptujsko-ormoški muzej. Dženana Kmetec Ormož • Z velikimi smetarskimi vozili ne morejo do vseh Manjše vozilo - dražje plačilo odpadkov Na Ormoškem, pa tudi marsikje drugje, morajo nekateri občani zabojnike za smeti dostavljati na zbirna mesta, ki so od njihovih hiš zelo oddaljena. Ta so ponekod oddaljena tudi 200 metrov od njihovih domov oz. vikendov, kar je še posebej problematično za starejše in tudi vikendaše, ki so na vikendih prisotni le občasno. Zato si na Ormoškem želijo, da bi komunalno podjetje nabavilo manjše smetarsko vozilo, s katerim bi lahko odpeljali smeti tudi z nekoliko težje dostopnih mest. Vodja službe ravnanja z odpadki pri ormoški komunali Ludvik Hriberšek je odgovoril, da so želje velike, a da bi z nabavo novega vozila in dodatnimi zaposlenimi zagotovo povišali ceno storitve, ki je sicer sedaj zelo konkurenčna drugim občinam. »Če gre za gospodinjstvo, skušamo tam, kjer je mogoče, najti rešitev. Nazadnje je klicala stranka s Podgorcev, kamor smo poslali vozilo in testirali, ali lahko pobiramo pri vratih ali ne. Če bomo šli pa do čisto vsakega vikenda, potem bomo obstoječi sistem zbiranja odpadkov močno porušili. Imamo 12 različnih urnikov, treba je prazniti ekološke otoke, ... Treba je upoštevati tudi cestne predpise glede obremenitev. Imamo zelo negativno izkušnjo, ko smo morali smetarska vozila tipsko naročeva-ti, ker jih nihče v Evropi ni delal, da smo osno obremenitev zmanjšali pod šest ton. V vsak zaselek pač ne gre. Že sedaj imamo džipa s štirikolesnim pogonom, ki pa ga uporabimo, ko je zima in ko smeti zares ne moremo drugače prevzeti,« je pojasnil in poudaril, da v nekaterih občinah za smeti plačujejo tudi enkrat več kot na Ormoškem. Kolikšne stroške bi nabava novega manjšega vozila skupaj z do- datnimi zaposlenimi pomenila oz. kolikšno povišanje bi to predstavljalo na položnicah za občane, bodo izračunali. Hriberšek sicer meni, da to ni smiselno. Na letni ravni dobijo le približno pet pritožb na ta račun, večinoma od vikendašev. Sicer pa je na Ormoškem že dlje prisotna tudi želja, da bi uvedli čipi-ranje in tehtanje posod, s čimer bi uporabniki plačevali tolikšne količine odpadkov, kot jih dejansko proizvedejo. Predstavniki Komunalnega podjetja tudi v tem primeru odgovarjajo, da bi čipiranje zabojnikov za uporabnike prineslo dodatne stroške, toda konkretnih izračunov za zdaj še niso pripravili... Monika Horvat Na nekatera mesta velika smetarska vozila ne morejo, zato so urejeni skupni ekološki otoki. Foto: CG Foto: MH torek • 9. maja 2023 Kmetijstvo Štajerski 9 Žetale • Gregor Kolar aktiven tudi v zagovorništvu kmetijstva Kmetija daje plačo enemu, dela je najmanj za tri Gregor Kolar je predstavnik mlajše generacije kmetovalcev, ki je za razliko od večine aktiven tudi na področju kmetijske politike. Ne boji se izpostaviti in povedati svojega mnenja. »Zakaj bi se bal? Res pa je, da mnogi zaradi strahu pred morebitnimi povračilnimi sankcijami, torej raznimi kontrolami, raje molčijo. Ampak če bomo vsi tiho, kaj bo potem s kmetijstvom, z nami, kmeti?« Haloški kmet, ki je z ostalimi pogajalci dosegel spremembo točkovanja OMD, zato pravi, da se morajo kmetje povezati, tudi v okviru krožkov ali rednih srečanj, kajti facebook kmetijske debate ne povezujejo, kvečjemu razdvajajo. Kolar je mladi prevzemnik, ki kmetuje na okrog 45 ha kmetijskih zemljišč, gospodari s 30 ha gozda in skrbi za okrog 70 glav živine, od tega 38 krav molznic. Pred tremi leti je pustil službo vodje mesnice pri enem od trgovcev in se zaposlil na domači kmetiji. »Ves čas sem delal oz. pomagal na kmetiji, z upokojitvijo staršev pa sem jo tudi prevzel, bila bi škoda, da bi tudi mi opustili kmetijsko dejavnost.« Dogradili so hlev za 30 glav živine, dokupili nekaj zemlje. Študije za gamsa in rakce sredi Haloz?! A Kolar si želi kmetijo še razširiti, da bi ta dala možnost za preživetje celotne družine in da bi bila robotizacija ekonomsko upravičena. »Molža je na živinorejski kmetiji, ki oddaja mleko, vsakodnevna obveznost, in sicer ob šestih zjutraj in petih popoldan. Sedaj še oče in mama pomagata, seveda tudi jaz in partnerka, želja pa je molžo robotizirati, kar pa pomeni, da okrog 50 krav molznic in zgraditi hlev, ki bo to omogočal.« Papirnato bitko za gradnjo hleva je začel aprila 2021. »Takrat sem vložil vlogo za spremembo občinskega podrobnega prostorskega načrta, sedaj je v pripravi osnutek, ki bo še enkrat predstavljen javnosti, na prvi predstavitvi pripomb ni bilo. Presoje vplivov na okolje ne potrebujem, je pa zanimivo, da je bila vmes že ideja, da bi moral delati študijo za gamsa in vodne rakce, vedujejo za kmetovanje. Ob tem gradnja v okviru razpisa načeloma močno podraži samo investicijo, tako da če bi bilo možno, bi gradil v lastni režiji. Drugi razlog, da bi gradil z lastnimi sredstvi, je novo programsko obdobje, ki ne sofinancira gradnje rešetkastih hlevov, kar pomeni, da če bi želel uspeti na razpisu, bi moral graditi hlev z lagunami. Za takšno investicijo bi moral ponovno oddati vlogo za spremembo občinskega podrobnega prostorskega načrta, kar bi investicijo odmaknilo še za nekaj let.« Štiri kosilnice za košnjo trave O predelavi mleka ali mesa na kmetiji ne razmišlja. »Imel sem tovrstne načrte v preteklih letih, vendar da bi bil cel dan, vsak dan, zavezan le delu na kmetiji, kaj mi bo potem življenje. Že tako kmetovanje v Halozah zahteva več dela od človeka, namreč še vedno je 40 % ročne obdelave. Naša kmetija potrebuje štiri kosilnice za travinje - ročno, brežno, kosilnico na nitko in še rotacijsko kosilnico, s tem da ne moremo pridelati takšne količine krme kot v ravnini. Soočamo pa se še s škodo zaradi divjih svinj. Vsako jesen s pomočjo lovcev ogradim okrog 15 hektarjev koruze, sicer bi nam jo divji prašiči pojedli, nato pa vsak dan kontroliram pas- tirja in kosim pod pastirjem, da je pod tokom.« Ob vsem delu pa kmete dodatno obremenjuje še birokracija. »Tako aplikacija Sopotnik in napovedane evidence oz. razni dnevniki opravil bodo od kmetov zahtevali še dodatne ure. Žal si kmetija ne more privoščiti človeka, ki bo zadolžen le za papirologijo. To je nepotreben nadzor, morda smo kmetje premalo povezani, da povemo, da si tega ne želimo. Kmetje se bomo izgubili v vseh teh papirjih in zagotovo bomo potrebovali še več pomoči stroke, kar pa običajno tudi ni zastonj.« Zakaj torej še sploh vztrajati v kmetijstvu? »S tem živim že od otroštva, ko pa pogledaš skozi okno hiše ali avtomobila, pa vidiš očiščeno in vzdrževano naravo. Menim, da je tudi to neki cilj. Zato bi morali v osnovnošolskih učbenikih nujno spremeniti dikcijo, ki pravi, da je kmet največji onesnaževalec okolja, kmet je prvi vzdrževalec krajine in pridelovalec hrane.« Mojca Vtič Foto: Gregor Kolar Gregor Kolar kmetuje na 45 ha kmetijskih zemljišč in gospodari s 30 ha gozda. tem so uradniki ugotovili, da tega ne potrebujemo.« Do danes je za pripravo papirne dokumentacije porabil okrog 5.000 evrov, do točke, ko bo oddal vlogo za gradbeno dovoljenje, ocenjuje, da bo stroškov še vsaj enkrat toliko. Višina investicije je ocenjena na več kot milijon evrov, kdaj in kako bo začel gradnjo, še ne ve. »Cena mleka se dnevno oz. nato mesečno spreminja. Kmetje smo v negotovosti tako glede odkupnih cen kot Foto: Gregor Kolar moramo povečati stalež žival na ker spadamo pod naturo Boč. Po- tudi samih omejitev, ki se napo- »Kmet je prvi vzdrževalec krajine in pridelovalec hrane, nikakor ne onesnaževalec.« Slovenija • Po zadnjem protestu kmetov Še vedno brez dogovora Predstavniki kmetijskih organizacij in vlade, ki naj bi po praznikih sedli za pogajalsko mizo, se o obuditvi pogajanj še niso dogovorili, so povedali v Sindikatu kmetov Slovenije. Foto: MV Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so dodali, da niso znani niti termin niti podrobnosti glede pogajanj. V kmetijskih organizacijah so po zadnjem protestnem shodu v Ljubljani na politični vrh naslovili zahtevi za takojšen umik uredbe o programu upravljanja območij Nature 2000 in predloga novele zakona o zaščiti živali v delu, ki se nanaša na spremembo nadzora rejnih živali. Če to ne bo izpolnjeno, bodo nadaljevali protestne aktivnosti. Kmetijska ministrica Irena Šinko je ob protestu ocenila, da je dogovor s kmeti mogoč. Glede Nature 2000 predlagajo, da bi se letos režim tam izvajal prostovoljno, glede trajnega travinja bi individualno pregledali, na katerih območjih bi lahko morda spremenili rabo, trajna travinja pa bi se nadomestilo kje drugje. Da s kmetijskim ministrstvom iščejo rešitve za postavljene zahteve kmetov, so takrat zatrdili tudi na ministrstvu za naravne vire in prostor. Predstavniki kmetijskih organizacij in vlade so pogajanja začeli v prvih dneh aprila, ko so se med drugim dogovorili za oblikovanje delovne skupine. Sredi aprila so nato iz kmetijskih organizacij sporočili, da so pogajanja opustili, saj vlada ne izpolnjuje njihovih pričakovanj. Juršinci • Predsednik čebelarjev z nagrado ČZS Gospodari s 47 čebeljimi družinami Franc Križan iz občine Juršinci čebelari že več kot pet desetletij. Je prejemnik zlatega odlikovanja Antona Janše prve stopnje. „To je najvišje priznanje, ki ga je v Sloveniji v čebelarstvu moč doseči, pomeni mi zelo veliko," je povedal Križan, ki danes gospodari s 47 čebeljimi družinami. Leta 1970 se je s čebelarstvom začel ukvarjati kot 16-letni mladenič, imel je štiri čebelje družine. Sčasoma je število družin povečeval, pri čebelarjenju mu pomaga hči Anja Križan, ki so jo okronali za medeno kraljico. Franc Križan danes deluje v petih čebelarskih društvih: Dornavi, Vitomarcih, Cerkvenjaku, Sv. Juriju in Juršincih, kjer je tudi predsednik. Za delo v čebelarstvu, med in medene izdelke so ga nagradili že na več ocenjevanjih in organizacijah. Med drugim je prejemnik vseh treh odlikovanj Antona Janše, se pravi bronastega, srebrnega in zlatega. Odličja vseh barv ima z ocenjevanj vseslovenske razstave Dobrote slovenskih kmetij. Zlato priznanje Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) in revije Zarja je prejel za medenjake, opravil je nacionalno poklicno kvalifikacijo za čebelarja. Doma ima muzej z zbirko čebelarskih orodij, stene muzeja krasi vrsta priznanj, tudi županovo, ki ga je prejel od Občine Juršinci. Prav na pobudo nekdanjega župana Alojza Kaučiča so v Juršincih leta 2004 ustanovili čebelarsko društvo. Križan je bil najprej podpredsednik, od leta 2007 je predsednik. Organizirano čebelarstvo ima v slovenjegoriški občini Juršinci stoletje dolgo tradicijo. Zapisi o prvih čebeljih panjih v šoli segajo v leti 1903 in 1904. Leta 2009 so na prireditvi Zahvala jeseni kronali medeno kraljico, avgusta 2015 so namenu predali šolski učni čebelnjak. V OŠ Juršinci že več kot desetletje organizirajo medeni zajtrk ob tradicionalnem dnevu slovenske hrane. Društvo zelo dobro sodeluje s Čebelarsko zvezo Slovenije. Priznanje Organizacije združenih narodov (OZN) je zahvala vsem čebelarjem, ki s svojim načinom življenja negujejo tradicijo, znanja in veščine prenašajo iz roda v rod, z ljubeznijo do narave in čebel pa skrbijo za občutljivo ekološko ravnovesje in trajnostni razvoj. MZ Foto: MZ Predsednik ČD Juršinci Franc Križan z zlatim odlikovanjem Antona Janše prve stopnje 10 Štajerski Kultura torek • 9. maja 2023 Ptuj • Društvo za glasbeno umetnost Arsana Foto: Črtomir Goznik Festivalski dogodki za vse generacije in glasbene sladokusce Z jesenskim in pomladanskim ciklom Klasični mojstri Društvo za glasbeno umetnost Arsana Ptuj vabi na koncerte vrhunskih glasbenikov. Pomladni cikel seje pravkar končal. Do julija pa bo še potekal tudi sklop dogodkov pod geslom Glasba v mestu. Glasbeni festival Arsana, ki seje v petnajstih letih prebil med srednje velike evropske festivale, potekal bo med 14. in 29. julijem, pa letos slavi 15. obletnico. Glavni festivalski prizorišči bosta letos dvorišče minoritskega samostana in tržnica. Pogovarjali smo se s programskim vodjem festivala Arsana Mladenom Delinom. „Festival Klasični mojstri sledi konceptu promocije vrhunske klasične glasbe. V jesenskem ciklu smo povabili mlade slovenske izvajalce, zmagovalce državnega tekmovanja Temsig, v pomladnem ciklu, ki se je ravno končal, pa zadnji dve leti gostimo uveljavljena slovenska in tuja imena, bodisi soliste ali komorne skupine, orkestre in zbore. Letošnji koncert je posnel tudi Radio Slovenija za program Ars. Zelo smo veseli, da na koncerte prihajajo tudi mladi, učenci raznih glasbenih šol in naše zvesto občinstvo, ki ga gojimo že od leta 2006," je Delin povedal o tem, kaj jih vodi pri izbiri programa za cikel Klasični mojstri. S tako strukturiranim programom ste svojo glasbeno sezono, ki je bila doslej strnjena v okviru julijskega festivalskega dogajanja, v bistvu raztegnili na celo leto. Kako vam je to uspelo? „Festivalsko poletje je bilo zadnjih pet let skoraj preveč natrpano, zato smo del dogajanja preselili med leto. Želeli smo ponuditi zanimiv in kakovosten program dogodkov čez celo leto, saj vemo, da se v jesenskem in spomladanskem času ne dogaja veliko takšnih do- Foto: Črtomir Goznik S koncerta vrhunskega Komornega zbora KGBL, ki je ptujsko občinstvo navdušil s projektom Orient-Occident pod vodstvom dirigenta Ambroža Copija. godkov. Pomembna se mi zdi tudi vzgoja občinstva, še posebej mladih. Dvorana na gradu ima eno posebno karizmo in umetniki zelo radi nastopajo v tem prostoru. Marca se je začel tudi sklop dogodkov pod imenom Glasba v mestu, ki bo trajal do julija. Gre za dodatno mesečno vsebino v mestu, ki nagovarja drugo občinstvo in je umeščena bolj v kavarniško - klubsko sceno in prostor. Odziv občinstva je dober. Nekateri dogodki so morda bolj zanimivi, sploh če gre za zborovsko glasbo ali za orkestre s solisti, ali pa malo bolj zveneča imena, kot so letos Čedahuči in Fed Horses, ki so stalnica na Valu 202. Veliko zanimanje je tudi za koncerta Teo Collori in Momento Ciga-no in Marko Črnčec trio." Na Ptuj se vrača Štefan Milenkovich. To je vaša že 15. festivalska sezona. S čim bo nagovarjala? „15. festival bo s svojim programom in prizorišči morda eden najbolj zanimiv in razgibanih doslej. Imeli bomo dve glavni prizorišči: dvorišče minoritskega samostana z mednarodnim umetniškim programom in svetovno zvenečimi imeni ter mestno tržnico, ki si želi privabiti čim širše občinstvo. Dodajamo tudi nov Vrazov trg v duhu stand up-a. Veliko bo pouličnega dogajanja, programa za mlade in najmlajše. Zelo smo veseli, da bo na Panorami ponovno Operna noč v izvedbi Opere SNG Maribor. Prvič bo na Ptuju gostovala legendarna Poletna noč z Big Bandom in Orkestrom RTV Slovenija ter izjemnimi solisti vseh generacij, ki pa so za zdaj še skrivnost. Koncert bo posnela in kasneje predvajala RTV Slovenija. Med vrhunce v sklopu Art minoriti zagotovo sodijo Josipa Lisac, Stefan Milenkovich in Orkester iz Novega Sada, kubanska zasedba Estudiantina Ensemble, Hamo in Rudi Bučar ter mladinski simfonični orkester iz Španije. Na mestni tržnici bodo nastopili Vlado Kreslin in Mali bogovi, Nina Pušlar, Dan D in trenutno ena izmed najbolj vročih glasbenih zasedb Joker Out. Za nami je petnajst zelo napornih let, prebili smo se med srednje velike evropske festivale. Ob tem bi omenil, da je na naslov festivala prispelo 1500 ponudb izvajalcev iz celega sveta, kar pomeni, da smo postali opazen festival za vse umetnike iz vsega sveta, ki nastopajo v Evropi v poletnem času. Tudi veliko občinstva prihaja iz tujine. Mislim, da je to za nas in za Ptuj največje priznanje." MG Ptuj • 62. Območna revija mladinskih pevskih zborov Zborovsko petje mladostnikov v ponovnem zagonu Na območni reviji Glasbeni vrtiljak 2023je nastopilo enajst zborov, v katerih je pelo 450 mladih, ki so se predstavili z izborom dveh oz. treh skladb. Njihov program sta sestavljali dve slovenski skladbi in tretja po lastni izbiri. Letošnjo 62. Območno revijo mladinskih pevskih zborov je na Ptuju prvič spremljala strokovna ocenjevalka Manja Gošnik Vovk. „V primerjavi z letom 2019, ko je na območni reviji mladinskih pevskih zborov nastopilo 18 zborov, jih je bilo letos opazno manj, le 11. To velja pripisati obdobju zadnjih dveh let, ko je dejavnost zborovskega petja zaradi korone popolnoma prenehala," je povedala koordi-natorka kulturnega programa OI JSKD Ptuj Lidija Kolarič. Na Ptujskem je sicer v osnovnih šolah prisotna močna zborovska vzgoja od najmlajših, ponekod že vrtčevskih pevcev naprej. Glede na množično udeležbo na revijah otroških pevskih zborov Kolaričeva verjame, da bomo že drugo leto prisluhnili večjemu številu mladinskih zborov. „Kot strokovna ocenjevalka sem Glasbeni vrtiljak 2023 na Ptuju spremljala prvič, čeprav sem o kakovostnem pevskem dogajanju šolskih zborov v tem delu Slovenije slišala že veliko pohvalnega.. Navdušila me je množičnost in izjemna predanost pevcev, saj ta nakazuje, da je zborovsko petje mladostnikov v njihovem življenju v ponovnem za- gonu. Zborovodje so se sestavom približevali z nekoliko previdnejšim programom, saj so otroci po obdobju brez skupinskega petja še nevajeni javnega nastopanja. Verjamem, da bo v prihodnjih letih zrasla tudi programska samozavest zborovodij v smislu petja večglasja, a cappella izvedb, izbire slovenske umetne pesmi, sodobnih skladb in novitet, ki bodo ponudile pevcem še večje pevsko-tehnične in inter-pretativne izzive. V vseh nastopih je bilo slišno strokovno delo ter ■ ^bt/y/^l V' r -"" y J BSE\iT t' t M9WVbT 1 WriP -L ü- M-iWi- smM^m'itij¡ y KÜfl Foto: Črtomir Goznik Z Območne revije mladinskih pevskih zborov, ki je 18. in 19. aprila potekala v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj. Letos so nastopili: Komorni zbor OŠ Markovci (zborovodkinja Slavica Lajh), MPZ OŠ Hajdina (zborovodkinja Marija Meklav), MPZ OŠ Podlehnik (zborovodja Jakob Feguš), MPZ OŠ Franca Rozmana Staneta Maribor (zborovodja Marko Bračič), Dekliški pevski zbor Gimnazije Ptuj (zborovodkinja Eva Barbara Vilčnik), MPZ OŠ Markovci (zborovodkinja Slavica Lajh), MPZ OŠ Destrnik -Trnovska vas (zborovodja Ernest Kokot), MPZ OŠ Kidričevo (zborovodkinja Liljana Krošl), MPZ OŠ Juršinci (zborovodkinja Klavdija Štuhec), MPZ OŠ dr. Franja Žgeča Dornava (zborovodkinja Metka Zagoršek) in MPZ OŠ Videm (zborovodja Dejan Štuhec). posluh za vokalne in izvajalske zmožnosti pevcev. Vsem nastopajočim in njihovim instrumentalnim spremljevalcem čestitam za lepa pevska dogodka in jim želim veliko pevskega navdiha," je o letošnji Območni reviji mladinskih pevskih zborov na Ptuju povedala njena strokovna spremljevalka Manja Go-šnik Vovk. MG Ormož • Tiflopedagog Peter Rot na obisku O težavah slepih in slabovidnih Na Osnovni šoli Stanka Vraza Ormož je v sodelovanju z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Nova Gorica, Lions klubom Ljubljana Emona in Lions klubom Ljubljana Vega aprila potekala predstavitev, namenjena ozaveščanju o težavah in izzivih, s katerimi se spoprijemajo slepi in slabovidni, ter spodbujanju strpnosti in razumevanja za njihove potrebe. Foto: arhiv šole Predstavitev je izvedel Peter Rot, ki je na Pedagoški fakulteti v Ljubljani zaključil magistrski študij specialne in rehabilitacijske pedagogike, smer tiflopedagogika. Pod okriljem društva slepih in slabovidnih Nova Gorica vodi in izvaja delavnice v centrih za socialno delo, izobraževalnih in drugih ustanovah. Prva leta je bil zaposlen na Zavodu za slepo in slabovidno mladino Ljubljana, zadnje leto in pol pa je kot strokovni delavec zaposlen v društvu. Vsebine, ki jih je predstavil, so se nanašale na to, kako ločimo slepoto in slabovidnost, kakšni so simptomi, kateri so razlogi, ki pripeljejo do okvare vida, o orientaciji in mobilnosti, pomenu dostopnosti javnih ustanov, uporabi bele palice, spremljanju oseb s slepoto ali slabovidnostjo. Govoril je tudi o pravicah oseb s slepoto ali slabovidnostjo in nazadnje še o komunikaciji ter prilagajanje šolskih in drugih gradiv osebam z okvaro vida. Ker so v OŠ Stanka Vraza vključeni tudi slepi učenci, so s pomočjo donacije Lions kluba Ljubljana Emona in Ljubljana Vega ustanovili sklad, namenjen podpori izobraževanju slepih in slabovidnih otrok in mladostnikov. Namenjen bo dodatnemu izobraževanju strokovnih sodelavcev in nakupu prilagojenih pripomočkov in didaktičnega materiala. M. Visenjak torek • 9. maja 2023 Ljudje in dogodki Štajerski ll Videm, Sela • Mladinci PGD Sela državni prvaki 2023 Na gasilskem zemljevidu Sela pri Vidmu izstopajo Naselij, ki imajo v poimenovanju ime Sela, je v Sloveniji 36. A le ena Sela imajo šest državnih medalj z gasilskih tekmovanj, se intenzivno pripravljali, saj je konto so Sela v občini Videm, morda ne toliko znana na slovenskem zemljevidu, mnogo bolj pa na gasilskem. Letos je ekipa ^V^ az v P0ždarvanV0Utek!m(0vannee a v mladincev PGD Sela, ki jo oblikujejo Klara Potočnik, Eva Vidovič Sitar ter Gal Vidovič, ponovno dokazala, da med vsemi najbolj obvlada tako gasilsko teorijo kot spretnosti. Postali so namreč državni prvaki. od dve do tri ure,« je tok priprav »Od leta 2017 do danes smo osvojili šest državnih medalj, od tega tri zlate. Če ne bi bilo korone, bi jih imeli še več,« je samozavestno odgovoril Alojz Auer, ki je izbrano trojico povedel do prvega mesta. Mladostniki so v gasilsko tekmovalno ekipo povezani že skoraj desetletje. Začeli so kot pionirji in se leta 2017 prebili na 10. mesto na državnem tekmovanju, že leta 2018 so bili tretji, letos pa so postali državni prvaki. Do tega težko zasluženega cilja sta jih pripeljala Anja Mohorko, ki gasilskega mladca in mladenki skozi gasilsko teorijo in spretnosti vodi že od leta 2017, ter Alojz Auer, izkušeni mentor gasilske mladine. »Za uspeh ni drugega recepta kot trdo in kakovostno delo, zgolj na srečo se ne moreš zanašati, saj je konkurenca prevelika. Že na občinskem nivoju smo morali zbrati 180 točk od 226 možnih, na regijskem 224, na državnem pa smo zgrešili le eno vprašanje,« je dejal Auer. Kviz je namreč sestavljen iz teoretičnega dela, ki zajema znanje prve pomoči in gasilstva, ter praktičnega dela, ki od mladih gasilcev zahteva spretnost vezanja vozlov in poznavanje gasilske opreme. »Na občinskem tekmovanju smo verjeli v svoje znanje, ki smo ga skozi leta pridobili, za regijsko smo Foto: Arhiv PGD Sela Foto: Arhiv PGD Sela Selani na tekmovanju niso računali le na podporo sreče, so pa ob sebi imeli medvedka dr. Josipa Savinška, to je ustanovitelja prvega slovenskega gasil-Državne prvake 21. državnega kviza gasilske mladine Klaro Potočnik, Evo Vidovič Sitar ter Gala Vidoviča so skega društva, ki jih spremlja že desetletje. »Drugih vraž ali predmetov za slovesno sprejeli domači gasilci. srečo nimamo. Imamo znanje, imamo samozavest,« je dejal Gal. orisal Gal Vidovič. Selani so namreč imeli jasen cilj - postati najboljši v državi in ta cilj jih je motiviral, da so svoj prosti čas namenili aktivnosti, ki od njih zahteva trud in delo. Mladinci PGD Sela so izpolnili svoja pričakovanja in postali najboljši v državi, domači gasilci pa so jih kar se da slavnostno tudi sprejeli. »V vas smo prišli v spremstvu sirene, gasilskega tovornjaka, se sprehodili mimo špalirja, nato so sledile čestitke in zahvale. Morda se do samega sprejema sploh nismo zavedali, kaj smo dosegli.« Klara, Eva in Gal ostajajo zvesti gasilskim vrstam. Gal, ki je bil tokrat zgovornejši od punc, je dejal: »Želim postati operativec in mentor gasilske mladine.« Tovrstne izjave mladih so tudi cilj dela z mladino v PGD Sela. »Trenutno štejemo 42 mladih gasilcev in gasilk, celotnega članstva pa je okrog 100,« je dejal Matjaž Klasinc, vodja mladine pri Gasilski zvezi Videm in PGD Sela. »Pred desetimi leti smo načrtno začeli delati z mladimi in danes že vidimo prve sadove. Takrat je imel mentor po tri ali več ekip hkrati, sedaj nam je cilj, da ima vsak mentor svojo ekipo. S tem razporedimo delo in obveznosti, pa tudi kakovost dela je boljša,« je povedal. Alojz Auer je ob tem še posebej izpostavil delo Kla-sinca. »Ko je prevzel vodenje dela z mladino, se je z mladimi dejansko začelo delati. Vedno potrebujemo nekoga, ki mora voz vleči naprej, ostali pa mu moramo pomagati. Sicer pa pravim, da če v društvih ni mladine, ni kriva mladina, temveč ostali člani. Ne more mladina vključevati starejših, temveč je ta naloga na starejših,« je jasen dolgoletni gasilec in mentor Alojz Auer. Mojca Vtič Stojnci • 30. obletnica postavitve Florjanovega spomenika Florjanove freske in kipi so se v gasilstvo vrnili po letu 1991 V Stojncih v občini Markovci so 4. maja svečano proslavili 30. obletnico postavitve kipa sv. Florjana. Florjanov spomenik je ob gasilskem domu, kjer se gasilci vsako leto ob godu svojega zavetnika srečajo na blagoslovu in bogoslužju, kiju opravi markovski farni župnik Janez Maučec. Letošnje praznovanje Florjanovega v Stojncih je bilo zaradi jubileja še posebej slovesno. Vodstvo PGD Stojnci je kolegom gasilcem in podpornikom prireditve izročilo priložnostne zahvale. Za glasbene vložke so poskrbeli pevci KUD Markovski zvon in člani domače godbe, pogostitev so pripravile članice društva podeželskih žena. Pred tremi desetletji sta idejo o postavitvi obeležja v čast sv. Flor- janu oblikovala Mirko Janžekovič in Ivan Golob iz gasilskega centra Markovci. Razmišljali so, ali postaviti kapelico ali katero drugo obeležje. Odločili so se za spomenik s kipom. Predsednik PGD Stojnci je bil takrat Mirko Janžekovič, poveljnik Milan Meznarič. Leta 1992 so pred gasilskim domom postavili temelje, leto kasneje so ob proslavitvi 70-letnice društva kip sv. Florjana svečano blagoslovili. Za njego- vo postavitev je poskrbela skupina prostovoljcev pod vodstvom Janeza Meznariča st. in Franca Bratca, predsednik društva je bil Janez Meznarič mL, poveljnik pa Janko Solina. Denar za kip so prispevali tudi domačini in ostali podporniki društva, zlatih botrov je bilo 12, vsak je prispeval po tisoč takratnih nemških mark. Ob prvem blagoslovu 9. maja 1993 in 70-letnici društva je bila ve- uliulj Zahvale za sodelovanje in podporo sta v imenu PGD Stojnci in GPO Markovci izročila Dejan Zemljarič in Franc Prelog. Gasilci občin Markovci, Zavrč in Cirkulane ter drugi gostje na svečanosti ob 30-letnici Florjanovega spomenika v Stojncih lika svečanost, bogoslužje je vodil mariborski škof Franc Kramberger. V 30 letih so pri kipu sv. Florjana maševali trije škofj e, poleg Kram-bergerja še Anton Stres in Jožef Smej," je v nagovoru na letošnji prireditvi med drugim povedal predsednik PGD Stojnci Dejan Zemljarič. Spomnil je, da skoraj ni minilo leto, da ne bi na Florjanovi maši zagodlo vreme in padal dež, kljub temu so jo vsakič izpeljali. Sv. Florjana danes častimo, komunizem ga je preganjal Zavetnik gasilcev sv. Florjan izhaja iz Avstrije, živel je v tret- jem stoletju. „Kot častnik rimske vojske je dosegel pomemben položaj. Življenje je dal za krščansko vero, ki se ji ni izneveril. Poskušal je pomagati pri pobegu ujetih kristjanov, a so tudi njega Dioklecijanovi podaniki prijeli, nanj navezali težak kamen in ga vrgli v reko," je dejal poveljnik GPO Markovci Franc Pre-log. Po 2. svetovni vojni v času komunizma se sv. Florjana ni smelo častiti. „Že leta 1946 je bilo obvezno odstranjevanje imen sv. Florjana z vseh dokumentov, po 1958 so morali odstraniti vse Florjanove kipe, freske in slike. To je bil izredno hud udarec za gasilstvo. Takrat smo izgubili veliko število članov, ker se vodstvo društev ni hotelo ukloniti tem ukazom. Po letu 1991 smo gasilske domove ponovno lahko okrasili s Florjanovimi freskami in postavili kipe," je navedel Prelog, dodal pa tudi spodbuden podatek, da je številka prostovoljnih gasilcev v Sloveniji vsako leto višja, v dobrih štirih desetletjih se je število gasilcev potrojilo. Danes jih je po podatkih GZS 155.000, od tega tretjina operativcev. „Včasih smo gasilci gasili požar, danes izvajamo vrsto reševanj: ob poplavah, neurjih in drugih naravnih nesrečah. Karkoli gre narobe, ljudje pokličejo gasilce, tudi če je treba z drevesa reševati kakšno mačko." Gasilci naj ostanejo hrabri in vztrajni Med govorniki na prireditvi sta bila še markovski podžupan in dolgoletni gasilec Zvonko Črešnik ter predsednik novoustanovljene Gasilske zveze Markovci-Cirkula-ne-Zavrč Janko Fišinger. Črešnik je izpostavil požrtvovalno delo gasilcev prostovoljcev in se jim zahvalil za ves trud, ki ga vlagajo po eni strani v sistem zaščite in reševanja, po drugi pa tudi v razvoj vasi in občine. Fišinger je v govoru izpostavil, da je pomembno, da so gasilci na zapuščino, ki jo ohranjajo, ponosni. Na dušo jim je položil besede, naj bodo pogumni in vztrajni. Mojca Zemljarič Foto: MZ Foto: MZ 12 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 9. maja 2023 Lenart • Kavarna Maistrova klet v Zavrhu išče novega najemnika Najemnina le skromnih 10 evrov mesečno Lepo vreme je na letošnji prvomajski pohod v Zavrh pognalo nepregledno množico pohodnikov in kolesarjev. Veliko se jih je že zjutraj zbralo na lenarškem osrednjem trgu, od koder so nato skupaj krenili proti Zavrhu, kjer so jih poleg sonca pričakale domače dobrote in žlahtna kapljica, za še boljše razpoloženje pa je poskrbela tudi živa glasba; tokrat so bili zanjo zadolženi člani ansambla Zadetek. Zadnja pridobitev: obnovljena cimprača Čeprav je bil Zavrh zmeraj priljubljena izletniška in pohodni-ška točka, predvsem po zaslugi razglednega stolpa, s katerega se ponuja lep razgled na osrednje Slovenske gorice in še dalje, pa je dolgo časa veljal za neurejenega oz. brez prave vsebine, ki bi povezala bogato kulturno in naravno dediščino kraja v neko smiselno celoto. Še več, obiskovalci si tam dolga leta niso mogli pogasiti niti žeje, saj v bližini ni bilo nobenega gostinskega lokala. Nato so se v lenarški občinski upravi in Turističnem društvu Rudolf Maister Vojanov Zavrh lotili sistematičnega urejanja te turistične lokacije. Najprej so v okviru evropskega projekta Etnotour prenovili propadajočo Štupičevo vilo, v kateri je po svoji upokojitvi slavni general in pesnik preživel veliko časa, ter v njej uredili stalno muzejsko postavitev Maister po Maistru. Nato so pred dvema letoma s pomočjo državnih in evropskih Vztrajali pri obujanju spomina Javnosti je manj znano, da velja Zavrh za edini kraj v Sloveniji, kjer so spomin na prvega slovenskega generala negovali vsa leta po drugi svetovni vojni, torej tudi v časih, ko tovrstnojavno spominjanje ni bilo popularno, kaj šele zaželeno, za kar so zaslužni predvsem domačini in lokalna društva. Društvo, kije ohranjalo spomin na generala Maistra, so v Zavrhu ustanovili že leta 1961, dve leti kasneje pa so postavili prvi leseni Maistrov stolp. Kasneje gaje nadomestil 17 metrov visok kovinski stolp, danes priljubljena izletniška in pohodniška točka, s katere se ob lepem vremenu ponuja čudovit razgled na Pohorje, Kozjak, Boč, Donačko goro in vrhove sosednje Hrvaške vse do madžarskih ravnin. Foto: arhiv občine lokala postalo preveliko breme. »Zavedamo se, da ne bo lahko najti dobrega najemnika, upamo pa seveda, da ga dobimo. Želimo si, da bi bila Maistrova klet odprta vsak dan in ne le občasno, pretežno ob koncih tedna, saj v Zavrh prihaja vse več ljudi in je jasno, da tam potrebujemo gostinski lokal, da si odpočijejo in se okrepčajo, ne pa da jim kot edina možnost ostaneta pivo in sendvič iz nahrbtnika. Verjamem tudi, da je prevzem Maistrove kleti lahko velika poslovna priložnost.« Najemnina za približno 100 m2 znaša deset evrov po m2 (brez DDV), najemnikovi pa so poleg tega vsi obratovalni stroški. Pogodbo bo nov najemnik sklenil za pet let z možnostjo podaljšanja, poleg gostinske dejavnosti pa bo prevzel tudi prodajo pridelkov in izdelkov iz Ovtarjeve ponudbe ter spominkov, zadolžen bo za turistične informacije, promocijo in izobraževanje, za vodenje po muzeju in cimprači ter za prireditve na ploščadi. Senka Dreu Čeprav Zavrh postaja vse bolj priljubljena izletniška in pohodniška točka, na posnetku množičen prvomajski obisk, pa dosedanji najemnik kavarne Maistrova klet odhaja. sredstev v okviru projekta Završki cekor obnovili še Maistrovo klet, v kateri je svoj prostor dobila kavarna, postrežba pa je bila mogoča tudi na terasi. Del letošnjega prvomajskega druženja je bilo odprtje obnovljene, tipične slovenjegoriške vini-čarske hiše iz 19. stoletja, ki stoji tik ob Štupičevi vili in ki bo dopolnila turistično ponudbo Zavrha. Njegovo urejenost je prepoznala tudi Slovenska turistična zveza, ki je kraju zato podelila posebno priznanje. Občina Lenart je cimpračo za približno 80.000 evrov obnovila z evropskimi sredstvi, v njej pa je razstavljenih nekaj izjemnih predmetov iz tistega časa. Gostinec, ki bo več kot to Kljub turističnemu potencialu kraja pa kaže, da od kavarne Maistrova klet po le dveh letih roke dviguje dosedanji najemnik in domačin Mišel Vugrinec, saj je Občina Lenart že objavila razpis za novega. Kakšni so konkretno razlogi za odpoved najemne pogodbe, nismo izvedeli, saj nam Vugrinca ni uspelo priklicati, je pa župan Kram-berger dejal, da naj bi mu vodenje iM* Sfei ifiiMßia Foto: arhiv občine Z odprtjem obnovljene viničarske hiše iz 19. stoletja so na Zavrhu zaokrožili turistično ponudbo, v katero poleg razglednega stolpa sodijo še Stupičeva vila s kavarno in Maistrovim muzejem ter prodaja Ovtarjevih dobrot. Ormož • PGD Hermanci z novim gasilskim kombijem Dobili prvo čisto novo vozilo V Prostovoljnem gasilskem društvu Hermanci v občini Ormož, ki deluje že 75. leto, so se pred kratkim razveselili prvega povsem novega gasilskega vozila - kombija za prevoz moštva. Foto: Arhiv PGD Hermanci Tako so se v PGD Hermanci razveselili nove pridobitve. Gre za pomembno pridobitev, ki jo bodo v prvi vrsti uporabljali za prevoz gasilske mladine in pionirjev na razna tekmovanja, vaje, izobraževanja itd. »Nov kombi je bil nujno potreben, kajti prejšnji, star skoraj 30 let, je bil povsem dotrajan. Zadnje leto smo namreč starejši gasilci otroke na vaje prevažali z lastnimi osebnimi vozili. Novo vozilo je tako navdušilo tudi mlajše, da so ga morali takoj preizkusiti in se z njim odpeljati na panoramsko vožnjo,« je potrebo po nabavi kombija nazorno opisal predsednik Gorazd Potočnik. Novo pridobitev so v njihov gasilsko-vaški dom, zgrajen pred petimi leti, pripeljali konec aprila in tako kot se spodobi - pripravili lep sprejem s slavnostnim curkometom. Skupaj z nadgradnjo je kombi stal 42.000 evrov. Občina je prispevala 25.000 evrov, preostalo pa so zbrali s pomočjo donacij, sponzorjev, krajanov Vuzmetincev in Hermancev, prav tako so organizirali tudi akcijo zbiranja starega železa. Društvo šteje 72 članov, od tega je 18 operativnih gasilcev. Uradni prevzem vozila sicer načrtujejo 24. junija z veliko gasilsko veselico. Monika Horvat Ptuj • Po dveh letih se vrača UNESCO ASP tek mladih 11. maja mora sijati sonce Skozi ptujske mestne ulice bo čez dva dni teklo več kot 2.500 tekačev iz celotne Slovenije, in sicer okoli 200 predšolskih otrok, 1.300 osnovnošolcev, 900 dijakov in 180 učiteljev. Tako velikega števila prijav na UNESCO ASP tek mladih do sedaj še niso imeli. Dogodek organizira Gimnazija Ptuj v sodelovanju z Mestno občino Ptuj. Slednja letos ne namenja finančnih sredstev za izvedbo dogodka, ampak pomaga povsod tam, kjer lahko. Javne službe Ptuj bodo tako poskrbele za oder, ozvočenje in ograje. Tek so podprla tudi številna druga ptujska in okoliška podjetja. Po besedah Boštjana Šeruge, ravnatelja Gimnazije Ptuj, je nemogoče v številkah oceniti, koliko bo letos stala celotna izvedba teka. Pri organizaciji brezplačno sodelujejo profesorji Gimnazije Ptuj, kar nekaj podjetij pomaga logistično, podjetje Talum bo poskrbelo za varnostno službo in majice za vse sodelujoče. Njihovo število so morali omejiti, saj bi drugače težko poskrbeli za varnost. Letos je sicer tekačev zelo veliko, sodelujočih šol pa nekoliko manj. Kar nekaj se jih je udeležbi na teku odpovedalo zaradi predragih avtobusnih prevozov. Kljub temu so organizatorji z letošnjimi številkami več kot zadovoljni, sedaj samo še upajo, da jim bo šlo na roko tudi vreme. Če bo deževalo, bodo namreč celotno dogajanje odpovedali, predvsem zaradi številnih spremljevalnih dejavnosti, ki se bodo odvijale po celotnem mestu; gre za razne delavnice ter športne in zabavne aktivnosti. Letošnji UNESCOV tek poteka pod sloganom Branje v gibanju, zato bodo med mladimi tekači promovirali tudi branje. »Naš cilj je, da smo vsak dan bolj aktivni, vse več tečemo in tudi vse več beremo. Tako za tek kot branje je treba biti odločen in vztrajen, zato vsekakor 1MNA7UA I UJ gresta z roko v roko, hkrati pa povezujemo zgodovino, tradicijo in mlade,« je poudaril Šeruga in dodal, da dogodek ni tekmovalnega značaja, ampak je pomembno predvsem sodelovanje. Ptujska županja Nuška Gajšek je zelo vesela, da se UNESCOV tek po dveh letih ponovno vrača v staro mestno jedro: »To je res ena velika dodana vrednost našemu mestu in pestremu dogajanju skozi vse leto. Se veselimo četrtka in upamo, da nam bo vreme naklonjeno.« Gimnazija Ptuj je sicer aktivna članica svetovne mreže UNESCO ASP šol, tek pa poteka pod pokroviteljstvom Slovenske nacionalne komisije za UNESCO. Estera Korošec Pestro dogajanje 8. UNESCO ASP teka mladih so na novinarski konferenci predstavili (od leve): Boris Zmazek, profesor Gimnazije Ptuj in član organizacijskega odbora, ptujska županja Nuška Gajšek ter Boštjan Šeruga, ravnatelj Gimnazije Ptuj. Foto: CG Atletika Čeh začel tam, ker je lani končal Stran 14 Nogomet Ko bi se lahko nespametna taktika celo obrestovala ... Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. tednik Nogomet Cirkulane z remijem pomagale Dravi Stran 15 Rokomet Prvi polčas dobile za 6, drugega izgubile za 11 golov Stran 16 iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí RADIOPTUJ tut áftietec www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Rokomet • Pokal Slovenije, Final 4 Noro in nepozabno: ko Celjani navijajo tudi za Ormož, Ormožani pa tudi za Celje V Ormožu je bil v soboto in nedeljo »praznik rokometa« v najboljšem pomenu besede. Zaključni turnir najboljše četverice slovenskega pokalnega tekmovanja - Final 4 - je na Hardeku postregel z odličnimi predstavami, ob tem pa je »vse štimalo« tudi v organizacijskem smislu. Za piko na i so poskrbeli domači igralci Jeruzalema Ormoža, ki so z uvrstitvijo v finale dosegli največji uspeh kluba v tem tekmovanju, doslej so bili dvakrat tretji. »Po vsem, kar smo prestali v tej sezoni, bi bila ocena zaključnega turnirja 9,5 od 10. V Ormožu je bil dva dni pravi praznik, polna dvorana, naše osvojeno drugo mesto pa je za nas domačine krona vsega,« je po turnirju v prvem odzivu povedal najkoristnejši igralec (MVP) turnirja, Ormožan Tilen Kosi. Posebno zgodbo so spisali navijači, ki so v dveh dneh napolnili trdnjavo Hard-Ek in si zaslužijo omembo na samem uvodu, saj so pokazali najboljše vrline ferpleja. Vsak dan jih je bilo prisotnih več kot 700, za tekmi domače vrste pa bi lahko ob večji kapaciteti dvorane brez težav prodali še nekaj sto vstopnic več. Najlepši trenutek, ki so ga lahko doživeli rokometni navdušenci v malem mestu ob Dravi, se je zgodil pred finalno tekmo med Celjem in Ormožem: najprej so florjani, navijači Celja, za nekaj trenut- kov skandirali »Ormož, Ormož ...«, nato pa so jim domači Ormožani vrnili z enako mero »Celje, Celje ...« Številnim v dvorani so se ob teh gestah postavile pokonci vse kocine, gospa ob meni je bila celo tako ganjena, da so ji po licu polzele solze . Pa zagotovo ni bila edina ... Ko se je tekma začela, so seveda vsi navijali za svoje, a po takšni gesti je do nasprotnikov težko gojiti skrajno negativna čustva, vendarle gre samo za šport. »Če bi žogo vrgel v hladilnik, bi šel hladilnik v gol ...« Polfinale: Jeruzalem Ormož - Krka 26:22 (12:13) JERUZALEM ORMOŽ: Skledar, Ba-lent, Zemljič, Munda, Bogadi 4, Pun-gartnik 1, Vincek, Žuran, Hebar, Šulek 1, Kosi 15 (4), Cirovič 4 (2), Krabonja, Kolmančič 1, Škrinjar. Trener: Saša Prapotnik. KRKA: Rauh, Brajer, Blaževič, Bra-deško 1, Avsec 1, Majstorovič, Grojz-dek 1, Knavs 7 (3), Vukič, Stanojevič 3, Rašo, Lončar, Nosan 3, Kukman 6, Windischer, Matko. Trener: Mirko Skoko. »Tekmo sezone« so Ormožani odigrali tako, kot so si lahko le zamislili, še posebej to velja za drugi polčas. Ko so v 35. minuti povedli 15:13, prednosti niti za trenutek niso več izpustili iz rok. Blestel je Tilen Kosi, ki je vratarjem gostom za hrbet spravil neverjetnih 15 žog, kar predstavlja skoraj 60 % vseh golov svoje ekipe. Ob tem so domači na krilih navijačev odlično odigrali v obrambi, svoje pa je dodal vratar Tomislav Balent, ki je zaustavil nekaj ključnih žog. Foto: Črtomir Goznik Domačin Tilen Kosi je prejel priznanje za najkoristnejšega igralca zaključnega turnirja v Ormožu. »Skozi sezono sem imel številne težave s poškodbami, 'hlačnice' so bile večkrat strgane, izpahnjene sem imel domala vse prste, zato je ta dobra tekma s Krko in priznanje za MVP Final 4 še toliko slajša,« je po prejemu nagrade dejal Kosi. »Proti Krki je bila v dvorani neverjetno dobra atmosfera, vsi fantje smo bili 'pravi' in na koncu smo zasluženo zmagali. Obramba je bila na vrhunskem nivoju, tudi vratarji so ubranili veliko, praktično vse, kar je šlo proti golu iz neizdelanih akcij Dolenjcev. Sam sem res imel svoj dan v napadu: če bi žogo vrgel v hladilnik, bi šel hladilnik v gol (smeh). A ne glede na moj strelski učinek je za zmago zaslužna celotna ekipa, vsi smo prispevali svoj delež k temu, da je na koncu na semaforju pisalo +4 za Ormož,« je dejal Tilen Kosi. Finale: Jeruzalem Ormož - Celje Pivovarna Laško 24:35 (14:19) JERUZALEM ORMOŽ: Skledar, Ba-lent, Zemljič; Munda 1, Bogadi 1, Pun-gartnik 1, Vincek, Žuran, Hebar, Šulek 3, Kosi 4 (1), Cirovič 5 (1), Krabonja 2, Kolmančič 5, Škrinjar 2. Trener: Saša Prapotnik. CELJE PIVOVARNA LAŠKO: Bojič, Belkaied, Gaberšek; Strmljan 5, Ma-zej 5, Cokan 5 (2), Marguč 2, Antoni-jevič, Ivankovič 1, Janc, Muhovič, Ža-bič 4, Mlakar 3, Vlah 7 (2), Martinovič 1, Suholežnik 2. Trener: Alem Toskič. Nedeljski finale se je po Zdravljici začel z izenačenjem na 2:2, nato pa so gostje v nekaj minutah pobegnili na varno razliko petih golov (2:7 v 11. minuti). To so ohranjali vse do zaključka polčasa, ko so imeli Ormožani pri rezultatu 14:18 odlično priložnost za znižanje na -3, a je vratar Bojič ubranil strel Pungartniku, v nasprotnem napadu pa je v zadnji sekundi Cokan postavil izid polčasa - 14:19. Na začetku drugega polčasa je Kosi, ki so ga Celjani v prvem polčasu odlično ustavili, hitro dosegel svoje edine tri zadetke iz igre (19:24 v 39. minuti), a je bilo že kmalu jasno, da so Celjani za Ormožane enostavno premočni. »Vsi v Sloveniji vemo, kaj pomeni igrati s Celjem, da je to zelo težka naloga za vsako ekipo. Kljub temu smo pred tekmo upali na presenečenje, nekaj časa tudi držali korak s tekmeci, a Celjani so bili vseeno suvereni - enostavno so za nas predobri. Mi smo svoje zadnje kančke moči porabili na tekmi s Krko, kljub dobri regeneraciji nam je to v finalu manjkalo. Medtem ko smo proti Krki dobro držali obrambo, je bilo to proti Celju veliko težje in so prihajali do številnih zicerjev - posledično naši vratarji niso imeli kakšnih posebnih možnosti za uspeh. Ob tem Celjani sami igrajo odlično v obrambi, vsi štirje njihovi zunanji igralci čakajo tekmece na desetih metrih, podvajajo se, zato je bila naloga veliko težja. Ne igra Celje Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Ormoža so se s svojimi najzvestejšimi navijači veselili ob osvojitvi 2. mesta v pokalnem tekmovanju. Pokal Slovenije, Final 4, rezultati: polfinale: Celje Pivovarna Laško - Koper 31:29 (15:14), Jeruzalem Ormož -Krka 26:22 (12:13). Tekma za 3. mesto: Krka - Koper 28:21 (17:12). Tekma za 1. mesto: Jeruzalem Ormož - Celje Pivovarna Laško 35:24 (19:14) Končni vrstni red: 1. Celje PL, 2. Jeruzalem Ormož, 3. Krka, 4. Koper. Dosedanji zmagovalci pokalnega tekmovanja: 22 krat: Celje Pivovarna Laško; 3 krat: Gorenje Velenje, Cimos Koper; enkrat: Gold Club Hrpelje, Mobitel Prule 67. zastonj Lige prvakov in to je bilo tudi tokrat očitno,« je finale realno ocenil Tilen Kosi. Celjani so svoj 22. pokalni naslov prešerno proslavili s svojimi navijači, z zgodovinskimi prvimi srebrnimi medaljami pa so bili zelo zadovoljni tudi v domačem taboru. »Za finale zmanjkalo bencina .« Saša Prapotnik, trener Jeruzalema Ormoža: »Zadovoljen sem, da smo v Ormožu pokazali, da smo dobri organizatorji, da smo najbolj rokometno mesto v Sloveniji in da znamo igrati dober rokomet. Ponosen sem na svoje dečke, na publiko in na vse, ki nam tako ali drugače pomagajo. Glede tekme s Krko je ocena super, a nam je zaradi 'kratke klopi' pobrala veliko moči. Škoda, da nam je tako za finale 'zmanjkalo bencina' in da se nismo mogli dostojneje upirati Celjanom. Za boljši odpor Celju bi morali biti vsi igralci na 100 %, pa še športno srečo bi potrebovali.« Alem Toskič, trener Celja Pivovarne Laško: »Vedeli smo, da nas v Ormožu čaka zelo zahtevna tekma. Pr-leki so pred domačimi gledalci vedno izjemno neugodni tekmeci, na njihovo igro pa smo se pripravili na najboljši možni način. Na sobotnem polfinalnem obračunu proti Koprčanom smo morda porabili malce preveč moči, a moji varovanci imajo kakovost, željo, srce in voljo. Zasluženo so osvojili pokalno lovoriko.« Nik Čirovič, Jeruzalem Ormož: »Trenutno so še vse moje misli usmerjene v igranje za Ormož, tako bo vse do konca sezone, potem pa se bom začel pripravljati na igranje za Celje. Vesel sem, da sem del zgodovinskega uspeha Ormoža, 2. mesta v Pokalu Slovenije, in da imam okoli vratu obešeno srebrno medaljo. Pot do tega uspeha smo tlakovali na tekmi s Krko, ko smo prejeli samo 22 golov, ob tem je Tilen zadel vse, kar je vrgel proti golu. Proti Celjanom smo se v prvem polčasu dobro kosali, nato pa je prišla do izraza razlika v kakovosti, pa tudi moči nam je drastično zmanjkovalo. Največ težav so nam povzročali njihovi 'sidraši'.« Mladen Grabovac, predsednik RK Jeruzalem Ormož: »Za naš klub in naše mesto je bil Final 4 velik dogodek - na tem mestu bi se zahvalil RZS, da nam je zaupala organizacijo. Moje mnenje je, da je bil turnir prava propaganda slovenskega rokometa: z organizacijskega vidika je bil izpeljan na visokem nivoju, svoje pa so dodali tudi navijači, ki so pripravili pravi spektakel. Brez kančka dvoma lahko rečem, da je Ormož rokometno mesto. Prepričan sem, da bo to izziv za vse naslednje organizatorje podobnih turnirjev. Vsi skupaj moramo težiti k temu, da se slovenski rokomet dvigne na še višjo raven. Glede rezultatskega vidika je bilo naše 'finale' proti Krki, kjer so se fantje tako fizično kot emocionalno močno iztrošili. Finalna tekma se nato ni izpletla po vseh naših željah, želeli smo si bolj enakovreden boj, a se na drugi strani zavedamo, kaj pomeni Celje v rokometnem smislu.« Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Celja Pivovarne Laško so 22. osvojili slovensko pokalno lovoriko. 14 Štajerski Šport torek • 9. maja 2023 Atletika • Diamantna liga Čeh začel tam, kjer je lani končal Diamantna liga v Katarju, met diska, rezultati: 1. Kristjan Čeh Slovenija 70,89 m 2. Daniel Stähl Švedska 67,14 m 3. Sam Mattis ZDA 64, 69 m 4. Matthew Denny Avstralija 64,42 m 5. Lawrence Okoye Velika Britanija 64,31 m 6. Simon Pettersson Švedska 64,30 m 7. Alin Alexandru Firfirica Romunija 62,98 m 8. Moaaz Mohamed Ibrahim Katar 61,92 m Z mitingom v Dohi se je začela 14. sezona diamantne lige, prestižnega atletskega tekmovanja, ki predstavlja najboljše, kar svetovna atletika ponuja čez celotno sezono. Del tega spektakla je tudi Podvinčan Kristjan Čeh, ki postaja eden izmed prepoznavnih likov kraljice športov. Na uradni spletni strani letošnjega svetovnega prvenstva, ki bo avgusta v Budimpešti, je bil objavljen obširni članek o njem z naslovom Superman atletike... Čeh v Dohi ni razočaral, ampak je slavil suvereno zmago. Že z uvodnim metom 70,89 metra je najbližjega tekmeca Daniela Stahla premagal za več kot 3,5 metra, ostali so bili še nekaj metrov zadaj. Svoj doslej najboljši izid v sezoni (68,30) je Čeh presegel za 2,5 metra, kar je samo dokaz več o dobro oddelanih pripravah na Tenerifu. „Za začetek sezone je to zelo dober izid, v dveh primerih je disk poletel preko 70 m, kar je res vrhunska raven. Ob tem pogoji niso bili dobri, nagajal je zelo močan veter v prsi in so diski dobesedno padali predčasno na tla. Vsi so imeli s tem težave. Veseli me, da bi bil tudi moj najslabši met dovolj za zmago," je po tekmovanju povedal Čeh. Član Atletskega kluba Ptuj je tekmece šokiral že v prvi seriji (70,89 m), ob dveh prestopih pa je bilo zavidljivo tudi nadaljevanje: prestop, 68,95 m, 68,46 m, 70,70 m, prestop. „Zanimivo je, da sem tudi drugi najboljši met, 70,70 m, pravzaprav zgrešil, tako da je že tu nekaj rezerve. Prišel sem neposredno s tritedenskih priprav na Tenerifu in po tretji seriji sem že čutil nekaj utrujenosti. Kljub temu sem v peti seriji še zmogel met prek 70 metrov, kar je znak, da lahko gre tudi še dlje," je o rezervah povedal Čeh. Kristjan se je z izidom 70,89 m zelo približal svojemu osebnemu in obenem državnemu rekordu 71,27 m, ki ga je postavil lani na mitingu diamantne lige v angleškem Birminghamu. Letošnji najboljši izidu na svetu z natančno 71 metri še naprej drži mladi litovski atlet Mykolas Alekna (postavil ga je konec aprila v ZDA), ki v Katarju ni nastopil. Čeh je tako sezono nastopov na tekmah diamantne lige začel tako, kot jo je lani končal - zmagoslavno. Do ponovitve uspeha - lani je slavil na vseh tekmah, kjer je bil met diska na sporedu - pa mu manjka še nekaj ponovitev... 23. maja na ptujskem Mestnem stadionu Za navijače Kristjana Čeha in vse druge ptujske ljubitelje atletike je zanimiv podatek, da bo Kristjan naslednji nastop opravil na domačem Mestnem stadionu na Ptuju, in sicer Olimpija - Maribor 2:1 (1:0,0:0) STRELCI: 1:0 Lasickas (103.), 1:1 Mi-trovič (114), 2:1 Elšnik (120., z 11 m). OLIMPIJA: Vidovšek, Cmomarko-vič, Krefl (od 83. Lasickas), Ratnik, Sualehe, Doffo (od 120. Krdžalič), Sešlar, Elšnik, Kvesič, Bristrič, Aldair (od 83. Rui Pedro). Trener: Albert Riera. MARIBOR: Jug, Mileč (od 90. Ži-nič), Watson, Uskokovič, Cuerrico, Repas (od 113. Mitrovič), Laušič (od 90. Božičkovič), Božič (od 81. Krona-veter, od 113. Rafiu), Tolič (od 106. Jakupovič), Brnič, Vipotnik. Trener: Damir Krznar. RDEČI KARTON: Mileč (90.). Finalna tekma letošnjega pokalnega tekmovanja v več ozirih ni bila propaganda slovenskega nogometa. Izjema je bilo lepo število gledalcev (več kot 9000) in dramatični razplet, ki je držal v napetosti vsakega, še najbolj obrobnega spremljevalca nogometa. To pa je na žalost tudi vse ... Da je vložek velik in da ne bo »odprtega« in všečnega nogometa, je bilo jasno že pred začetkom tekme (to bi lahko spremenil le naključni zgodnji zadetek v eni ali drugi mreži), k povsem taktični različici tekme pa je konec koncev precej pripomogel tudi dež, ki je neusmiljeno močil akterje tekme in zelenico stadiona Arena Z'dežele. Prva stvar, ki je zbodla v oči, je bila, da je Maribor določen del taktike ob podajah s kota gradil na spornem oviranju vratarja Vidovška. Resda lahko še tako majhne podrobnosti odločajo o zmagi oz. porazu, a z omenjeno potezo so si že na začetku tekme nakopali negativno kono-tacijo sodnika Mertika. Jasno je, da ob takšni akciji, ko je igralec obrnjen od žoge in je njegov edini cilj, da ovira vratarja, pride do kontaktov, ki so - jasno - vsi po vrsti označeni kot prekršek v korist vratarja. Rumeni karton Toliča v zgodnji fazi tekme je bil posledica tega, za nameček pa se je v taboru vijoličastih sprožilo še veliko slabe volje. Če preskočimo celotno tekmo do samega zaključka desetminut-nega sodnikovega podaljška (itak se vmes kaj posebej zanimivega ni dogajalo), je najbolj zanimiva stvar ta, da bi se lahko ta sporna taktična poteza trenerju Krznarju na koncu celo obrestovala z naslovom pokalnega prvaka! Ko je v zaključku rednega dela tekme namreč Vidov-šek nespametno nasedel Toliču in ga očitno odrinil, sodnik Mertik ni imel druge opcije, kot da pokaže na penal. Če bi takrat žoga ostala v rokah Kronavetra, bi bil Maribor že nekaj sekund kasneje pokalni prvak, a se 23. maja - takrat bo AK Ptuj organizator mitinga v okviru največje serije slovenskih mitingov. Konec maja bo sledila druga tekma diamantne lige v Rabatu v Maroku, po kateri bo odšel v Estonijo, junija pa bo tekmoval povečini v Skandinaviji. Tekma v Dohi je sicer postregla z najboljšim slovenskim izkupičkom doslej na tej prestižni seriji, ob ome- to - na žalost privržencev Maribora in na veselje privržencev Olimpije -ni zgodilo ... Žogo je po reakciji trenerja Krznarja vzel Tolič in tako želel sam zaključiti »interni dvoboj« z Vidovškom. Kaj se je takrat dogajalo v glavi 26-letnega hrvaškega igralca, je težko razumeti, a s slabo izvedeno »panenko« je postal lahek plen mladega ljubljanskega vratarja ... Če to storita Messi ali Ronaldo, ki imata v svojih vitrinah vse mogoče lovorike najvišjega ranga tekmovanja, potem je to dopustno, če pa to stori igralec, ki je za zagon kariere iz Dinama prišel v Maribor, pa se lahko strinjamo s trenerjem Krznarjem, da je to neumno ... Ob tod naprej je šlo za Maribor vse navzdol . Sam bi pri tem velik del krivde pripisal tudi Krznarju, ki je za izvajalca tako pomembnega penala postavil igralca, ki se je v takšni situaciji znašel prvič (očitno niti sam Krznar ni vedel, kako bo reagiral), zanemaril pa je dejstvo, da je Kronaveter v takšnih primerih doslej svojim ekipam - bodisi Olimpiji ali njeni zmagi Kristjana Čeha je Tina Šu-tej v skoku s palico osvojila 2. mesto, Maruša Mišmaš Zrimšek pa 5. mesto v teku na 3000 m z zaprekami - obe sta dosegli slovenska rekorda. Tina je z izidom 4,76 m zaostala le za Američanko Katie Moon (4,81 m), Maruša pa je z odličnim zaključkom zmogla izid 9:13,61. JM, sta Mariboru - vedno prinašal lovorike. Krona bi tako lahko z morebitno lovoriko mirno odšel med legende kluba, nakar se je obrnilo celo tako, da je bil v podaljšku kot rezervist zamenjan! Kljub na videz genialnemu preblisku Krznarja (njegova zamenjava Mitrovič je zabil gol za 1:1 ob prvem stiku z žogo) sta na koncu Krznar in Kronaveter, z njima pa tudi Maribor, ostala brez lovorike, Krona pa najverjetneje tudi brez nadaljevanja kariere pri vijoličastih ... Konec tekme je zasenčil še tisto nekaj pozitivnega, kar je bilo videti med tekmo. Ko sodnik v zadnji minuti podaljška nekaj minut gleda posnetek iz VAR-sobe, potem je jasno, da ne gre za čisti prekršek za penal, ampak gre za zelo mejno odločitev. Kakršna koli bi že bila odločitev, ena ekipa bi bila z njo razočarana, druga pa bi bila »darila« vesela. V tem primeru se je Mertik odločil za opcijo (kolikor so na to vplivali dogodki iz začetka tekme?), ki so jo pozdravili v taboru zmajčkov, pri vijoličastih pa je sprožil reakcije, ki jih na nogometnih stadionih ne želimo gledati . S suvereno izvedenim penalom je tekmo odločil Timi Max Elšnik, ki je bil pred tem pri enem izmed odrivanj med tekmo zelo blizu rdečega kartona . Tekma bo zagotovo imela še pester tretji polčas (kazni, kazni, kazni ...), a psi bodo lajali, karavana pa bo šla dalje ... Dejstvo je, da je imel Maribor vse na pladnju, česar pa ni znal unovčiti. Jože Mohorič Kristjan Čeh se je v Katarju zelo približal svojemu osebnemu in obenem državnemu rekordu v metu diska. Nogomet • Pokal Pivovarna Union Ko bi se lahko najbolj nespametna taktika celo obrestovala... Foto: Drafo Wernig / m24.si Nogometaši Olimpije so se osmič veselili pokalnega naslova, Maribor bo moral na svojega desetega še počakati. torek • 9. maja 2023 Šport, rekreacija Štajerski 15 Nogomet • 3. SNL - vzhod Cirkulane z remijem pomagale Dravi in Vidmu 23. krog vzhodne skupine 3. lige je bil raztegnjen na termin od srede do nedelje. Že v sredo smo v Zavrču videli lokalni derbi, na katerem so Podvinci z zadetkoma Jana Zika Zaj-ka in Luke Petrinca premagali Zavrč z rezultatom 0:2. Brez zadetkov se je zaključila tekma Cirkulane - Dravi-nja, kar je bila voda na mlin zasledovalcev vodilne ekipe lige. Razliko je znižala Drava, ki je v težkih pogojih z dobro igro premagala Premium Dobrovce. S to zmago so Ptujčani skočili na drugo mesto prvenstvene lestvice in imajo trenutno enako število točk kot še en naš tretjeligaški predstavnik - Bosch Bračič Videm (v tem krogu je bil prost). Do konca sezone so še trije krogi, v katerih se bodo Videmčani pomerili z obema neposrednima tekmecema za vrh tabele - v predzadnjem krogu z Dravo doma in v zadnjem z Dravinjo v gosteh. Cirkulane - Dravinja 0:0 CIRKULANE: Zajc, B. Cesar, Galun (od 68. Nahberger), Šenkiš, Li-pavšek, Borna, Kukovec, Travnikar, Ljubec, Golub (od 89. Popovic), J. Cesar. Trener: Damjan Vogrinec. Nogometaši Cirkulan so bili proti Dravinji bližje zmagi in so taktično nadigrali vodilno ekipo lige. Gostje iz Slovenskih Konjic v 90 minutah praktično niso prišli do konkretne situacije za zadetek in so proti domačemu vratarju Denisu Zajcu sprožili le nekaj ne preveč nevarnih strelov. Igralci Cirkulan so dobro zaprli vse poti k njihovemu golu in so potrpežljivo čakali na svoje priložnosti. V prvem polčasu je Sven Golub po odvzeti žogi z diagonalnim strelom zgrešil okvir vrat. Ob tej priložnosti so imeli domačini še nekaj polprilož-nosti, pri katerih pa niso nevarneje ogrozili gostujočega vratarja Nejca Vovka. Tega je v drugem polčasu s strelom z glavo s približno petih metrov že premagal Robert Travnikar, a je žogo ustavila prečka. Do konca tekme so bile Cirkulane še dvakrat v odlični situaciji za zadetek. Izstopajoča je bila prva, ko je po kotu Jan Cesar streljal z neposredne bližine, žogo pa so nogometaši Dravinje v zadnjem trenutku blokirali. V drugi situaciji so domačini izigrali gostujočo obrambo, ki pa je po dobri akciji vendarle žogo izbila z golove črte. Tako so se nogometaši Dravinje rešili in so glede na prikazano lahko bili zadovoljni, da so proti tokrat boljši ekipi Cirkulan domov odnesli točko. Premium Dobrovce -Drava Ptuj 2:3 (0:0) STRELCI: 1:0 Kmetec (59.), 1:1 Er-hatič (60.), 1:2 Erhatič (65. iz 11. m), 1:3 Blaj (83.), 2:3 Hanik Horvat (90.) DRAVA PTUJ: Janžekovič, Dre-venšek, Blaj, Šalamun (od 94. Žižek), Erhatič, Mlakar (od 88. Vogrinec), Brence, Lovenjak, Jadric, Marot (od 88. Miličic), Kokic (od 70. Lukic). Trener: Simon Dvoršak. V močnem nalivu so na zahtevnem igrišču v Dobrovcah nogometaši Drave prevladovali in so zasluženo premagali Premium z rezultatom 2:3. Modri so od prvega sodnikovega žvižga krenili »na polno« proti do- REZULTATI 23. KROGA: Avto Rajh Ljutomer - Rače 0:1 (0:0), Zavrč - Podvinci 0:2 (0:1), Brežice 1919 Terme Čatež - Koroška Dravograd 8:3 (2:2), Šmartno 1928 - Šampion 2:4 (1:3), Cirkulane - Dravinja 0:0, Premium Dobrovce - Drava Ptuj 2:3 (0:0). 1. DRAVINJA 22 12 6 4 39:18 42 2. DRAVA PTUJ 22 11 7 4 42:22 40 3. B. BRAČIČ VIDEM 22 12 4 6 44:32 40 4. RAČE 22 11 5 6 46:33 38 5. BREŽICE ČATEŽ 22 12 1 9 57:47 37 6. PODVINCI 22 12 1 9 39:33 37 7. PREMIUM DOBROVCE 22 11 3 8 34:30 36 8. ŠAMPION 23 10 4 9 49:34 34 9.ZAVRČ 22 10 3 9 42:28 33 10. A. RAJH LJUTOMER 22 9 3 10 41:33 30 11. CIRKULANE 22 7 6 9 17:27 27 12. * POSAVJE KRŠKO 13 6 2 5 28:23 20 13. K. DRAVOGRAD 23 2 2 19 26:92 8 14. ŠMARTNO 1928 23 2 1 20 23:75 7 mačim vratom in so si v prvem delu ustvarili vsaj pet dobrih situacij za zadetek. Dvakrat so zadeli okvir gola: v uvodnih minutah je iz prostega strela Nik Erhatič zadel vratnico, v zadnjem napadu prvega polčasa pa je Niko Šalamun z glavo žogo poslal v prečko. Še bližje zadetku je bil neumorni in vedno boljši krilni napadalec ptujske ekipe Klemen Mlakar, ki je prevaral vratarja Aneja Juriča, a so njegov strel domačini izbili z golove črte. Nogometaši Dobrovc so bili proti zelo aktivni Dravi v sila podrejenem položaju in so se v glavnem le branili. V 59. minuti pa je domačinom uspel protinapad in z roba kazenskega prostora je z zelo natančnim strelom dosegel zadetek Tim Kme-tec - 1:0. Po domačem kapetanu se je minuto kasneje med strelce vpisal še gostujoči kapetan Nik Erhatič, ki se je prerinil v kazenski prostor in s super spoRtna kombinacija Za vsak nakup nad 10 EUR prejmete na blagajni en izvod dnevnika Ekipa BREZPLAČNO. ŽVEZom STOPAJO V «5PREDJE itgi "«■»Ido ^Á - .. J * \ —•„J m dnevnik ekipa t brezplačno Aktivnost poteka samo v izbranih trgovinah Mercator od 24.4. do 12.5.2023 (razen ob sobotah) oziroma do razdelitve zalog. Ne velja v spletni trgovini Mercator. Več na www.mercator.si. Mercator moj najboljši sosed približno štirinajstih metrov efektivno zaključil akcijo -1:1. Izenačenje je dalo novega zagona Dravi, ki je hitro prišla še do drugega zadetka. Po podaji v kazenski prostor je Klemen Mlakar prehitel domačo obrambo, s prekrškom pa ga je zaustavil Jure Šimundža, ki je za to posredovanje prejel rdeči karton. Enajstmetrovko je zanesljivo realiziral Erhatič -1:2. Z igralcem več so Ptujčani še bolj pritisnili in po prekršku vratarja Aneja Juriča nad Klemnom Mlakarjem je sodnik dosodil še drugo enajstmetrovko za goste. To je solidno izvedel kapetan Drave, a se je vratar Jurič pognal v pravo smer in je žogo odbil. V končnici tekme so bili dvakrat blizu zadetka tudi igralci Premiuma, a je strela Aneja Polaka in Luke Filipovica vrhunsko zaustavil Luka Janžeko-vič. Na drugi strani je Drava dosegla še tretji zadetek, ko je po podaji Klemna Mlakarja z bližine s kačkom sreče zadel Marcel Blaj - 1:3. Končni Foto: Črtomir Goznik Kapetan Drave Nik Erhatič je v Dobrovcah dosegel dva zadetka, njegova ekipa pa se je vodilni Dravinja približala na dve točki zaostanka. rezultat 2:3 je na začetku sodnikovega podaljška s strelom s približno desetih metrov postavil Nick Hanik Horvat. Varovanci trenerja Simona Dvor-šaka so bili v vseh pogledih nogome- tne igre absolutno boljši tekmec in so zasluženo prišli do nove zmage. Z novimi tremi točkami so zaostanek za vodilno Dravinjo zmanjšali le na dve točki razlike ... David Breznik Nogomet • Lige MNZ Ptuj Spodnji dom uspešnejši od zgornjega V različnih ligah velikokrat rečemo, da lahko vsak premaga vsakega, pri čemer imamo v mislih tolikšno izenačenost ekip, da v nobeni tekmi ne moremo z zanesljivostjo napovedati zmagovalca. Ta rek se je v veliki meri potrdil tudi v 15. krogu Super lige, saj so ekipe iz spodnjega dela lestvice osvojile 10 točk, iz zgornjega pa štiri. Največje presenečenje so pripravili igralci iz Apač, ki so pri vodilni Hajdini slavili na njihovem igrišču. Varovanci trenerja Damjana Bezjaka igrajo po sistemu toplo-hladno, tokrat so bili kar vroči . Za gostitelje se tekma ne bi mogla končati slabše, saj so jo končali brez točk in brez izključenega vratarja Tiborja Zupaniča. Podobno slabo jo je odnesla tudi druga ekipa iz občine Hajdina, Gere-čja vas, ki je v Bukovcih doživela drugi najhujši poraz v sezoni (z Gorišnico so izgubili 5:1). Bukovčani so bili suvereni v napadu in so zabili štiri gole, s tem pa so se povsem oddolžili tokratnim gostom za poraz v prvem delu sezone, ko je bilo 4:2 za Gerečjo vas. Derbi kroga in obenem občinski derbi je bil odigran v Markovcih, kjer so gostovali Stojnčani. Glede na slabo spomladansko rezultatsko serijo Markovčanov (trije porazi in dva remija) bi bilo pričakovati, da bodo Stojnčani to izkoristili, a se je še enkrat več pokazalo, da so lokal- ni derbiji zelo nepredvidljivi. Mar-kovčanom je tako v šestem poskusu vendarle uspelo vpisati prvo spomladansko zmago, z njo pa so se znova vključili v boj za 1. mesto. V boju za vrh je tudi Gorišnica, ki pa ji tokrat ni uspelo ugnati spomladi dobrega Boča. Gol za izenačenje so Gorišničani dosegli na začetku drugega polčasa, nato pa se izid na žalost domačih ljubiteljev nogometa do konca ni več spremenil ... Grajena je tri kroge nazaj na domačem igrišču s čudežnim preobratom ugnala Markovce (od 0:2 do 4:2 v desetih minutah), nato pa je na krilih te zmage nanizala še dve zaporedni zmagi. Zadnja žrtev so bili Središčani, ki se jim vse bolj odmika obstanek v ligi (spomladi so osvojili zgolj eno samo točko). Za Grajeno je hat-trick zabil David Pauko. 1. HAJDINA 15 9 2 4 29:14 29 2. GEREČJA VAS 15 9 2 4 36:25 29 3. MARKOVCI 15 8 4 3 26:16 28 4. STOJNCI 15 7 5 3 30:23 26 5. GORIŠNICA 15 7 5 3 23:18 26 6. BOČ POLJČANE 15 4 5 6 21:25 17 7. GRAJENA ANPRO 15 5 1 9 23:27 16 8. APAČE 14 4 2 8 26:32 14 9. BUKOVCI 14 4 2 8 21:32 14 10. SREDIŠČE 15 2 2 11 18:41 8 Super liga REZULTATI 15. KROGA: Markovci - Stojnci 3:1 (1:1); strelci: 1:0 Bolcar (17.), 1:1 Leben (38.), 2:1 Bolcar (65.), 3:1 Hozjan (67.); Hajdina - Apače 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Štumberger (24., z 11 m), 0:2 Pulko (57.). Rdeči karton: T. Zupanič (76., Hajdina); Grajena ANpro - Središče 5:0 (2:0); strelca: 1:0 Pauko (8.), 2:0 Pa-uko (20.), 3:0 Simonič (51.), 4:0 Simo-nič (86.), 5:0 Pauko (90., z 11 m); Bukovci - Gerečja vas 4:1 (2:0); strelci: 1:0 Meznarič (14.), 2:0 Zazic (41.), 3:0 Meznarič (52.), 3:1 Dreven-šek (60.), 4:1 Šmigoc (68.); Gorišnica - Boč Poljčane 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Topič (21.), 1:1 Golob (46.). Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Ormoža so v Skorbi s pol ducata doseženih zadetkov samo potrdili, da so letos z naskokom najboljša ekipa 1. lige MNZ Ptuj. ZAOSTALA TEKMA 13. KROGA: Bukovci - Apače (v sredo ob 18.00 v Bukovcih). 1. liga MNZ Ptuj: Hajdošani blizu druge zmage, Ormož dosegel trinajsto REZULTATI 14. KROGA: Tržec - Hajdoše 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Koželj (42.), 1:1 Hliš (90.); Skorba - Ormož 1:6 (1:3); strelci: 0:1 Šuen (19.), 0:2 Kirič (22.), 1:2 Šimenko (28.), 1:3 Kirič (41., z 11 m), 1:4 Vočanec (48.), 1:5 Šuen (64.), 1:5 Kirič (75.); Podlehnik - Pragersko 1:5 (1:1); strelci: 0:1 Rampre (16.), 1:1 Lesjak (36.), 1:2 Ravnjak (55., z 11 m), 1:3 Jeršič (68.), 1:4 Rampre (74.), 1:5 Fin-gušt (89.); Makole Bar Miha - Rogoznica 2:0 (2:0); strelec: 1:0 Pislak (18.), 2:0 Pis-lak (43.). 1. ORMOŽ 13 13 0 0 62:10 39 2. PRAGERSKO 13 7 3 3 46:26 24 3. MAKOLE BAR MIHA 13 7 3 3 28:20 24 4. SKORBA 13 6 2 5 33:29 20 5. TRŽEC 13 3 4 6 17:28 13 6. ROGOZNICA 13 4 1 8 20:37 13 7. PODLEHNIK 13 2 3 8 17:41 9 8. HAJDOŠE 13 1 2 10 14:46 5 2. liga MNZ Ptuj: vodilni ekipi klonili doma REZULTATA 13. KROGA: Leskovec - Oplotnica Senčila Se-nica 1:3 (0:1); strelci: 0:1 Golob (6.), 1:1 Muršič (48.), 1:2 Čoh (72.), 1:3 Brusi (77.); Dornava Digitalpartner.si - Zgornja Polskava 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Pernat (69.). Rdeči karton: Šlamber-ger(50., Z. Polskava). Slovenja vas SMS sanacija in Polskava avtoprevozništvo Grubelnik sta bila prosta. 1. DORNAVA 11 8 1 2 34:11 25 2. LESKOVEC 11 7 1 3 25:19 22 3. OPLOTNICA SENICA 10 5 2 3 23:20 17 4. POLSKAVA 10 3 2 5 14:22 11 5. ZGORNJA POLSKAVA 10 3 3 4 11:11 9 6. LOVRENC (ODSTOP) 6 2 2 2 14:13 8 7. SLOVENJA VAS 10 0 1 9 8:33 1 JM 16 Štajerski Šport, rekreacija torek • 9. maja 2023 Rokomet • 1. A SRL (ž), od 5. do 8. mesta Rokomet • 1. B SRL (m) Prvi polčas dobile za 6, drugega izgubile za 11 golov Začeli prijateljsko, končali »na nož« Litija - Žiher hiše Ptuj-Ormož 25:20 (9:15) ŽIHER HIŠE PTUJ-ORMOŽ: Kor-par; Kolenko 6(2), S. Petrovič 6, Kreft 3, Krasnič 2, Luknjar 2, Puž 1, Šemrl, Štelcer. Trener: Matej Bračič. Močno zdesetkana in s poškodbami obremenjena ptujsko-ormoška vrsta se je v boju za uvrstitev od 5. do 8. mesta v nedeljo podala na gostovanje v Litijo. V okviru 4. kroga končnice je imel trener Matej Bračič na voljo le devet igralk ... Njegove varovanke so odigrale fantastičen prvi polčas, saj so od začetka do konca višale svojo prednost in jo na najvišjo vrednost - plus šest - postavile prav ob koncu prvih 30 minut (8:14 in 9:15). Odlično so igrale v obe smeri, v obrambi so domačinke zadržale pod mejo desetih doseženih golov, v napadu pa so si vse igralke enakomerno delile strelski učinek. Že pred drugim polčasom je bilo jasno, da takšnega tempa z minimalno rotacijo ne bodo mogle 1. A SRL (ž), od 5. do 8. mesta 5. LITIJA 4 2 1 1 13 6. VELENJE 1 1 0 0 12 7. TRGOA BC IZOLA 2 10 15 8. ŽIHER HIŠE PTUJ-ORMOŽ 3 0 12 4 Velika Nedelja - Butan plin Izola 30:28 (12:10) VELIKA NEDELJA: Firšt Šeruga, Mesarec; Mlač Čeme 11(5), Niedor-fer 5, Borko 5, Sovič 5, Kovačec 3, U. Kosi 1, Toplak, Zoreč, Notesberg. Trener: Uroš Krstič. SEDEMMETROVKE: Velika Nedelja 5/5; Butan plin Izola 6/7. IZKLJUČITVE: Velika Nedelja 8 minut; Butan plin Izola 4 minute. V zaostali tekmi 18. kroga so ro-kometaši Velike Nedelje gostili ekipo iz Izole, ki jih je v prvem delu sezone na Primorskem ugnala s petimi goli razlike (28:23). Glede na vrstni red na tabeli so bili favoriti tudi tokrat, a so nastopili brez najboljšega strelca Domna Stoparja. V uvodu je bil rezultata trikrat ize- 1. B SRL (m) Jan Mlač Černe (Velika Nedelja) Foto: Davorin Arnuga Foto: Črtomir Goznik Sara Petrovič (ZRK Žiher hiše Ptuj-Ormož) zdržati. To se je pokazalo prej, kot so pričakovale, saj so domačinke z agresivnejšo obrambo povsem onemogočile gostje v napadu. Po desetih minutah brez doseženega gola (14:15 v 40. minuti) je Bračič vzel minuto odmora, a je nato minilo še naslednjih sedem minut, da so gostje zadele prvič v drugem polčasu (Sara Petrovič za 16:16 v 47. minuti). Do 55. minute je ptujska ekipa držala priključek (21:19), a je za zaključek enostavno zmanjkalo moči . Že v sredo čaka ekipo ŽRK Žiher hiše Ptuj-Ormož nova tekma, v dvorani Ljudski vrt se bo pomerila z Velenjem. JM 1. LJUBLJANA 23 19 1 3 39 2. ŠKOFLJICA 23 17 3 3 37 3. GROSUPLJE 23 16 0 7 32 4. BUTAN PLIN IZOLA 22 13 3 6 29 5. RADOVLJICA 23 14 1 8 29 6. MOKERC - KIG 23 13 1 9 27 7. VELIKA NEDELJA 23 13 1 9 27 8. DOL TKI HRASTNIK 22 12 1 9 25 9. HERZ ŠMARTNO 23 8 4 11 20 10. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 23 7 3 13 17 11. ČRNOMELJ 23 6 2 15 14 12. JADRAN HRPELJE - KOZINA23 5 2 16 12 13. SEVNICA 23 3 2 18 8 14. ALPLES ŽELEZNIKI 23 1 2 20 4 načen, nato pa so domačini v dokaj mirnem prvem polčasu povedli za dva ali tri gole in takšno prednost držali vse do odmora. V drugem polčasu so gostje nemudoma izenačili (12:12), nato pa je šlo vse do izida 19:19 gol za gol. Gostje so poskušali z vse agresivnejšo igro, na kar pa so domačini odgovorili z enako mero in z nekaj zaporednimi uspešnimi akcijami prišli do vodstva 24:21 v 51. minuti. V zaključku domača vrsta ni dopustila presenečenja in je tekmo znala pripeljati do zmagovitega zaključka. Strelsko je z 11 goli izstopal Jan Mlač Černe (100 % pri izvajanju se-demmetrovk), od tega jih je pet dosegel v zadnjih desetih minutah tekme. Zelo lepo mu je z goli iz igre sledila trojica Matej Niedorfer, Žiga Borko in Niko Sovič. Nedeljani so se z dvema novima točkama še utrdili v zgornjem delu lestvice. JM Futsal • 1. SFL, polfinale končnice Rokomet • 2. SRL (m), končnica za 3. mesto Povedli 5:0 in si priigrali peto tekmo Pred povratno tekmo še vse odprto Meteorplast Šic bar -Siliko Vrhnika 7:2 (5:1) STRELCI: 1:0 Alen Ruis (3.), 2:0 Šnofl (5.), 3:0 Aljaž Ruis (6.), 4:0 Alen Ruis (14., z 10 m), 5:0 Rajter (18.), 5:1 Jandrič (19., z 10 m), 6:1 Pihler (22.), 6:2 Bjelčevič (23.), 7:2 M. Goznik (29.). METEORPLAST ŠIC BAR: Anžel, Repič; A. Goznik, M. Goznik, Rajter, Trstenjak, Pihler, Aljaž Ruis, Kosec, Tkalčič, Horvat, Šnofl, Alen Ruis. Trener: Tomislav Novak. SILIKO VRHNIKA: Bekovič, Berze-lak; Jandrič, Suban, Burič, Ciuha, Bjelčevič, Janež, Vesel, Mohorič, Trdin, Klinc. Trener: Milivoje Simeunovič. Nogometaši Meteorplasta so bili v četrti tekmi polfinala končnice pred zahtevno nalogo, saj bi s porazom izgubili možnosti za nastop v finalu letošnjega državnega prvenstva (tja se je že uvrstil Dobovec) in bi igrali za končno 3. mesto. Prleki so nalogo opravili z odliko in odločitev o drugem finalistu prestavili na torek, ko bo odločilna tekma ob 20. uri odigrana na Vrhniki. Po nesrečnem porazu na tretji polfinalni tekmi, ko je Siliko na Vrhniki slavil po kazenskih strelih z 10:9 (4:4, 0:2), je ljutomerski trener Robert Grdovič svojim varovancem namenil dva dni počitka, kar se je pokazalo za odlično potezo. Ljutomerska ekipa, ki jo je od odsotnosti službeno zadržanega Grdoviča vodil njegov pomočnik Tomislav Novak, je delovala sveže, poletno in kljub odsotnosti najboljšega strelca ekipa Denisa Kneževiča pokazala izredno učinkovitost. Že v prvih šestih minutah je kar trikrat premagala reprezentančnega vratarja gostov Nejca Berzelaka. Njegovo mrežo je v 3. minuti načel Alen Ruis, v 5. minuti je na 2:0 povišal Rok Šnofl, minuto za tem pa je v polno meril še Aljaž Ruis. Do odhoda na odmor sta za domače zadela še Alen Ruis (14) iz kazenskega strela z desetih metrov in Tilen Rajter (18). Izid polčasa 5:1 je postavil kapetan gostov Nikola Jandrič v 19. minuti, ki je bil prav tako uspešen z desetih metrov. V 22. minuti, ko je za gostitelje zadetek dosegel Thomas Pihler, je bila številna publika - zbralo se jih je več kot 300 - na nogah, po dvorani pa je odmevalo: »Meteori, Meteori, Mete-ori.« Gostje so preko Marka Bjelče-viča (23) znižali zaostanek, a je Aljaž Goznik v 29. minuti zabil še sedmi zadetek za visoko zmago svoje ekipe. »Vedeli smo, da v četrti tekmi ni več popravnega izpita. Če bi izgubili, bi igrali le še tekmo za tretje mesto. Nekoliko smo bili hendikepirani, saj ni bilo glavnega trenerja Grdoviča in sidraša Kneževiča, ki je motor ekipe, ampak smo pokazali srce, karakter. Publika nas je ponesla, zato se ji zahvaljujem. Zdaj gremo v torek na zmago, v mislih imamo samo to,« je po tekmi dejal Alen Ruis, ki bo v torek svoje kolege spodbujal s tribune, saj mora počivati zaradi izpolnjene kvote rumenih kartonov. UR Kronos - Drava Ptuj 30:30 (15:14) DRAVA PTUJ: Rkman (11 obramb), Voda; T. Kocijančič 11(2), Maroh 6, S. Kocijančič 6, Kuzma 5, Krasnič 2, Bez-jak, Šeruga, Peklar, Srečkovič, Kram-berger. Trener: Sebastjan Oblak. Rokometaši Drave po zamujeni priložnosti neposrednega napredovanja v 1. B-ligo nastopajo v končnici za 3. mesto, s katerim bi po nekaterih kombinacijah še ohranili nekaj teoretičnih možnosti za skok razred višje. Na prvi tekmi v Logatcu si nobena ekipa pred povratno tekmo na Ptuju ni priigrala prednosti. Tekma je potekala v valovih; enkrat je na igrišču prevladovala ena, nato druga ekipa. Prvi so si ob-čutnejšo prednost priigrali domačini (6:2, 7:3, 10:6), nato so v vodstvo prešli Ptujčani (10:11). Na odmor so z minimalno razliko odšli gostitelji. Ko so varovanci trenerja Seba-stjana Oblaka v 52. minuti povedli Foto: Črtomir Goznik Tim Kocijančič (Drava Ptuj) za tri gole (23:26), so bili precej blizu zmagi, še dve minuti do konca so bili v prednosti 28:30. A je domačinom uspel boljši zaključek, tako da bo odločitev o končnem 3. mestu v tret-jeligaški konkurenci padla v soboto na Ptuju. JM Foto: Niko Casar Nogometaši iz Ljutomera so si priigrali odločilno peto tekmo polfinala. Šahovski kotiček DP posameznikov: med 42^ udeleženci tudi dva člana ŠD Ptuj V organizaciji Šahovske zveze Slovenije in tehnični izvedbi ŽŠK Maribor Poligram je v Radencih v enotni skupini potekalo šest državnih šahovskih prvenstev, in sicer za kategorije članov in članic, mladincev in mladink do 20 let ter veteranov in veterank. Udeležba je bila nekoliko skromnejša od pričakovanj, ptujsko društvo pa sta zastopala Andraž Šuta med člani in Tilen Kovačec med mladinci. Medtem ko je MK Andraž Šuta takšnih tekmovanj že vajen, saj je pred tremi leti na članskem prvenstvu osvojil odlično 4. mesto, pa je bil za 13-le-tnega Tilna Kovačeca to debitantski nastop v takšni konkurenci. Kljub temu je začel zelo spodbudno, ko je kot 28. nosilec že v prvem krogu remiziral s pet let starejšim sedmim nosilcem, ki je ob koncu zasedel 9. mesto. Po nekoliko nesrečnem porazu v drugem krogu sta sledili zmagi, ki sta ga trenutno uvrstili na 14. pozicijo. Žal se je v naslednjih treh krogih srečal s tekmeci, ki so imeli rating višji od 300 do 400 točk in kaj več kot soliden odpor mu ni uspel. Je pa morda v nekaterih dvobojih igral prehitro, kar je seveda vplivalo na odločilne poteze in tekmeci so to s pridom izkoristili. V zadnjih dveh krogih je zabeležil še dve zmagi in je z doseženimi 4,5 točke ob koncu osvojil odlično 21. mesto v absolutni konkurenci, med mladinci do 20 let pa je bil enajsti. Za sabo je pustil kar nekaj tekmovalcev, ki so imeli višje rating točke in s tem tudi višje začetne pozicije. Bila pa je to zanj izredna izkušnja, ki mu bo še kako koristila pri njegovem nadaljnjem šahovskem izpopolnjevanju. MK Andraž Šuta, zadnjih nekaj let standardni član prve ekipe ŠD Ptuj, je začel nekoliko zadržano, vendar je v nadaljevanju dosegel nekaj zmag, ki so ga ob koncu s 5,5 točke uvrstile na 12. mesto. To je morda nekoliko manj od pričakovanj (imel je začetno šesto pozicijo), vendar so vsi tekmeci pokazali izredno borbenost, sam pa je večkrat prišel v časovno stisko in je moral reševati včasih na videz tudi nerešljive situacije, česar mu vedno ni uspelo spremeniti v pozitiven rezultat. Pri članih je naslov državnega prvaka osvojil VM Jure Borišek iz Posočja s 7,5 točke, med članicami WFM Barbara Skuhala, ŽŠK Maribor Poligram 5,5, med mladinci do 20 let Leon Škrbec ŠK Postojna 6, med mladinkami do 20 let Kaja Faganel ŠD Domžale 4,5, veteranska prvaka pa sta postala člana ŠD Pomgrad iz Murske Sobote Boris Kovač (5) in Majda Kovač (1,5). Silva Razlag torek • 9. maja 2023 Nasveti Štajerski 17 Zeleni nasveti Regrat poskrbi tudi za zdravje vrtnin Trenutno so naši travniki, pa tudi nekatere zelenice, prekrasni. Rumena barva regratovih cvetov posebej v soncu res polepša moje vožnje na terenu. Ker pa je regrat tudi izredno koristna rastlina, si zasluži, da o njem spregovorimo. - ' mm Iko___ Foto: Miša Pušenjak Seme regrata si bomo kmalu lahko sami nabrali na travnikih, če le ne bomo prehitro kosili. Regrat imamo vsi radi, prav uspešno ga lahko gojimo tudi na vrtu. Vsekakor je ta rastlina lahko zelo zanimiva tudi v gojeni obliki, saj je ena prvih spomladanskih zelenih rastlin. Ima številne znane in manj znane dobre, celo zdravilne lastnosti. Ni zdravilen samo spomladi, ko njegove grenčine očistijo naše telo in preženejo pomladansko utrujenost. Zdravilna je tudi njegova korenina, ki jo nabiramo jeseni. Iz regratovih cvetov lahko po posebnem receptu pripravimo tudi prav poseben sirup, ki mu nekateri rečejo regratov med, je zelo aromatičen in izredno okusen kot naravno sladilo v čajih. A regratovi cvetovi niso samo to. Najprej so odlična zgodnja paša za vse opraševalce, tudi čebele. Iz cvetov regrata pa lahko pripravimo, kot je že zapisano, tudi pripravek za krepitev rastlin: podobno kot delujejo pripravki iz alg. Regrat lahko pridelujemo na vrtu Običajno si regrat poiščemo kar na travnikih, zelenicah, mnogi ga radi nabirajo tudi v vinogradih, ker je lepo obeljen. A naj takoj povem, da tam nabiranje ni najbolj varno. Saj vemo, vinska trta potrebuje pogosto »zdravljenje«, zato je za naše zdravje zagotovo vprašljiva varnost uživanja rastlin, ki smo jih nabrali med vinskimi trtami. Celo ekološki trajni nasadi pogosto dobijo baker in žveplo, torej tudi v njih nabiranje ni najbolj priporočljivo. Regrat pa lahko pridelamo tudi na vrtu. Lahko ga vzgajamo s setvijo direktno na stalno mesto ali pa si vzgojimo sadike. Seme danes Regrat je pravi raj za vse opraševalce. občasno dobimo tudi v Sloveniji, kar me zelo veseli. Lažje pa ga bo nabaviti na svetovnem spletu. Vendar bodite pozorni. Če ga boste iskali v tujini, ga ne iskati z očmi in gledati samo slik, listi regrata so lahko nevarno podobni listom katalonskega radiča, ta ima sicer veliko dobrih lastnosti, ki pa so vseeno drugačne od regratovih. Zato se vedno o vsebini vrečice s semenom prepričamo tudi tako, da preberemo, katero seme vsebuje. Latinsko, botanično ime rastline je Taraxacum officinale. Seme seveda lahko naberemo tudi v naravi in vzgojimo rastline na vrtu. Nabiranje semena ni težko, saj so lučke lepo vidne. Naberemo jih, seme dosušimo in suhe lučke samo pomanemo v rokah, da se odlomi tisti del, ki omogoča semenu, da ga veter raznese daleč naokoli. Potem preprosto odpihnemo plevce, ki jih pri setvi ne potrebujemo. Če boste sejali še v istem letu, je smiselno dobro osu-šeno seme za teden dni zamrzniti. V naravi namreč običajno kali šele spomladi, ko je bilo pozimi v zamrznjeni zemlji. Zelo veliko regrata pridelajo v Franciji, kjer sodi med zelo priljubljene vrtnine. Pridelava na vrtu Sejemo ga od aprila do julija, najboljše je sicer sejati v juniju, a tudi prva polovica julija bo čisto v redu. Med vrstami naj bo 25-30 cm, v vrsti jih redčimo na 10-20 cm. Regrat je trajnica, samo če pri rezanju pazimo, da ne uničimo rastnih vršičkov. Ker pa to spomladi bolj ali manj naredimo, je najbolje, da ga gojimo kot enoletnico. Regrat je, kot večina divjih rastlin, svetlokalil-ka. To pomeni, da semena po setvi ne smemo prekrivati z zemljo. Najbolje je, da si z desko ali ustreznim orodjem samo nakažemo vrstico in potresemo še nekaj substrata za rože. Seme posejemo, potem pa ga nežno potisnemo v ta substrat tako, da je še na svetlem. Po potrebi zalijemo, ne pozabite, v poletni vročini zalivamo celo gredico, nato pa prekrijemo s kopreno, da voda ne izhlapeva prehitro. Takoj, ko opazite prve kaleče rastline, kopreno dvignite. Je pa smiselno, da poletne setve ostanejo zasenčene, če sonce močno pripeka. Liste lahko režemo in uporabljamo celo leto, v jeseni lahko iz-kopljemo korenine in jih shranimo v vlažnem pesku. Poleti uživamo samo zelo mlade liste, saj so stari trši in grenki, a z zalivanjem gren-čino omilimo. Ob prvih nekoliko toplejših dnevih (februar) lahko rastline prekrijete z glinenimi posodami, tako dobite obeljene, krhke poganjke. Ne potrebuje posebnega gnojenja, da vzgojimo močne in zdrave rastline. Lahko pa gnojimo z domačim kompostom (5 l/m2). Za poletne setve ga sejemo po pridelanem grahu ali bobu. Zemlje ne prekopavamo, samo plitvo obdelamo zgornjo plast gredice, najbolje z orodjem, ki ima zvezdice na osi. Regrat ima zelo globoke korenine, tako da je namakanje redkokdaj potrebno. Le po setvi po potrebi zalivamo, drugače pa samo, če se suša vleče zelo dolgo. Rastlinam med rastjo odstranjujemo cvetne glavice, tako bodo razvile čim več listja. Mlade liste nato uporabimo v solatah, starejše pa uporabimo kot zastirko okoli drugih vrtnin ali pa v prevrelki za krepitev rastlin. Pripravek iz cvetov za krepčanje rastlin Rastline regrata so zdravilne tudi za vrtnine. Uporabljamo lahko sveže, a ker regrat cveti le krajši čas, si jih naberemo in posušimo. Prav zdaj je idealen čas za to. Uporabimo lahko prevrelko ali čaj. Za 10 l vode potrebujemo 1,5-2 kg svežih rastlin s cvetovi. Suhe zeli potrebujemo 150-200 g za 10 l vode. Namočimo v plastičnih (nikakor kovinskih) posodah in pustimo na toplem, da se tekočina preneha peniti. Vsak dan premešamo, da preprečimo gnitje. Ko se tekočina preneha peniti, jo precedimo in shranimo v povsem temnem in hladnem prostoru. Za pomoč odraslim rastlinam uporabljamo nerazredčeno tekočino, za manjše rastline ali take, ki so zaradi stresa (mraz, toča, vročina) že prizadete, pa razredčimo v razmerju do 1 : 5. Pripravek krepi rastline, rastline so močnejše, gostejše in odpornejše, plodovi pa čvrstejši in ne pokajo. Čaj lahko naredimo iz suhih ali svežih rastlin po istem receptu, le da suho ali sveže zelišča prelijemo z vrelo vodo in pustimo stati do 15 minut, nato odcedimo, ohladimo in uporabimo. V tem primeru shranjevanje ni možno in je treba čaj pripravljati sproti. Vrtnine vam bodo za pripravek iz regrata hvaležne. Miša Pušenjak Foto: Miša Pušenjak Foto: Miša Pušenjak Domača lekarna Skrivnosti kavne usedline Pri kavi je pač tako, da si nekateri brez nje težko predstavljajo jutro, kaj šele dan, spet drugi pa niti pomislijo ne nanjo. In prav je tako, saj so okusi različni. Ti se razlikujejo sicer že med pivci kave, samo poglejmo, koliko variacij na temo kave obstaja. S sladkorjem, brez, z mlekom, brez, kapučino, bela kava, espreso, late machiatto, s hladnim mlekom in še bi lahko naštevali. A kot že omenjeno, kava ponuja tudi druge možnosti uporabe. Odlična v boju proti celulitu Sicer gre za dobro poznane trike, pa vendar nanje prepogosto pozabimo in namesto naravnih in domačih sestavin raje uporabljamo trgovinske. Nekoč je veljalo nenapisano pravilo: »Ničesar, kar ne upaš dati v usta, ne privošči koži.« Preverimo torej, kaj lahko uporabimo za nego. Zmleta kava je odlično luščilo, podobno kot sladkor ali sol. Za bolj sijočo kožo in nežen piling si lahko tako pripravite pasto iz kavne usedline, ki jo pomešate z nekaj izbranega olja (mandljevo, olivno, jojobino) in z mešanico nežno zdrgnete Foto: Pexels telo. Lohko jo uporabite tudi na obrazu, saj boste tako poskrbeli tudi za globinsko čiščenje kože in odstranitev odmrlih celic. Naj omenimo, da kava pospešuje prekrvavitev kože, kar bo v veliko pomoč pri zmanjšanju celulitaste kože. Nekaj pripravka, ki ste ga uporabili za piling, nanesite na problematična mesta, nato pa jih povijte s plastično folijo in pustite delovati 30 minut. Postopek ponavljajte do trikrat tedensko in presenečeni boste nad rezultati. Kot maska za temne lase Tisti s kostanjevo ali še temnejšo barvo las boste nad trikom, k vam ga razkrivamo v nadaljevanju, preprosto navdušeni. Kavo lahko namreč uporabite tudi kot naravno oblogo za lase. Nekaj mlete kave zmešajte z malce vode, da nastane gosta pasta, in jo previdno nanesite po celotnem lasišču. Lase nato ovijte v folijo za živila ali z aluminijasto folijo. Pustite delovati 15 minut, nato pa lase operite kot običajno. Kavna maska bo nahranila naše lase, jih primerno navlažila in poudarila njihov sijaj. Svežina soli Sol se, če jo imamo predolgo shranjeno, zaradi vlage zelo rada sprime. Odlična možnost, kako to preprečiti, je, da v del nogavice ali v bombažni mošnjiček nasujete nekaj zmlete kave. Ta bo namreč absorbirala vlago, vaša sol pa bo tako ostala še naprej primerno suha in obstojna. Trik s kavo uporabite tudi v predalu z začimbami, da se začimbe ne navzamejo vonjev ostalih sosed v predalu, preprečili pa boste tudi sprijemanje. Neprijeten vonj rok Jutro se je odlično začelo, s skodelico kave. Nato pa ste se lotili dnevnih opravkov in počasi je nastopil čas za kuhanje kosila. Seveda ni dobrega kosila brez čebule in česna, čas je primeren tudi za peko na žaru in odlične ribe. Toda vse naštete sestavine na dlaneh kar nekaj časa pustijo neprijeten vonj. Da bi se ga čim prej znebili, pomislite na kavno usedlino, ki je ostala od jutranje kave. Zlijte si jo v dlan in roke nato dobro podrgnite. Tako jim boste privoščili nežen piling, obenem pa boste pregnali tudi neprijeten vonj. Zoran Franc Naravno gnojilo V času vzgoje sadik in pomladne rasti bo kava nepogrešljiva tudi na vrtu. Tudi tukaj lahko uporabite kavno usedlino, ki kljub temu daje že odslužila svojemu prvotnemu namenu, v sebi skriva še ogromno pomembnih mineralov in drugih hranljivih snovi, ki bogatijo prst in poskrbijo za uspešno in zdravo rast rastlin. Foto: Pexels Uporabna tudi na vrtu 18 Štajerski Na sceni torek • 9. maja 2023 Ptuj • Turistično društvo Ptuj v letu 2023 Za delovanje v javnem interesu Letos mineva že 137 let od ustanovitve Olepševalnega društva Ptuj, kije bilo ustanovljeno 23. januarja leta 1886. Od začetka njegovega delovanja je v ospredju skrb za urejeno okolje, kije eden glavnih atributov pri privabljanju gostov od drugod in predstavlja pomembno kakovost v življenju domačega prebivalstva. Aktivno se vključuje v projekte Turistične zveze Slovenije na tem področju, lokalne skupnosti in drugih deležnikov na področju turizma. Vsako leto najbolj prizadevne pri urejanju okolja in ocvetličenja mesta tudi nagradi s posebnimi priznanji ob svetovnem dnevu turizma. Foto: Črtomir Gozni k Staro mestno jedro skorajda brez cvetlic Še posebej pa si bodo člani TD Ptuj prizadevali za večjo ocvetličenost mesta, zlasti še starega mestnegajedra. V zadnjih letih je ocvetličenje oken in pročelij hiš v starem mestnemjedru skorajda izumrlo. Dokler je društvo vsako leto maja podelilo nekaj tisoč balkonskih rož, je bilo ocvetličeno. Pri tem je imelo polno podporo nekaterih cvetličarjev. Tudi po njihovi zaslugi je mesto v preteklosti doseglo vrsto vidnih uvrstitev v projektu TZ Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna. Prakso prejšnjih let bi društvo moralo obuditi, saj je bila uspešna in vidna, je poudaril Dejan Rožmarin. Tudi cvetlice na oknih prispevajo k lepši in bolj urejeni podobi mesta. Janez Rožmarin pa bi ptujsko veliko jajce, letos gaje društvo razstavilo v dominikanskem samostanu, postavil na vidno mesto v starem mestnemjedru. Na letošnjem programsko-vo-lilnem zboru so po pregledu dela v preteklem obdobju, program so uspešno realizirali, razrešili dosedanje vodstvo, se mu zahvalili za uspešno delo in izvolili novo vodstvo. Še naprej bo društvo vodil Peter Pribožič, podpredsednica je Rozika Ojsteršek, tajniške posle bo tudi v novem mandatu opravljala Jožica Težak, blagajno bo vodila Nina Čuček. Člani UO pa so še: Majda Goznik, Branko Zemljič, Janez Brodnjak, Marijan Petek, Janko Hengelman, Mirko Kosi, Inge Weigl in Irena Pernat. Člani NO so: Janez Rožmarin, Slavka Gojčič in Andrej Klasinc, častnega razsodišča pa: Maks Ferk, Franc Korunič in Zvonko Križaj. Za izvedbo projektov in akcij v letu 2023 bo društvo potrebovalo 6.000 evrov, ki jih bodo zbrali s članarino, z izvedbo projektov in akcij, lastnimi prihodki ob akcijah, javnih razpisih, z dotacijami in sponzorstvi ter podporo MO Ptuj. Letos bodo s med drugim obnovili tudi zastave evropskih držav, ki jih izobešajo v Evroparku. Prizadevalo pa si bo tudi za pridobitev statusa za delovanje v javnem interesu, kar mu bo omogočilo izvajanje večjih pro- jektov in pridobivanje sredstev na javnih razpisih na področju gospodarstva in turizma. Veliko aktivnosti pa člani društva že po tradiciji izvajajo prostovoljno in z lastnimi sredstvi. Dobro sodeluje tudi z dru- gimi turističnimi društvi in društvi na Ptujskem, ki jih povezujejo tudi nekateri skupni projekti. Predvsem pa s svojimi tradicionalnimi prireditvami pomembno prispevajo v turistično podobo okolja. V MO Ptuj skorajda ni aktivnosti na področju urejenosti okolja, osrednjih mestnih prireditvah, promocijskih aktivnostih v ožjem in širšem okolju, kjer ne bi sodelovali člani društva. Sodelovanje z mladimi, projekt Spoznavajmo države EU, ki je eden najprepoznavnejših v Sloveniji, v okviru katerega okrog 300 mladih iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol širi vedenje o EU, želijo še nadgraditi z drugimi aktivnostmi, da bi jih navdušili za delo na turističnem področju in urejanju okolja. V preteklosti je društvo uspešno sodelovalo že s turističnimi organizacijami na Hrvaškem in v sosednji Avstriji, predvsem z Lipni-co na njihovi tradicionalni prireditvi Pozdrav jeseni. Mednarodne povezave želi obuditi in jih prav tako nadgraditi še s sodelovanjem s sorodnimi organizacijami v pobratenih oz. partnerskih mestih Ptuja. Še največ pa bomo za bolj urejeno podobo mesta naredili, če bomo v teh prizadevanjih delovali skupaj, drug drugega spodbujali, hkrati pa tudi opozarjali na napake v okolju ter jih sproti odpravljali. MG Destrnik • Setev avtohtone sorte lanu Urban Raste že na treh njivah Po skromnih začetkih z oživljanjem v teh krajih nekdaj priljubljenega lanu zdaj na Destrniku širijo pridelavo. Člani TD Destrnik so namreč zelo aktivni tako pri pridelavi kot predelavi te starodavne kulturne rastline, ki je bila pogosta zlasti v revnejših predelih, kamor so sodile Slovenske gorice. Lan je bil namreč osnova za platnarstvo in oblačila ter konopljarstvo za vrvi; ko sta obe dejavnosti zaradi industrijske revolucije zamrli, pa je utonil v pozabo. Foto: TD Destrnik Člani destrniškega turističnega društva, ki so »posvojili« pridelavo in predelavo lanu, so s to kulturno rastlino posejali že tri njive. Destrničani so ponosni na svojo sorto lanu - gre za enostebelni lan. Z njim so najprej posejali njivo v Vintarovcih pri predsedniku društva Ivanu Hauptmanu, kjer že kuka iz zemlje. Tik pred prazniki pa so lan sejali še na dveh njivah: prvo je prav tako v Vintarovcih odstopil Aleksander Horvat, lastnik Parka prostoživečih živali, drugo pa na Drstelji Anton Sever, sicer predsednik Društva upokojencev in občinski svetnik. Z obujanjem starih običajev pridelave in predelave modro cvetočega lanu v TD Destrnik skrbijo tudi za turistično promocijo svojega kraja. Leta 2013 so na Lasov razpis prijavili projekt Od lanu do platna, po vsej Sloveniji iskali kolovrate, trlice, statve in se učili. Kot nadgradnjo projekta so izdali pobarvanko z naslovom Zgodba o lanu za najmlajše. Hkrati so se raziskovalne naloge o lanu lotili tudi na destrniški osnovni šoli, nato pa s člani društva skupaj spisali knjigo Le predi, dekle, predi. SD Skrinja domačih viž Nova pomlad Petovia kvinteta Petovia kvintet od letos znova nastopajo v zasedbi petih glasbenikov, potem ko so se razšli s pevko Lariso Majcen in pevcem Dejanom Zupanom. To so: Aljaž Kolarič, Denis Godec, Jasmin Gavez, Kristijan Markež in Miran Zorko. Z živahno polko Spet je nov dan so naznanili svojstven stil glasbe, ki jo ustvarjajo skupaj z največjimi glasbeniki. To ni njihova nova avtorska pesem, temveč priredba avstrijske pesmi avtorja Maria Strangerja z originalnim naslovom Was fur ein Tag. S pomočjo odlične tekstopi-ske Vere Soline so jo poslovenili in ji dali naslov Spet je nov dan. Zanjo so posneli tudi videospot v čudovitem ambientu vinskega hrama Ptujske kleti, kjer se počutijo domače. „Vsaka nova pomlad nam prinaša drugačnost, v nas zbuja vedno znova drugačne občutke in živahnost, prinaša hrepenenje. Vse to nas je spodbudilo k ustvarjanju. Naši občutki so oblikovali skladbo Spet je nov dan, tako je narekovalo naše srce, čisto spontano, to smo čutili. In to je naša nova pomlad!" so povedali Aljaž, Denis, Jasmin, Kristijan in Miran, nadvse zadovoljni z odzivi na njihovo novo polko. Toliko lepih sporočil, čestitk, spodbud, da človek lahko samo obnemi. Tisočkrat so se zahvalili vsem, ostali so kar brez besed. Takšni izjemni odzivi so motivacija in glavno gorivo vsakega ansambla; tako je in tako bo ostalo. Sami so se odločili, da postanejo bolj zabavni oz. narodno-zabavni rock fanatiki. Njihova nova pomlad torej prihaja z malo drugačno glasbeno zvrstjo. Zdaj že pridno drvijo novim projektom naproti. Že kmalu se bodo predstavili s čisto svojim prvim zabavnim singlom. Ob- dajajo jih mravljinci in vznemirjenje, saj je to zanje in tudi vse njihove sledilce nekaj popolnoma novega. Več v tem trenutku še ne želijo izdati, saj želijo to pričakovanje in vznemirjenje zadržati do uradnega izida skladbe. Koledar svojih nastopov so že dodobra napolnili vse do konca leta. Čakajo jih številni nastopi po celi Sloveniji in na tujem. Nastopili bodo na kar nekaj veselicah tudi v okolici domačega in njim nadvse ljubega Ptuja. Na to so še posebej ponosni, igrali bodo za domače občinstvo, za njihove velike podpornike. Z velikim veseljem pa sporočajo, da jih ob nastopih doma, poleti čaka tudi več nastopov na tujem. Oktobra pa bodo s svojo glasbo sedem dni navduševali na največjem Okto-berfestu v Švici, na Zuri-Wiesn Oktoberfestu, ki ga vsako leto organizirajo v glavnem mestu Zurichu in kjer se vsako leto zbere nekaj tisoč ljudi. To je njihov neverjetni dosežek in mejnik, na katerega so zelo ponosni. mg Foto: zasebni arhiv Petouia kvintet torek • 9. maja 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 19 Ptuj • Klobasa Poli v zeleni preobleki Kraljična iz zrna graha Perutnina Ptuj na prodajne police pošilja nov produkt -brezmesno Poli v zelenem ovitku, ki so jo poimenovali Poli green. Izdelujejo jo na osnovi grahovih beljakovin, proizvodnja je v Perutnini tovarni v Zalogu. Poli green se v ceni ne razlikuje od klasične mesne. „Cena je enaka," je povedal direktor trženja in prodaje David Visenjak V Perutnini želijo, da bi po Poli green posegli potrošniki, ki iščejo kakovostne izdelke iz segmenta alternativnih virov proteinov. Za zdaj jo prodajajo samo v Sloveniji. „Odločili smo se, da bo Slovenija testni poligon, ki nam bo dal smernice za prodajo na ostalih tržiščih, najprej na Hrvaškem, nato v drugih državah EU. Proizvodnja Poli green je na začetku, tedensko je proizvedemo tono, na prodajnih policah je 14 dni. Proizvodnja novih prehranskih izdelkov na osnovi rastlinskih beljakovin ne pomeni zmanjševanja obsega proizvodnje mesa in mesnih izdelkov. Slednjo kvečjemu povečujemo, se pa pri tem srečujemo z nemalo omejitvami, predvsem na živi proizvodnji," je dejal Visenjak in poudaril, da je bila Perutnina Ptuj v preteklosti z idejami vedno revolucionarna. „Zato je pred 49 leti nastala Poli salama. Bili smo prvi, ki smo uvedli piščancem prijazno rejo, ki sledi evropskim trendom in zelenemu dogovoru EU. Pred dvema letoma smo vzpostavili rejo brez antibiotikov v celotnem proizvodnem Foto: PP Trenutno linijo Poli green sestavljajo trije izdelki: Poli green klobasa, Poli green narezek in zamrznjena Poli green pizza. procesu, najprej na Hrvaškem in nato v Sloveniji. Sledimo trendom, prisluhnemo navadam potrošnikov in spreminjanju njihovega življenjskega stila. Prav zato smo razvili produkt za potrošnike, ki ne jedo mesa oziroma bi ga želeli jesti manj. Produkt Poli green v smislu evropskih in svetovnih meril ni revolucionaren, kar nekaj podjetij je tovrstne izdelke že naredilo. Svetovna populacija raste, meso bo dražje, verjetno nas bo življenjski stil pripeljal do tega, da bomo uživali manj mesa. Zato smo ocenili, da smo dolžni dati na trg kakovosten brezmesni produkt, ki ustreza najvišjim kriterijem kakovosti." Popolnoma nealergena in brez umetnih dodatkov Foto: PP Predstavitev Poli green na novinarski konferenci, z leve: Florijan Cajzek, David Visenjak in Slavko Ficko Vodja razvoja v Perutnini Ptuj Florijan Cajzek je navedel, da so s Poli green želeli ustvariti visokokakovosten izdelek z uravnoteženo hranilno sestavo in prvovrstnega okusa. „Danes lahko samozavestno rečem, da na trgu ne boste našli produkta, ki bi v kategoriji rastlinskih mesnih nadomestkov imel bolj uravnoteženo hranilno sestavo (nižje vsebnosti maščob, hranilne vrednosti in visoke vsebnosti vlaknin). Produkt smo razvijali brez umetnih ojačevalcev okusa, umetnih barvil in alergenov. Beljakovine graha predstavljajo nealergeni, visokokakovosten vir beljakovin, saj vsebujejo vse esencialne aminokisline, nimajo negativnih asociacij v očeh potrošnikov in hkrati omogočijo razvoj ustrezne teksture ciljnega izdelka." Poli avantgarda že skoraj 50 let „Poli je ob nastanku v svoj genom zapisala, da bo avantgarda, vedno razvojno naravnana, iskala nove rešitve. Inovacije so del njenega življenja. Bila je prva piščančja klobasa v Evropi. S to njeno dediščino nadaljujemo v zadnjih nekaj letih. Pred šestimi leti smo razvili Poli hrenovko, nadaljevali s kategorijo šunk, paštet, pic, sendvičev, toastov ... Blagovno znamko Poli krepimo, v zadnjih šestih letih je podvojila vrednostno prodajo,« pa je povedal direktor strateškega marketinga v Perutnini Slavko Ficko. Mojca Zemljarič Ptuj • Zaključek Primusovih vinskih zgodb v 18. sezoni Uspešne vinske kraljice in njihove družinske kleti V klubu Gemina XIII. hotela Primus so 28. aprila svečano zaključili 18. sezono Primusovih vinskih zgodb. Vinsko-kuli-narični večerje potekal v družbi: Lucije Kramer, aktualne 9. ptujske vinske kraljice, Urške (Polanec) Kmetec, 5. ptujske vinske kraljice, in Urške Repič, 6. ptujske vinske kraljice. Povezovala gaje Eva Gašperšič, sicer 7. ptujska vinska kraljica. Kot aktualne kraljice in tudi še danes skrbijo za promocijo vin in kleti Osrednjih Slovenskih goric in Haloz. Foto: Črtomir Goznik Na zaključku Primusovih vinskih zgodb 18. sezone so sodelovale ptujske vinske kraljice: Urška Kmetec, Urška Repič in Lucija Kramer ter Eva Gašperšič v vlogi voditeljice. Skozi večer so ljubitelji kakovostne vinske kapljice in kulinarike hotela Primus uživali v izbranih vinih ptujskih vinskih kraljic, ki so jih donegovali v kleteh njihovih družin ter njihovih vinogradniških--vinarskih zgodbah. Z izbranimi vini je sodelovala tudi vinska klet P&F Jeruzalem - Ormož. Zgodba ptujskih vinskih kraljic se je začela leta 2005, ko je bila okronana prva ptujska vinska kraljica Svetlana Širec. Trenutno v ptujskem vinskem kraljestvu kraljuje že 9. ptujska vinska kraljica, vsaka ima dveletni mandat, prihajajo pa iz znanih vinogradniških družin, zato delo v vinogradu in kleti zelo dobro poznajo. Med svojim kralje-vanjem vsaka vinska kraljica predstavlja naš prelepi Ptuj, vinogradnike in vinarje oz. njihova vina po celi Sloveniji in tudi zunaj nje. Na zadnji zgodbi 18. sezone Primusovih vinskih zgodb so tri kraljice predstavile svoje vinogradniško-vinarske zgodbe v luči kraljevanja in svojih poslovnih poti. Urška Kmetec prihaja iz znane vinogradniške družine Polanec iz okolice Ptuja. Vinograde in trto nosi v srcu, tudi na svoji sedanji poslovni poti vključuje motive trte, simbole vinogradništva in samo vino. Urška pravi, da se vse začne pri vinski trti, ki je zanjo najlepša roža. Spominja pa se, da je v vinogradu v času svoje zgodnje mladosti večkrat jokala, pa ne od sreče, ampak od žalosti, ker je bilo treba iti v vinograd, kjer pa je spoznala, kako pridemo do same žlahtne kapljice. Nekdo, ki tega ni poskusil, ne more vedeti, koliko ur nege in vztrajnosti je potrebno, da pridelamo nekaj takšnega, kot je vino. Na osnovi vsega tega je videla, da je vinska trta resnično neka posebna rožica, ki na koncu da žlahtno kapljico. Danes ima svoj posel, ki temelji na cvetličarstvu, vinsko trto pa vključuje v svoje aranžmaje, šopke, tudi njen poročni šopek je imel grozd, laški rizling. Laški rizling pozna trgatev je bil tudi njeno kraljevsko vino, celo njeno življenje jo spremljata vinska trta in grozdje. „Že nekaj časa sem v kraljevem pokoju, čeprav sem še zelo mlada. Pokojnina je sicer bolj slaba, izkušnje pa so bile resnično odlične. Veliko se je zgodilo. Ogromno je bilo lepih trenutkov, tudi grenkih, ki pa te naučijo, da znaš lepe trenutke bolj ceniti. Kraljice smo se v mojem mandatu, v letih od 2013 do 2015, zelo povezale. Še danes se z nekaterimi družimo," je povedala Urška Kmetec. Za laški rizling pa je prepričana, da je to vino, ki bo vedno aktualno, njegova razsežnost je neprecenljiva, četudi je občasno malo zapostavljen. Vinoljubci so pokusili suhi laški rizling iz kleti Polanec. „Vsak dan v vinogradu mi je v veliko veselje in užitek" Urška Repič, 6. ptujska vinska kraljica, prihaja z Mestnega Vrha. Doma so imeli manjši vinograd, za delo v njem pa v svojih rosnih letih ni bila najbolj navdušena. Priznava, da je imela v tistih časih tisoč in en opravek, samo da ji ne bi bilo tre- ba iti v vinograd. Za kraljico je bila okronana leta 2015. Med kraljeva-njem je spoznala tudi svojega partnerja iz priznane vinogradniške družine Potrč, s katerim sedaj skupaj nadaljujeta uspešno vinogra-dniško-vinarsko zgodbo, tradicijo vinogradništva Potrč na Mestnem Vrhu. Ob predaji krone leta 2017 je partner Jernej prevzel kmetijo od svojega dedka s sedem tisoč trsi. Od takrat do danes sta svoje vinograde povečala. Propada sta rešila lepe vinograde le streljaj od njunega doma, ker ljudje opuščajo vinogradništvo. Danes obdelujeta na 18 hektarjih okrog 60.000 trsov. „Če mi je bilo včasih zelo hudo iti delat v tisti tisoč trsov velik vinograd, mi je danes vsak dan, ki ga preživim v vinogradu, v veliko veselje, v užitek, da sem lahko v naravi, s trsjem, na koncu pa žanješ tisto, kar si vložil," je izpostavila Urška Repič, ki ima zelo lepe spomine na svoje kraljevanje, ki ji je prineslo lepo popotnico. Z vinskimi kraljicami so se v njenem času srečevale vsak konec tedna, obiskale vse vinorodne dežele Slovenije in tudi tuje. Še danes so povezane, pogosto se slišijo in tudi srečajo. Vinoljubcem so iz njihove kleti v kozarce natočili vino jantarjeve barve, sivi pinot, suhi, letnik 2022, ki je povsem nova zgodba Jerneja in Urške. Kramerjevi kmalu s svojim prvim naravnim vinom Lucija Kramer je bila za ptujsko vinsko kraljico okronana novembra lani. Prihaja iz Turnišč, iz vinogradniške družine Kramer, ki vinograde na skupni površini 23 hektarjev (okrog 65.000 trsov na terasah) obdeluje na Dravinjskem in Majskem Vrhu v Halozah. Z vinogradništvom se Ivan Kramer z družino ukvarja od leta 1995. Ljudje zelo cenijo vlogo vinske kraljice pri predstavljanju in promociji vin ter sploh njeno vlogo, to jo je zelo presenetilo, saj tega ni pričakovala, pravi. Všeč so ji druženja z vinskimi kraljicami in pridelovalci vina na dogodkih, kjer se zbere tudi do deset vinskih kraljic, nova poznanstva. Za vse pa se je treba potruditi, vložiti čas. V tem kratkem času, dobrega pol leta, kar je vinska kraljica, si je nabrala že kar nekaj lepih spominov. Vloga kraljice je neprofitna, v teh vlogah so, ker jim to veliko pomeni, promocija vinogradništva, vinogradnikov, vina, je poudarila. Lucija se je odločila za samostojno pot na področju kozmetike, z vinom se bolj ukvarja brat, ki se je odločil za moderne trende v vinarstvu. V kratkem bodo Kramerjevi na trg poslali prvo naravno vino, ki bo iz traminca. Vino traminec (polsuho) iz kleti Kramer, letnik 2018, z značilnim vonjem po vrtnici, so pokusili tudi udeleženci tokratnega vinskega omizja. Vino je bilo tudi nagrajeno s srebrno medaljo na največjem vinskem tekmovanju na Dunaju. Tudi na zadnjem vinsko-kulina-ričnem večeru 18. sezone Primu-sovih vinskih zgodb je z glasbo na klavirju razvajala Ženet Vidovič. MC Foto: Črtomir Goznik Ptujske vinske kraljice sodelujejo na domačih vinskih dogodkih in tudi na tujem. Predstavljajo Ptuj in bogato vinogradniško-vinarsko tradicijo tega okolja in širše. 20 Štajerski Križem kražem torek • 9. maja 2023 Piše: Dani Zorko • Po poteh in stranpoteh Azije Ples v dežju Najino bivanje na otoku Borneo seje bližalo h koncu, prav tako pa so se začele stopnjevati tudi padavine. Do Sibuja sva imela dobrih 400 kilometrov vožnje, ki pa je bila bolj ko ne obsojena na razruto cestišče. V Kuchingu se je bilo brezpredmetno odpravljati nekam v naravo, ker ne bi bilo možno doživeti nič drugega kot pa kak naliv sredi džungle. Na pot sva se odpravila zgodaj zjutraj, da vsaj ne bi imela gneče z avtomobili. Deževalo je kot iz škafa in v nekem trenutku sem bil take volje, da bi avto kar postavil v koruzo in šel naprej na avtoštop. Kosi asfalta so kar ležali po cesti, nikjer ni bilo nobenih usmerjevalnih tabel ali varnostnih oznak, na mostu se je pred tabo vsake toliko narisal ogromen tovornjak, da je bilo pravo čudo, da si nisva presekala gume. Za pot do Sibuja sva potrebovala praktično ves dan, ne da bi se kaj dosti ustavljala. Pa saj se ni bilo za kaj. V Sibuju sva šla vrnit avto na letališče in prvič se je zgodilo, da so naju hoteli napetnajstiti. Po nekem njihovem pravilniku so trdili, da sva imela omejitev kilometrov na dan, jaz pa sem imel zraven natisnjeno potrdilo, da je bila rezervacija opravljena brez omejitev. Pokazali so nama tudi, da je bila na avtu GPS sledilna naprava in kar naprej ■ - -''*■ Vhod v budistični tempelj Foto: Dani Zorko Foto: Dani Zorko Originalni spominek iz Malezije so hoteli iztisniti neke dodatne šilinge ali kaj že imajo. Ko je Jernej videl, da imam na neki točki dovolj, se je dva koraka umaknil, jaz pa sem krepko povzdignil glas, da se je dihanje na letališču za trenutek ustavilo. Res nimam rad, da me kdo hoče obrati. Razen, če to naredi na res posrečen način. Glede na to, da sva bila od vseh za dve glavi višja in da sva res imela prav, se je cela ekipa firme kar skrila pod pult. In ne samo to - po naši nacionalni TV vedno kažejo naše izurjene pridaniče, da vedno tožarijo vse povprek za neke izmišljene duševne bolečine, zato sva si tudi midva tukaj omislila nekaj podobnega. Na koncu sva se izpogajala, da sva čisto poceni dobila drug avto za en dan, da sva lahko šla v mesto in malo okrog. MEŠČAN POREČA Foto: Dani Zorko Takoj je moč prepoznati kitajske simbole. SERVISER (ASO- SLAVKO MERILNIH OSTERC NAPRAV ALEKSANDER ZORN ŠPANSKA PRINCESA LIJAK ČEŠKI KAMION ŠTEFKA PROLC DRUGA OSEBA EDNINE TEKSTILNI IZDELKI DUŠEVNI PRETRES AVTOR: MARJAN GRABNER PREBIVALEC NAJVEČJE CELINE MELODIČNI OKRASEK MATEMATIČNA NEZNANKA Je uradna valuta Venezuele in je razdeljen na sto centimov. Ime je dobil po junaku latinskoameriške neodvisnosti Simonu Bolívarju. Prvič je bil uveden leta 1879 kot zamenjava za kratkotrajno valuto venezolano v razmerju 5 : 1 (venezolano). Vlada je 7. marca 2007 sporočila, da bo valuto 1. januarja 2008 prevrednotila v razmerju 1000 : 1 in jo preimenovala v bolívar fuerte. Predsednik Nicolás Maduro je 22. marca 2018 napovedal nov program denarne reforme z načrtovanim prevrednotenjem valute, 20. avgusta istega leta pa je vlada lansirala novo valuto v razmerju 1 : 100.000 (bolívar fuerte). Izdaja ga Centralna banka Venezuele. Oznaka valute je VES. Imela sva še en dan časa in avto, tako da sva šla v okolici Sibuja obiskat neke kitajske verske templje, vasice in tržnico. Skoraj petina Kitajcev je namreč budistov, po vsej Aziji pa si gradijo ogromne verske centre, ki izstopajo po svojem okrasju, barvah in velikosti. Ti centri so odprti za javnost in so res prava paša za oči. Sibu ima pokrito tržnico in tu se mešajo nepredstavljive vonjave, da bi se povprečen Evropejec hitro obrnil. Naju je pa kljub vsemu zanimalo, kako stvari funkcionirajo, saj so tržnice vedno srce mesta in tu doživiš pravi lokalni utrip. Območje je razdeljeno po sektorjih, kjer prednjačijo sadje, zelenjava in morske stvari. Skoraj pa naju je vrglo na rit od smeha, ko sva na enem pultu zagledala kure nesnice za prodajo, ki so bile ovite v časopisni papir. Med vsemi dobrinami tega res ne bi pričakoval, možakar pa je takoj zraven prodajal še jajca, v smislu, da kurji proizvodni stroj res deluje. Predlagal sem, da se odpraviva, ker bi na koncu res še kupil kuro za spominek. Foto: Dani Zorko Sveže banane imajo čisto drug okus kot v Evropi. ENSOR, James - belgijski slikar in grafik, LEVI, Carlo - italijanski pisatelj in slikar, OPAVA - češko mesto v moravskem delu Šlezije KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. torek • 9. maja 2023 Za kratek čas Štajerski 21 Podravje • Iz studia Radia Ptuj Postani radijska zvezda, pridruži se naši ekipi Radio Ptuj, najbolj poslušana lokalna oziroma regionalna radijska postaja nekomercialnega značaja v Sloveniji, v svoje vrste vabi nove voditeljice in voditelje. Postani del ekipe, ki ustvarja najboljši informativni in zabavni program daleč naokoli. „Po zadnjih meritvah kredibilne agencije Ninamedia je Radio Ptuj najbolj poslušana lokalna oziroma regionalna radijska postaja nekomercialnega značaja v Sloveniji, saj nas vsak dan posluša do 40.000 ljudi. To nam je uspelo s kredibilnim obveščanjem, neoporečnostjo in kljub posameznim napadom nekaterih nacionalnih medijev, ki so bili tudi pod pasom - uspel nam je torej izjemno velik met," pove odgovorni urednik Radia Ptuj Domen Hren. Če strnemo, to pomeni, da v našem jedrnem prostoru, Spodnjem Podravju, Radio Ptuj posluša več ljudi kot vse druge radie skupaj, v celotni podravski regiji od Avstrije do Hrvaške pa je Radio Ptuj na drugem, oziroma tretjem mestu, pred njim pa je samo največji mariborski komercialni radio. Tisti, ki v ustvarjanju radijskih vsebin vidite izziv in bi želeli biti /?adioPTU1 Največje uspeinite vseh tasov .-;i>TJ< Foto: arhiv Radia Ptuj A¥DICIJA@tóDIO-T€DniK.SI del te uspešne zgodbe, imate zdaj priložnost, da se nam pridružite -prijavite se na avdicijo in postanite voditelji Radia Ptuj. „Radio je medij, ki se oglasi takoj, ko se kaj zgodi in ravno zato ima veliko prednosti pred televizijo ali časopisom. Ker je radio danes tudi izredno povezan s spletom in predvsem socialnimi omrežji, mu to daje posebno prednost pred vsemi drugimi oblikami medijev. Novinar ali programski moderator mora biti danes izobražen v vseh zvrsteh medijske komunikacije. Za vse to poskrbimo v naši izkušeni ekipi, ki podaja znanje in skrbi za nemoten razvoj, napredek in izobraževanje kadrov. Pričakujem, da se bodo na avdicijo prijavili mladi in tudi starejši, ki so željni novih znanj; pričakujem zagnane, odprte in nove ljudi, ki si želijo dinamičen delovnik, možnost redne zaposlitve, stimulativno plačilo in delo v izredno urejenem medgeneracij-skem okolju," pravi urednik Domen Hren. Vsi, ki ste pripravljeni na nove izzive, ste komunikativni, radovedni, iskrivi in želite postati voditelji Radia Ptuj, vabljeni, da pošljete svoje prijave na avdicija@radio-tednik.si. nš Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 5 6 5 8 4 3 2 1 2 7 6 4 5 2 9 1 8 7 3 5 4 2 6 5 4 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥¥¥ ©© €€€ O Bik ¥¥ €€ ooo Dvojčka ¥¥¥ ©© € OO Rak ¥ ©©© €€ O Lev ¥¥¥ €€ OOO Devica ¥ ©©© €€€ O Tehtnica ¥¥ ©© € OOO Škorpijon ¥ ©©© €€ OOO Strelec ¥¥ ©©© € OO Kozorog ¥¥¥ ©© € OOO Vodnar ¥¥ ©©© €€ o Ribi ¥¥¥ © €€€ OO Sestavil: Tadej Šink, horarnl astrolog (Velja za teden od 9. do 15. maja 2023.) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično 1 7 9 4 7 2 8 5 9 1 4 3 2 5 6 9 4 3 1 3 9 5 9 2 6 5 7 8 5 1 3 4 9 4 7 3 6 1 Tednikova nagradna razrezanka • Z dodatno nagrado za vse! Nagrado podarja KNJIGARNA IN PAPIRNICA Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tel.: 02 783 76 51 Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 15. maja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali dobitnika zanimive in lepe nagrade, ki jo podarja Bukvica, knjigarna in papirnica. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Marija Kovše, Ptuj. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 12. maja 2023 Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Zreče in Osnovno šolo Zreče vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Zreče. Vidimo se v četrtek, 11. maja, ob 18. uri v športni dvorani OŠ Zreče. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Projekt podpira Občina Zreče. ♦ h •BIT * IT rešitve SAZAS D a SILKEM Štajerski TEDNIK radioPTUI w uiunpen NAROČITE IN PRIDOBITE NAGRADO L.^ J Vse za zunanjo ureditev Več informacij; majda.segula@radio-tednik.si, telefon 02/749 3416. Spletna prijava in pogoji: www.tednik.si/narocnina torek • 9. maja 2023 Oglasi in objave Štajerski 23 TOREK. 09, ma 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 Festival tamburašev in mandolinistov Slovenije 11:00 Utrip Ormoža 11:50 Ljudski pevci 13:00 Starpoint prodajno okno 14:00 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:0015 let delovanja folklorne skupine KD Cirkulane 20:00 Zapojmo prijatelji 21:10 Nogomet 3. SNL - vzhod 22:50 Starpoint prodajno okno 23:50 Video strani_ PROGRAMSKI NAPOVEDMI K BMI Združimo moči za uspeh! Poiplad v KZ nuj "l^etijska'zgdn!iäaj SREDA, 10. ma 00:00 08:00 08:30 09:30 10:30 12:00 13:00 14:30 18:00 19:30 20:00 21:00 22:30 23:30 Video strani Jutranja telovadba Mic Mengeš - zdravstvena oddaja Mat. dan na OŠ Hajdina 210 let šolstva v Staršah Starpoint prodajno okno Video strani Italijanska trgovina - v živo 25. praznik občine Starše Mic Mengeš - zdravstvena oddaja Kosicnbal v Slovenja vasi Kronika «z občine Hajdina Starpoint prodajno okno Video strani TV program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Domava 116d. 2252 DQRNAVA; ¡nfo@siplv.si kontakt: 02 754 00 33; 041 618 044: www.siptu.si ČETRTEK. M. ma 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 Revija odraslih PZ, l.del 10:30 Območna revija glasbenega izročila 12:00 Zapojmo prijatelji 13:00 Starpoint prodajno okno 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Revija odraslih PZ, l.del 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Revija mladinskih PZ, 2. del 21:00 Zapojmo prijatelji 22:10 Starpoint prodajno okno 23:20 Video Strani Dogaja se na 6 lokacijah večjih kmetijskih trgovin Kmefjjgkejadruge Pt LENART- ZADRUŽNIK- GORIŠNICA- MARKOVCI • MAROF - VIDEM 24-29-APRIL 2.-6.MAJ DNEVI SADIK KUMAR, DNEVI PLODOVK fggjj&few IN NOVOSTI ........ - \(| W 2.-6. MAJ fsüÄ ^ 7& f)( DNEVI PLODOVK Vjgtg^Bk^ p.-13. maj 10.-13. MAJ DNEVI OKRASNIH ZASADITEV NA VOLJO TUDI NASVET STROKOVNJAKA! NUTRIVIT BIO PLANTELLA ZA PL0D0VKE Mali oglasi «Ž&« V PONUDBI cor(l^ SADIKE CORNUS SADIKE DRUZOVIČ gfiSSfc SADIKE PLANTA STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci ld. Tel. 051 667 170. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Sket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. KUPIM priključke, traktor in nekaj ostale mehanizacije. Tel. 041 680 684. PRODAM bikca simentalca, starega 18 dni. Tel. 070 250 441. OSEBNI STIKI DOBRO situiran moški išče življenjsko sopotnico do 52 let. Na prvo ljubezensko potovanje te odpeljem v Črno goro na morje. Tel. 071 528 705, lahko tudi SMS. ZEMUA PLANTELLA VRTNA 45L mm m GNOJILO ZA RAST VETISA 750G £ ^■rM bfpva i, UGODNO! žfi r i f 4 " i .A*. 1 .1. UGODNO ' wi- r AKCIJA velja od 20.4. DO 15.5.2023 oz. do razprodaje zalog v okviru prodajnega programa trgovine I MÖf 'W ZEMUA K0MP0J-" SANA BALKONIA 60L iTfi^felt SMO POOBLAŠČENI TRGOVEC SERVIS IN TRGOVINA KOSEC-MAROF, V SERVISU KOSEC, KVALITETNO IN PO UGODNI CENI POPRAVI VAŠO VRTNO KOSILNICO, MOTORNO KOSO, MOTORNO 2AG0 IN DRUGO VRTNO ORODJE. Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.d I i b.si t GLASBO DO SRCA www.radio-tednik.si Bodite tf Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 24. uro na radiu Ptuj. Umrli so Franc Pulko, Ptuj, Mariborska c. 56, roj. 1943 - umrl 18. aprila 2023; Jožefa Vršič, roj. Muršič, Grlinci 39, roj. 1930 - umrla 19. aprila 2023; Marta Tumpej, roj. Černivec, Lovrenc na Dravskem polju 57, roj. 1937 - umrla 20. aprila 2023; Jožef Sok, Dornava 106, roj. 1950 - umrl 20. aprila 2023; Janez Feguš, Zagojiči 10b, roj. 1943 - umrl 21. aprila 2023; Viktorija Vrečar, roj. Muršec, Bišečki Vrh 18, roj. 1929 - umrla 20. aprila 2023; Marija Krajnc, roj. Krajnc, Zagorje ob Savi, Izlake Narof 38, roj. 1923 - umrla 21. aprila 2023; Marta Črešnik, roj. Korpar, Borovci 56, roj. 1951 - umrla 21. aprila 2023; Ivana Meško, roj. Belšak, Ptuj, Ormoška c. 106, roj. 1937 - umrla 22. aprila 2023; Marija Petrovič, roj. Kovačec, Pacinje 28, roj. 1946 - umrla 23. aprila 2023; Franc Bolcar, Spuhlja 50, roj. 1935 - umrl 23. aprila 2023; Ana Herak, roj. Braček, Zg. Velovlek 21, roj. 1926 - umrla 23. aprila 2023; Jože Dolinar, Ormož, Skolibrova ul. 6, roj. 1959 - umrl 23. aprila 2023; Alojzija Kocmut, roj. Krajnc, Trnovska vas 31, roj. 1946 - umrla 24. aprila 2023; Anton Kozoderc, Apače 42, roj. 1938 - umrl 25. aprila 2023; Duško Sarkičevic, Ptuj, Praprot-nikova ul. 6, roj. 1959 - umrl 25. aprila 2023; Alojz Serdinšek, Tržec 37, roj. 1947 - umrl 25. aprila 2023; Milan Svenšek, Rodni Vrh 3, roj. 1956 - umrl 27. aprila 2023; Terezija Kristovič, roj. Lorbek, Goričak 22, roj. 1940 - umrla 29. aprila 2023; Elizabeta Štumberger, roj. Štumberger, Cirkulane 13, roj. 1926 - umrla 30. aprila 2023; Olga Kolarič, roj. Kolarič, Destrnik 3, roj. 1949 - umrla 30. aprila 2023; Vladimir Petek, Sveti Tomaž 11b, roj. 1939 - umrl 2. maja 2023; Marija Verlak, roj. Bomberk, Bukovci 8, roj. 1935 - umrla 30. aprila 2023; Franc Šuper, Stogovci 46, roj. 1933 - umrl 30. aprila 2023; Veronika Kostanjevec, roj. Bezjak, Bukovci 139, roj. 1938 - umrla 30. aprila 2023; Marija Petek, roj. Bombek, Gorišnica 154, roj. 133 - umrla 30. aprila 2023; Janez Vidovič, Stojnci 83, roj. 1958 - umrl 2. maja 2023. PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV www.reporter.si PUTINOVA MREŽA V SLOVENIJI Koga vse sta z gotovino plačevala ruska vohuna, aretirana v Ljubljani INTERVJU: MATJAŽ HANŽEK Tisti, ki pozivajo k miru, so utišani, zato jih nihče ne sliši PLATFORMA ANŽETA LOGARJA Zakaj so zadržani Peter Jambrek, Gregor Virant in Miha Brejc ŽUPNIKI IZ AFRIKE IN AZIJE Zgodbe misijonarjev, ki bodo maševali po slovenskih cerkvah v Štajerski T E D INI [K www.tednlk.si Stajerskitednik E -.Stajerskitednik MALE OGLASE, 0 IN RAZPISE ISMRTNICE, OBVESTILA LAHKO NAROČITE DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE ! 749 34 li ali marjana.pihlertSradio-tednik.si, Ihodno pokličite. TEDNIK nafda.segula@radliHeilnik.sl, tel. 02 tel. 02 749 34 10, zo večje objave pred Slovenija • Srbi med rekorderji, a tudi pri nas vedno več orožja po domovih Prodaja orožja v Sloveniji se je v osmih letih podvojila Sredin strelski napad na beograjski osnovni šoli, v katerem je življenje izgubilo osem otrok in šolski varnostnik, nato pa še četrtkov morilski pohod 21-letnika, kije ubil osem in ranil 14 ljudi, je v Srbiji in drugod odprl tudi vprašanje odgovornosti. Po oceni številnih je verjetnost za takšne tragične dogodke večja v državah, kjer je lažje priti do orožja. Tega je v Srbiji zelo veliko. Po podatkih organizacije Small Arms Survey namreč Srbija po razširjenosti orožja med ljudmi zaostaja le za ZDA, kjer že dvajset let prihaja do strelskih napadov po šolah, in Jemnom, kjer že skoraj desetletje traja državljanska vojna. V povprečju ima sto prebivalcev Srbije v lasti 39 kosov prijavljenega in skritega orožja. Za primerjavo: v Sloveniji, ki po tem kriteriju zaostaja za skandinavskimi državami, Nemčijo, Avstrijo in Francijo, naj bi ga bilo 2,5-krat manj. Kaj so uradni razlogi za 1 I v» kupovanje orožja Na zadnji dan lanskega leta je imelo 45.025 posameznikov in pravnih oseb v Sloveniji dovoljenje za nabavo skupaj že več kot 160.000 kosov orožja. To je skoraj 6.000 več kot leta 2021. Še nedol-go nazaj so bile te številke precej nižje. Leta 2015 je imelo slabih 40.000 posameznikov in podjetij v Sloveniji dovoljenje za skupaj približno 132.000 kosov orožja, torej petino manj kot danes. Zgolj v osmih letih smo tako v Sloveniji dobili več kot 5.000 novih lastnikov orožja in skoraj 30.000 Število lastnikov orožja Število kosov orožja 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 4.331 1 13.6581 4.000 8.000 12.000 16.000 Foto: MNZ Posamezniki so samo lani v Sloveniji kupili skoraj 700 kosov orožja, pri katerih so kot razlog navajali varnost. novih kosov. Zakaj so ga kupovali? Daleč največ kosov orožja v Sloveniji se še vedno uporablja za lov. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je bilo na zadnji dan lanskega leta izdanih skupaj 77.516 orožnih listov za lovsko orožje. To je 6.400 več kot leta 2015, pri čemer se je število lastnikov v tem času celo zmanjšalo. Najbolj pa je v zadnjih letih zraslo število dovoljenj za potrebe športa; v slabem desetletju se je praktično podvojilo - z 8.600 na 15.500. Hitro raste tudi število dovoljenj za posest orožja - lani se je to število približalo 39.000. Še skoraj 16.000 kosov orožja pa so lastniki v Sloveniji do zdaj kupili v zbira-teljske namene. Prvič v zadnjih osmih letih pa se je povečalo število orožnih listov, ki so jih posamezniki pridobili zaradi lastne varnosti. Teh je bilo lani 5.830, skoraj 700 več kot 2021. Zakonsko okno SDS za nakup polavtomatskega orožja Slovenija je sicer sredi leta 2021 postala ena od redkih evropskih držav, v kateri lahko civilisti zakonito pridobijo polavtomatsko dolgo-cevno strelno orožje, ki po direktivi EU velja za varnostno grožnjo. To so jim omogočile spremembe zakona o orožju, ki jih je sprejela nekdanja koalicija Janeza Janše. Od takrat so lahko polavtomatske puške in drugo orožje ob športnih strelcih kupovali tudi člani strelskih organizacij, ki imajo status nevladne organizacije v javnem interesu na področju obrambe. Ena od teh organizacij je tudi strelsko društvo, ki ga je ustanovilo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO). Pri noveli zakona o orožju pa nekdanja koalicija ni upoštevala direktive, ki jo je Evropski parlament zaradi terorističnih napadov po Evropi sprejel štiri mesece pred tem. Z njo je želel civilistom onemogočiti pridobitev orožja, ki lahko pomeni varnostno grožnjo. To so polavtomatska strelna orožja s fiksno ali snemljivo napravo za Foto: PU Celje Veliko orožja ni prijavljenega Glede na podatke o prijavljenem orožju naj bi bilo v Srbiji eno strelno orožje na dva in pol prebivalca oziroma 39,1 orožja na 100 prebivalcev, kar skupaj znaša 2,1 milijonov kosov orožja. Na prvem mestu so še vedno ZDA s 120,5 kosi orožja na 100 prebivalcev, vsega skupaj je tam v zasebnih rokah več kot 393 milijonov kosov različnega strelnega orožja. Na drugem mestu so prebivalci Falklandskih otokov. V Bosni in Hercegovini imajo ljudje doma 31,2 kosa strelnega orožja, v Makedoniji 29,8, in Hrvaški 13,1 kosov strelnega orožja na 100 prebivalcev. Slovenija ima po teh podatkih 15,6 kosov orožja, kar nas uvršča pred Hrvaško. Dejansko pa je med civilisti po domovih še veliko več neprijavljenega orožja. Po neuradnih podatkih kar večkratnik uradnih številk... polnjenje, ki jih je zelo lahko mogoče predelati v avtomatsko strelno orožje. Takoj po prihodu na oblast je koalicija Roberta Goloba med 11 zakoni, ki jih je pred tem spremenila Janševa vlada, v prvotno stanje vrnila tudi orožarskega. Po uradnih podatkih ministrstva, ki ga vodi Boštjan Poklukar, je med avgustom 2021, ko je začel veljati omenjeni zakon, in lanskim majem, izdanih 48 dovoljenj za na- bavo polavtomatskega strelnega orožja, avtomatskega strelnega orožja, ki je bilo predelano v polavtomatsko, in polavtomatskega dolgocevnega orožja za potrebe športa. Od teh so jih sedem prejeli člani nevladnih organizacij v javnem interesu na področju obrambe, ki so skupaj kupili devet kosov orožja. Dovoljenje za nabavo pa so pridobila še štiri podjetja. P. Cirman, T. Modic Destrnik • Črna statistika: več kot podvojeno število kaznivih dejanj Prevladujejo vlomi in ropi, več družinskega nasilja Čeprav ptujski policisti ocenjujejo, da so varnostne razmere v občini Destrnik ugodne, pa kljub temu skrbi porast kriminala. Lani seje namreč število obravnavanih kaznivih dejanj v primerjavi z letom 2021, ko jih je bilo 13, povečalo na kar 30. H Policiji jih je uspelo preiskati več kot v letu poprej, in sicer za 26, v letu 2021 pa deset. Zanje so tudi že podali ovadbe na tožilstvo. Med storjenimi kaznivimi dejanji jih je bilo največ, 27, s področja splošne kriminalitete, zlasti tatvin, vlomov in ropov. Policisti pa so lani na Destrni-ku obravnavali tudi hudo telesno poškodbo in napad na spolno nedotakljivost ter tri primere nasilja v družini in štiri odvzeme mladoletne osebe. Se je pa nekoliko zmanjšalo število kršiteljev javnega reda in miru ter splošne varnosti ljudi in premoženja, in to s predlanskih 45 na lanskih 39. Prometnih nesreč je bilo v 2022 za pet več kot v 2021, a se je med vsemi 26. samo ena končala s hudimi telesnimi poškodbami in na srečo nobena s smrtnim izidom. Blažje posledice prometnih Rojstva: Katarina Gabršek Parežnik, Vrtna ulica 3, Šentjur - deklica Kiara; Katja Vinkovič, Na Gomili 5a, Miklavž na Dravskem polju - deklica Ota; Laura Rižnar, Cunkovci 12, Gorišnica - deček Lukas; Senka Žlibar, Volkmerjeva cesta 23, Ptuj - deklica Ariana; Janja Kokot, Cirkulane 8a, Cirkulane - deček Gabriel; Julija Lajh - deček Tias; Katja Kenda - deček Anže; Lucija Fuks - deklica Julija; Sandra Krušič - deklica Maja; Urška Lep Rečnik - deklica Zala; Ana Vorih -deček Leo; Petra Bauman - deklica Alja; Tanja Korpar - deklica Iva; Leonida Šnajder Ferenčič - deček Filip Aleksander; Nastja Bukovnik - deklica Eva; Anja Pšeničnik - deček Jure; Anja Zelenik - deček Bine; Albina Arifaj - deček Maj; Tamara Čuš - deček Anej; Petra Senič - deček Liam; Natalija Pišotek - deklica Sara. Poroke - Ptuj: Fredi Simonič in Helena Bezjak, Grajenščak 82a; Alen Uzunovič in Nina Forštnarič, Bukovci 118; Dušan Kostanjevec in Snježana Grabež, Zamušani 62a; Mitja Črnčec, Ranca 23d, in Tara Gašič, Cvetkovci 37; Gregor Damiš in Gordana Majhen, Maribor, Mlekarniška ul. 10; Aljaž Gajšek, Zg. Sveča 6a, in Nives Butolen, Čermožiše 96b; Marsel Kosec, Prvenci 5, in Maja Pšajd, Zg. Voličina 68; Matej Preložnik in Ksenija Šteflič, Sp. Voličina 86d; Sani Kralj in Monika Grofelnik, Ul. Marjana Nemca 7, Miklavž na Dr. polju. nesreč, kot so bile v preteklosti, Robert Rojko, vodja policijskega okoliša, pripisuje vse večjemu upoštevanju omejitev hitrosti vožnje pa tudi pogostejši prisotnosti policistov na terenu, zlasti na problematičnih odsekih. Med razlogi za prometne nesreče pa so še vedno nepravilna stran ali smer vožnje, prevelika hitrost in nepravilno prehitevanje. SD Na Destrniku so policisti lani obravnavali 30 kaznivih dejanj, kar je 17 primerov več kot predlani. Hladen majnik ti gotovo da slame dosti in tudi sena. Danes zjutraj bo še pretežno oblačno, čez dan pa se bo delno razjasnilo. Še bo pihal vzhodni veter, na Primorskem šibka burja, ki bo popoldne ponehala. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 12, na Primorskem do 15, najvišje dnevne od 15 do 20, na Primorskem okoli 22 °C. V sredo se bo pooblačilo, od zahoda bo postopno začelo deževati. V četrtek se bo dež okrepil. 3-dnevna napoved za Podravje pretežno oblačno Hitrosr vetra: 3 m/s Smer vetra: vzhodni oblačno dež Hitrosr vetra: 3 m/s Smer vetra: vzhodni Hitrosr vetra: 3 m/s Smer vetra: severni Foto: SD Vir: ARSO