JList GfP.
V petik maliga Keriiana
1849.
„„ . . Slove"jja.	vsaki (eden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 eold za nolleta 3 irold in »
4 go!fd., za ene" kvatre 2 g'old Cel°,etn°	V	"	^	>^^'•'Bi.r
Prošnja do šolske mladine.
Predraga mladina! dosti prošenj, dosti svetov ti je že Slovenija razglasila, te spodo-bniga in pravičniga ravnanja obilno podučila, vender upam, de tudi meni ne boš zamerila, ako ti svojo majhino prošnjo odkrijem; temuč, de boš prošnjo svojiga serčniga prijatla in rodoljuba uslišala in jo v svojih delib, kolikor bo mogoče, spolniti si prizadevala. —
Zkažite se ljubi mladenči vselej in povsod z besedo in v djanji vredne sine svoje častitljive matere Slovenije. Vsaki narod časti, varuje in se poteza za svoje svete pravice, tudi slovenski narod mora celimu svetu pokazati, kako svete so njemu njegove pravice, kako krepko se on zanje potezuje. Tode le s žalostnim sercam se moram spomniti, kako so pretečeno leto hudobni sovražniki padli na obnašanje nekterih (hvala Bogu le malo je bilo takih) prenaglih mladenčev, kteri so v svojih prenapetih mislih po kerčmah razsajali, in se ustili, de tako za Slovenijo propagando delajo , in zavolj o teh nekterih so vso slovensko mladost grajali in po svetu trobili, kaj se ima od nje pričakvati. Pokažite tedej zdaj nemš-kutarjem , de temu ni tako, kakor so oni pri nekterih viditi hotli, de slovenska kri po vaših žilah teče, de ni duh razujzdanosti, ampak duh kreposti, kteri v vas prebiva. Ker, ako bi to očitanje nemškutarjev kteriga od nas zadelo, se ve, de s takim obnašanjem se Slovenija clo nič ne podpira. Tak razsajavec ne zida ampak podera, ne pomaga, ampak škodje.
Obnašaj se draga mladina! v svojim govorjenji in v djanji pametno in modro, brez napuha in sainoglasnosti.—Potezaj se sa svoj rod in svoje pravice, in ako vidiš, de jih nam kakšen votel nemškutar kratiti hoče, in nas okoli ogovarja, primi ga s krepko besedo, od-kri mu njegovo plitvo znanje, razodeni njegovo slepoto in krivico, in odvzemi tako njego-vimu jeziku strup gerdiga opravljanja. Ako te pa, morobiti, kdo s pastirskim listam vloviti hoče, ker pravi, de je poganjanje za domorod-nost perva zapeljivost, mu tudi tukej pokaži, de ta list ne tiče tolikanj slovenskiga rodu, ker mi Slovenci ne čertimo in ne sovražimo ptujce, če svoje pravice, ktere so nam od Boga in cesarja dane, tirjamo. Tode vse prepričanje se mora s prijazno pa krepko besedo brez kriča in prepira zgoditi. Kdor se pri kakšnim spričvanji togoti, in začne kričati, berž pokaže, de se ne upa drugači svojih misel o-pravičiti, kakor z vpitjem, — pa s tem se nič ne spriča. Kdor bi tako delal, ne zida ampak podera, ne pomaga ampak škodje. —
Bodite vselej in povsod stanovitni Slovenci. Ne dajte se od nobene okolšine premotiti, de bi jutri to tajili, kar danes s tako gorečo besedo terdite, de bi drugej zoper to misel govorili, za ktero ste se tukej potezali. Komur se tolika nestanovitnost očitati more, je že vso svojo veljavnost zgubil, pa po pravici, kaj si mora človek misliti, ko bi koga slišal, de se danes za reč potezuje, pred ktero se jevčerej tako rekoč z nogami in rokami branil. Če je v društvu Slovencov iskren Slovenc, ko preč pride, mlačen, in pri semškutarjih se jim že vklanja, in clo njih stranko potegne.
Tak je enak valovju morja, ktero vihar tepe in simtertje meče; tak je enak slabimu terstu, kteriga majhina sapica, kamor hoče,
zaberne; tak je enak petelinu na strehi (ve-ternici), ki tje pogleda, kamor ga veter zažene.
Tak ne zida ampak podira, ne pomaga ampak škodje.
Bodite poslednjič, ljubi mladenči! hvaležni sinovi matere Slovenije, podpirajte jo kolikor je v vaši moči, pomagajte, kjer le veste in znate. Posebno pa kakor vam je že priporočeno bilo z nabiranjem slovenskih besedi. Vi imate nar lepši priložnost k tem delu. Kakor marsktera lepa cvetlica v hribih pod ternjem skrita prijetno dije, tako se tudi marsiktera čista slovenska beseda v koči prostih ljudi sliši. Te tedej nabirajte in hranite, de jih boste pri-hodno leto v lep venec slovenskiga besednjaka vpledli, in tako vsak po svoji moči v blagor občinstva pripomogli. — To je kar vas prosi vaš serčni prijatel in iskreni rodoljub. —
P.....č.
Austriansko Cesarstvo.
Slovenska dežela.
%
Ljubljana25. maligaSerpana.Znano bo našim bravcam , de je bilo po nesrečni bitvi pri Komornu 26. maliga Travna t. 1. veliko vojšakov našiga domačiga regimenta pogreše-nih. Nikir ni bilo mogoče zvediti, kaj se je s temi nesrečnimi zgodilo. Njih žlahtniki so jih že kakor mertve obžalovali. Še le te dni smo nekaj gotoviga od naših rojakov zvedli, in pri sedajnimu napredvanju cesarske armade, bodo tudi oni gotovo kuialo prostost za-dobili. — Med vjetimi našiga regimenta je bil tudi feldvebel Miha Knallič iz Mojstrane na Gorenskim, pa srečno je on iz terdnjave Kontom pobegnil, in te dni v Ljubljano prišel. Iz njegovih ust smo sledeče novice slišali. — Od nasiga regimenta je pri Komornu inerlev ostal major Mundsinger in nekaj malo vojšakov, veliko pa jih je bilo od Ogrov vjelih, namreč: dva stotnika, g. Delinc in Grunner, 1 lajtnant, g. llomeny, 2 feldvebelna Knallič in Markutta, 14 korprolov, 16 podkorprolov in 270 prostakov ali gmajnarjev. Ogri so našim pobrali zgornje suknje in čevlje , če je kdo dobro obutev imel, zato, kir jim suknja in obutve pomanjkuje. Če je kdo kaj dnarjev pri sebi imel, mu jih niso vzeli. Drugač pa so s Hrovati ravnali, ktire so, če so jihvjeli, do naziga slekli, in jim* čisto vse pobrali. V Komornu je bil glavar terdnjave (Festungs-Kommandant) general Guyon, ktir je francoz-kiga rodu, in on je zapovedal, de se ima z vjetimi zastran plačila in živeža ravno tako ravnati kakor če bi bili ogerski vojšaki. Vsak mož je dobil na dan pol funta mesa, zraven tega pa tudi nekaj zeljenave, kaše, leče itd., de zastran jedi niso pomanjkanja terpeli. Svoje plačilo so dobivali v Košutovih bankovcih. Za-perti so bili v nekimu samostanu ali kloštru, ki je bil popolnama zapušen, in hudo poškod-van. Družba vjetih se je s časam zlo pomnožila , tak de jih je pozneje nar menj kakšnih 1500 bilo, in med njimi posebno veliko gre-nadirjev regimenta Deutschmeister. Ogri so se zlo trudili, jih v svojo vojsko privabit. Pa od naših verlih Krajncov kar nobeden ni hotel prestopit. Ogri so jim pripovedvali, kako naglo se v ogerski armadi napreduje, kak naglo vsak če je pogumen, oficir postane. Naši
fantje pa so honvedskim korporolam odgovorili: kako je pa to, de še vi niste oficirje. — Krajnci so bili nikoli obupni, temuč zmiraj dobre volje, in po samotnih stanicah kloštra se je marsktera okrogla krajnska pesem veselo razlegala. Pač večkrat so se menili, kak dobro bi bilo de bi jih megla vzela (to je, de bi pobegnili) pa to ni bilo mogoče, in gotova smert je vsaciga čakala, ktir bi bil uiti skušal. Eniga dne sta jo hotla dva grenadirja potegnit, vjeta sta bila, in že na moriše izpeljana, de bi bila vsterljena. Kar perjezdari general Guyon, in kir sta se mu usmilila, je jima pardon dal, tode, nam v strahovavni izgled sta bila s palico tepena.
Naši fantje so bili od Ogrov persiljeni k kopanju šanc blizo mesta. Pri temu teškimu delu so bili vender zmirej dobre volje. Leni in nesnažni madjarski honvedi pa so od kužne kolere in vročinske bolezni kot muhe počepali, naših je le malo na te bolezni pomerlo, vidit je bilo, kako de jih snažnost, trud in pot dneva pred napadam teh strašnih bolezin ob-varvajo. Od nezdrave vode je pač marsktir merzlico dobil, pa če se je varvat znal, ni hujši bolezen nastopila. Za snažnost Madjari clo nič ne skerbe. Mesto Komorn je na pol razvalina, od kar je lansko leto hud ogenj njega polovico končal, po ulicah je vse prav gnju-sobno, tu in tam leže eerknjene merhe, in leni Madjar kar noče ulice saj nekaj osnažiti. —
Dokler je bil Guyon glavar terdnjave se vjeti saj zastran piče niso imeli količkaj pritožit, potem pa, ko je ta odstopil, se je jim bolj slabo godilo. Posebno grof Lenkay, vojaški povelnik (Militar-Kommandant), hudoben Madjar se je že poprej zmiraj togotil, de imajo cesarski jetniki pri Madjareh pre dobro, velikokrat je on to Guyonu v pisarnici očital, rekoč: „Kaj delajo Cesarski z našimi ljudmi? ali jih šiloma v svoje regimente pritisnejo, ali jih vsterle! Mi pa se tukaj ska-žemo kakor pravi dobrotniki cesarskih vojšakov?« Če so bili tudi potem naši v vsih rečeh bolj pri pičlim, so vender vse težave veselo prenesli, v sladkim upanji, de bodo tudi njim cesarske bandera svobodo prinesle. Tak se je godilo našim vjetim skozi dva mesca. 19. dan Rožnika je Knallič iz terdnjave srečno pobegnil. — Kir bi marsktir bravc vprašat znal, kako de je bilo to mogoče, hočemo tudi od tega bega nekoliko povedat. Pri tacih priložnostih ne pomaga sam pogum, aliprederzna smelost, temuč zvijača je k takimu delu potrebna. Kaj pomaga iz terdnjave uit, če bi pa potem Madjari, ki so bili krog in krog kakor kobilice, beguna zopet zasačili — gotova smert bi bila plačilo take prederznosti. Naš rojak je vse to dobro premislil, in njegova bistra glavica mu je v te težavi pomagala. Kir je bil on že od nekdaj v vojaških pisarniških rečeh znajden, ga je tudi general Guyon, ktir se v pisanji kakor ptujic ni madjarskiga jezika poslužil, za svojiga nemškiga pisarja porabil. Tam je on kmalo zapazil, de glavarstvo terdnjave tudi popolne liste (Passierscheine) za varno popolvanje po ogerski deželi izdaja. Sklep je bil naglo sturjen. Tudi Knaflič si tak popotni list omisli, v kterimu se izda za nekiga Kvajcarja iz kantona Tessina, ki jena Ogersko v službo pri železni cesti prišel, velika nesreča ga je pri bombardiranju Pešta zadela, kir je v gostivnicf: „Zur Konigin von Eng-
land" vse njegovo premoženje ino blago /gorelo, zdaj mu dovole Madjari, de se v svoj rojstni kraj skozi ogersko deželo nazaj verne tode nikir nima čez 24 ur v kakim mestu ostati Eniga dne, ko ravno nobeniga v pisarni-ci ni bilo, na to spričbo pečat Komornske terdnjave natisni, dobro znan podpis Gugo-novi ponaredi, in v veči verjet pisma pristavi, de je bil od ondotniga mestniga povelnika (Platz-Commando) viziran.
(Konec sledi.)
Celje. Imeli smo v Celji ene dni veliko lepili, kakor hrasti zrastenih grenadirjov, kteri so večdel sami Slovenci. Leta grenadirski bataljon ima 6 kompanij, dve so od Krajnskega dve od Koroškega, in dve od Primorskega regimenta. Primorci govorijo tako gladko slovenski jezik, de je veselje jih poslušati; pa vidi se pri njih de tudi radi laško govorijo, če jim ravno ne gre gladko; pa zato, ker mende laški jezik za imenitnejšiga imajo prec slovenskim, kakor tudi naši vojaki radi nemš kiga za imenitnejšiga imajo ino kolkor se da, tajistiga rabijo in lomijo. — Govorilo se je, de, ker jim je bilo odpovedano na Ptuji iti, kamor so bili od začetka v Terstu komandi rani, bodo v Celi na svitliga cesarja Franca Jožefa čakali, kteri bi imel skoz spodno Štajersko , in Hervaško k banovi armadi se podati; pa tega ni verjeti, in bi tudi dobro ne bilo, zakaj kako leliko bi se znalo našitim mla-dimu vitezkimu cesarju kaj pergoditi! Kolka nesreča, ko bi v roke sovražnika prišel! Bog ga vari vsega hudiga!
Kakor se vidi ino sliši, bo vendar mesca Septembra želesnica do Ljublane že povožena; zakaj povsod delajo urno in hitro, kolkor zamorejo, ino vlada je razpisala, de bodo I. Septembra v Laškim tergu, ino na zidanim mostu pošte že postavlene. V Laškim tergu bo samo pismobira (Briefsammlung); na zidanim mostu pa bode oskerbnik pošte moral tudi poštne konje imeti. Pošta pojde na južne kraje po krajnski strani skoz Kerško Kostajnovco i. t. d. Tako bode prihodnič po Slovenskim vse lepše in za kupčijo priprav nejše, ker bo na nekih krajih hlapon potajoče urno kako blisk od kraja do kraja prepeljal, •— po drugih straneh jih bo pa poštni rog spremlal tje, kamor hočejo se podati in svoje reči opraviti. Prav živo gibanje se bo začelo v naših krajih, de bi le tudi se Slovenci to gibanje hteli vplesti, drugače bodo sami ptuji vse zasluške na se potegnili, ino revni domači Slovenci kakor dozdaj večdel jim za herbtam stopali.	(Slov. Nov.)
Iz Celovca. Draga Slovenija! oznanil sim ti začetik šolskiga leta stran slovenšine v Ce-lovci, naj ti tudi njegov konec kratko dopišem Veš, de je letaš koj o začetki mladi in verli slovničar gosp. Janežič, posihmal od visoci-ga ministerstva postavljen in poterjen očitni docent slovenšine po svoji slovnici na tukajš nim gimnazii naš mili jezik učiti jel, in de so se dijaki in gospodje vsih stanov k njegoviniu uku drenjali. Unidan, 12. dan t. m. je bila v licei očitna skušnja njegovih učencov. Veliko tukajšnih domorodeov je prišlo to pervo tako spraševanje v mestu Celovci z radovednim du-ham in gorečim sercam poslušat. Tudi jaki in milodušni deželni poglavar gosp. baron Šloiš-nig — Bog ga živi! — od gosp. Janežiča povabljen, je iskreno obljubil, ako mu bode le kolikej mogoče, priti pogledat in poslušat; — tode ker je bil ravno četertek, teržni dan, se navadno hudim opravkani taeiga dne ni mogel odtegniti, in željno pričakovaniga ni bilo.
Gosp. Janežičevih učencov je bilo per sprašenanji dvajset slovensko rojenih in čez trideset nemško rojenih in zrejenih mladen-čev iz vsih šol. Če se je kterikrat od ktere šolske skušnje reči zamoglo, de je poslušavce z začudenjem in radostnim zavzetjem navdala, — velja to v nar živšim pomeni od gosp. Ja-nežičeve slovenske.	sledili
V pogled predloženi so bili spisani skušni terdo
izdelki učencov. Bojeni slovenci so iz napove daniga zapopadka in načertja celostno povest prosto spisali, nemci so pa nekaj nemških stavkov posloveniti, in nasproti ene slovenske verste po nemško prestaviti imeli. Skorej bi rekel de je čudo, de se je v Celovci, v mestu, kjer je golo nemška beseda in izreja, v tako malim času mladenčem v slovenskim pisanji taka ročnost in slovniška natanjčnost, v govorjenji taka pičnost in urnost navdihniti dala. V resnici pridno, lepo in krasno so neki slovenčiki prosto povest izdelali, in per ustnim spraševanj so brali, razlagali in odgovarjali, de je vse šumelo, vse so veselo in razumno razložili. In le slišal bi bil drobne sinčike gosposkih terdo nemških starišev, kterih marsikter do letaš slovenske besedice še blekniti niso znali, kako gladko so brali, prestavljali, stavke po slovniških ravnilih razlagali od te in une besede korenino in izpeljane besede po vedali, nemško prašane stavke in izreke vsak danjiga in navadniga pogovarjanja urno po slovensko in popolnama slovniško povedali
t. d. To je bilo zares milo in veselo čudo, ki je moglo vsaciga poslušavca v serce ganiti Skušnja je terpela od osmih zjutrej noter do dvanajstih. Vidi se, koliko prava in pripravna vedba (Methode), ter zvednost, iskrenost in ljubezin učenika premore in izda. Gosp. Ja-nežičeva slovnica, po občno znani praktiški osnovi francoske gramere Dr. Ahn zložena, je prav izverstno in hvale vredno delo, in se rojenim nemcam, ki se berž in lahko slovenskiga naučiti žele, zmed vsih slovnic nar bolj priporočiti sme in mora. Se ve de ima zavolj naglosti, v kteri je bila zložena in natiskana, nekaj pogreškov in pregreškov, kteri ji pa splošno korist in veljavo le malo kratijo, — in v drugim natisu, ki ga bo kmalo treba, jo je še zlo prenarediti, natanjko popraviti in spiliti sklenil. Bog ga živi pridniga in grečiga rodoljuba gosp. Janežiča!
Popoldan smo se Slovenci v spomin in povišanje tega prazničniga in veseliga dne v Sat-nico, eno urco delječ iz mesta na prijazni gri-čik podali. Ravno tukej bivajoča Ljubljanska rodoljuba verla gospoda Dr. M. in H. sta bila z nami. Na trati, pred hišo slovenskiga kmeta pod košatim drevesam smo večerjali na srečo in blagor Slovenije terčili, in iz slovenske ger-lice smo jih prepevali. Tode na nebi so černi oblaki viseli, in veter je hudo vlekel; Bog ne hoti, de bi bila to pripodoba slovenske osode in prihodnosti!	—b—
Celovec 19. Julija 1849. Enakopravnost cveti! 12. den t. m. ste ble Borovska in Selška srenja k okrajskej uradi na Umberzu (Hollenburg) poklicane. Gosp. okrajski komisar počne pričijočim odbornikam in drugim po-verenim možem pridbrati srejnsko novo postavo , in bere vse — po nemško. Borovčiči so šolo hodili, nekteri so še latinskiga jezika malo pokusili, in vender so le težko zastopili in zapopadli, kaj je blo s Selanami? Selška fara (Zeli) šteje še čres tavžent duš, pa ne vem, alj zna jih 3 ali 4 malo nemško lomiti. Tem terdim Slovencem, ki morebiti še nikolj drugod, kot v svojej kancliji, niso nemškega glasa slišali, tem se bere srenjska postava nemško, samo in terdo nemško! Selani nežna, ne nemške glase en čas tiho ino poterpežljivo poslušajo, — kar se kmet po domače »Pipan" imenovan oglasi in reče: »Gospod! prosim za odpuščanje, mi tega ne zastopimo; berite in lovejle nam to po slovensko!" Gosp. komisar se dro malo prestraši — alj kmalo se zdrami in reče: »To jas ne moreni; tega jas nimam, iz če bi jas kaj slovenskega imal, saj bi vam nič ne pomagalo, saj ne znate brati; tole vzemite nemško srejnsko postavo, naj jo vam K. razlaga, ki nemško zna." —
Že dolgo dolgo je obljubleno, da se bojo Slovencem postave in razglasi slovensko ozna-novali, in tudi smo že nekterih slovenskih za-
podlaga vsega ustavnega živlejna — nemško predbere in razlaga? To mende ni zagotovljena enakopravnost!
V Celovških novinah se je nekdo ojstro pritoževal, da so kmeti v novih rečih in napravah tako slabo ja clo nič niso podučeni, in je gg. uradnike zarotil, da naj svoje podložne — po svoji sveti dolžnosti — bolj marljivo podvučijo; alj mislijo mar gg. uradniki kmete svojega okraja tako omikati, da terdim Slovencem nemške postave v roke dajejo, in da jih potem doma tisti razlagajo, ki malo nemško zastopijo! Bevni, borni Slovenci, kdaj boste vi enkrat vsmilenje in pravico najšli ?!
Višje urade in oblasti naj bojo lepo pro-sene, po cesarskej volji in obljubi take naprave storiti, da bojo Slovenci vse postave v slovenskim jeziku dobivali, in ojstro paziti, da nižje urade sprejete slov. postave in razglase tudi med ljudstvo razdelijo.
Zadnič pa Pipanu rečemo hvalo in slavo, ki se je tak možko za Slovence potegnel! Bog daj več takih umnih Pipanov, ki vedo, daje naš svitli Cesar Slovencem obljubil postave v slov. jeziku, in take uradnike, ki bojo znali z Slovencam slovensko govoriti. Koj več bi blo takih Pipanov, kmalo bojo na Slovenskim slov. urade; kakšna sreča za borne Slovence! — »Novice" so nas Slovence že z marsikterim prav izverstnim zoslavkani razveselile. Postavim lani so pisale: »Ne bo dal, dragi stari stanovi — Koroški in Štajerski! Vaša zadnja ura že bije: slovenski narod na Štajerskim in Koroškim pa se budi k novimu svobodnim živlenju z enakimi pravicami, kakoršne ima nemški. Pozabite dragi stari stanovi! do-zdanje meje dežela, — take ne morejo več ostati, ampak nove se morajo postaviti po enakosti narodov." Alj to ni možka beseda izgovorjena že v lanskim letu, kjer še nekaj 10 ali 20 možov tako napetih misel ni blo.— Prinesle so lani prošnjo slov. družtva v Ljubljani, kterega vodja je ravno vrednik Novic, prošnjo na presv. Cesarja: »Naj blagovoli milostljivo narediti, de se slavjanski poslanei iz nemškiga narodniga zbirališa v Frankobrodu nazaj pokličejo." Tedaj so se Novice potegvale ne samo za Slovence, ampak za Slavjane, in to je blo vzajemno, bratovsko; če ravno je 19. listopada 1848 večidel Slovencov v Fran-obrod še zaljublen bil, je Ljublj. družtvo vender poslance nazaj tirjalo; in prav je bla taka. —
Z veselim sercam smo tudi enkrat brali
, kako je mar slovenskim
to,
okraji
da se na Umberzu, srenjska postava, —
»Novicah," da to ni prav, da visoko ministerstvo še le od gg. uradnikov izustke zastran vpelanja slovenskiga jezika v kanclije tirja; dopadlo je vsakimu Slovencu, kar so tedaj Novice blizo takole rekle: da bi ministerstvo ne imelo dolgo izpraševati, temuč brez odloga tudi slov. narodu dati, kar vsi drugi imajo; kar mora biti, naj se zgodi hitro." iakor slovenske urade, tako je za srečo in slavo slov. naroda tudi »Slovenija" neobhodno jotrebna; hvala in slava torej vsim časopisam, iteri od svojih lanskih misel ne odstopijo, ino tudi sedaj v žalostnih časih nestrahljivo naravne pravice Slovencov zagovarjejo, če ravno ministerstvo clo malo posluša, če ravno 10 ali 20 prenapetih možov zaspanega, skoz stoletno sužnost omamljenega naroda slovenskega zpozna in čuti, kaj mu gre na svojo srečo in slavo. —
Dopadel je tukaj posebno slednji list »Novic," v kterim se po zasluženju ojstro graja tisti dopisač, ki v Lloydu slov. narod napada in natolcuje. Zlata vredne v tim zostavku so zlasti besede: »Če ste Vi, p. petelin na strehi, kteri se vsak dan po vsakim vetričku drugači obrača, ne morete vunder kaj taeiga od pošteniga vrednika terjati."
Naj se razlegajo po vsej Sloveniji, naj si jih k sercu vzeme, in vsercu ohrani vsaki sin Slovenije; naj bi bil kdor hoče, tudi vsaki ces. kral. učenik! — Dokopali si bomo mi Slovenci gotovo do slavne prihodnosti, dokler jo

nam slov. časopisi ne zvijejo, in nas pred svetam možko zastopajo: toraj „živile No vice!"	Svečan.
Ceska dežela.
Nar. Noviny pišejo: Nepričakovana novica bo marsikterimu to: Te dni se je prikazal g. kriminalni svetvavec Zaruba iz Prage s svojim tajnikam g. Zarošem v Gradišču (Miin-chengratz) in je iskal pri tamošnjim mestnim poglavarju g. Červinki pisma bivših poslancov tega okraja, zlasti gg. Riegera, Frosta in Klie-berta, in je mende tudi te pisma pobral. — Čudimo se, koliko nepotrebniga dela si marsikteri slavni urad naklada. — Tudi v Ljubljani vemo kaj taciga povedati.
Hervaška In slavonska dežela.
Znano je , de so v vojvodini serbski Beo-gradske novine prepovedane. Vrednik Popo-vič seje torej na bana Jelačiča obernil, de bi se ta prepoved zopet odvzela.
Iz odpisa slavniga bana iz glavniga stanu všušcill.t. m., v kterim vredniku razodene, de on ni novin prepovedal, in tudi moči nema, prepoved odvzeli, in ga nasvetva, se k ministerstvu na Dunaj oberniti, podamo tu brav-cam naslednje verste:
„Zares je jugoslavjansko novinarstvo k zbujenju narodniga duha in zavedenja našiga ljudstva veliko pripomoglo, se je z vsim lia-dahnutjem in vso krepkostjo madžarskimu separatizmu nasproti stavilo, je pa, kakor se vidi, pozneje — naj si že bo tudi iz nar bolj-šiga namena — večkrat pozabilo, de se kakor v naravi, tako tudi v politiki nič ne da preskočiti, de se vsako zemsko početje na čas in prostor reže de se ne more ob enim bojevati in sladki sad miru vživati.
Ozrite se po Evropi, in Vi boste gotovo moje misli, de je velikiga dela brezimne rev-šine miljonov zločesti del novinarstva, kriv, ki svoje naloge ni moglo, ali ni hotlo dover-šiti; ki je pozabilo, de je poklicano, očitno mnenje zastopati, voditi, nikakor pa nadvla-dati ali strahovati, ki je pozabilo, de je človeštvu ravno tako malo v blagor, samovoljnosti armade uradnikov, kakor vrednikov se vklo-niti. Povejte svojo misel odkrito, prosto z iskrenostjo, tode tudi s spodobnostjo prepričanja; napadajte nasprotno, ali ne pozamez-nih oseb; kar je toliko manj blagoserčno, ker pri pomankanju odločenih tiskarnih postav v toliko časopisih vodilo: „Audiatur et altera pars" nobene veljavnosti nima.
In ali zamoremo po pameti misliti, de vredniki sami zmiraj razmere nar bolj natanj-ko poznajo, in de se oni sami ne morejo motiti?
Tega ne moremo misliti; ko bi bili tudi nar bolj prebrisane glavice; slabotno oko na minaretovi galerii stoječiga vunder veliko več in dalje vidi, kot naj bistrejši na pragu se klanjajočiga verniga.
Gospod! Vi ste mlad mož, jez dozorel v težavah življenja in javne službe; zato mi ne zamerite, če k Vam govorim, kakor učenik; to starost seboj prinese. Iz druge strani pa tudi iz tega spoznajte, kako malo de se med taiste šteti zamorem , ki z dovoljnostjo s samimi seboj glasu novin ne slušajo.
Verjemite mi, gospod! jez ljubim svobodo, ali tudi postavo; jez ljubim narod, ki me je rodil čez vse; — pa ravno zato se terdno Avstrije deržim. Le v vstavnim razvitju narodov te veličanske carevine, ktere večji del je slavjanskiga roda, za njega samiga prihodnost leži. Tako se je tudi celotina naroda v znamenitnim deželnim zboru lanjskiga leta izgovorila; možko se je pognala za ohranjenje celotne carevine, za svitlo dinastijo, za enakopravnost vsih bratovskih narodov te velike deržave. Ko bomo vojsko dokončali, potlej bomo krepko, pa tudi z mirno previdnostjo k
sveti vravnavi miru stopali. To pripravljati, je lepa in samo vredna naloga našiga domačiga novinarstva. Bratinstvo, sloga naj bota naše geslo. Moje serce ne pozna razločka med Hervati, Slavonci, Dalmatinci in Serbi, katir se, žalibog! v nar novejši dobi če dalje bolj razodeva. —
Če mati četertiga, petiga sina porodi, se drugi svojiga novorojeniga bratca vesele; kaj pa mar če nehati njih resničen brat biti, ker je ene dni po svojim rojstvu ime Juri dobil, ker vunder vsi ne morejo Miloši, Petri, Gro gati i. t. d. biti. Gospod! kadar si novinarst vo v tim pomenu svojo nalogo postavi; kadar prostodušno očitno mnenje zastopa; kadar se resno, razločno, krepko, tode spodobno vsim napadom, naj pridejo od kodar hočejo, na sprot stavi; kadar k porazumljenju, spravi in zjedinjenju pot pripravlja, potlej gospod! naj bo toliko vrednikov kolikor bravcev; potlej naj ima vsako mesto, vsaki terg, vsako selo svoje novine!"
Ogerska dežela.
Dunajski časopis Lloyd prekliče novico, de bo topniški general Hess v Ogerski vojski na mesto Haynaua nastopil.
Hrabri general Slik je za nekaj časa vojsko zapustil in se v Požun podal, de se bo tam ozdravil.
Haynau se je iz Pešta proti Segedinu ver-nil banu v pomoč prit, glavni stan je že na 24. t. m. u Kečkemetu napovedal.
Vojniški razglasi carske-ruske vojske iz glavniga stana maršala Paskieviča v Vacu (AVailzen) povedo sledeče:
15. maliga serpana se je Madjarska vojska približala Vacu, v ktirim je bil naš mu-selmanski regiment. Ta je mesto zapustil. In zvečer je Gorgey pred mestam se vtabo-ril. On je imel zbranih 44,000 ljudi in 120 topov. Naša prednja straža pod poveljem Sas-a ni hotla na sovražnika udarit ktir je imel preveč topov in mogla se je le samo pred njegovim napadam branit. Posebno naši konjiki so se jako deržali. Drugi dan dokler so se vse naše trume zbrale smo se le po malim bili. Od vseh strani je bil sovražnik obdan, de ni mogel svoje moči razviti. Potlej še le smo udarli na Vac. In tako smo sovražnika pobili de je pleče obernil in brez obzira pobegnil, zapustil je 2 bandera, 2 topa in 500 smo vjeli. Vojskini oddelik grofa Ridigera nasledi bežečimu sovražniku. Tudi druge trumu so poslane, de mu pot čes Tiso kamor se hoče podat odrežejo.
Glavni stan Paskieviča je bil 21. t. m. v Aszodu, od tod sledeče zvemo.
Oddelk ulanskiga regimenta, je bil v Ja-cigii od Madjarov napaden in prisilen se ver-niti, Ruski general Tolstoj je njemu na pomoč prišel in v kojniski bitvi sovražnika pobil, in do Tarnaš Kata pregnal. Sovražnik je imel pod Deseffyam 20 Skadronov 20—30 topov, in 6 bataljonov pešcov. Tud Dembinski je bil nek pričijoč. Madjari so zgubili veliko mertvih in 1 top. G6rgeya še zmiraj tira 3. oddelk ruske armade.
Rusi so v bitvi pri Vacu zgubili 400 mož in nekaj oficirjev. Madjarov je bilo 120 hudo ranjenih v vojaško bolnišnico prinešenih.
F. Z. M. grof Nugent da iz glavniga stana Čakovca 15. m. s. na znanje, daje polkovnik Kneževič osvojil Kanišo brez odpora.
Major Dondorf je tudi Szala-Egerszeg vzel.
Po zadnih novicah se je vunder Gorgey cesarski in rusovski armadi zmuznil ino se z Dembinskim združil. V terdnjavi Komorn je kakih 6000 Madjarov pod Klapkam. Aulich je pri blatniškimu jezeru. Guyon je unstran Tise, v jugu Vetter, Perczel in Mesaroš. Madjari imajo veliki tabor pri Mohaču in Bem v jugu in v Sedmograškini celo vojsko vodi. Novice iz Sedmograškiga pravijo de je
ogerski general Liiders Madjare pod Bemam zmagal.
Čez nesrečno bitvo Bana pri Hegyes se uradno še nič ne zve. Stotnik G. je nek zdajavec bil in celi namen južne armade Madjaram povedal. Zagrebčani ko so nesrečo bana slišali so mu celo zagrebaško narodno stražo ponudili, kir je v nevarnosti dolžnost vsaciga za domovino svojo kri preliti.
Terdnjavo Arad so zdaj Ogri v svojo moč dobili. Dunajski časopis Presse ima sledečo povest nekiga Aradskiga prebivavca, ki je pozneje v Pešto potegnil: Koj potem ko je ban Perczelna v več bitvah popolnama razbil in Novi Sad osvojil, se je Bem s 20,000 vojšaki in z nar težjim streljaštvam poleg reke Maroš naglo proti Aradu podal, to mesto po vsaki ceni vzeti. Steni je on hotel pervič Perczelnovi razbiti vojski varno zavetje pridobit, in drugič bana zmotit da bi ne tak ojstro pri vtoku Tise v Donavo Madjaram prehod branil. Ban pa se ni dal zmotit, in je ostal na te znameniti straži. Obseda Arada se je začela 18. p. m. Že 19. so na zvunanje mirja tak hudo Madjari streljali de se je obsadka mo- » gla le za notranjimi zidovi branit. Štirkrat so zdaj Madjari turne terdnjave napadli, štirkrat so jih naši pregnali. Zdaj je začel sovražnik kakor v vojski gre svoje dela krog mesta napravit, in se mu je zmiraj bolj približal, če so tudi naši večkrat vun planili in mu dela končali. Živeža in strelne priprave je v mestu zmiraj bolj pomanjkvalo. Obseda je ter-pela skozi 21 dni.
Prebivavci so se po hramih skrili v sredi mesta, kmalo pa je tudi med njimi se huda bolezen prikazala, ktira je tudi obsadko pri-jela.
Že so Madjari imeli krožne zidove terdnjave, naši pa v nar hujši sili, se kar niso hotli uklonit in oni in njih star general Berger so hotli poprej umreti kakor se podat. Pa bolezen je začela hujši moriti, upanja za kakšno pomoč ni bilo, in nar imenitniši prebivavci mesta so generala prosili de naj kapitulira. Madjari so v vse pogoje te kapitulacie ki je bila sklenjena 31. rožnika, dovolili. Naši so z vso vojniško častjo odšli, in se zavezali ne skoz 6 meseov zoper Ogrc se bojvat. Ma-gjari so se zavezali vlastnino prebivavcov in cerkev pod svojo brambo vzet. Vunder je veliko Aradčanov s vojšaki odšlo.
Velik strah je bil med ostalimi ko so v mesto Madjarske trume privihrale. Pred njimi je jesdil general Guyon na klobuku z rudečim peresam okinčan, za njim njegovi nar boljši vojšaki, potem je prišla derhal, oborožena s puškami, pištolami, nožmi vilami in kosami, in na koncu te derhali je bilo 5—600 bab z žepi v ktere so ves rop poshranile. Pač so Madjari tud ropat začeli, posebno hiše ple-menitnikov so terpele, vunder so njih povel-niki vsako ropanje ojstro prepovedali. Madjari so pri obsedenju tega mesta 3000 mož zgubili, v terdnjavi so našli 69 topov, le dva centa pulfra, in živeža le za malo dni. Guyon misli tud Terdnjavo Temesvar tako v svoje pesti dobit.
[Huje dežele.
Laška. Fransozki general Udino se s kardinali v Rimu prav dobro zastopi, in lepe besede jim daje, tudi z austrijanskim generalam D'Aspre se je pomenil, de bi mu pomagal znaniga Garibalda ki se še po Rimskim klati preganjat. Vunder se ne ve kaj Francozi mislijo z Rimam naredit.
Nemška. Pruski kralj se vede, kakor gospodarja cele Nemčije. Zdaj se je z Danci pomiril, brez de bi bil centralno oblast ali druge nemške kneze za to kaj pobaral. Tudi pruski knezovič ni dovolil de bi naši vojšaki na badensko marširali. To bo velika zmešnjava postala. Znan republikanc Hecker ki se je vlani v Ameriko preselil, je od puntarske ba-denske vlade povabljen te dni v Strasburg prišel, pač nemalo pre pozno!
Engleška. Meternih je v Brightonu hudo zbolel, de zdravniki že nad njim obupajo, on ni več svojo hči ki ga je obiskat prišla spoznal.
— 240 —
I e o 1 i t i § k i del.
Življenje Paskievica.
(Iz ruskega od 1'olevoga.)
(Konec.)
Zaslepljena Persia pozabi na minulost in jame nagajati in nepokoj delati na ruskih me-"jah. Car Nikolaj se je hotel ž njo pomiriti V ta namen je poslal v Perzio kot poslanca kneza Menčikova.
Ali oni deržeči to za slabost in strah so vjeli ruskiga poslanca, so prederli v Kabanaško pokrajino in obsedli terdnjavo Suuio; perzian-ska armada je štela 40,000 pešeov, 15,000 konjikov in 30 štukov, iz Erivana sta imela priti še dva oddelka armade, 2000 pešeov, 6000 konjikov in 6 štukov.
Ko je car Nikolaj to zvedel, je poslal berž Paskievica v Gruzio, kjer je zapovedval nad armado, kije bila Perziancam namenjena. Visi vodja je bil Jermolov. Knez Madatov je potolkel Perziance in tako Sumo obsede rešil. Potem se je Paskievič z Madatovam združil, ali imel' je samo 7000 mož in 32 topov.
S to pešico ljudi je razbil v Elisabelpolju sovražuo moč od 25,000 mož in je tiral so-važnika 12 verst dalječ. Vjel je 1100 mož vzel sovražniku dva tabora, štiri bandere in veliko vojskine priprave. Cela perzianska vojska se je razprašila. S tem slavnim činam so počeli vojniški čudeži za Kavkazam, v Perzii in na Turškim. Paskievič, že tako v veliki časti, je zdaj na novo poslavljen. Njegovo delanje je terpelo tukej pet let. Priče njegoviga dela 1. 1829 so: Erzerum, 4 ierdnjave, poguba dveh turških armad, z ruskimi orli okinčani EvIVat, 260 štukov, 65 bander, 10 konjskih repov, vjeti seriaskier Anatolič in Arinenia. In pri vsein tem ni on zgubil več kot 4000 mož, ktere je večidel pomorila kuga in slab zrak.
Zavoljo tega junaštva je bil povikšan na čast poljniga maršala. Tu je dosegel tudi čast grofa Erivanskega, za to ker je s svojo armado veliko mesto Erivan srečno osvojil.
Car Nikolaj ga je hotel viditi, za to je mogel v Petrograd iti. Na ti poti ga je došla lepa sreča v Šeglici blizo JVJogileva, kjer je svojega očeta objel, kteremu so solze bledo lice polile viditi sina svojega toliko poveliča-nega.
Ko se je Paskievič iz Petrograda vernd, je bil namenil čisto zatreti in uničiti gorske sovražnike, ki so ruskim deželam vedno nepokoj delali; potem je hotel le kraje pripravno vravnati, ali zopet je bil v Petrograd poklican kjer mu je 4. Junija 1831 po smerti Di biča zaupano' vikši vodstvo nad armado, kle ra je bila poslana nad Poljake, bojevavce za svobodo. Poglavitna ruska armada je imela 45,000, drugi oddelki so bili drugod razstavljeni. Paskievič; je sklenil po izgledu Su-varova sovražnika pokončati z naglim napredovanjem in z derznostjo. 20. junija je bil že v Loviču, 12 milj od Varšave, če prav je bil sovražnik mnogo močnej, ker je Skri-neeki v Araršavi imel 60,000 mož. Tudi drugi oddelki ruske vojske so se Varšavi pribli-žovali. Ko je na zadnje 23. Julija prišla armada iz Litve in Sandomira, nje 73,000 m. in 390 štukov, je sklenil Paskievič vzeti Varšavo z naskokam (na j uriš). Varšava je bila strašno vterjena, 23. Julija je predložil Paskievič Poljakam kapitulacio, ktero so oni za-vergli; 25. Julija se je boj pričel. Poljaki so se zastonj strašno bojevali, če prav so Rusi vsako ped zemlje drago s svojo kervjo kupovali. Pri napadu na Varšavo so zgubili liusi 10,000 mertvih in ranjenih.
Varšava se je podala. Do konca Augu-sta se je pokorila cela Poljska dežela ruskemu caru. Zdaj je zapustil Paskievič bojno polje, pa se je kot namestnik poljskega kraljestva izročil njegovimu vravnanju in oprav-ništvu. Poslavljen je bil na vsaki mogoči način, med drugim prejel naslov kneza varšavskega in premoženje Dembinskega.
Tako počasten za svoje zasluge in z polnim zaupanjem svojega cara čuje Paskievič na zahodnih mejah Rusie, pripravljen na voljo gospodarja severja z mečem v roki voditi rusko armado na polje zmage. Dušne moči ga ne opuste. Šestdesetletni Suva-rov je potolkel Turke pri Rimniku in še le 7 let potlej je šel čez Alpe. Šestdesetletni v iz-loku poslavljeni Kutuzov je tiral Napoleona od Narve k Elbi. (Tudi zdaj je 67 letni Paskie-
vič po čudni osodi prestopil z rusko armado ruske meje).
Paskievič se je oženil letu 1817 z hčerjo Gribojedova, vlastnika v Smolenskim gubernii in deržavnega svetvavca. Njegova žena je povikšana na čast dvorne dame in je dobila red sv. Katerine 2. verste. Paskievič je imel 3 otroke. Todor Ivanovič je bil pobočnik v Kavkazki vojzki.
Starši hči je vmerla v Rimu in je bila omožena z poiiočnikain Balačevam. Druga hči je omožena z knezam Pavlovičem.
Opazka. „ Večerni list" pristavi naslednje k tem popisu: Nemorejo se odreči Paskieviču nenavadni vojniški in diplomatiški, in tudi administrativni darovi duha, zakaj ruska dežela Zakavkaz se ima samo njemu zahvaliti za svoj razcvet; vender ne smemo pozabiti, de je to popisanje njegoviga življenja prišlo iz ruskega peresa pod rusko censuro in de bi se vojevanju Paskievica na Polskim saj toliko v-govoriti vtegnilo, de je k padu Varšave veliko izdajstvo Poljakov pripomoglo. Zdaj nam se pokaže ta stari vojvoda v novi vojski; bomo vidili, če bode tudi tako srečen, kakor sta njegovi sprednika bila Suvarov in Kutuzov, ki sta v svoji starosti narveči slavo dosegla.
Knjiga splošnih «ler£av|janskili postav*
§. 571.
Če se pokaže de v misli vzela oseba, ali zapušena reč le prav imenovana ali popisana ni bila, je navkaz veljaven.
§. 572.
Tudi če se najde, de nagib od zapustnika povedan ni resničen, ostane navkaz veljaven; drugači ko bi se dokazalo, de je volja zapustnika zgol na ta kriv pomolen nagib oper-ta bila.
§. 573.
Redovne osebe nimajo pravdama pravice, sporočili: če je pa red posebno privoljenje dosegel, de njegovi udi sporočiti zamorejo; če so redovne osebe odvezo obljub zadobile; če so z razpuženjem svojiga reda, vstanoviša ali samostana, iz svojiga stanu stopile; ali če so v takšnih okoljšinah v službi de po politi— škili vkazih redu, vstanovišu ali samostanu več prištete niso, ampak popolno vlast pridobiti zamorejo; jim je pripušeno z taisto z iz-rečenjem poslednje volje zavkazati.
§. 574.
Hudodelnik k smerti obsojen ne zamore nobeniga veljavniga izrečenja svoje poslednje volje napraviti od dneva njemu oznanjene razsodbe; če je pa k naj težji ali k težki kazni ječe obsojen, tako dolgo ne dokler njegova kazen terpi.
575.
Poslednja volja veljavno izrečena ne mora zavoljo pozneje nastopljenih zaderžkov, svoje veljavnosti zgubiti.
576.
Iz začetka neveljavna poslednja volja ne postane veljavna če se je pozneje zaderžek odpravil. Če se v temu primerleju nobena druga naredba ne napravi, nastopi postavna dedišna pravica.
g. 577.
Sporočiti se zamore brez sodnice ali pred njo, pismeno ali ustno; pismeno pa z pričami ali brez njih.
§. 578.
Kdor pismeno in brez prič sporičiti hoče, mora sporočilo ali kodicil z lastno roko pisati, in z lastno roko svoje ime podpisati. Pri-stavljenje dneva, leta, in kraja kjer se zadnja volja naredi ni sicer potrebno pa vender k odvernenju pravd nasvetljivo.
579.
Poslednjo voljo, katero je zapustnik drugi osebi spisati dal, mora on z lastno roko podpisati. On mora dalje pred tremi zmožnimi svedoki, katerih saj dva imata h krat pričjoča biti, sostavek kot svojo poslednjo voljo poter-diti. Zadnič se imajo tudi svedoki, ali znotraj ali zvunaj, vselej pa na spisu samimu, in ne pa na zavitku, kakor svedoki poslednje volje, podpisati. Ni potrebno de bi svedok za-popadek sporočila vedel.
Zapustnik ki pisali ne zna, mora zraven izpolnenja v poprejšnim §. predpisanih oblik, na mesto podpisa svoje ročno znamnje, in sicer v pričo vsih treh svedokov, z lastno roko pristaviti. Za polajšanje obstojniga dokaza, kdo de je zapustnik, je tudi previdno, de eden svedokov ime zapustnika kot podpisnik imena pristavi.
g. 581.
Če zapustnik ne zna brati, si mora dati sostavek po enimu svedoku, v pričo drugih dveh svedokov, ki sta zapopadek vidila, prebrati, in poterditi de je taisti po njegovi volji. Pisavec zadnje volje zamore vselej ob enim priča biti.
§. 582.
Navkaz zapustnika ki se na kak listek ali sostavk nanaša, ima le takrat moč, če je takšen sostavk z vsimi za veljavnost izrečenja poslednje volje potrebnimi terjavami, previden. Zvunaj tega se zamorejo enaki od zapustnika naznanjeni, spisani zaznamki le k razjasnenju njegove volje rabiti.
§. 583.
Pravdama velja en sostavk le za eniga sporočnika. Izjeme glede zakonskih, so v poglavju od ženitvanskih pogodeb zapopadene.
§. 584.
Zapustniku kateri oblike za pismeno sporočilo potrebne spolniti ne zamore aH noče, je prosto ustno sporočilo narediti.
g. 585.
Kdor ustno sporoči mora pred tremi zmožnimi svedoki, ki so h krat pričjoči in poterditi zamorejo de se v osebi zapustnika nobena goljufija ali zmota zgodila ni, resno svojo poslednjo voljo izreči. Ni sicer potrebno, pa previdno, de svedoki ali vsi skupej ali vsak za-se, k olajšanju spomina, izrečenje zapustnika ali sam zaznamva,ali kakor hitro je mogoče, zaznamvati stori.
§. 586.
Ustna poslednja naredba mora, de obvelja, na tirjanje vsakiga komur je na tem ležeče, z soglasno priseženo izpovedjo treh prič, ali, če se eden njih ne more več prešli-šati, saj ostalih dveh, poterjena biti.
§. 587.
Zapustnik zamore tudi pred sodnico pismeno ali ustno sporočiti. Pismeno naredbo mora zapustnik saj z lastno roko podpisati in sodnici osebno izročiti. Sodnica ima zapustnika na okoljšino, de mora njega lastnoročni podpis pristavljen biti, opomniti, po tem sostavk sodniško zapečatiti in na zavitku zaznamvati^ čigava zadnja volja je notri zapo-padena. Čez to opravilo se ima zapisnik napravili, in sostavk proti izročenju prijemniga lista, pri sodnici shraniti.
§. 588.
Ako zapustnik svojo voljo ustno izreči hoče, se ima izrečenje v zapisnik vzeti, in taisti, kakor je v poprejšnim § zastran pisme-niga sostavka rečeno bilo zapečaten shraniti.
589.
Sodnica katera pismeno ali ustno izrečenje zadnje volje sprejme mora nar menj iz dveh z prisego zavezanih sodniških oseb obstati, katerih eni v kraju kjer se izrečenje sprejme sodniški vrad pristoji. Pričovanje druge sodniške osebe zvunaj sodnika zamorete tudi dve druge priči namestiti.
§. 590.
V sili se zamorejo ravno (zgorej) imenovane osebe v prebivališe zapustnika podati, njega poslednjo voljo pismeno ali ustno sprejeti, in po tem opravilo z pridjanim dnevam, letam in krajem v zapisnik vzeti.
§. 591.
Udje duhovniga reda, ženske, mladenči ki osemnajstiga leta niso spolnili, brezumni, slepi, gluhi, ali nemi, dalej tisti ki zapustnikoviga jezika ne razumijo, ne zamorejo priče biti pri poslednjih naredbah.
§. 592.
Kdor je bil zavoljo hudodelstva goljufije ali drugiga hudodelstva iz Iakovnosti dobička obsojen, se ne more za pričo rabiti.