List št. 12.
Podučenje,
kako se ima ravnati pri konjskih nalezljivih
garjah ali grintah.
Ker so se konjske garje tako po deželi razširile, posebno ob velikih cestah, da se jih bo teško znebiti, ako se zapovedano in potrebno ravnanje pri tej bolezni natanjko ne spolnuje, je razglasilo €. k. krajnsko deželno poglavarstvo sledeče pod-ueenje:
^Spoznajo se garje prav lahko, ker se na po-versnji koži tu in tam: zlasti na čelu, na vratu, Ba herbtu, po repu , na nogah itd. veči ali manjši g o line prikažejo, na kterih se koža v majhnih luskinah luši in je suha in graspova, — ali se pa me-hurčiki napravijo, ki so z vodeno tekočino napolnjeni , ki se, ko mehurčki počijo, posuši in hraste napravi, in pod temi hrastami se mnogokrat vgnjide najdejo, ki vedno veči postajo in v kterih se včasih mnogo živih celo majhnih živalic najde. Koža je večkrat zlo debela in včasih se clo majhne brado-vicice napravijo. Živino na garjevih krajih koža zlo ser bi, da se rada dergne ali grize; zavolj tega to bolezen tudi mnogokrat serbečico imenujejo.
Serbečica je pa drug ne nevarn in nenalezljiv kožin spušaj, ki se posebno spomladi in poleti ob veliki vročini prikaže, le malo dni terpi in v kožnih mazulčikih obstoji, ki se od garij prav lahko razloči.
Večkrat ima že kak konj čez in čez garje, in vlastnik še vedno pravi, da je to le od muh, ali da se je kje oribal. Kaj da je od muh in od ka-košniga oguljenja in kaj so garje, vsaki iz tega popisa lahko razloči, in le leni gospodarji takih izgovorov išejo, da bi jim ne bilo treba svojih konj ozdravljati.
Razširijo se garje večidel po nalezbi, da jih eden od druziga konja dobi, če se pri vozni, v hlevu, pri napajanju, na paši itd. eden druziga dotakne. Pa tudi pervotno, toda malokrat, se garje napravijo, če se živina slabo opravlja in cedi, če strada, če pri tem mora hudo delati in je večkrat mokra, h čemur večkrat tudi nečisti, soparni hlevi veliko pripomorejo.
Pri ozdravljanji je posebno na dvoje gledati: pervič bolezen ozdraviti, in drugič sker-beti, da se vse čisto p o cedi, kar je z bolno živino v dotiko prišlo.
Dokler garje še niso zastarane in še ne po celim životu razširjene, se lahko ozdravijo, če se garjevi kraji s slamo ali s kertačo dobro zribajo, in ce se ^ kjer se kake hraste najdejo, popolnoma odpraskajo in  potem  z žajfnico  ali  še  bolje z
žajfo in lugam dobro zmijejo. Če se hoče voda za spiranje še bolj močna napraviti, se v bokal hudiga luga i zvezek (pakeljc) tobaka ali 4 lote korenin bele čmerike ali podleska pol ure kuha in s precejenov zdravilno vodo in žajfo garjevi kraji spirajo. Ce so v grivah ali na repu garje, se mora popred griva ali žima splesti ali pa odstriči, da se zamore do bolnih delov priti, jih dobro zribati in zmiti. Spirati se mora živina dvakrat ali saj enkrat na dan in toliko dni, dokler belkasta koža golih garjevih mest černkasta ne postane, se več ne luši in dokler se ne prikaže nova dlačica. To so znamnja, da so garje proč* Pred vsakim spiranjem se pa morajo hraste dobro odpraskati.
Ce se po takim spiranji ne začne kmalo bolezen boljšati, ampak goline vedno veči postajajo, se spet nove hraste napravljajo, se namažejo garjevi kraji s hudim brinjevim cvetam, z jelen ovcam ali s kakim drugim močnim žganjem. Ali vzame se terpentinoviga in lavoroviga olja, vsaciga 1 lot, in štupe španjskih muh 1 kvin-teljc; namest lavoroviga olja se tudi rabi j elenovo olje; ta maz se parkrat v bolne dele vriba, in potem se 3—4 dni počaka, da se vidi: ali se začnejo celiti, suhi, čisti in temni postajati in z dlako obra-šati, in med tem se vsaki dan enkrat z žajfnico dobro sperajo in ko se posušijo, se z laškim oljem namažejo.
Če se pa kje spet nove hraste napravijo, se vribanje spet ponovi in ravno imenovanimu mazilu se še štupe bele čmerike y2 do 1 kvinteljca pridene. Prav dobra je tudi pri terdovratnih garjah maz iz i kvinteljca klorine in 2 lotov laneniga olja.
(Konee sledi).
List št. 13.
Podučenje,
kako se ima ravnati pri konjskih nalezljivih
garjah ali grintah.
(Konec")
Razun teh je še mnogo drugih zdravil, ki se pri garjah tudi z dobrim izidam rabijo, brez da bi kako zmed njih posebno zdravilno moč imelo. Zlo ojstrih zdravil, kakor: sublimata, rudečiga precipitata, zeleniga volka, ali clo mišice in hu-dičeviga olja ni nikdar varno rabiti, kernapčno rabljeni zlo škodjejo in ker popred imenovane zdravila vedno pomagajo, ako se natanjko po poduku rabijo, in ako se garje vi kraji vselej dobro zri-bajo in hraste natanjko o d praskaj o, preden se zdravila namažejo.
Notranje zdravila pri garjah ne pomagajo veliko, če se pa vender kaj rabiti hoče, naj se da:
Štupa brinjevih jagod, sroviga antimona in ter-pentinoviga olja, vsaciga 1 Iot, z nekoliko moke in vode v testo napravljeni se dvakrat na dan noter daje; ali grenke soli 4 lote, štupe encijanovih korenin 2 lota, žvepleniga cveta 1 lot, tudi v testu, dvakrat na dan. Če gre blato zlo suho in malokrat od živine , naj se rabi štupa 1 op a ti k e z drobno zrezano navadno žajfo, vsake i lot, iz kterih se svalki napravijo in tako dolgo enkrat na dan noter dajejo, da blato bolj mehko postane.
S tem, da se bolni konji ozdravljajo, pa še ni vse storjeno, ampak mora se tudi zato skerbeti, da drugi konji bolezni ne nalezejo. Mora se toraj bolna živina v hlev na tak kraj postaviti, da nobene druge živine ne doseže; škaf, cedilo in
vse drugo orodje, ki se pri bolni živini rabi, se pri nobeni drugi ne sme rabiti. Bolna živina ne sme delati, se ne z drugo na pašo pušati. Jasli ali druge reči v hlevi, kjer se živina rada dergne, se morajo med zdravljenjem vsaki dan sprotpo-ribati, da se živina z odpadenimi garjevimi lu-skinjami sama sebe iznoviga ne oskruni, — in še le potem, ko je živina popolnama zdrava , se za-more na kak drug čeden kraj hleva prestaviti, in kjer je popred stala, se morajo jasli, lojtre z vročim lugam dobro poribati, in še bolje je, če se potem poobljajo, stenje se morajo dobro zribati, in če so zidane, prebeliti, če so pa lesene pooblati. Cela oprava, kakor komat, berzde, ujzde itd., kar se je pri bolni živini rabilo, se mora z vročim lugam dobro zmiti in več dni na soncu sušiti, in kar ni kake vrednosti, je naj bolje,  da se sožge.
Le, če vsi sosedje tako ravnajo, ki imajo garjeve konje, se odžene ta bolezin; če je pa le en zanikern vmes, bo od njegove sosedova živina bolezin nalezla, ker je znan pregovor: „ena gar-jeva ovca oskruni celo čedo". To velja tudi od konj.