Katolišk cerkven list.
Tečaj IX
V Ljubljani SO. kozoperska 1856.
IA*9 -MS.
Jt a r
nar zvestejši p r i j a 11 i c i
Vzdigni duša hvalni glas Previsoki Pomočnici. Zemlje in nebes kraljici; Ker tak milo var'je nas!
Kolj krat hudi greh proti! — Pa Marija, blaga. mila. Ze nas s plajšem je zakrila; In sovražnik stran beži. —
Koljkrat s šibo žugra Bog! Pa tak' dolgo skerbna Mati Neče v prošnjah prenehati . Da smo rešeni radlog.
Koljkokrat nas rane skle! — Pa zdravnica Ijubeznjiva. Z rajskim hladam jih umiva; Nas bolezni zapuste. —
i i
človeški ga rotiti.
Koljkrat žalost nas mori! -Ona ve vse tolažiti . Upanje v serce nam liti; Duša vnovič oživi.
Zdaj ino vse žive dni — Ona rajska Pomočnica. Če ostat' nam tolažnica: Oj . raduj se človek ti!
Tud na zadnjo uro ho. Se nam ona prikazala . V raj nebeški nas peljala, \k živimo zdaj lepo.
K sebi nas v nebu želi; Naj bi gori večno peli. S kori angelov veseli; (ior naj torej duh kipi!
Tedaj duša. vedno poj; Previsoki Pomočnici. Zemlje in nebe9 kraljici. Nikdar v hvali ne obstoj.
Jož. I.eviinik.
Mhrara pot r nebesa ni r temi sKrita•
Pogovori zastran nekterih skrivnih verskih zmot.
( Spisal P. Hicinger >.
(Dalje.)
7. Od Bo*jih zapored in od keršanskih čednost.
Kdor je po svetim kerstu med otroke Božje sprejet, mora s pomočjo gnade Božje tudi živeti kakor otrok Božji, mora spolnovati postavo Gospodovo, ako hoče zveličanje doseči in v večno življenje priti. To jc nauk Kristusov: „Ako hočeš v življenje iti, spolnuj zapovedi". ,,Xe kdor kliče: Gospod! Gospod! temuč kdor spolnuje voljo mojiga Očeta, on pojde v nebeško kraljestvo". Kavno to jc tudi nauk a-posteljnov: ..To je ljubezen Božja, de spolnujcmo njegove zapovedi; in zapovedi njegove niso težke". (Mat. 19 17: 7, 21: 1, .lan. 5, 3 .Tako je sveta cerkev vedno učila. tako so si vsi pravi kristjani prizadevali, biti spolnovavci zapoved. Krivoverci noviga časa. Kalvin in njih naslcdo-vavci, pa so spravili to na dan. de kristjan ni pod nobeno postavo, de v evangelii ni nobenih zapoved. razun zapovedi vere; zatorej jc bil Tridentinski z.bor prisiljen, tudi ta krivi ak glasno zaverniti. (sej. 6. p. 1«.). Vender uni skrivni novoverci so jo potegnili za krivimi učeniki. ter pravijo, de Božje zapovedi ne zadevajo njih, kteri so od Boga izvoljeni; vender še pozneji protestanti niso cclama ostali pri l.utrovi in Kalvinovi misli, temuč še nekaj govorijo od čednost in dobrih del.
Vernik. Kako so vender v stanu tak nauk terditi uni novoverci. ko sveto pisino tolikokrat govori od Božje postave, iu tolikokrat priganja, jo spolnovati?
Duhoven. Pravijo, de opravičeni ne more grešiti, ne gnade Božje zgubiti, in pri tem si išejo prostost djanja in življenja prisvojiti. ter vse vezi Božje postave odvreči. \a-laš /.a teira voljo napak razlagajo neklcrc besede sveliga pisma, na pr. tisto, de „se človek iic opraviči i/, del postave" (Gal. 2. 11».); desiravno ondi sv. Pavel ne govori od postave deseterih zapoved, temuč le od postave obreze in viiunjih judevskih šeg. I.e od te vnanje postave je kristjan oprosten. ne pa od spolnovanja zapoved, kakor apostelj na tanko razloček tlela: ..Obreza ni nič. ampak le spolno-vanjc Božjih zapoved", ti. Kor. 7. 19.).
Vernik. Za postavo Božjih zapoved, ki so hile dane [»«> Mojzesu. Jezus sam zaterduje: ..Nisim prišel razvezo-vat postave in prerokov, temuč le spolnovat". (Mal. 3. 17.).
Duhoven. Pri unih skrivnih novovercih se tedaj nahaja po versti zainetovanjc Božjih zapoved. Ze v pervi, ki zapoveduje v eniga Boga verovati iu to vero z besedo pričati. jo ti zinotenci drugač obračajo ter pravijo. de ni dolžnost. razodevati cerkvenim pastirjem, kaj de kdo veruje.
Vernik. Iii vender pravi Kristus: ..Kdor bo mene pred ljudmi spoznal, ga Ionu tudi jez spoznal pred Ocetaoi" (Mat. 10. 32. |. De. za tret jo zapoved pa se spomnim, de uni novoverci saboto obhajajo za praznik. ne pa nedelje.
Duhoven. V tej reči so uni zmotene i prav čudni; saj sc vender še pri nobenih krivovercih sabola ni praznovala namesto nedelje, razun pri nekterih judovskih kristjanih perviga časa. in pa pri nekterih majhnih odccpliuah v Anglii in Ameriki, ki jih baptiste ali kerševavec imenujejo. Sploh pa so kristjani zapustili judovsko saboto. iu obhajajo nedeljo, ua kteri dau jc naš Zveličar od smerti vstal, in s tem zagotovil naše odrešenje in prihodnje vstajenje.
Vernik. Kes. la naredha velja že od apostoljskih časov, in zatorej se nedelja tudi imenuje Gospodov dan. (Sfer. razod. I, IG.).
Duhoven. Privzeti se mora vmes tudi to. de uni novoverci zaiiietujejo v pomoč klicanje Matere Božje in svetnikov, dc češenje svetih podob imenujejo malikovaujc; v tem so prav enaki s protestanti, kteri so zapeljivo učili, de se s češenje m svetnikov Kristusova časi pomanjšuje. ter so tudi vse svete podobe iu ostanke izmetali iz svetih krajev. Tridentinski zbor je tej zmoti nasprot lepo razložil katoliško resnico, de svetniki s Kristusam kraljujejo v nebesih. iu molitve vernikov Bogu darujejo: de sveti ostanki Božjih služabnikov so časti vredni. ker so bili živi udje Kristusovi in tempelj svetiga Duha. de podobam Kristusa iu svetnikov se spodobi čast skazovati. ne kakor de bi podoba sama v sebi kaj Božjiga imela, ampak ker se čast od podobe obrača v Kristusa in svetnike. (Sej. 23.).
Vernik. Kar tedaj katoliški kristjani svetiga častimo. vse to tisti čudni zinotenci v nič devajo. Kako pa vender obhajajo Božjo službo, ker tudi na sveto mašo ue štejejo veliko, kakor je bilo že zgorej govorjenje?
Duhove ii. Kakor se iz vsega njih ravnanja zamore
spoznati, so od katoliških molitev in svetili opravil nar bolj le psalme obderžali; od litanij in roženkranca pravijo, de je to lc prazna tlaka; od bratovšin bledejo. de se po njih izpada iz bratovšine Kristusove. V tem vsim so podobni pro-testaniain.
Vernik. Prav prevzetno so novoverci sami sebi modri : kar pravoverni kristjani od nekdaj za dobro spoznajo in opravljajo, kar je sveta cerkev na Kristusovim mestu vselej terdila in učila, to hočejo zmotenci preverniti.
Duhoven. Tako tedaj je pri unih novovercih z zapovedmi . ktere imajo v sebi dolžnosti do Boga kakor jih je Bog sam dal, ali kakor je sveta cerkev zapovedovala, in bolj na tanko razlagala. Vender tudi v drugih zapovedih, ktere zadevajo bližnjiga, se tisti zmotenci ne štejejo zavezanih. Kako malo prašajo za pokoršino do poglavarjev in pastirjev svete cerkve, je bilo že omenjeno; pu tudi za pokoršino do staršev ali gospodarjev jim ni mar, ako bi na pr. kdo branil, tiste ponočne shode obiskovati.
V e r u i k. Vender je četerta Božja zapoved jasna: ..Spoštuj očeta in mater, de boš dolgo živel iu de ti bo dobro na zemlji". In v spominu inije tudi beseda Modriga: ..Veliko boljši je pokoršina. kakor daritve nespametnih, kteri ne vedo. kaj delajo hudiga". (Prid. 4, 13.).
Duhoven. Vemo, de je Kristus sam poterdil vse zapovedi, ki zadevajo bližnjiga; sej je vsaktero bolj na tanko razlozil v svojim govoru na gori (.Mat. .», 21—48.); mladenču. ki ga je vprašal, kaj de mu je storiti, pa je odgovoril: ..Znaš zapovedi? Xe ubijaj; ne prešeštuj ; ne kra-di; ne govori krive priče; spoštuj očeta svojiga iu mater!" ll.uk. i h. 20.| Sicer svojo nepokoršino uni novoverci izgovarjajo s tem. de mora kristjan bolj Bogu pokoreu biti, kakor pa ljudem. Ko bi pač res Bogu pokorni bili, iu bi jih pravi Duh pokorsine vodil; pa oni niso ue Bogu nc njegovim iiaiiicstuikam pokorni; le zmoleiice vodi le duh njili napuha in saniopašnosti.
Vernik, rtegnil bi kdo reči. de pa saj na zapoved čistosti ti novoverci kaj štejejo, ker devištvo toliko povišujejo rez zakon, in pravijo, de ima devištvo sedmero kletev manj memo zakona.
II u h oven. Težko, de bi to kaj veljalo; od druge strani se šc le sliši, de ti zuioleiici imajo lake zapeljive nauke, de se po njib še le prostost daje poželjivosli. Naj se tudi po mesu kaj zgodi, tako nekje pravijo, samo de duh za to ne ve; s takimi nauki so krivoverci pervih in srednjih časov. guostikarji iu katari, mnogoterim skrivnim gerdobijum služili. Tudi od nekterih, ki so se za posebne goreče deležnike lih iiovovercov šteli, niso le lepe reči prišle na dan. Kmalo bi se tedaj moglo reči, de I i zmotenci zakon le za lo zaničujejo, de bi biie njih poželjivosli vrata bolj odperte; saj je lako bilo pri guostiških iu katarskih ločinah. in pri mnogih pietistih novejšiga časa. Veuder tega ni lahko določili, iu sploh to ni reč, od ktere bi se smelo ohilnisi govorili.
Vernik. Hes pravi apostelj. de vsa nečistost naj sc sc ue imenuje med Kristjani. (Kfež. j. 3.J. Kako pa ravnajo ti novoverci s pravico iu resnico? sej sli to ludi potrebni keršanski čednosti.
Duhoven. Vse na drobim ni še znano; morebiti de njih uk v lej reči lii tako spačeu kakor v drugih rečeh; sej do komunistov uar novejšiga časa ui še bilo nobenih krivih ueenikov. kteri bi bili vso pravico zavergli; ni pa nemogoče. de bi se v poslednje njih uk ue obračal na komu-iiiško plat. ua kteri imujo vsi vse, pa nobeden nič svojiga. kar pa resničnost zadeva, se od skrivnih iiovovercov sliši, de svojo bekcdo prikrivati, pred drugimi se na videz drugač kazali, kakor so, iu hliniti se, jim je navadno in ue spoznajo za pregrešno, zlasti kar tiče zakrivanje njih zmot.
Vernik. Bog nas vari preti vsuko zmoto, in ohraui nas v svoji resnici in pravit i! Kako lepo pač govori kralje-
vi prerok: .,Gospod, kdo bo stanova! v tvojim šotoru, ali kdo bo počival v tvojim svetiši? Kdor hodi neomadežano in dela pravico; kdor govori resnico v svojim sercu, in ne ravna goljufije s svojim jezikam; in ne dela svojimu bliž-njimu hudiga. in ne sprejema graje zoper svojiga bližnjiga1". (Psalm 14, 1 — 3.). K. si.
Pogteti nazaj na Mjaiho
in romanje v sveti Rim.
(Dalje)
Prejden se v mesto vsiga keršanstva pride, derži pot skoz bolj puste in dolgočasne kraje , kteri niso kaj podobni tistim, ki smo jih dalje od Ankone vidili, kakor de bi narava sama hotla v človeku še veči hrepenenje po tein častitljivim sedežu Kristusoviga namestnika obudovati. Od deleč, ko se še nobeno drugo poslopje ne vidi, visoko kviško kupi v sinji določeni pred očesam častitljiva kupla sen-Pelerske cerkve, in človeka neka sveta groza spreletuje, ko se ua njo ozira. Kako de smo bili sprejeti, kje smo o-stali, in kaj maliga ud velike cerkve sv. Petra sim bil v dopisili iz Kima žc omenil, torej le ob kratkim še nektere druge reči iz morja znamenitost tega častitljiviga mesta v misel vzamem. Naslednji dan (24. rož.) je bil v Rimu zapovedani praznik sv. Janeza Kerstnika, torej v predpražnik zapovedani post, in take dni sc na l.aškim ne le mesa. ampak tudi vsih reči zderže, ki so od mesa in živine, p. masla, mleka itd. in le z oljnatimi rečmi belijo in začinjajo. Ta dan so bili sv. Oče pričujoči kakor rimski škof pri veliki sv. maši v lateranski cerkvi, ki je posvečena obema sv. Janezama, Kerstniku iu Kvangelistu, torej smo tudi mi tje hiteli, kjer smo zamogli papeža Pija l\. pervikrat prav v obličje viditi. Tje grede smo pogledali v imenitno cerkev Marije Device S u e ž n i c e (B. M. V. ad ni ves, Maria Maggiore). Ta cerkev je bila perva v Rimu Marii Devici posvečena, in se imenuje tudi ,,pri Jaslicah", ker tukaj so hetlcheiiiske jaslice ohranjene, v ktere je bil Jezus o svojim rojstvu položen. Bili smo ravno na mestu, kjer so shranjene, ali viditi jih nismo mogli; le samo Sveti večer so v počeševanje vernim izpostavljene, ko tudi papež v ti cerkvi jutranje duhovne ure molijo. Altar v nji je iz 4. stoletja. V li cerkvi je imel sv. lgnaci pervo sv. mašo. Tudi počiva tukaj truplo imenilniga ccrkvcniga učenika. s. Jerouima. Ta prelepa in silo imenitna cerkev ima 3 ladije: 4 predragi stebri so iz marmorja, ki je lepo bel, kakor mleko. Posebno lep je tudi si rop. bogato pozlačen s per-vint iz Amerike prinesenim zlatarn. — Pri l.aterauu smo našli žc silo ljudstva, ki je na sv. Očeta čakalo, in pa papeževo vojnistvo v dveh redeh, skoz ktere so se imeli papež peljali. Pred njih prihodant so se dolgo skupaj vozili kardinali, imenitni duhovski in deželski papeževi služabniki in druga gospoda vsake verste. Po 10. z vsimi zvonovi zazvoni in sv. Oče se s li konji pripeljejo v kočii, iz ktere ljudi blagoslovljujejo. Slovesna lihota vlada, vse se odkrije. vojaki in verno ljudstvo se na kolena veržejo, ko se Kristusov namestnik mem pelje. Nu odločenim mestu je pripravljen prestol ali Iron, na kterim potem osmero častnih nosičev med iiešliviliio množico ljudstva iz vsih stanov papeža zmed vsih povzdigiijeuiga v cerkev nese. Pred njim gre križ, dva neseta na palicah dve nekaki mahalaiii podobni peresnici iz lepo belih štrucovih peres (flabella), ki imate gotovo nekak pomen; eden nese papeževo trojnato krono, drugi škofovo kupo, dva vsak eno žezlo (sccpter) itd. Spet v cerkvi na odločenim mestu se napravijo, ali samo za azistencijo, kakor tukaj, ali pa de saini imajo veliko sv. mašo. kakor na dan sv. Petra in Pavla poleg Vatikana v veliki cerkvi. V sredi bolj proti prednjimu delu cerkve se vzdiguje veliki altar (Confessio) na prostim, od sedaujiga sv. Očeta v gotiškim zlogu obnovljen, v kterim se hranijo glave ss. Pelra in Pavla in sv. Janeza Kerstni-
ka. Na tem altarji je neki kardinal med neštevilno azisten-cijo maševal, sv. Oče so pa na prestolu bolj spredej pričujoči bili. ljudi je bilo silo silo veliko pričujočih, pa med njimi tudi taeih, ki so preveč radovednosti stregli in preveč govorili med tako svetim opravilam; vender je bilo pa spodbudljivo viditi, ko je pri povzdigovanji v veliki tihoti vse na kolena padlo, desiravno ni bilo z zvončkam nič znamnja daniga. Po Laškim se sploh le k „sanktusuu malo pozvončka, sicer pa ne. Po sv. opravilu so se sveti Oče zopet v slovesnosti v YTatikov odpeljali. Laterau je perva keršanska cerkev v Riinu, ..mati iu glava vsih cerkev'4 imenovan. izvirno od Konštantina velikiga, v sedanjim zlogu pa iz 16. stoletja. (U. si.)
Sveto pismo.
Tolikanj zaželeno ..sveto p i s m o nove zave z eu, ki ga naš Milostljivi prevzvišeni knez in škof na svitlo dajejo, jc dokončano, iu kmal se bo tudi stara zaveza jela natiskati. Nova zaveza je razdeljena v dva zvezka, ki sta v zvezi s staro zavezo ..peti" in „šesti" zvezik. Pervi (peti) obsega na 29 polali evangelije in djanje apostoljsko. drugi (^šesti) pu na 32 polali apostoljske liste in skrivim razodenje sv. Janeza aposteljua v veliki osmerki. V pri— stavku je ..kazalo beril iz evangelijev in družili bukev sv. pisma** za nedelje in praznike skoz leto. To preinienitno delo je bilo vestno in z velikim trudam izdelovalni, in pa toliko bolj, ker se je skorej skoz Iel' i u dan to doseglo, k čimur se sicer dolge leta potrebujejo. Prestava teksta je Milostiviga prečastitiga goriškiga vikšiga škofa, razlago pa je več eastitih gg. duhovnov po „A 11 i o I i-t u" izdelovalo, pri čimur so zanesljivi in izverstui gospod špiritval. J. Vole. nar več terpeli. ki so jim Njih Milost vodbo lega težavnima dela izročili. Natis je z novimi dopadljivimi čerkami na Icpiin in močnim papirji iz znane g. Rlazuikove tiskarnice. in bo to delo torej tudi s svojo vnatijo prijetno obliko zanesljivo občinstvu vgodilo. Ker je ta izdaja sv. pisma z razlaganjem previdena, jc primerna ue le za duhovne, ampak tudi za neduhovne. kteri so v branji nekoliko bolj izurjeni, in slehern ga zamore ucvezaniga prejeti v škofijski pisarnici. Cena je odmenjena po 3 kr. za polo; torej velja pervi zvezik nove zaveze 1 gld. 27 kraje., drugi pa 1 gold. 36 kraje., tedaj cela nova zaveza na 61 polali 3 gold. 3 kraje. sr.
Ogteti po SiovensHim.
Iz Ljubljane. Visokočastito škofijstvo naznanuje častitimu duhovstvu . de je zavolj primerniga sprejetja Nj. ccsarskiga apostoljskiga veličanstva posebin odbor sostavljen. kleri bo dotične olepšave vredoval. Prednik tega odbora, visokorojeni grof g. And. Hohenvvart, bo sam do Kranjske meje proti Istrii popotoval ter se sem ter tje s predniki tistih krajev zavolj slovesnost posvetoval. Prečastitim gg. duhovnam visokočast. škofijstvo to naznanja s pristavkam. de naj tudi oni po svojih okolišiuah pripomorejo, zlasti pa tudi. de naj ljudstvo, ko Njih veličanstvo skoz gre, v praznični obleki in s prijaznim pozdravam svoje veselje nad to posebno srečo razodeva. Kjer zamore šola vprica biti, naj Imta katehet in učenik pričujoča; duhovstvo pa de uaj bo vselej \ talurji. kjer Nj. veličanstvu pred oči pride.
* Kazpis od 24. kim. obsega zadeve farniga duhovnu a z uradniki; opomine zastran reda službe IJozjc. bra-tovsin iu cerkvenih družb, zastran kerševanja olrok neka-toliskib staršev, pogreba uekatoličauov. iu poslednjič naznanilo. de so vse stanovanja duhovnih pastirjev vojaških vstanitev ali vkvartiranj proste.
Iz 'Aaspiga. **) Besedica Ratečauam v slovo.
*) Poiiimo te vrrstice ljubim bravcam na prošnjo 5. pisavra blizo kakor smo jih prejeli: morde tudi iz njih kdo kako dobro mi-
sel povzame	Yr.
Tri leta in 6 meseov sim bil za učenika in orglarja v Ratečah na Gorenskiin. potem sim bil voljen iti v Za>po. blizo Blejskiga jezera. Veselila me jc ta služba, pa vender kadar je na resnico prišlo, mi je začelo serce močno peklati. Noč in dan sini premišljeval dobrote in prijaznosti, ktere so ini Ratcčani skazovali; same darilca, ki sim jih do zadnjiga dneva od tih dobrodušnih ljudi sprejel, znesejo kakih 40 do 50 goldinarjev. Od konca ko sim bil k tim ljudem prišel, bi nc bil verjel, de se bomo tako ljubili. Moje misli so še zdaj velikokrat v Ratečah, marsikterokrat globoko zdihnem. rekoč: — Srečen bo učenik. kteri med te pobožne ljudi pride! 25. mal. travna t. I. so prečastiti gospou fajmošter z Zaspigu svojiga ključarja po me poslali: še listi dan je bila moja ..fentara" naložena; po dokončanim delu se zberemo prijatli v Kekrovo hišo in se še poslednjikrat prijazno pozdravimo in trezno zdravico napijcmo. Drugi dan ob 6. zjutraj se je začela navadna procesija sv. Marka, po procesii je bila sv. maša. pri kteri sini z inerzlimi lici morde slednjič ondi orglal. Po dokončani sv. maši so žc moji vozniki pred cerkevjo čakali. Z žalostnim sercam sc vsedem na pervi voz. kteriga je bila farna množica ohsula; žalostno jc bilo gledali, kako so ljube dušice mi roke po-nmljale in mi srečo vosi le: še holj žalostno jc pu bilo. ko sini vidil stare može. stare babice iu ludi veliko mladih mater. ki so si solzice trebili.
Konji so bili poguuni. v mojim sercu pa se snujejo od konca šc dovolj mirne misli. ali scasama ko sc začnemo bližati novi fari. so mi vsaktere misli po glavi brenčale, in žalost me gloda, dc ni bilo prebili.
Kadar v Jesenice pridemo, ohslojimo pri Bluzicu Tukaj si naročim kosilcc iu mero dobriga vina. de bi se moje britkosti malo polajialc. Cra bije 4. solnčicc leze proli go-ram. in nam je treba iti dain.
Ne moreni drugači. kukor svojo žalost svojim farma-nain nekoliko ua znanje dati. rekoč: Ljuba moža! mene sercc zlo boli, to nič dobriga ue pomeni; — kaj pa vidva na to pravila, moža! Pcruač in Ambrož me lepo tolažita in me skorej hočeta v bolji voljo pripraviti, tode se ni dalo Vscdciuo se in se bližamo novi fari. Nedolžna mladina pride naproti i ta ko naše voze ugledu, od veselja poskakuje. Sc ni bilo četert na osem. že so naši konjiči pred šolo stali.
Okoli vozov je bila polna truma ljudi, iu med njimi so tudi dobrotni g. fajmošter stali.
Zlo meje veselilo, ko so z veseljem li novi farmam pristopili, in — ko hi trenil — mojo _fentarn" v mežnari-jo znosili. Po dokončanim delu pošljem po bokal vina. pozdravim nove farniane in jim malo ua pijem. Pri jaznost prečast. gospoda fajmoštra. očeta Persc-ia. Ambroža in Per-nača mi je posebno dopadla. Poslcdnjič me peljejo gospod fajmošter v farovž in me ua večerjo povabijo. Drugi dan mi obljubijo, de ine hočejo v farovž proti nizkiiiiu plačilu na živež vzeti. Vse je sicer dobro, in rad bi dolgo času tukej odstal. ko bi služba ue bila tako revna, samo ta me tepe. — Z Bogam!	France Drešer
ačrnik.
Iz Srmiča. Pred sv. Liikezem listi dan. Dragi prijatel! Danes li pa zamorem kaj veseliga od uasiga kraja pisati. Lahko smo ponosni, ki imamo v svoji sredi naj sta rej -siga vsili duhovnov cele Ljubljanske škofije, časi. g. Jurja Rejca, ki so zc 56. I. duhoven ler zc v 84. letu. pa še dost terdni. Bog jim daj še dolgo živeli. Pretečem« nedeljo so pa še drugi mašnik lo zares imenitno veselje doživeli, de so 50. leto svojiga mašnisiva obhajali. Častiti starček, g. Marko Sutaj. 15. sušca 17mi rojeni in M. kimov. 1806 v mašuika posvečeni, so 12. 1. 01. ravno ii>ii dan in listo nedeljo, kol pred 50.1. pervo —iiovo iiiu-o nur svelejši daritev nebeškima Očetu opravili. Kakor -o svete očake pervih časov pri lci -v. daril v i podpirali dijakom in subdijakoni. tako lip., j«- hilo vidili eastiiiga star-
cika stopali proti altarju. ohdauiga z duhovni, de bi opravili dar /.ahvale Bogu. ki jim jc doživeti dal toliko srečo, /.a ktero so stari gospod ze dolgo prosili. Sami so pravili, de so Boga sleherni dan te gnade prosili, in več kot 20 let je že preteklo, ko so se pri Marii Devici zaobljubili, če jim Kog to veselje dodeli, de bodo pri Marii posvečenim altarju to slovesnost obhajali. Bog jim je prošnjo uslišal, in starček so svojo obljubo spolnih. Pri Materi Božji v Bojni vasi, blizo fernomlja. so svoje nar veči in nar lepši veselje obhajali. Naš prcč. g. poddekan so po njihovi želji pridigovali od veselja, ki ga stari duhoven la tlan obhaja. De je bilo veliko ljudi in tudi veliko duhovnov in prijallov častitiga starčka pri tem veselju se sošlo. mi ni treba v misel jemati! Bog jih nam še dolgo ohrani!
Pri li priliki sc v imenu vsih naših revežev, kterim mi dobrotniki iz raznih krajev svoje darove pošiljali, lepo zahvalim, ter rečem: Bog. ki je vsiganiogočen, naj vam obilno vse poverne. Moliti hočemo za vas. Omeniti moram, kako dohrosercni so nam sosedje Podzemeljske fare. Xa priporočilo in s prizadevanjem čast. gosp. fajmoštra so nam Podzeinljani oktdi 30 mernikov prosa poslali. Marsiklcro dete bo nasiteiio. Bog poverili! — Nesrečo pa tudi ravno zdaj se posebno občutimo, ko vidimo, kako lepo je terta tam obrodila, kjer jo je Božja mila roka ohranila, kako hudo mora biti revežu. ki nima nič od vsiga truda celiga leta. kako hudo pu še le tistimu, ki je že popred vse zaje-del in zdaj ni nič pridelal! kdo mu bo še kaj dal ? — Torej šc enkrat: Bog poverili stoterim vsim, ki so nam kaj poslali, ali pa še kaj poslati mislijo. Na spomlad bo še hujši. — /daj pa z Bogam!	.lanez.
Iz (iurirt. Vprašanja pri predzadnjih duhovskih izpraševanjih. (Zakasnjeim). - Fiat dispositio hnmiliac ma-joris in pericopam Kvaugelii Dominicae sextae post Pcnte-cosien. Pcricopa est Marci VIII. v. 1—0.. in qua doccantur lidcles I. tiuni|uam lalli eos. «|ui sincere in Dei prnvidcntia coiifidunl. II. tjuid facicinluui est, ul tuto iu Dei pruvitlentia confnlcre pnssimus. cujus eiordium et epilogus per eztensa eiaranda suni. Kx arle cateebetica. Fiat cathechesis cum pucris stiper Ita orationis dominicalis pelitione cum brevi allocutione ad adullos iu fine. D og mu t i ca. 1. quuestio: tjuid Christus in se, quid pro nobis, et i|tiibtisiium mometi-tis id demotistralur? 2. (Juid Missae sacrificiiim et quaudo a Chrisio iiistitutiim. ipiiiiam ejus eflectus, in quo eoiisistit diserimen inter illud ct Kot haristiam ut saeramentum? 3. Ouid Indulgculiac. quae distinclio inter eas. quis fotis carinil. quis caruudem administrator. quihus momentis innituutur? Parapli. Marc. VIII. I—9 satoratio 4000 virorum cum ob-scrvationibu* seusus litleralis el moralis? Kx jure canon. I. yuid ct quntuplex concilium, ijtiae concilia ah Apostolis celebrata et quae in liis acla? 2. tjuid bcneflcium, quando ct quol modis vacarc dicilur, ijuiluis conferendum ? 3. (Juti-ttiplc\ iinpedimeiitum couditionis; an el ijuaudo aunullat ma-frim.? K \ T h eni. morali. I. tjuid oecasio peccamli, quo-iuplcx ct i|uaeiiaiu rrgulac circa peccamli oeeasiunes obser-vaiulac? 2. Ilabeuiusiic ofTicia crga animas iu purgatorio dcieiitas et •jiiihiisiiam operibus Imnis animabus his succur-rcrc possumus? 3. Ksinc mciitis seu aniniae lranquillitas eoudilio neeessaria ad majores progressus faciendos in vera viriulc. el <|Uomodo aequirilur? K \ theologia pastorali. I. Sii nt nc sacrac litterae veteris i|uoque foederis fous. unde caiholicus aniiiiarum pastor malerias rcligiosac populi in fi-de iiistiiiitionis ha ti lire poteši? et ijuid tum ili illis hauri-endis tum pcrtractaudis observandum venit? 2. (juale diserimen inter pecratorem rclapsum et consiietudiuarium. et q«omodo cum ulroque iu coiifessionali agenduin? 3. (Juo-modo juvenis ffravi morim laborans et iu mortis periculo coasiiiutus tractandus est?
Razgled po kersanshim svetu.
Iz Zagreba piše „kat. list", de sta v Kutini kalvinca Ladislav llles in Sofija Gvurfv v katoliško cerkev prestopila. Zc poprej je ondi v kat. cerkev prestopilo 5 kalvineov. 1 jud in 7 nezedinjenih grekov ali starovereov. — 8. t. in. je bila v Išelnu od cesarja podpisana nova postava zastran zakonov; z novim letam, ko se djanje duhovnih zakonskih sodnij prične, bo tudi ta postava stopila v veljavo. — V (iraškim mlad. semenišu bodo letaš učenci 1. in 2. latinskiga razretla, v 7 letih pa vsih 8 razredov ves nauk doma v semenišu imeli.— Iz B fiksna zvemo iz pri-jatelskiga dopisa, tle je ondotni korar. visokočastiti g. Vinc. Gasscr v tem mestu za škofa izvoljen. V 47. letu svoje starosti je neki. mož po volji Božji. II. t. m. je bil v Išelnu zvoljen. — kardinal Bernabo, vodja v propagandi, so pisali v Brikscn, de sta llartumska rejeuca, za Rim od-menjena. Šerif in Aleksander (Dumont) srečno tje prišla.— V veliki vojvodiiii Hessen-ski sta pred nekaj dnevi 2 protestanška mlada duhovna v katoliško cerkev prestopila. — V Bern s k i škofii ima bratovšina ss. Cirila in Metoda dosihmal kakih «500 družnikov in škofijstvo je to dobrotno bra-tovšino, ki moli za spreobernjenje odločenih grekov, vnovič priporočilo. — V Rimu so kakor krivoverske obsojene in prepovedane v Monakov im izdane bukve ,.Mittheilungen sel. Geister im J. 1855 durch die Hand der Maria kahlham-mer", kakor tudi une „durch den Muntl tler Crescentia Wolf". — Prečast. g. Vaclav Zilinski, od I. 1848 škof Vilinski. je odmenjen za pervaka katoliške cerkve v Rusih in za nadškofa Mohilevskiga. — V Madridu je na kraljičino povelje spet povernjen Jezuitam samostan, iz kteriga so bili I. 1854 izgnani in so mogli na Balearske otoke iti. — V španjolski vstavi od leta 1845, ki je zdaj spet v veljavo djana, jc med drugim rečeno: Kazen z od-jemanjem premoženja sc nc sme nikoli rabiti iu noben Spa-njolcc nc sme svojiga premoženja obrnpan biti, razun iz razlogov občniga pridu po poprejšnji primerni povernitvi. — Vera španjolskiga naroda je rimsko-katoliško-apostolska. Deržava se zaveže, njeno službo in njene služabnike ohra-uiti. — Iz Jeruzalema se sliši, de še nobeno leto ni bilo toliko prestopov v katoliško cerkev, kolikor letaš; druge leta jih je bilo namreč po 8 k večiinu do 20 , letaš pa jih je žc 150. Tudi je silo veselo, tle so turki katoličanam zopet dali hišo sv. Ane v Jeruzalemu. Skorej pred 700 leti (1187) so bili lurki to keršansko cerkev nekoliko v hlev. nekoliko v turško mošejo spremenili in tako oskrunili, zdaj pa bo spet svojimu namenu povernjena. —
Na grobu matere.
Tu zdolj, pod komej znato še gomilo. Trohni.s mi. ljuba mat', prezgodaj vzete! Prešle so štirkrat desetere lete. Pa še te ni seree ini pozabilo!
Koljkrat že o misli se mi oko solzilo, kako si bla za blagor moj ti vneta: Ti klu * i mali — Bog ti verni. Meta! 0. de bi mnogo tacih mater bilo!
I' Itersaniki reji *i zaklade frave Spravljala r doto otrokam, varno utrne. Ki trece edino prave je rodnira.
Kaj vaša je modrost, učene glave? — Serca tako ne gine, se ne prime; Pobožna mat' naj bolj' je učenica! Hladnik.
MBuhorshe zadere.
V ljubljanski škofii. Nemškimu križanskimu redu pritelesena duhovnija Podzemelj na Metliškim, je izpraznjena; prošnje za njo do vis. nemškiga kri žanskiga reda na Dunaji se v 6 lednih od 3. kozoperska v škofijski pisarnici oddajajo.