semanario yugoeslavo .
APARECE LOS SABADOS •
Dirección:
Dr. V. KJUDER
tambaré 905, D. 6. Bs. Aires
\
CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA
Concesión 2466
>

EL NUEVO PERIODICO11
SEMANARIO YUGOESLAVO
Leto III.
BUENOS AIRES, 20. JUNIJA 1936
Štev. 131
NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in u
celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv« LIST IZHAJA OB SOBOTAH
StavkovnivalíuSODA ABESINIJE ZAPEČATENA
v Evropi
bilijoni delavcev so v zadnjih stavkali v državah zapadne
r°Pe. Velik stavkovni val je za-Najprej Španijo, kjer se še ni po e'> potem Francijo in te dni Še , Sijo, kjer je že skoro pol milica delavcev odložilo orodje in u-"avilo stroje. Gospodarska kriza, ki traja že dol .'teta, tlači najbolj delavski sloj. 'n sicer toliko rokodelce, kolikor ""^ke delavce in uradnike. Brezpo-S^n°st in nizke plače so znižale Jih življenski "standard" tako ze-da dohodki ne krijejo niti izdat ov ^a najbolj nujne potrebščine. V «Panju na boljše čase, so delovni sl°Ji mirno prenašali mizerijo, Ki 8e Jim je zdela neizogibna posledi-Ca vojne, nadprodukcije, zaščitnih Csrin, valutnih zmešnjav in drugih
Vzrokov, katerim so učeni in neuče-ni i • "-«"i**
'Judje pripisovali gospodarsko «•izo.
Stavkovni val, ki se širi po Ev-r°Pi, upravičuje mnenje, da je delav stv° mizerije sito, da je mera njego
Vo
vzdržnosti in potrpežljivosti pre 0račena ter da si hoče sedaj z od-,t:nim stavkovnim gibanjem zagoto Vlt¡ bolj človeške življenjske prilike: 'Vliianje plač, znižanje delovnih ur ^ tedenskih (s čimer se bo mora Povečati tudi število zaposlenih lavcev, ako naj se proizvodnja rži na sedanji višini), zagotovi-
Primernega letnega plačanega
tev
^«sta in priznanje stanovskih or-^anizacij, ki naj z delodajalci skle-^ •j0 v imenu delavstva kalektivne. ' J' skupne delovne pogodbe, k ^ Franciji je bilo stavkovno gi-ai)je uspešno ter so se pravkar na-
««lo
®ne delavske zahteve uveljavilo z zakonom, ki je za vse industri
Je
^ v državi obvezen. Gotovo je, da
j za francoskega delavca nastopi-
^ Sedaj boljša doba, dasi črnogle-
2 Napovedujejo velike gospodarske
ešnjave. Pravijo namreč, da se
0 tako občutno zvišali proizvod-
i atroški, da bo izvoz močno padel ar u
^ °o imelo za posledico večjo ^Poselnost.
Nevarnost takšnih komplikacij pa v¡®nda Ri tako velika, ker je pred-v evati, da si bodo, prej ali slej, iz Jevali boljše delovne pogoje tudi Javci drugih držav, s čimer se bo-^ Razlike v cenah izenačile, brez Pa se bo, radi večjega zas-
Ha
in večje zaposlenosti (izvira-
6 iz skrčenega delovnega urnika), j®tn0 dvignila notranja potrošnja. V,c bo več zaslužil in bo tudi
Porabil. \
^ je delavstvo v Franciji tako t0v°in° in složno nastopilo, je go-Posledica nove taktike, ki jo je ]a gojeni zadnjem kongresu zavze-sta^munistična internacionala; po Je popustljiva in s tem omo-z ^a sodelovanje svojih pristašev ]j¡ . ^Sfimi strankami, sodelovanje, f J6 ^ovedlo do takozvanih ljudskih H0 • Pristaši Kominterna številč-delavstvom niso močni, od-pa se po svoji delavnosti.
politike
ue J.
je Ijjj Ca nove zmernejše
va' da se je agilnost komunistov
H le
' *a z maso, ki jo tvorijo dru-
8t,,anke in ki se za ekstremizem
Angleška vlada je kapitulirala pred nasilno rimsko politiko -Eden je v poslanski zbornici povedal, da bo na obenem zboru Zveze narodov predlagal, naj se sankcije ukinejo
^av<3«Suje. To je obrodilo uspeh. vSe(l]aSa francoskega delavstva je ^avj* 8Vetu jasen dokaz, da se dajo li)te nejše delovne in socialne pri-tov Seči tudi brez hudih prevrati-^ Pomočjo stanovskih organiza 0b6t^ariovske discipline in sloge. *>0(j0 111 upravičuje upanje, da se iih ,s°cialne pridobitve, do kate-Bosto Rusijo privedla revolucija. tu<j¡ 1)°ma uveljavile mirnim potom ■ 1acelaV drugih državah, kakor so se i ^ 0 osebni svobodi in enakosti, íl,aj1Co'1® v krvi i" ognju proglasila *1eje ^ revolucija, uveljavila po-So^ rez večjih pretresljajev dru-
Nasilje slavi novo zmago. Angleš ka vlada, ki je v začetku italijansko-abesinskega spora vodila tako odločen boj proti napadalni politiki Mu-ssolinijeve vlade, je v četrtek povedala v zbornici, da kapitulira: na-j silno zavojevanje Abesinije smatra kot dovršeno dejanje, ki ga ni mogo če spremeniti, in bo radi tega predlagala v Ženevi, naj se sankcije u-kinejo.
Tako je naznanil v spodnji zbor- j niči zunanji minister Eden.
Imel je dolg govor, v katerem je v j bistvu povedal sledeče:
Takoj po izbruhu italijansko-abe-sinskega spora se je angleška vlada
proti državi, ki je prekršila ženevsko pogodbo. Namen teh sankcij je bil prekrižati Italiji njene osvoje-valne načrte.
Tega svojega temeljnega namena sankcije niso dosegle: Abesinija je podlegla vojaški sili, njeno glavno mesto in najvažnejši del abesinske ga ozemlja je zasedla italijanska vojska; v nobenem kraju negušove ¡dežele ne obstoja nikaka etiopska vlada. Tak je položaj, katerega bi drugače ne bilo mogoče spremenit'", nego z uporabo nasilja — z vojno.
Kje pa je kakšna država, ki bi bila pripravljena poslati svojo vojsko v Afriko, da prepodi Italijane
aktivno udeleževala skupne akcije,	ter spet vzpostavi neodvisnost Abe
katere namen je bil preprečiti zavo-,	sjn¡je? Ali bi bil kakšen del angleš-
jevanje Abesinije. Na njeno pobudo	ke javnosti razpoložen storiti kaj
je Zveza narodov proglasila Italijo,	kakšnega?
za napadalko in Anglija je bila, k: je predlagala naj se začnejo uveljav ijati finančne in gospodar, sankcije
Maksim Gorki
umrl
V četrtek je v Moskvi preminul sloviti ruski pisatelj Maksim Gorki, o katerem je brzojav prejšnji teden naznanjal, da je nevarno zbolel. Rusija, in z njo ves slovanski svet, je s tem zgubila enega svojih največjih mož.
Življenje pravkar umrlega pisatelja je bilo izredno pestro. Maksim Gorki (kar po naše pomeni Grenki), čigar pravo ime je bilo Aleksej Maksimovič PJeškov, se je rodil leta 1868 v Nižjem Novgorodu. Njegov oče mu je bil slika» in tapet-nik; očeta in mater je zgubil že v rani mladosti in ded je skrbel zanj do devetega leta, ko je mladi Alek sej moral za vajenca k nekemu čre-vljarju. Ob prostih urah ga «je ded učil branja. Zgodaj se je mladi vajenec začel potepati okrog; hodil je od gosnodarja do gospodarja, iz kra ja v kraj in s poklica v poklic: kruli si je služil kot vajenec črevljarja, stavbenega slikarja, slikarja svetih podob, tiskarja, vrtnarja, pozneje kot težak na ladji in še kot kuhinjski pomagač istotam." Ladijski kuhar ga je imel rad in mu je posojal knjice, ki jih je Aleksej zelo rad prebiral. Tako se mu je vzbudila želja, da bi šel v šolo, ki je pa seveda na ladji ni bilo. Pa je torej pu stil ladjo in se v Kazanu zaposlil pri nekem peku.
Ni dolgo vzdržal. Znova ga je gna io iz kraja v kraj; bil je drvar, no-sač, prodajalec sadja in kvasa, železniški čuvaj in tovarniški delavec. Slednjič si je skušal vzeti življenje, a je ozdravel. Spet je začel potovati križem Rusije, dokler ni prišel kot pisar v odvetniško pisarno nekega Lanina, ki je prav po očetovsko skrbel za Gorkega, kateri se je pri Laninu ustavil sicer delj časa, a ne za vedno.
Zapustil je pisarno in prepotoval polovico Rusije, preizkusil zelo mno go in prišel slednjič v Tiflis, kjer je spisal svojo prvo povest "Ma-kar čudra".
Vrnil se je pozneje v Nižji Nov-gorod, kjer se je seznanil s pisateljem Korolenkom, kateri mu je odprl pot v ruske liste. Ko je Gorkije-vo nadarjenost potrdil tudi Čehov, so se začeli za Alekseja Pješkova boljši časi. .
Pisal je povest za povestjo in živel zgolj od literarnega dela. Leta 1905 se je udeležil revolucije ter je moral pobegniti v tujino. Obiskal
Senkcije se niso obnesle iz raznia vzrokov, katerih najvažnejši je ta, da ni nihče pričakoval, da bo vojne tako kmalu konec. Vojaški strokovnjaki so razlagali, da bo trajala leta in leta. Če bi se bilo to tudi v resnici zgodilo, bi sarvkcije prav gotovo onemogočile Italiji izvedbo nje nih načrtov. Pa se ni zgodilo.
Po temeljitem proučevanju položaja je angleška vlada prišla do zaključka, da nadaljnje izvaje sankcij
je Ameriko, Pariz in Neapelj, dokler mu ni amnestija leta 1913 spet odprla vrat v Rusijo.
Tudi revolucije leta 1917 se je aktivno udeležil. Leta 1921 se je šel zdravit v Italijo, od koder se je vrnil 1928 v Rusijo, kjer so ga sprejeli z velikanskim navdušenjem; ob hajal je takrat 60 letnico svojega rojstva.
Gorki je v svojih spisih opisoval nižje ljudi, proletarijat, in mnogo krat je njegova umetnost služila v propagandne svrhe. .On je veliko pripomogel, da je ruski duh vzorel za revolucijo, katere se je tudi sam aktivno udeležil in je zato večkrat' preizkusil ječo.
Gorkija časti in bo častil pa tudi ves neruski kulturni svet kot odličnega pisatelja, ki je ustvaril obiio
nima nobenega smisla. Z njimi ne bi bilo nikakor mogoče vzpostaviti a-besinske neodvisnosti. Zato je vlada sklenila, da bo na prihodnjem zasedanju občnega zbora Zveze narodov, ki se prične 30. t. m., sama predlagala, naj se sankcije ukinejo. Bolj elegantno bi gotovo bilo, ko bi angleška vlada dopustila, naj kakšna druga država sproži tako neprijeten predlog; ne bilo bi pa možato. Anglija je doslej dajala pobudo za ukrepe v italijansko-abesinskem spo ru, pa bo zato dala pobudo tudi za ukinitev .sankcij. Sprejela pa bo seveda to, kar bo večina članic Zveze sklenila in določila.
Zveza narodov je v danem slučaju doživela velik neuspeh. S tem pa ni rečeno, da jo je treba obsoditi na smrt. Nasprotno: Zveza je potrebna za ohranitev miru, samo preurediti jo je treba tako, da se odstranijo vse sedanje hibe, ki so povzročile, da je bila njena akcija brezuspešna.
Angleška vlada še zmerom verjame v meddržavno organizacijo, ki naj skrbi za ohranitev miru ter naj rešuje spore med narodi. Nadaljnje izvajanje sankcij pa bi pomenilo u-ničenje Zveze. Države, ki jih izvajajo in ki so baš v tepi slučaju po-kazele mnogo vzajemnosti in discipline, bi se sčasoma prepričale o brezplodnosti sankcij ter bi jih začele opuščati. In to bi bil za Zvezo smrten udarec. To hoče angleška vlada preprečiti. Začela pa bo takoi proučevati sredstva in poti, da se Zvezi narodov da ona moč, katere doslej ni imela.
Vlada je postopala tako, kakor j; je narekovala njena skrb za ohrani tev miru; vsaka druga pot bi neizogibno vodila v vojno.
To je povedal minister Eden o an gleški politiki v italijansko-abesinskem sporu.
Njegov govor je izzval pravi vihar protestov s strani opozicijskih poslancev, ki so ga več krat prekinili z medklici. "Sramota! Sedite! -Prevarili ste angleško javnost in
lepih del, s katerimi se je boril pro-; izdali ste Zvezo narodov!" — so mu ti slabemu in za dobro.	I kričali.
POZOR!
POZOR!
Jutri, v nedeljo 21. junija 1936: TRI URE SMEHA ZA STARE IN MLADE SLOVENCE
44
CIGANI

Najbolj zabavna igra od vseh, kar jih je bilo doslej slovenskih uprizorjenih v Buenos Airesu
ZBORI - DVOSPEVI - KUPLETI - GODBA - PLES SODELUJE PREKO 50 OSEB
Ta velika prireditev, za katero vlada izredno zanimanje in na katero so vljudno vabljeni vsi cenj. rojaki in rojakinje iz BuenoslAiresa in okolice, se bo vršila v lepi Armenski dvorani
Ul. A C EV ED Ol št. 1353 Na razdaljo poldruge kvadre od dvorane Vas pripeljejo naslednja prometna sredstva: Tramvaji: 87, 89, 94, 95, 96 in 97 Omnibusi: 2, 15, 27, 36, 64 in 68 Kolektivi: 23, 41 in 56
Izstopiti je treba na ul. RIVERA 800 oziroma na ul. CANNING
PO IGRI: PROSTA ZABAVA IN PLES Začetek ob 4. in pol pop.
Laburist Greenwood je dejal, da še nikoli ni slišal tekšnega vsega obžalovanja vrednega govora iz ust zunanjega ministra: 'Niti ene same besedice simpatije za" podjarmljeni narod, niti ene same besedice obsojanja za državo, ki je zavestno organizirala uporabo strupenih plinov
—	Edenov govor pomeni popolno kapitulacijo pred fašizmom v zunanji politiki in sramotno ponižanje pred tolovajstvom. Mussolini bo la hko pohodil Evropo in strta angleš ka vlada mu bo to dovolila!"
Velik vtis je naredil tudi govor liberanega voditelja Lloyd Georgea, ki je dejal, med drugim: "Britski ugled v svetu ni bil nikoli tako nizko padel, kakor nocoj. Petdeset držav je zgubilo zaupanje v Veliko Britanijo. Uklonili smo se kakor mevže. In tam le stoje strahopetci!"
—	je vzkliknil, kazoč na ministre. "Petdeset let sem že v zbornici", ja nadaljeval, "a še nikdar nisem videl ministra, ki ima za načelnikom kabineta v vladi najvažnejše mesto, da bi prišel v zbornico povedat, da je bila Velika Britanija poražena. Edenov pi-edhodnik (minister Hoa-re) je imel vsaj toliko dostojnosti, da je odstopil, ko je spoznal, da je svojo politiko zavozil".
Opoziciji je odgovoril ministrski predsednik Baldwin, ki je trdil, da vlada ni imela druge poti, ako je hotela ohraniti mir. Kakršnokoli dvo-go zadržanje bi pomenilo vojno; ki bi jo angleški narod plačal z mnogimi življenji že tekom prve noči.
Tudi iz teh Baldwinovih besed se vidi, da se je angleška vlada prestrašila svoje začetne odločnosti v abesinskem vprašanju, ko je videla da bi jo ta odločnost mogla zaplesti v vojno, za katero Anglija očividno sedaj ni še pripravljena. Voošteva-ti je treba, da je bila Britanija ena izmed onih redkih držav, ki se v povojni dobi niso oboroževale s preve liko vnemo. MacDonald, ki je ve?, let vodil državne posle, je bil velik pacifist, ki je bil prepričan, da bo mogoče doseči postopno razoročitev Evrope.
To, kar smo povedali, ni seveda nikako opravičevanje angleške politike. če se je vlada bala zapletlja-jev, ji ni bilo treba tako hudo riniti z nosom v abesinsko zadevo. Držala naj bi se bila ob strani ali kvečjemu pomirjevalno vplivala, na bi Italija gotovo ne požrla cele A-besinije, kakor jo je. Saj je znano, da je bil Mussolini v začetku pripravljen zadoyoljiti se z malim delom negušove dežele, le da reši svoj ugled. Baš angleška prvotna odločnost, ki se je sedaj umaknila ponolr.i kapitulaciji, je Abesince premotila, da se z Italijani niso pobotali tedaj ko bi bili lahko še marsikaj rešili.
Vest, da bo Anglija tako zelo popustila, je naredila povsod največji vtis. Saj je za angleško politiko ve-lialo mnenje, da "zgubi vse bitke, do zadnje, ki je odločilna" — kakor se je svoj čas izrazil Cavour. Ta krat pa je več ko gotovo, da je zgubila tudi zadnio bitko ter se uklonila pred rimskim nasiljem in i-im-skimi grožnjami.
Koga bo Musscflini sedaj še pogledal?
Morda pa to le še ni zadnja bitka marveč je sedanje angleško popuščanje hladno preračunan manever. Morda želijo Angleži, nai Mussoii-niju zraste greben za to, da bi se zapletel v nove pustolovščine, ki bi se nekoliko drugače zaključile, nego se je abesinska vojna?
Iz Rima poročajo, da se Italija vso vso moč pripravlja na "bodočo evropsko vojno"...
RAZNE VESTI
švedska socialistična vlada je odstopila, ker je parlament odklonil njen predlog za povišanje starostnih pokojnin, na drugi strani pa predlagal zvišanje izdatkov za vojsko, česar vlada ni marala.
VečUe nemire imajo na španskem
kjer je bilo od zadnjih februarskih volitev dalje ubitih v raznih spopadih preko 200 oseb in na tisoče ranjenih. V vasi Palenciana so kmetje zajeli civilnega gardista, ga mu čili in mu končno odrezali glavo.
Svetoznani angleški pisatelj G. K Chesterton je umrl preteklo nedeljo v Beaconsfieldu, star 62 let. Bil je prvi, ki mu je uspelo spraviti na u-metniško višino detektivski roman po katerem tako rada sega današnje povprečno čitateljgtvo. Slovenci poznajo Chestertona vsaj Npo prevodu njegovega slovitega romana "Četrtek".
Težka nesreča se je dogodila pri
Novi Pešti na Madžarskem, kjer «'J je prevrnila ladja s 70 izletniki, ki so skoro vsi utonili. — Podobna nesreča se je pripetila v Avstriji, kjer je potniška ladja "Wien" zavo-zila na Donavi v steber nekega novega mosta s takšno silo, da se je po sredi razklala na dvoje in je pri tem utonilo šest oseb.
"Položaj v Evropi je danes bolj resen, nego je bil leta 1914" — tako je izjavil sir Duff Cooper, ki mora o teh stvareh že nekaj vedeti, saj je vojni minister angleške vlade.
2.200 milijonov dolarjev bo poraz delila vlada Združenih držav med tri miiljone veteranov, ki so se t«;-kom svetovne vojne kot prostovoljci borili v ameriški armadi.
V Beogradu se je mudil predsednik Nemške državne banke dr. Schacht, ki je baje vladi ponudil po ugodnih pogojih vse potrebne stroje za izrabljanje rudninskih bogastev, s čimer bi se Jugoslavija v veliki meri osvobodila odvisnosti cd angleških in francoskih družb, ki imajo sedaj v svojih rokah skoro vse rudnike svinca, cinka in bakra.
30 židov in 45 Arabcev je bilo u-bitih v Palestini odkar so se začeli izgrédi pa do preteklega torka.
Velik proces proti skupini komunistov, ki so bili obdolženi, da so vršili ekstremistično propagando, se je zaključil te dni v Osijeku. Petnajst obtožencev, med njimi tri žen ske, so bili obsojeni na ječo od treh mesecev do treh let, sedem pa jih je bilo oproščenih.
Cestno omrežje, ki bo merilo vsega 2.800 km, namerava Italija zgraditi v Abesiniji. Računajo, da bo šlo v to svrho 1.500 milijonov lir ter da bo 125 tisoč delavcev zaposlenih z gradnjo najmanj dve leti.
40 vagdnov, natovorjenih s topovi, ki so prišli po razpadu avstrijske armade v italijanske roke, je Mussolini vrnil Avstriji. Topovi so bili izdelani leta 1917 v škodovih tvornicah ter so še v dobrem stanju.
Republikanska stranka si je že izbrala kandidate za prihodnje predsedniške volitve v Združenih državah in sicer v osebi guvernerja Lan dona, dočim bo za državnega podpredsednika kandidiral Časnikar Frank Knox. Na konvenciji, ki se je vršila v Clevelandu, so hudo napadali Rooseveltovo politiko, vendar pa demokrati zaupajo, da bo večina volilcev spet izrekla svoje zaupanje sedanjemu predsedniku, ko bo treba odločiti, kdo naj vodi za nadaljnja štiri leta usodo velike ameriške republike.
Stran 2
NOVI L IST
S*
.v/vz/v^yv^vz/v^





% v
s
ARGENTINSKE VESTI
"S
<




g
v.
Razprava o volitvah v pokrajini Buenos Aires
Poslanska zbornica je v sredo začela razpravljati o veljavnosti mandatov iz buenosaireške pokrajine, kjer so zadnje volitve potekle v znamenju nasilja in sleparij, kakor so tedaj soglasno ugotovili vsi neodvisni listi in celo člani pokrajinskega volilnega odbora.
Za to razpravo vlada kar največje zanimanje in zato je bila v sredo zbornica dobro zasedena.
O predlogu za razveljavljenje buo nosaireških volitev je posebna zbornična komisija sestavila dvoje poročil: večinsko in manjšinsko; zadnji so podpisani konservativni člani odbora.
Brž po otvoritvi seje, je vprašal za besedo konservativni poslanec Esco-1 bar, kateri je predlagal, naj zbornica najprej vzame v pretres manjšin I sko poročilo, a se je opozicija temui uprla. Vnela se je dolga debata, kateri je sledilo glasovanje, ki je izpad
10	neugodno za konservativce. Zbra-1
11	so komaj 68 glasov proti osemde-1 setim.
Poslanci nacionalno demokratski stranke se tej odločitvi večine niso hoteli ukloniti, marveč so korporativ no zapustili dvorano. Zastopniki ljud ske fronte so, po ugotovitvi, da je seja sklepčna, prešli na dnevni red.
Poročevalec Araujo je v imenu ve čine zborničnega odbora prečital izčrpen referat, v katerem je utemeljeval predlog, da se razveljavijo vo litve, ki so se vršile 1. marca v bue-nosaireški pokrajini. Razprava se je nadaljevala naslednjega dne ter bomo o končni odločitvi v tem važnem vprašanju še poročali.
Mesto brez mleka
Pisali smo svoj čas o sporu med raznašalci mleka v Buenos Airesu ter med njihovimi dobavatelji — mlekarji iz provinc. Mlekarji so tožili, in še tožijo, da so radi visokih najemnin, radi dolgotrajne poletne suše in zavoljo drugih nadlog zašli v nevzdržen položaj, pa so zahtevali, naj se cena mleku zviša za 40 ctvos. na vsak vrč od 20 litrov. Ti zvišana cena naj velja od maja dalje tja do konca zime.
Raznašalci so zahtevo sprejeli "n je zato izgledalo, da bodo tudi sami zvišali ceno mleka od 15 na 20 ctvs. za liter. To pa se ni zgodilo. Velik del raznašalcev se je namreč pozne je premislil: sklenili so, da ne bodo zvišali cen in da tudi mleka ne bodo dražje plačevali, nego so ga dotlej. Ko je bilo treba sedaj plačati dobave, izvršene v maju, raznašalci niso hoteli plačati več ko $ 1.60 za vrč od 20 litrov.
V mestu je zato nastalo veliko po-mankanje mleka, vendar pa so obla-
sti poskrbele, da vsaj bolnišnice, o-troški vrtci, zavodi itd. niso bili brez njega.
Za delavske pravice
Preteklo nedeljo se je vršil v Luna Parku velik shod, katerega je sklicalo Splošno delovno združenje (Confederación General del Trabajo). Shoda se je udeležilo preko 15 tisoč oseb, ki so z odobravanjem sledile izvajanjem raznih govornikov, kateri so se potegovali za svobodo stanovskega združevanja. Shod je o-dobril resolucijo, ki je bila, v obliki ustavno predvidenih prošenj, poslana predsedniku senata.
V tej prošnji izražajo zborovalci željo, naj bi se razveljavil zakon štev. 4.144 o bivanju tujcev, ki daje izvršni oblasti, in potom nje policiji pravico, da priseljence, ki ji niso po volji, vsak čas lahko izžene iz države. Ta zakon se je doslej mnogo u-porabljal proti tujcem, ki so jih oblasti dolžile ekstremističnega delo vanja.
Nadalje navaja resolucija, da policija dosledno tepta osnovne pravi- j ce združevanja, zapirajoč sedeže delavskih organizacij in preganjajoč delavce, ki se v takšnih organizacijah aktivno udejst^ujejo. Policija je v to svrho ustanovila poseben oddelek, ki "si lasti pravico kontrolirati ne samo dejanja, marveč tudi misli in čuvstva posameznikov".
Shod je tudi izrazil željo, naj senat zavrne zakonski predlog o koordinaciji prometnih sredstev, "katera bi pomenila izžemanje prebivalstva v prid posameznim kapitalistom, ki so povečini tujci".
Končno zahtevajo delavci, naj se izpuste na svobodo vsi politični in socialni jetniki ter naj se s tem "režijo skrbi in žalosti tisoči družin v Argentiniji".
Ponarejeni petdesetaki
Ponarajen bankovec od 50 pesov je nekdo oddal na palermski postaji pacifične železnice, pozneje pa se je par drugih takšnih bankovcev pojavilo še drugje. Zelo spretno so ponarejeni, tako da jih človek, ki nimá takšnih imenitnih kosov papirja pre večkrat v rokah, le težko spozna. — Glavna hiba novih ponarejencev je v kakovosti papirja, ki je tenkejši in manj trpežen, nego pri pravih.
Policia je uvedla preiskavo. Doslej še ni znano, koliko takšnih ponarejencev je že v prometu.
"T?
• C
JUTRI SE UPRIZORE "CIGANI
Še enkrat upozarjamo, da se jutri, v nedeljo, uprizori v Armenski dvorani, Acevedo 1953, velika zabavna igra Fr. Milčinskega "CIGANI", ki je žela lani naravnost presenetljiv uspeh, saj je ponovitvi prisostvovalo še mnogo več ljudi nego se jih je udeležilo prve uprizoritve, pa so vkljub temu še vedno hodili na "Tabor" nasveti in želje, naj bi se "Cigani" spet spravili na oder.
Ta želja mnogih, ki so igro že videli, in vseh, ki se prejšnjih uprizoritev niso mogli udeležiti, se jutri iz polni. "Cigani" bodo tri dobre ure zabavali stare in mlade Slovence, ki so vsi prav lepo vabljeni, da se odzovejo "Taborovemu" vabilu.
Prireditev prične ob 4.30 in pro simo cenj. rojake za točnost, ki ni vedno odvisna sama od prirediteljev.
Jut ri vsi v Armensko dvorano!
Odbor.
Kolonizacija v pokr. Buenos Aires
Vlada v La Plati je imenovala poseben častni odbor, čigar naloga je izdelati načrt za .racionalno kolonizacijo, katero bi vodila pokrajins-ska uprava sama. Za koloniziranje bi se uporabila zemlja, ki že pripada pokrajini, in pa druga zemljišča, ki bi jih vlada v to svrho kupila od bank in zasebnikov. V utemeljitev svojega dekreta navaja laplatska via da, da razpolaga pokrajina z zadost nimi sredstvi za izvedbo takšnega kolonizacijskega načrta ter da je od naseljevanja samostojnih malih kmetov odvisen nadaljnji lepši razvoj pokrajine.
Odboru predseduje pokr. minister za javna dela inž. Bustillo.
Poplave
Reka Paraná je v svojem zgor njem delu prestopila bregove ter poplavila obširna polja, posebno pa što vilne otoke, s katerih je moralo prebivalstvo bežati. Naraščanje vode se je začelo 2. t. m. v Puerto Aguirre, kjer so imeli omenjenega dne 4.80 metrov vode nad normalo, 11. t. m. pa že 32.21 m!!
V Misiones je poplava povzročila znatno škodo in v severnem delu pokrajine Santa Fe, kjer je utonilo mnogo živine.
DRUŠTVO "KOSOVO"
Društvo "Kosovo" v Ensenadi priredi 28. junija ob 8. zvečer v društvenih prostorih Av. Colón 260, Ensenada, Puerto La Plata, FCS., skup no večerjo v proslavo narodnega praznika Vidovega dne. Cena večerje $ 2 za osebo, za otroke pa po $ 1,—.
K zadnjim dogodkom na francoskem : Prizor iz stavke stavbinskih delavcev v pariškem "rdečem"'
mestju Villejuifu
IZ AVELIANEDE '
Slovenci iz Avellanede se srčno lejpo zahvalimo vsem našim dobrim Slovencem, ki ste tako lepom števili prišli k nam na Bogu na čast nam pa vsem na ponos tukaj vu tuhini. In šče vas prosimo, pridite 28. junija k litanijem, da napolnimo kapelo.
Posebno se mamo lejpo zahvalit gospon duhovniki, da smo tau lejpu baužju službu dočakali, šzero šče vnogokrati želimo. Našim pevcem, ki ste tak daleč prišli! Nam velika čast, vam pa naj plati Bog!
Slovenec.
CERKVENI VESTNIK
>0 v	vr
vvvv^nrvvvvvvvvvv^r
Banco Germánico
de la america del sud
Av. L. N. Alem 150 — Bs. Airea — 25 de Mayo 149-59
Predstavnik za celo Južno Ameriko
PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE - ZAGREB POŠTANSKE ŠTEDIONICE - BEOGRAD ZADRUŽNE GOSPODAR. BANKE - LJUBLJANA BANCO DI ROMA - GENOVA
Pošljite Vaša denarna nakazila v stari kraj, samo tem
sigurnim potom
Z POŠTO!
Zverinski starši
V San Martinu je policija aretira la Amadea Larcinasa in njegovo ženo Angelo; mož je po poklicu... po tepuh, žena pa berači. Obdolžena sta, da sta nečloveško mučila lastnega otroka, šest letnega sinčka, ga pretepala ter zvezanega zapirala umazano stranišče; oče pa mu je na več mestih s cigareto ožgal jezik. Vse to sta delala, kakor sta na policiji sama priznala, ker je sinček... jedel preveč kruha! Pa ni debel, marveč tako suhljat, da se mu poznajo vse kosti.	v
V nedeljo 14.|6. je bilo prvo slovensko "žegnanje" na Avellanedi. Ne le najbližnji sosedi so se zbrali. Prihiteli so tudi iz Pineyra,, Dock Suda, celo iz Quilmesa in iz mesta Ko je bila ura deset, je bilo toliko naroda, da ni bilo za vse prostora v veži hiralnice, kjer je bila navadno maša doslej. Zato so nam odprli prostorno dvorano na novo zgrajeno za službo božjo, a sedaj še ni bila blagoslovljena. Kar pograbili so možje oltar — teško stvar — in smo se preselili v to bodočo kapelo in smo jo kar napolnili. Gotovo je bilo navzočih čez triste ljudi. Naš pevski zbor je imel obilne in tudi hvaležne poslušalce in so se pevci tudi lepo postavili. Po končani službi božji smo se na dvorišču še fotografirali, da bo za spomin in tudi xa pozdrav v domovino.
I % Córdobe
^ Prireditev
Naznanjamo slovenski javnosti, da priredi D. K. D. "Iskra" v Córdobi, po večmesečnem prisilnem odmoru, dne 28. junija ob 4. popoldne v U-krajinski dvorani, Calle 82 štev. 1533 (Bario Inglés), veliko veselico s sledečim sporedom:
1.	"Slovenski zemlji" deklamacija
2.	"Crveni oktubar" — Igrokaz v hrvatskem jeziku iz dobe ruske revolucije, v dveh dejanjih
3.	"La vuelta al hogar" — prizor šolske mladine v kasteljanš-Čini
4.	"Margarita" — solospev.
Opozarjamo rojake, da se bo začel spored izvajati tožno ob navedeni uri. Glavna točka sporeda je posvečena predvsem tukajšnim hrvatskim priseljencem, vendar pa upamo, da se bodo tudi naši slovenski rojaki v obilnem številu udeležili prireditve.
Po sporedu bo domača zabava s plesom in bufet bo dobro preskrbljen. — Sviral bo orkester "Tita".
K številni udeležbi vljudno vabi
ODBOR.
gojno na 2 meseca zapora.. Pr® pa ni~za vse enaka, kakor zako« ^ loča.
V Cerknem so karabirierji ar€tirl 21 letnega Rudolfa Goljo iz Treb««c' Golja je ilegalno odšel preko ®e'e' a se je pred kratkim zopet vrnil
Med tem je bil zaradi bega čez n®'
¡ei' .

et«f

BRZOJAVNO!
Z AVI JONOM!

NAŠ ODDELEK PAROPLOVNIH POTNIH KART, JE NAJHITREJŠI IN NAJCENEJŠI VRELEC
za nabavo pozivnih ali pa povratnih paroplovnih potnih kart, za kakoršnnokoli linijo.
NE NASEDAJTE NIZKIM PONUDBAM Ker bi bilo potovanje še dražje
NIKAKIH POTEŽKOČ
Naše uradne ure: od 8 112 do 7 zvečer; ob sobotah do 12 1|2 Sigurnost! Brzina! Uslužnost! Poverjenje!
Tatu so prijeli
V	Bragadu, pokr. Buenos Aires, je policija aretirala bančnega uradnika Antoná Alberta, o katerem smo poročali, da je s pomočjo drugega tovariša, ukradel denarnemu zavodu Banco Español del Río de la Plata okroglih 100.000 pesov ter potem izginil. Izteknili so ga, ker je neki nje gov sorodnik govoril z njim iz Buenos Airesa po telefonu. Pri Albertu so našli še 56.500 pesov, ostalo vsoto pa je skoro vso zaigral na konjskih dirkah.
V	Bragadu je živel zelo skromno v preprosti sobici — pač zato, da ne bi vzbujal suma.
Krojačnico Obiščite L. USA J
Tu boste v vsakem
oziru > najbolje postrežem
CARMENDIA 4973 Bs. Aires — Paternal
DrQbne vesti
črnovški župnik Filip Kavčič, ki je bil leta 1934 obsojen na pet le: konfinacije, se'je mudil pred nedavnim v Idriji na dopustu, ker so oblasti dovolile, da se sme udeležiti pogreba svoje svakinje.
Zaradi bega črez mejo je bil aretiran 27 letni Stanislav Pregare, doma iz Trnovega pri Ilirski Bistrici, ko se je vrnil iz Jugoslavije, kamor je bil šel brez potnega lista.
Pred goroškim sodiščem je bil ob-
obsojen na 3 mesece ječe; Odvel so ga v tolminske zapore.
Goriškemu sodišču je bil pr'ia jen zaradi bega čez mejo 21 'et" mizar France Furlan iz RiheWbf' ga.
V	Mačkovljah je umri v star0' 60 let g. Franc Kljun. Bil je z"' daleč na okrag kot vesten gospod' Nekaj dni pozneje je íegel v tudi gostilničar in posestnik J°s'.( Smotlak iz Mačkovelj. Pokojni •bil več let zaposlen v tržaški Ia® delnici in je bil znan kot spfe monter.
V	Dola nad Ajdovščino je do ^
pogorela hiša kmečkega posesti Antona Polanca. Vse njegovo i1"6., je popolnoma uničeno. Zgorelo tudi zelo mnogo sena. Škoda z"8' okrog 10,000 lir:.	• ■
Na lovransko obrežjo je morje plavilo trupli dveh ribičev s V utopljencih so prepoznali 25 le ga Ivana Sintiča in 25 letnega na Roso.
V	Grahovem je 22 letni Golob tako nesrečno padel v nek° mo, da je dobil smrtne notranje P° škodbe. Umrl je v goriški bolni«1
V*

Naši ljubeznjivi rojaki so nam
potem še obilno postregli in je tako
v skupno veselje odmevala sloven- j
ska pesem še nekaj časa v veliko za	.
j v *	, , x , .	s°Jen pogojno na leto dni zapora in
doščenje vseh poslusalcev in v priz-1	•	H
nanje vrlim pevcem. Sklenili smo j
plačilo sodaih stroškov 23 letni Fran ce Marušič, ker se pravočasno ni prijavil k naboru. 21 letni Italijan Av-venire Gressani pa je bil istega dne zaradi' istega prestopka obsojen po-
Naj že sedaj, spomnim na slovesno proslavo Cirilove nedelje, ki je prva v juliju. Tedaj boste pač spet napolnili cerkev vsaj tako kot za Veliko noč.
tudi spraviti na noge lastni aveža-nedski zbor. f:e bo mogoče, nam bo ta zapel že 28. junija pop. ob 4 uri, ko bodo spet v istem prostoru ve-černice. Skrb za organizacijo petja sta prevzela g. Ivanič in g. Tavčar. G. Ciril Jekše je pa tudi velikodušno sprejel nalogo pevovodje. Naj bo vsem, ki so doprinesli k temu, da se je praznik teko lepo vršil, izrečena Moj telej. je odslej 61-4221. Po-topla zahvala, posebno še njim, ki kličeš lahko od pol 9 do pol 2 i:i so tudi materijalno prispeli za kri- po sedmi uri zvečer, tje stroškov.
V sredo je kresni dan. God Janeza Krstnika, moža, ki mu prav danes tako zelo manjka posnemoval-1 cev. Post, trdo ležišče, mraz in vro čina — vse stvari, pred katerimi sedanji rod beži, so bile njemu vse- j bina in vrednost življenja. Pa je bil srečen in zadovoljen. Veseljaki j sedanjega časa pa pri vseh nasladah niso.
Služba božja to nedeljo je na Pa-ternalu kot navadno.
Prihodnjo nedeljo 28. 6. tudi maša na Patemalu, blagoslov pa na Avellanedi ob 4 uri pop.	i Odpovejte se dnevno eni ci
28. in 29. jun. se vrše v Mariboru gareti, kar bo Vašemu zdrav-Slomškovi dnevi. Tudi mi bomo ta ju koristilo, in naročite se še dva dni posvetili misli nanj. Pridi- danes na NOVI LIST ka) te. da bomo tudi mi imeli ob obilni yam ng bo škodoval'o! udeležbi_ vsaj spomin tega, kar se bo z veliko slovesnostjo praznovalo v domovini.
Hladnik Janez
MANJ KO ENO
CIGARETO NA DAN
(in sicer srednje kakovosti) stane naročnina za Novi list.
Ali je to huda žrtev?
KROJAČNICAIN TRGOVINA
"MOZETIČ"
t
Ima v zalogi vsakovrstno zimsko blago za obleke, kakor tudi vsake vrste moškega perila.
Osorio 5025 — Bs. Aires (Pa
onraoBnai
ter»0:

TOVARNA MOZAIKOV
TEOLINDO RODRIGUEZ
Specializirana v vseh mazaika — Imitadle man»0 Koncesijonar portlandsk«fla cementa "SAN MARTIN
SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIJALA
U. T. 59.1$
Postaia P»«*»
Añasco 2763
BS. Al BES
Krojaški mojstej
Dipl. v Buenos A'
Izdeluje oblek« ^ ^ novejšetn kroju, ^ boljšega blag« nizki cen»
JOSIP FAGAIS
SOLIŠ 12*
(blizu Con3titu U. T. 23—A
J.
NOVI LIST	Stran S
I *
SLOVENCI DOMA IN DRUGOD

VESTI IZ DOMOVINE
AŠKERČEVA PROSLAVA
Dne 10. maja se je v Rimskih toplicah vršila lepa proslava 80-let-nice rojstva Antona Aškerca, velikega pesnika balad in romanc. Anton Aškerc je bil rojen v Globokom Pri Rimskih toplicah.
2 LJUBLJANSKE UNIVER ZE
Na slovenski univerzi v Ljubljani se je za poletni semester vpisalo 1593 slušateljev in slušateljic. Filo-zovska fakulteta šteje 193 moških in 188 žensk, juridična 596 moških in 47 žensk in medicinska 108 moških in 23 žensk, tehnična 346 moških in 15 žensk. Na teologični fakulteti ie 162 slušateljev.
V kratkem bodo pričeli z zgradbo vseučiliške knjižnice. Poslopje bo i-melo pet nadstropij in bi stalo na Perceli, kjer je nekdaj stal knežji dvorec rodbine Auerspergov-Turja-čanov, kateri je bil odstranjen po Potresu leta 1895. Poslopje vseučiliš ke knjižnice bo stalo nekaj nad 8 mi lijonov dinarjev.
VESTI S PRIMORSKEGA
PLINSKE MASKE PRODA JAJO
Po zgledu di-ugih držav, ki so pripravljene obvarovati v slučaju sovražnega napada civilno prebivalstvo pred posledicami strupenih plinov, poročajo sedaj listi, da so predele lekarne v Ljubljani in okolici Prodajo plinskih mask za prebivalstvo. — Sedaj si lahko vsakdo kupi Plinsko masko, če ima dovolj denarja Seveda, prav tako kot ribje olje ali skatljico aspirina.
pARNIK SE JE POTOPIL
I iz Rotterdama se je vračal na Su-;ak jugoslovanski tovorni parnik "Mrav" (Mravlja). V kanalu med Francijo in Angl. je zašel v tako hu <io meglo, da je bil vsak razgled nemogoč. Blizu Folgestona se je pripeka v megli huda nesreča: "Mrav"' ^ trčil z estonskim parnikom "Ma-ter dobil pri tem take poškodbe, je v 14 minutah izginil v valo-v'h. Posadka "Mrava", kapitan, trite oficirji sedem mornarjev, se 16 vsa rešila z reševalnimi čolni. Tuli "Mary" je dobila hude poškodbe, ^ je obstala sredi kanala. Posadka ^rava je rešila le to, kar je imela na 8ebi. Kakor hitro se je nesreča prisila, so morali takoj vsi v reševal-116 Čolne, kajti v 15 minutah se je "arnik pogreznil v morje, škoda je Velika, posebno še, ker je bil parnik tovora.
Polže izvažajo
Sladokusni trdijo, da je ni boljše ^ščice kakor je polž. Posebno v ranciji obrajtajo polže, a jim jifl
^'ftianjkuje. V SIoveniji Je polžev %
Slovenski . jezik zabranjen v vseh tržaških cerkvah
Za časa najtežjih preganjanj našega življa, ko so po Istri in v Trstu goreli Narodni domovi, so fašisti z uporabo nasilja izrinili slovenski je zik iz vseh cerkva v središču mesta, kakor pri Starem in Novem sv. Antonu, kjer so Slovenci že od pamti-veka imeli službo božjo v svojem jeziku; le v okolici — v Barkovljab, Skednju, Rojanu in pri Sv. Ivanu — ter v tržaški šestjakobski cerkvi se je slovenska služba božja vzdržala do zadnjega časa, vkljub periodično ponavljajočim se grožnjam in incidentom s strani fašistov.
Po zmagi v Abesiniji pa je tudi tržaškim fašistom izredno zraste-1 greben in so sklenili, da odpravijo še poslednje drobtinice jezikovnih pravic tržaških Slovencev.
Pobudo za to novo ofenzivo proti slovenski službi božji je dal novi barkovljanski župnik Glavan (kateri se je dal prekrstiti v Galvanija). Ko je februarja nastopil svoje službeno mesto, je njegova prva briga bila, da je sporazumno s krajevnim fašjem začel odpravljati slovenski je zik iz barkovljanske cerkve, dasi živi v njegovi fari okrog 5.000 Slovencev in samo kakšnih 300 Italijanov.
Zato ni čudno, da so bili slovenski verniki v Barkovljah ogorčeni ra di takega postopanja nevrednega sla žabnika božjega ter da so domači cerkvi obrnil hrbet in začel zahajati k maši in blagoslovu v Rojan.
Fašistične prijatelje gospoda Galvanija, kateri se je z njimi prav posebno rad sprehajal po Barkovljah, je to seveda jezilo. V nedeljo, 3. maja, so organizirali "ekspediciijo" v rojansko cerkev, da preprečijo slovensko pridigo. Prišlo jih je kakšnih dvajset, v civilni obleki, in komaj so čuli prve slovenske besede s prižnice, so začeli rjoveti, da je ti'e
VRNITEV BIVŠEGA UJETNIKA
Po 22 letih se je vrnil iz ruskega ujetništva Matija Horvat, doma iz Otovcev, pošta Gornji Petrovci v Prekmurju. Leta 1914 se je z madžar skim honvedskim polkom udeležil bo jev na ruski fronti, kjer je bil ranjen in ujet. Živel je v raznih krajih Rusije in se je tam tudi oženil. Doma je bil proglašen za mrtvega. Star je 54 let.
SMRTNA KOSA
V Ljubljani so položili k večnemu počitku upokojenega sodnega svetni ka Tomaža Einspielerja, ki je v Avstrijskih časih zelo veliko storil za enakopravnost slovenskega jezika na sodiščih. Pokojnik je bil iz znane ko roške slovenske rodbine Einspieler-jev, nečak Andreja Einspielerja, zaslužnega voditelja in prvoboritelja koroških Sl°vencev-
'volj in že nekaj let v sezonah o-2arjajo nekateri na to, da bi se v °veniji organiziral izvoz polžev v .^tičijo. Zdaj agentje po Prekmu-
Sl,

res nakupujejo polže in samo
jV^ka Bouvier v Radgoni bo posla-* vagone polžev v Francijo za .^okusce. Plačujejo jih po 1 Din. kilogram!
Vtniška kovačnica in Mehanična delavnica
0p®5'®.l¡2irana v oknicah, metaličnih "j i K, železnih vratih, vestibilih, ograjah itd. itd.
CUCIT & HUMAR
** t
^Ki °Pl° priporoča slovenskim izseljen-Rr?i.Y8a v stroko spadajoča naročila. d°ULEVARD BALLESTER 425 Villa Ballester
ČUDNI STVORI
Posestniku sekavčniku, po domače Meterniku v Kotljah, na Štajerskem, je krava povrgla tele, ki ima tri zgor nje in dve spodnje čeljusti, dva jezika in štiri oči. Tele je močno razvito in je že prvi dan samo stalo. -Gospodar daje teletu mleko s pomočjo steklenice. Dokler bo tele dobivalo mleko, se bo pač razvijalo, a se na potem najbrže ne bo moglo jesti.
Pri sosedu, pa domače Šrotneka-rju, se je pa izleglo pišče, ki je imelo štiri noge in tri peruti, ki je pa po dveh dneh poginilo.
«•••••••••••••••••••••••••a«
Nova Slovenska Gostilna
Dobra postrežba, čisti in zračni prostori, zmerne cene. — Rojakom se toplo priporočata za obisk lastnika
Ivan Gašperšič
in
Ludvik Dekleva
AV. FOREST 621 — CHACARITA.
noga zlomljena, Albinino truplo pa ba prenehati z rabo slovenskega jezika. Navzočni Slovenci, posebno žen ske, so začeli odgovarjati fašistom in tako je v cerkvi nastal velik škan dal.
Naslednjega dne je bila v Rojanu ura češčenja. Ker so spet prišli fašisti v obiske, je duhovnik Gabrov-šek dal sporočiti vernikom, naj vsak zase tiho moli. Fašisti so čakali in čakali, da bi slišali kakšno slovensko besedo, a v cerkvi je vladala pol ure grobna tišina, dasi je duhovnik klečal pred oltarjem ter je bilo mno go vernikov po klopeh. Končno je fašiste minila potrpežljivost, pa so začeli rogoviliti, zaka/j da se ne moli na glas.
Naslednjega dne je bil gospod Ba-brovšek pozvan na policijo, ker so mu zažugali, naj nikar ne "uganja protiitalijanske politike". Obenem je tržaški kvestor pozval k sebi rojan-skega župnika Salvadoriija ter mu izrecno prepovedal rabo slovenskega jezika v cerkvi.
To priliko je uporabil tudi pre-fekt Tiengo, ki je kratkomalo potom policije dal sporočiti vsem tržaškim župnikom, da je vsaka slovenska beseda odslej v cerkvah prepovedana. To se je zgodilo 10. maja. Obenem je policija sporočila tudi slovenski Marijni družbi v Trstu, da mora pre nehati z vsakim delovanjem.
Ricinove olje za proslavo zmage v Abesiniji
Šele sedaj prihajajo poročila o načinu, kako se je slavil padec Adis Abebe v slovenskem delu Julijske Krajine. Za ta dan je bila, kakor znano, zaukazana splošna mobilizacija vseh fašističnih organizaciji in vsega prebivalstva. Kdor ni prišel pravočasno na določeno mesto, so ga do krvi pretepli ali so mu dali piti večjo množino ricinovega olja, kakor v dnevnih takozvane fašistične revolucije. Tako so v Studenem pri Postojni pretepli radi tega tri domače fante, da so se morali zateči k zdrav niku. Ista usoda je doletela dva fanta iz sosednje vasi Otok. Eden teh fantov je obležal ves krvav na cesti. Tudi v sami Postojni je bilo nekai fantov prisiljenih popiti večjo količino ricinovega olja. Nekemu mesarju v Postojni so pobili okna, ker ni pravočasno razobesil zastave.
Z avtom v smrt
V	nedeljo 10. maja se je na cesti med Bovcem in Logom pripetila huda avtomobilska nesreča, katera je zahtevala štiri mlade žrtve. Dva mehanika, 22-letni Leopold Durjava in 19-letni Drago Vojčicki, doma iz Bovca, sta se z avtomobilom odpelja la na izlet v Log. Nazaj grede sta naletela na cesti na tri domača dekleta iz Loga, in sicer 14 letno Albi no Štrukljevo in 16 letno Henriko 'Strgulčevo, katere sta povabila v avto. V neposredni bližini mostu, pod katerim se peni v globini 40 m reka Koritnica, pa je avto zavozil preveč na rob ceste, nakar je sledila grozna nesreča. Avto je z vsemi izletniki strmoglavil v takozvana ko. rita. Vojčickemu se je posrečilo skočiti iz vozila in je odnesel le male poškodbe, med tem ko-je ostale štiri zajela smrt. O nesreči so bile takoj obveščene oblasti in je bila obenem organizirana reševalna ekspedicija. Po vrveh so se spustili v globino, toda zasledili niso drugega kakor okrvavljene pečine. Računa se, da je na tem kraju, kjer je izginil avtomobil z žrtvami, vrtinec, globok nad 20 m. Po večurnem bezuspešnem iskanju in ogledovanju, so bili poklicani tržaški potapljači. Vojčicki je bil po neweCnem dogodku aretiran,
toda kmalu na to tudi izpuščen. *
O tem žalostnem dogodku smo izvedeli še naslednje podrobnosti:
Poskusi reševalcev niso imeli uspe ha, pač pa je voda v ponedeljek sama prinesla truplo 14 letne Albine štrukljeve (po domače Pankarjeve) Truplo je bilo sicer nepoškodovano, le ena noga je bila zlomljena.
V	torek in sredo so električno cen tralo v Logu izpustili, radi česar je voda narastla ter splavila še trunlo Henrike Struglčeve (po domače Ma-ževe), stare 16 let; truplo je bilo po polnoma razmesarjeno. Kmalu ie Ko ritnica prinesla še trupli Leopolda Dunjave in Albine Kovačeve (po domače Minkčeve). Pri prvem je bila
je imelo le lahke poškodbe.
V	četrtek so se zbrali ljudje iz vse okolice, iz Koritnic, Kala, Plužne in Čezsoče, ter prišli kropit ponesrečen ce. V Bovcu kakor v Logu vlada splošna žalost. Prizadete so štiri dru žine in posebno Paukerjevi, ki jim je smrt na tako tragičen način ugra bila edinega otroka.
Sestra pok. Poldeta Durjave, Marija, se je imela v nekaj dneh poročiti. Namesto poroke je pa žalost v hiši.
V	torek je oddelek vojaštva pod stotnikovim vodstvom skušal potegniti avto iz prepada. Vojaki so po vrveh splezali v globino ter privezali avto na močno verigo, da bi ga potegnili kvišku. Ko je bilo vozilo <že skoraj na vrhu,'se je veriga izne-nada utrgala, avto je spet zdrknil v globino ter bi bil kmalu še nekatere vojake potegnil za seboj. Radi tega je stotnik opustil vsak nadaljnji poskus.
Hudo prizadetim družinam naše iskreno sožalje!
Prof. Aloizij Res umrl
V Benetkah je preminul znani slovenski književnik in znanstvenik dr. Alojzij Res, star 43 let in doma iz Gorice, profesor slavistike na beneš ki trgovski akademiji "Ca'Foscari". Njegovo truplo so prepeljali v Gorico in ga tam pokopali.
Že pred vojno se je pokojni Res u-veljavljal leposlovno v raznih listih in revijah, pozneje pa se je ves posvetil likovni in književni umetnosti. Med vojne ,je izdal vtiske s fronto "Ob Soči" in zadnja leta je mnogo delal za spoznavanje italijanske in slovanske kulture med nami in Italijani; izdal je monumentalni "Dantejev zbornik", ki je izšel istočasno v slovenščini in italijanščini. V najnovejšem času je z vnemo pisal za velik italijanski leksikon o vseh slovanskih kulturnih predstavnikih.
Elektriko napeljujejo
Pred dobrim mesecem so pričeli v mali pivški vasici, v Šembijah, z e-lektrično napeljavo za privatno u-porabo in pravijo, da bodo dela v najkrašem času dokončana.
Oče nesrečne družine izginil brez sledu
Jošef Ogulin, star 60 let, doma iz Podloke pri Čefariščih, je šel meseca marca kupovat vole. Ustavil se je v Kolavčevi gostilni v Lokovcu pri čepovanu, pozneje pa je izginila vsa ka sled za njim ter so vsa poizvedo-vana ostala brez uspeha. Ljudje menijo, da je pogrešani postal žrtev ro parskega napada.
Družino preganja že nekaj let huda nesreča. Sin Gladko, ki mu je sedaj 20 let, je pri delu na polju udaril po stari granati iz svetovne vojne, ki je eksplodirala, pri čemer je nesrečni fant zgubil vid. Drugi sin. Angelo, kateri se je po štirih letih bivanja v Argentiniji vrnil domov, je kmalu po svojem povratku podlegel težki bolezni. Ogulinova žena je preminula pred 10 leti, sedaj pa, zaradi nesreče, ki je morda zadela o-četa, obupujejo otroci: slepi sin, tri hčerke, ki so na domu in katerih najmlajša ima 15 let, ter četrta hči, ki živi v Jugoslaviji. Ogulinovi so bližnji sorodniki našega rojaka Leopolda Madona iz Ville Devoto.
Kako so ustavili jugoslovanske liste
V drugi polovici leta 1935 je italijanska vlada po dolgih letih spet dovolila, da smejo jugoslovanski listi v Italijo. Ljudstvo je hlastno segalo po njih in razpečevalo se je dnevno
VP0ŠTEVAJTE NASVETE SVOJIH ZNANCEV!
Mnogi Jugoslovani in Primorci nakazujejo denar potom
BANKE BOSTON
Vsi vaši rojaki vam lahko povedo, da naš način
Nakazovanja denarja v Jugoslavijo in Italijo je ugoden, ker je
HITER
CENEN
VAREN
Obiščite nas! Jugoslovanski uradniki Vam bodo dali vsa potrebna zadevna pojasnila. Ako imate poslati denar svojcem v Jugoslavijo ali Italijo, izvršite to potom naših NAKAZIL preko POŠTE, LETALA, BRZOJAVA Nakazila se bo izplačalo prejemniku v najkraj šem času, v gotovini in na njegovem domu, in sicer proti povratnici z njegovim podpisom. V slučaju, da ne morete priti osebno, pošljite nam pismeno svoj nalog, ki ga bomo izvršili še isti dan. Naš
JUGOSLOVANSKI ODDELEK
je odprt do 18. ure, ob sobotah pa od 8.30 do 11
THE FIRST NATIONAL
BANKOFBOSTON
florida 99
PUEYRREDON 175
Avda. Gral. Mitre 301 (Avellaneda) Córdoba 1223 (Rosario)
ZAUPANJE.. VLJUDNOST.. VARNOST.. HITROST
baje povprečno po 20.000 izvodov. Fašistom to ni bilo prav ter so skušali prodajanje in čitanje jugoslovanskih listov omejiti z grožnjami ter z ricinusovim oljem. Svoj čas smo o tem podrobneje poročali.
Ko je pa Zveza narodov odredila sankcije, katere je začela izvajati tudi Jugoslavija, je rimska vladi prepovedala uvažanje jugoslovanskih listov. V začetku tega leta pa je prepoved spet preklicala, ker je Jugoslavija pretila, da bo tudi ona zaprla mego italijanskim listom.
Listi so začeli spet prihajati v Julijsko krajino, vendar pa to ni dolgo
Krojač
izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela, Obleke od $ 55 do 120. Hlače fantazija od $ 10—28. Delo prvovrstno. Blago Iz najboljših tovarn. Olajšave za plačevanje
maksimilijan saurin
VARNES 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Paternal) — U. T. 5®—4*Tl
Abesi ruska vas pri Addis Abebi, opl'.enjena pred prihodom Italijanov.
trajalo. Prodaja je bila spet ukinjena dasi ni vlada izdala nobene zadevne prepovedi. Fašiste so si izmislili bolj eleganten način: vsi razprodajalci listov so istočasno in z docela enakimi pismi zahtevali od glavnega za stopnika, ki je uvažal liste, naj ae jim jugoslovanski časniki ne dosta-vlajo več, ker da jih... nihče ne kupuje.
Iz konfinacije se je vrnil
Kot poročajo iz Črnega vrha, se je posestnik Karel Rudolf, doma iz Lomov nad črnim vrhom že pred več tedni vrnil iz konfinacije. Ob začetku črnovrškega procesa je bil aretiran in kmalu nato predan goriški konfinacijski komisiji, katera ga je obsodila na tri in pol leta konfinacije. Omenjeni Rudolf je bil priden in vzoren kmetovalec, svoje premoženje ima lepo urejeno in je zaradi tega znan daleč naokoli. — Zemljo je obdeloval s stroji in vsa njegova skrb je bila vedno usmerjena za čim uspešnejšim in vzornim kmetijstvom. Zato se je ženi posrečilo z velikimi denarnimi žrtvami in vsestran skimi prošnjami, podprtimi z izjavami agrarnega sindikata, moža dobiti domov, kjer ga je čakalo pet ne-dorastlih in nepreskrbljenih otročič kov.
KROJAČN1CA
P. CAPUDER m priporoča cenjenim rojakom
Buenos Aires, BUllnghurst 271 d»t. i
(višina ulice Cangallo 3500)
2301020101000202000100020002020202020201010053530201014823482353020201010202010001010001000100020101020101010101000000022353234823532353234848482353233100010201020000010048232323532353230204020123482353234823232323234823
Stran 4


ZA POUK IN ZABAVO
POKLIC IN ZDRAVJE
Izvrševanje vsakega poklica, ki za hteva od človeka, <la po osem in več ur na dan opravlja v določen, prosto ru določeno delo, vpliva, kakor je razumljivo, toliko na njegovo duševno razpoloženje, kolikor — in še posebno — na njegov telesni razvoj ter na njegovo zdravje. Vprašanja, kako vpliva poklic na človeka, bi prav gotovo ne izčrpala niti močna knjižnica debelih zvezkov (saj je poklicev nebroj!), in zato seveda tudi ni naš namen, da bi na tem mestu obširneje katerih so po dolgih proučevanjih pisali o tej stvari; omeniti hočemo le nekatere zanimive ugotovitve, do katerih so po dolgih proučavanjih prišli razni raziskovalci.
Vsak poklic, ki je zvezan s prahom, je zdravju škodljiv — razen enega samega, na kar so prišli naj-prvo pa tudi raziskovalci. Zanimivo je namreč, da je apneni prah po cementarnah, mavčarnah, drobilnicah apnenca itd. za pljuča zdrav. Vsak drug prah pa je več ali manj nevaren če na naravnost usoden.
sam obdeloval. Kdor nima krepkih pljuč, naj se že v naprej ogiba poklicev, ki jim najbolj direktno škodujejo. Krivo pa delajo še danes mar sikje na deželi, da pošiljajo najsla botnejše otroke v mesta študirat ali delat, češ, da za težko kmečko delo itak niso. Baš tem bi bilo najbolj potrebno, da bi se utrdili na deželi in' pri kmečkem delu.
ELEKTRIKA IZ OCI
Ameriški učenjak dr. Wallace Os-good Fenn, profesor na univerzi v Rochestru, je dognal, da ustvari sleherni gib človeškega očesa slaboten električni tok, Izdelal je celo občutljiv aparat, ki reagira na te "očesne" toke in tako zabeleži prav vsak premik oči.
S tem aparatom je učenjak ugotovil, da se oko petkrat premakne, ko prebere eno vrstico v časopisu, da o-slane nepremično, kadar človek zmaje z glavo, in da se enkrat premakne, če nagneš gl^ivo na stran.
ŽENSKI KOTIČEK
Najbolj nezdrav je pač tobačni prah po tobačnih tovarnah, a le malo zaostaja za njim prah iz volne, moke, lanu, ki daje prvotno rožnatim pljučam popolnoma drugo barvo. Še bolj prebarva pljuča premogovni prah (rudarji, kovači itd.). Pod njegovim vplivom postanepo pljuča čisr to črna. Kamenarji, zidarji, kamnoseki in drugi, ki se ukvarjajo s kamnom, požirajo mnogo kamnega prahu in drobnega peska, ključavničarji, mehaniki, hrusači vdihavajo kovinski prah. Nemalo je poklicev, kjer morejo ljudje vhihavati pare vsakovrstnih kislin in pline. Steklarji pa dobe sčasoma napihnjena pljuča z bolezenski mi znaki, ki spominjajo na naduho.
So nadušljivci, ki jim konjski prah povzroči takojšen napad naduhe. Da takšni ljudje niso pripravni za voznike, hlevarje itd., se razume samo po. sebi.
Skoraj bi rekli, da ni poklica razen kmečkega, ki bi na ta ali oni način ne škodoval pljučam in ki bi ga bilo priporočiti ljudem s šibkimi dihali. Učitelj in igralec si jih kvarita, če drugače ne, z mnogim napornim govorjenjem, uradnik vsaj stem. da presedi svoj čas v slabo zračenih sobah, delavec v tovarni, obrtnik ob najrazličnejšem delu, ki povzroča^ prah. Da-li je škodljivo pljučam tudi igranje na pihala, je danes še sporno so pa raziskovalci, ki trdijo, da je samo na sebi zelo koristno. Vsekakor ne more škodovati prav nikomur, če porabi svoj prosti čas kolikor le more za gibanje in dihanje v naravi. Idealno bi bilo, če bi imel vsak delavec, obrtnik, uradnik, trgovec itd., ki je prisiljen živeti mnogo v zadušljivem mestnem ozračju in v prahu, svojega poklica, svoj vrt ali njivico, da bi ju
Pudranje
Že cesto so zdravniki opozarjali na škodljive posledice pretiranega pudran j a in na nevarnost okužitve, ki tiči v čopičih in blazinicah za pudranje. Prav resna nevarnost pa je tudi v tem, da splava prašek, ki sedi čisto rahlo na obrazu, po zraku in prenese tudi na druge ljudi povzročitelje gnitja in drugih bolezni.
To velja posebno za bolezni, ki vdirajo skozi zgornja dihala v telo. kakor nahod, angino, hripo, davico, škrlatinko, ošpice in tudi tuberkulozo. En sam dih zadostuje^ da pošlje praške s kužnimi klici v zrak, drugi dih pa, da vderejo v organizem drugega človeka.
Zakoni v Hollywoodu
Neki hollywoodski manager je izdal statistiko o trajanju zakonov med filmskimi zvezdami in zvezdniki. Ti zakoni trajajo povprečno, kakor je, razvidno iz njegovih navedb, 4 in pol ltta, če gre za filmske igralce in i-gralke same. Filmski ravnatelji so vztrajnejši. Njih zakoni trajajo povprečno sedem in pol leta. V Hollywoodu pa so igralci, ki žive že dokaj let v srečnem zakonu.
Rekord ima George Arliss, ki je po ročen z isto ženo že 35 let. Sledijo Jimmy Glearson z 28 leti, Jean Her-shold z 22, Eddie Kantor z 21, Warner Baxter z 20, Pavel Muni s 14, Harold Lloyd z i2 in Lyonel Barry-more isto tako z 12 leti. Nasprotni rekorderji so Fern Andra in Jan
Tudi v Kentuckyju so si visokošolci izbrali "kraljico" v osebi čedne Liliane Holmes
Zanimiv poskus
Rusko letalstvo je izvršilo poskus, da bi popoln lazaret z zdravniki, strež nicami in vsemi pripomočki spravilo na določen kraj in ga spustilo tam s padali na tla. Dve veliki letali Rdečega križa sta si bili natovorili v ta nenien 20 zdravnikov in bolniških strežnic, potrebne omare z instrumen ti, obveze, postelje, operacijske mize itd. Nad pristajališčem sta letali krožili toliko časa, dokler ni odskočilo vse osobje s padali, potem so za njimi spustili s padali tudi vse potrebne reči. Poskus je potekel brez najmanjše nezgode in že nekoliko ur pozneje je bila vojna bolnišnica sposob- : Keit z letom dni, Lila Lee in Jack na' v redu delati.	' Peine s petimi meseci, Jean Harlow
in Hali Rosson z 12 meseci, Virginia Sherry in Carry Grant s 13 meseci. Nekateri izmed ločencev, kakor Jean Harlow, Anita Page, Mary Astor, Eliza Landy in Nancy Carol, se hočejo v ostalem znova poročiti.
Migliaji za hišne gospodinje
ZA KRATEK CAS
Pijanec
Pijanec kolovrati domov. Med potjo se zaleti v nekega gospoda in iz-kupi zvenečo zaušnico.
"čudno," zamomlja pijanec. "Kaj sem mar že doma?"
V gostilni "Koliko piva pa stočite ponavadi na teden?", vpraša gost krčmarja.
"Kakor nanese: pet do šest sodov".
"Dvakrat toliko bi lahko stočili". "Kako neki?"
"Če bi vsak krat do vrha natočili".
Zadosten vzrok
—	Župnik vpraša cerkovnika, zakaj je Bog najprej ustvaril moža in potem šele ženo.
—	Zato, gospod župnik, odgovori cerkovnik, ker bi mu bila žena neprestano govorila, kakšnega moža naj ustvari.
Pri zdravniku
"Trakuljo imate. Boj ji morate napovedati !"
"To ni mogoče, gospod zdravnik: jaz -sem predsednik društva za vai--stvo živali!..."
MALI OGLASI
KO RABITE ODVETNIKA za kakršnekoli pravne nasvete, obrnite se na pisarno M. D. Hočevar, Traductora publica nacional, Calle Tucumán 586, Buenos Aires, U. T. 31-3168, ker se boste s tem zavarovali pred izrabljanjem ter ne boste padli v napačne roke. — Istotam se PREVAJAJO IN DOBAVLJAJO DOKUMENTI
KDOR ŽELI spoznati samega sebe, svoje hibe in sposobnosti, svoj zn«íaj¡ svoje doboče in preteklo življenje, naj •a obrne na priznanega grafologa. Zadostuje napisati lastnoročno ime i" priimek, dan, mesec in leto rojstva W poslati v pismu en peso na naslov! GRAFOLOG, Calle Tucuman .586, B» Aires. — Pišete lahko v svojem materi« skem ali pa v kakem drugem jeziku.
(i
NAZNANILO. Sporočam, da sem »e i j, preselila iz ul. Fraga 61 ter bom, k*' kor doslej, razpolagala vedno le z z»' nesljivo dobrimi službami za matrim®" nios, služkinje, sobarice itd. BERTA CERNIČ, Dorrego 1583 (pol kvadre °d Rivera 1900) — U. T. 54, Darvin, 3588-
'»iz a s
"" -Ssa^lW........i. :
ÜP

Steklenice prav dobro očistiš, ako
•
spraviš vanjo nekoliko koščekov ča sopisnega papirja, doliješ četrt dela vode ter nato dobro stresaš stekle nico, dokler ne izgine vsa nesnaga.
Da ti majoneza lepo uspe, ne sms biti olje, ki ga uporabiš, mrzlo, marveč mlačno.
Madeži od kave, vina in sadja brz izginejo, če jih namočiš z oksidirano vodo (agua oxigenada) ter nato izpereš z navadno čisto vodo.
L: ■ ■ I i
m
Kapetan Georg Eyston ¿je v Združe nih državah postavil s tem le avtom
nov brzins ki rekord
10DAS "WILMA"
Nudimo cenj odjema! kam veliko izbero klobukov, torbic, svilenih bluz in fantazij.
Izdelujemo line in navadne obleke. —
Cené zmerne.
PRINČIČ & KUKANJA 1468 Rivera 1476
T
Expreso „G0RIZIA"
Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerna cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VILLAROEL 1476 Višina Dorrego i)00 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094
priporočajte
Novi list!
P1
»Ste
a
lan len

Zobozdravnika
Dra. Dora Samojlovich de Falicov
Dr. Félix Falicov Dentista
Trelles 2534 - Donato Alvarez 2181 U. T. 69 La Paternal 1721
Ana Chrpova
Slov. babica
dipl. v Praqi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v .tuk. bolnici "Rawson", se priporoča vsem Slovenkam. — Sprejema penzibnistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. — Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621 U. T. 38 (Mayo) 8182
Hei itn «bi
¡!¡j, »52 «¿i tož: 5«r M;
Prott Evropi odplovejo	r0si
23. Avila Star in Conte Biankoitia«5
PREK0M0RSKA POŠTA
Iz Evrope dospejo
20. Cte. Biancamano
26.	H. Brigade in la Coruna
27.	Alsina
**************************** LIMA 1217
SVOJI K SVOJIM!
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
Slov. babica
Bivša prva šefinja v praški porodnišnici ter s prakso v bolnici« Juan Fernández, se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in dežele v popolno oskrbo. —■ Cene izredno nizke, postrežba prvovrstna.'— Sprejema od 7. do 21., ob nedeljah in praznrkih pa do 20. — Vprašajte za informacije preden greste drugam
Lečenje brez bolesti.
U. T. 23—3389
24.	Belle Isle in Arlanza
25.	H. Princesa
26.	G ral. San Martin
FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik efl4 sliko v barvah
M AR KO R A D A h \
Specialist v modernem slikaj Facundo Quiroga 1275 in 1407 D. S<1
v
¡a 4]
k><
'N
u-f°tis
z
O J A K U*
PRI 2IVCU
v znani restavraciji, najboljše postrežem.
ZBIRALIŠČE SLOVENCEV.
Lepi prostori, pripravni ^
svatbe — Prenočišča. — za prenočišče prenovljene na novo opremljene.
Rojakom se priporoča lastnik , EMIL tíf
Osorio 5°SÍ
PATERNAL
it( o
a
[De
i)
»J«
bi 'ai
Ji]
I?
P. A. de Alarcón:
KAPETAN STRUP
ČETRTI DEL Naraščajoče moči
'Ah, poslušajte moj svet! Nikar se ne poročite z menoj, tudi če bi jaz to hotel!"
"Toda, dragi gospod", je dejala mladenka s čudovito mirnostjo. "Vi nekoliko preveč govorite! Po čem pa sklepate, da se hočem jaz poročiti z vami, da bi jaz sprejela vašo roko ter da ne bi raje živela sama, če prav bi zato morala delati noč in dan, kakor delajo druge sirote?"
"Po čem da tako sklepam?", je z izredno preprostostjo odgovoril ka petan. "Po vseh naravnih okoliščinah! Sklepam to iz dejstva, da se imava rada! Da drug drugega potre ■bujeva! In ker na drug način ni mo goče urediti, da bi tak moški, kakršen sem jaz, in takšna ženska, kakršna ste vi, lahko živela skupaj! Ali mislite, da vas ne poznam? Menite, da mene vaše dobro ime prav nič ne briga? Govoril sem le tako, da vidim, ali bi mogel kljubovati svojemu lastnemu prepričanju ter najti način, da se ne poročim z vami, kakor se bom moral, če vztrajate pri tem, da hočete ostati sama!"
"Sama! Sama!", je z nasmeškom ponovila Angustias. "In zakaj ne v dobri družbi? Kdo vam je rekel, da ne bom jaz s časom morda lahko na-
šla moškega, ki mi bo ugajal in ki se ne bo bal poroke?"
"Angustias! Dovolj o tem!", je za-vpil kapetan ter hudo prebledel.
"In zakaj bi ne smela govoriti o tem?"
"Dovolj, pravim!... In vedite odslej, da bom pojedel srce predrzne-žu, ki bi si upal snubiti vas!... Sicer pa je neumno, da se brez razloga razburjam... Nisem tako bedast da bi ne vedel, kako stvari stoje; .. Ali hočete vedeti? To je zelo enostavno: oba se imava rada!... In nikar ne recite, da se motim, ker bi v takšnem slučaju "ne govorili resnice. In tu je dokaz: če bi vi mene ne imeli radi, bi tudi jaz vas ne imel rad!... Jaz samo vračam; in dolžan sem vam mnogo!... Rešili ste mi življenje ter mi potem stregli kakor usmiljena sestra; prenašali ste vse grozovitosti, ki sem vam jih rekel tekom petdesetih dni, ker sem skušal i?begniti vašemu zapeljivemu čaru; jokali ste v mojem naročju, ko vam je umrla mati; prenašate me sedaj že celo uro — skratka: Angustias ! Pobotajva se... Zmeniva se!... Za deset let odloga vas prosim ! Ko bom že imel pet križev na grbi ter bom drugačen človek, bole-hav, star ter že sprijaznjen z mislijo na suženjstvo, se bova poročila na tihem, šla bova ven iz Madrida, na deželo, kjer ne bo preveč ljudi in kjer ne bo nihče bril norcev iz nekdanjega Kapetana Strupa... Med tem, pa sprejmite, in sicer tako, da ne bo živa duša nič vedela o tem, polovico mojih dohodkov... Vi bo-
ste živeli tukaj, jaz pa na svojem domu. Videla se bova... vedno le pred pričami; na primer na kakšni pošteni družinski zabavi. Pisala si bova vsak dan. Jaz ne bom nikoli več šel po tej ulici, da ne bodo ob-rekljivci imeli z vami opravka..., in samo na vseh vernih duš dan bova šla, skupno z RosO, obiskat dono Tereso..."
Angustias ni mogla zadržati smeha, ko je slišala ta višek kapetano-vega govora. Njen nasmeh pa ni bil zasmehljiv, marveč je bil izraz zadovoljstva, bil je kakor izraz vzhajajočega upanja, kakor prvi odsev pozne zvezde sreče, ki se je že bližala obzorju... Vendar pa je kot ženska, dasi kar najbolj poštena in odkritosrčna, znala prikriti svoje poraiajoče se veselje, ter je dejala:
"Človek se mora smejati čudnim pogojem, ki jih postavljate za podelitev svojega poročnega prstana, za katerega vas nisem prosila! Skrajno neusmiljeni ste, ko barantate za miloščino z revežem, ki je tako ponosen, da vas zanjo ni prosil in ki bi je za nobeno ceno ne sprejel! Pa po mislite tudi, da se gre v tem slučaju za mlado dekle.....ki ni grdo in
tudi ne brez sramu in po kateri že dobro uro udrihate, kakor da vas ie prosila za ljubezen. Zato bo najboij pametno, da zaključiva ta nepotrebni razgovor! Prej pa vam seveda odpuščam in se vam celo zahvaljujem za vašo dobro, dasi tako nerodno izraženo voljo... Ali naj pokličem Roso, da gre po kočijo?"
"Ne še! Trma trmaste! Ne še!",
je odvrnil kapetan, vstal ter naredil zelo resen obraz, kakor da išče besed, s katerimi naj izrazi zelo zamotano in kočljivo misel. "Spomnil sem se še enega načina, da se domeniva, ali ta bo zadnji... Ali razumete, gospodična Aragonka? Zadnji način katerega si bi ta le Aragonec dovolil predlagati vam!.. Potrebno pa je, da mi prej odkritosrčno odgovorite na neko vprašanje... Na vsak nač>n pa mi še dajte berglje, da jo bom, brez vsake nadaljnje besede takoj odkuril, če odklonite ono, kar vam nameravam predlagati!..."
'''Vprašajte in predlagajte!", je od govorila Angustias ter mu z nepopis no dražestjo ponudila berglje.
Don Jorge se je naslonil, ali — bolje rečeno — vzpel se je na berg-ljah, zapičil v mladenko svoj izpra-šujoči, nepremični in odločni pogled ter jo vprašal z glasom sodnika.
"Ali vam ugajam? Ali sem vam do volj všeč, seveda brez teh palic, ki jih bom kmalu vrgel od sebe? Ali je dana podlaga, na kateri se lahko pogajava? Ali bi se vi nemudoma po ročili z menoj, če bi se jaz odločil vprašati vas za roko, seveda pod že naznanjenim pogojem, ki ga bom potem povedal?"
Angustias je vedela, da igra vse za vse... Vkljub temu pa se je tudi ona dvignila ter dejala s svojim že preizkušenim pogumom:
"Gospod don Jorge, takšno vprašanje ni dostojno, in ga noben resničen gospod ne bo postavil ženskam, ki jih V resnici smatoa za poštene. Dovolj je teh neumnosti!... Rosa!
Rosa! Gospod de Córdoba te kliče..."'
Tako govoreča, se je ponosna mladenka napotila k vratom sobe, potem ko se je hladno priklonila strašnemu kapetanu.
S pomočjo svoje daljše berglje, ka tero je iztegnil vodoravno proti zidu, kakor gladiator, ki se odločilno vrže v boj, ji je pa kapetan prestri-gel pot ter je z nenavadno poniže-nostjo vzkliknil:
"Pri spominu na ono, ki naju gleda z neba, nikar ne bežite! Ni treba, da bi mi odgovarjali na moje vprašanje, marveč vam bom takoj postavil predlog!... Je že tako usojeno, da mora vse biti tako, kakor vi hočete!" Ti pa, Rosita, kar izgini k zlomku, ker te tukaj prav nič ne rabiva!"
Angustias, ki si je prizadevala, da bi odrinila oviro, katera se ji je bila postavila na pot, se je ustavila, ko je slišala ponižno kapetanovo prošnjo, obrnila je samo glavo k njemu ter ga ostro pogledala v oči, izžarevajoč oblast, zapeljivost in brezbriž nost hkrati. Nikoli je don Jorge ni videl še tako krasne in tako izrazite! V tem trenutku je res bila podobna pravi kraljici!
"Angustias", je jecljaje nadaljeval oni junak iz stoterih bojev, v katerega se je bila tako močno zagledala mlada Madridčanka, ko je videla, kako je neustrašeno skakal med stotinami letečeh krogel. "Pod enim določenim nespremenljivim glavnim pogojem imam čast prositi vas za
roko, da se poročiva, kadar vatf drago: jutri..., danes..., tako!
"Rt*
urediva papirje..., čim prej! vas ne morem več živeti!"
Mladenka je ublažila svoj P0! ter je don Jorgeju poplačala nJ vo sedanje resnično junaštvo z lim in sladkim nasmeškom.
ti? ef tf''
f.
K
u
i
"Ponavljam pa, da pod enii» jv gojem!", je brž dodal ubogi m0*'^ \ je spoznal, da postaja mehak & ^ ^ se topi pod Angustiasinim pogle in nasmeškom.	.
j.gO' '(
"Pod pogojem", je jecljal sP^, ^ šala mladenka z dražestno wir f0Íí \ t jo ter se popolnoma obrnila njemu, očarujoč ga s svojimi	^
mi črnimi očmi.	^ ^
<'Pod pogojem", je ecljal ^ v¡ brnjenec, "da bova otroke, £e '1 jih bo Bog dal, oddala v..- n ^ ^ nišnico! O, kar se tega tiče, p- h nikoli popustil! Ali sprejmete- \ čete da, za božjo voljo!"	p i
"Zakaj bi ne sprejela, g°sp°AI1^f l(i petan Strup?", je odgovorila A^j t>0 tias ter bruhnila v smeh. "Vl.c0!.-jih boste oddajali v najdem*«1 Pa kaj pravim!... Skupaj b°v|l J0f ¡H In niti poljubila jih ne	^
ge!... Ali res misliš, da j1*1 \ oddajala v najdenišnico?" _ ^
Tako .ie rekla Tngustias v dona Jorgeja de Córdoba z jsko vzhičenostjo.
Ubogi kapetan je umiral od ^ \
potok solz se je vlil iz njeg° objel je ponosno mladenko ter nil:
"Torej sem izgubljen!"

/i»
ji*
IZDAJA: Konaorcij "Novega lista"
UREDUJE: D- /iktor Kjuder.