Razmere na trgu dela ostajajo negotove V zacetku marca bo minilo že leto dni, odkar se pri nas spopadamo z epidemijo covida-19. V tem casu je naraslo število brezposelnih tudi v obcini Kamnik, negotovost pa na trgu dela ostaja tudi v prvih mesecih letošnjega leta. Aleš Senožetnik Kamnik – Prejšnji teden sta sedemdnevno povprecje dnevno potrjenih okužb z novim koronavirusom in število bolnikov na covidnih oddelkih v bolnišnicah pad­la pod tisoc, s cimer je Slo­venija vstopila v t. i. oranžno fazo nacrta sprošcanja ukre­pov. Od ponedeljka dalje je tako znova dovoljeno giba­nje med obcinami, pouk v šolah poteka za vse osnov­nošolce in dijake zakljucnih letnikov, dovoljeni so tudi izpiti in seminarji na fakul­tetah z najvec desetimi ude­leženci. Znova so se odprle vse trgovine ne glede na vrsto blaga ali površino pa tudi številne storitvene de­javnosti, dovoljena je indivi­dualna rekreativna vadba in športna vadba do deset vade­cih, omilili so se tudi pogoji za vstop na smucišca. V ve­ljavi ostaja omejitev gibanja v nocnem casu, še naprej so zaprti tudi gostinski lokali, hoteli in drugi nastanitveni obrati. Ceprav so zaposleni v dejav­nostih, ki se odpirajo, spro­šcanje ukrepov pricakali z olajšanjem, pa se epidemija in z njo povezano zapiranje dejavnosti, ki je v nekaterih primerih trajalo vec mese­cev, odražata na trgu dela. V Sloveniji je tako število brez­poselnih oseb, prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje, med lanskim in letošnjim januarjem naraslo za 14,6 odstotka. Kot kažejo podatki Zavoda za zaposlovanje, je bilo januarja letos med iskalci zaposlitve prijavlje­nih tudi 1057 obcanov obci­ne Kamnik. V istem mesecu lani je bilo brezposelnih 895 oseb. V vmesnem obdobju je torej število brezposelnih OBCINSKE NOVICE Podpiramo ustvarjalce in kulturnike Osrednji obcinski dogodek ob slovenskem kulturnem prazniku je na predvecer Prešernovega dne v Domu kulture Kamnik sicer potekal v živo, a brez gledalcev. stran 3 naraslo za 162 oziroma 18 odstotkov. Kot sicer poja­snjuje vodja kamniškega urada za delo Dragica Ribni­kar, brezposelnost v zacetku leta sezonsko poraste, saj se ob koncu leta iztece vec za­poslitev za dolocen cas. Najvecje povišanje brezpo­selnosti v obcini so statistike sicer lani zabeležile med marcem in aprilom, ko se je število iskalcev zaposlitve povzpelo z 907 na 1027, nato pa je narašcalo vse do avgusta, ko je bilo na Zavo­du za zaposlovanje prijavlje­nih najvec, 1072 obcanov. Število prijavljenih prostih delovnih mest na kamni­škem uradu za delo se je de­nimo lani zmanjšalo za dvajset odstotkov. »Trg dela v lokalnem okolju se je spomladi v prvi fazi od­zval z intenzivnim prilivom novih oseb v evidenco brez­poselnih, po sprejemu prvih interventnih zakonov, ki so bili namenjeni ohranjanju AKTUALNO Kamniško progo bodo posodobili V pripravi so strokovne po­dlage za elektrificirano in dvotirno železniško progo Ljubljana Šiška–Kamnik Gra­ben. Casa za oddajo pri­pomb in predlogov je le še nekaj dni. stran 5 delovnih mest, pa se je priliv novih brezposelnih oseb tudi na obmocju Kamnika umiril. Za pomladne mese­ce je bilo znacilno opazno manjše zaposlovanje, ki pa se je kasneje znova okrepilo in do konca leta za osem odstotkov preseglo leto 2019. Porast brezposelnih je bil v lokalnem okolju dve odstotni tocki vecji kot pov­precno v osrednjeslovenski regiji, imamo pa na drugi strani kljub kriznim razme­ram za obmocje Urada za delo Kamnik dober poda­tek, da se je tudi zaposlilo 889 brezposelnih oseb,« je dogajanje na trgu dela v mi­nulih mesecih povzela Dra­gica Ribnikar. Med 1057 brezposelnimi v januarju je bilo 557 moških in 500 žensk. Po starostnih skupinah je bilo v zacetku leta med brezposelnimi ose­bami najvec starejših od 55 let (303), sledijo pa stari med 30 in 39 let, teh je bilo ZANIMIVOSTI Z vlakom v Ljubljano že sto trideset let Konec januarja je minilo sto trideset let, odkar je stekel potniški železniški promet po progi med Ljubljano in Kamnikom. stran 10 242. Povecalo se je tudi šte­vilo dolgotrajno brezposel­nih. Januarja lani je bilo takšnih, ki zaposlitev išcejo že dve leti ali vec, 277, letoš­njega januarja pa je število naraslo na 291. Med brezpo­selnimi je še vedno najvec tistih z osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo (320), naj­manj (150) pa je tistih, ki so zakljucili katerega od viso­košolskih študijev. Kot še pravi Dragica Ribni­kar, se je podobno kot dru­god po državi brezposel­nost najbolj povecala v de­javnostih, ki jih je epidemi­ja najbolj prizadela: »To so predvsem posamezni deli storitvenega sektorja, turi­zem in gostinstvo, del tran­sportne dejavnosti, nekate­re proizvodne dejavnosti in vezano nanje tudi agencije za posredovanje dela in de­lavcev, kjer so izgubili delo predvsem zaposleni za do­locen cas.« 42. stran ZANIMIVOSTI Najbolj ga zanimajo olesenele rastline Peter Ribic iz Kamnika je v Bi­otehniškem centru Naklo za­poslen kot organizator izobra­ževanja, poucuje pa še dendrologijo v programih izo­braževanja odraslih. stran 13 Brezplacno množicno testiranje se nadaljuje Jasna Paladin Kamnik – Zdravstveni dom dr. Julija Polca Kamnik že od 5. januarja izvaja brez­placno množicno testiranje s hitrimi antigenskimi testi, ki poteka v Domu kulture Ka­mnik. Datume objavijo vsak teden na svoji in obcinski spletni strani, predvidoma testiranje poteka ob sredah in petkih, ob ponedeljkih pa izkljucno za zaposlene v vzgoji in izobraževanju. Teste bodo tako opravljali tudi v petek, 19. februarja, od 10. ure do 11.30 in od 12. do 14. ure. Ce bodo potrebe po testiranju vecje, bodo nakna­dno objavili tudi dodatne ter­mine. Na odvzem brisa se ni treba predhodno narocati, s seboj pa imejte osebni doku­ment in kartico zdravstvene­ga zavarovanja. O rezultatu testiranja boste obvešceni s SMS­sporocilom na številko, ki jo boste navedli ob odvze­mu brisa. V knjižnici znova med knjižne police Kamnik – Rahljanje protikoronskih ukrepov je razveselilo tudi bralce. Od torka, 16. februarja, dalje obiskovalci Knjižni­ce Franceta Balantica Kamnik namrec lahko znova sami iz­birate gradivo med knjižnimi policami, ceprav knjižnicarji še vedno svetujejo, da si ga predhodno narocite. Od tega dne dalje so odprte enote v Kamniku, Komendi, Šmarci in Mot­niku, potujoca knjižnica pa še vedno ne vozi. Za vse uporab­nike knjižnice je obvezna uporaba knjižnicnih košaric. Za gradivo, ki ga imate že izposojenega, se do vkljucno srede, 10. marca, zamudnina ne bo obracunavala, po tem datumu pa se bo obracunavala na obicajen nacin. J. P. Kranjska cesta 3a, Kamnik T: 01 831 04 81 I 051 399 577 www.pohistvo-dabor.si kuhinje Alples –20 %, vgradne omare –25 % do konca februarja DABOR D.O.O., ULICA JAKOBA ALEŠOVCA 7, KAMNIK www.arboretum.si Obcinske novice Razmere na trgu dela ostajajo negotove 31. stran »To so tudi dejavnosti, kjer je najvec delavcev na ukre­pih cakanja na delo in na delu s skrajšanim delovnim casom. Do danes je bilo na zavodu za zaposlovanje z obmocja kamniškega urada za delo 130 delodajalcem odobreno subvencioniranje skrajšanega polnega delov­nega casa, 157 delodajalcem pa delno povracilo nadome­stila place za cas cakanja na delo,« je še pojasnila vodja Urada za delo Kamnik, pod katerega pristojnosti sicer spada tudi sosednja Obcina Komenda. Razmere na trgu dela tudi v prihodnjih mesecih ostaja­jo negotove. Številne dejav­nosti zaradi epidemije še naprej delujejo omejeno ali pa ostajajo zaprte, zato na kamniškem uradu v tem casu beležijo povecanje brezposelnosti tudi iz teh razlogov, menijo pa, da se bo rast spomladi vendarle umirila. V nekaterih dejav­nostih že beležijo poveca­nje potreb po delavcih. Tre­nutno predvsem na podroc­jih proizvodne dejavnosti, živilskopredelovalne indu­strije, transporta, zdravstva in nege, izobraževanja in predšolske vzgoje, novih potreb po delavcih pa se na­dejajo tudi zaradi nove gradbene sezone, ki je pred vrati. »Za leto 2021 vse in-stitucije napovedujejo rast brezposelnosti. Napoveduje se tudi rast gospodarstva – vendar šele v tretjem in ce-trtem cetrtletju. Dejavnosti gostinstvo, turizem, tran­sport in logistika so bile najbolj prizadete in s teh podrocij je tudi najvec prili­va v odkrito brezposelnost. Interventni zakoni deloda­jalcem pomagajo pri ohra­njanju delovnih mest in tudi zaradi njih je priliv v odkrito brezposelnost manjši, zato upamo, da bodo ukrepi in spodbude za najbolj prizadete panoge v veljavi še nekaj casa,« je sklenila Dragica Ribnikar. Gradnja kanalizacije v Markovem je pri koncu Jasna Paladin Markovo – Gradnja 350-me­trskega odseka kanalizacije za odpadno vodo Markovo– Poreber, ki jo delavci Komu­nalnega podjetja Kamnik izvajajo že od lanskega leta, je pri koncu, ceprav so se iz­vajalci spopadali tako z bla-tom kot zmrzaljo. Izvesti je treba le še glavni kanal in vse prikljucke, tako da bodo dela zakljucena že v teh dneh. Gre za še zadnji manj­kajoci odsek v okviru projek­ta izgradnje sekundarne ka­nalizacije v Tuhinjski dolini. Foto: Komunalno podjetje Kamnik ODGOVORNA UREDNICA: Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si, 031/868 251 OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROCNINE: malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 Racunajo na pomoc države Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je objavilo težko pricakovan javni razpis za sofinanciranje obcinskih naložb v osnovne in glasbene šole ter vrtce. Na državni denar racuna tudi Obcina Kamnik, ki je prijavila novogradnjo Osnovne šole Frana Albrehta. Jasna Paladin Kamnik – Ministrstvo je raz-pis za sofinanciranje obcin­skih naložb v šole in vrtce objavilo po dolgih desetih letih, v prihodnjih treh letih pa bo iz tega naslova obci­nam na voljo 43 milijonov evrov, pri cemer bo najvišji znesek za posamezno šolo 2,348 milijona evrov. Na obcini si želijo dva milijona evrov Javni razpis so težko cakali tudi na Obcini Kamnik, kjer od države za gradnjo nove Osnovne šole Frana Albreh­ta racunajo na vsaj dva mili­jona evrov. Spomnimo, da je celoten projekt po racionali­zaciji ocenjen na slabih 18 milijonov evrov, v poseb­nem obcinskem skladu v ta namen pa se je do sedaj zbralo 3,2 milijona evrov. Veliko denarja obcini torej še manjka, zato se bo treba zadolžiti; za koliko, pa bo odvisno od višine morebitne državne pomoci in pogajanj z izbranim izvajalcem, v ka­terih si ceno na obcini obe­tajo še znižati. Izvajalec gradbenih del še ni izbran, saj bo obcina jav­ni razpis objavila konec fe­bruarja oziroma v zacetku marca. LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBCINE KAMNIK Na 14. redni seji Obcinskega sveta Obcine Kamnik, ki je potekala 23. decembra 2020, so svetnice in svetniki enoglasno sprejeli Lokalni energetski koncept obcine Kamnik (LEK) za obdobje do leta 2030, ki ga je pripravila Lokalna energetska agencija Gorenjske v sodelovanju z deležniki na podrocju energetike v obcini Kamnik. Dol­gorocno nacrtovanje energetskega razvoja obcine je kljucni element dolgorocnega gospodarskega razvoja in osnova za zmanjševanje energijske odvisnosti ter vplivov na okolje. Hkrati pa se tudi znižuje stroške energije, škodljivih emisij, lokalno izboljšuje kakovost zraka ter uspešno upravlja z lokalnimi viri energije. ANALIZA STANJA V sklopu LEK-a je pripravljavec dokumenta najprej analizi­ral porabo toplotne in elektricne energije ter izrabljenih energentov po posameznih podrocjih in skupinah porab­nikov. Ti se delijo na gospodinjstva, javne stavbe, vecja podjetja in promet. V letu 2018 je skupna raba energije v obcini znašala 517.092 MWh. Od tega je bilo 51,8 % oz. 268.005 MWh porabljeno v industriji, 26,4 % oz. 136.742 MWh v gospodinjstvih in 18,8 % oz. 97.064 MWh v prometu. Poraba energije v javnih stavbah in za javno razsvetljavo znaša 2,9 % oz. 15.281 MWh. Celotne raba energije v znaša 17,42 MWh/prebivalca. Najvecji delež po­rabljene energije predstavlja raba elektrike, sledi raba ze­meljskega plina (ZP) in nato dizla. Skupaj ti energenti predstavljajo 78,5 % porabe energije v obcini. Ob upošte­vanju, da v Sloveniji tretjino elektricne energije pridobimo iz fosilnih goriv, je v obcini Kamnik 57,2 % vse energije pri­dobljene iz fosilnih goriv. Od tod sledi, da je za izboljšanje življenjskih pogojev potrebno povecati delež rabe OVE. Delež porabe energije v letu 2018 glede na podrocje porabe, vir: LEAG ENERGETSKO NACRTOVANJE – Akcijski nacrt Energetsko nacrtovanje temelji na postavitvi energetskih ciljev, ki so postavljeni na podlagi analize in dolocitve šib­kih tock. Namen ciljev je povecanje energetske neodvi­snosti, zmanjševanje emisij, ucinkovitejša izraba virov, po­vecana uporaba OVE ter izboljšanje zraka in drugih pogo-jev za življenje. Glavne šibke tocke so npr. odvisnost od fosilnih goriv, vi-soka starost kurilnih naprav, visoka povprecna raba ener­gije za ogrevanje ipd. Ce recimo pogledamo gospodinjski sektor, ugotovimo, da je še vedno velika izraba kurilnega olja (23 %) v kurilnih napravah, katerih povprecna starost ristek in visoke emisije prašnih delcev. Najbolj izpostavlje­ne energetske šibke tocke v industriji so izredno visoka poraba elektricne energije in velika odvisnost od fosilnih goriv. Pri analizi je bilo prav tako ugotovljeno, da vec kot polovica podjetij nima izvedenih energetskih pregledov objektov ter tudi podjetja z izredno veliko porabo nimajo zadolženega energetskega upravljavca, ki bi spremljal in optimiziral rabo energije. Z zastavljenimi cilji in ukrepi želi obcina Kamnik postati napredna obcina na podrocju trajnostne energetike. Seve­da bo za uresnicitev vseh ukrepov potrebno sodelovanje cim vecjega števila tako obcanov in obcank kot tudi pod-jetij. Cilji so doloceni v obliki projektov v akcijskem nacrtu, ki je del LEK-a. Za doseganje nacrtovanih ciljev so doloceni ukrepi, ki zajemajo podrocja oskrbe z energijo, URE, rabo OVE, zniževanje porabe goriv, znižanje emisij ter ozave-šcanje, izobraževanje in informiranje. Za stanovanjski sektor je pomembno spodbujanje obca­nov k zamenjavi starih kotlov na ELKO s toplotno crpalko, kurilno napravo na lesno biomaso ali zemeljski plin. Za zmanjšanje emisij prašnih delcev PM10 je zelo pomembna zamenjava starih kurilnih naprav na lesno biomaso s so-dobnejšimi, ki imajo bistveno manjše emisije. V splošnem pa je pomembno, da obcani strmijo k zmanjšanju rabe to-plotne in elektricne energije ter povecanju izrabe OVE. Za financiranje teh ukrepov je poleg razpisov Ekosklada vsa­ko leto objavljen tudi razpis Obcine Kamnik (vec o subven­cijah v prihodnjih izidih Kamnicanke). Za zmanjšanje rabe energije in povecanje energetske ucinkovitosti v javnem sektorju Obcina nacrtuje, v okviru razpisa JOB 2020, sanacijo petih javnih objektov. V lastni režiji se nacrtuje še sanacija nekaterih manjših objektov. Poleg navedenega se bodo v sklopu javnih stavb izvajali tudi organizacijski ukrepi in manjši investicijski ukrepi, kot tudi izvajanje energetskega menedžmenta, izdelava ener­getskih pregledov, izobraževanje uporabnikov javnih stavb o URE, izvajanje URE v javnih stavbah ter uvedba energetskega knjigovodstva za JR. Cilji za podjetniški sektor so usmerjeni v splošno zmanjša­nje porabe energije in povecanje izrabe OVE. Lokalna skupnost ima sicer razmeroma majhen vpliv na delovanje v podjetjih, saj se poraba energije v industriji prilagaja sa­mim proizvodnim procesom. Obcina Kamnik bo tako pre­ko svetovanj in informiranja podjetja spodbujala k izvaja­nju ukrepov URE in OVE. Maja Alagic, MMSol za Obcino Kamnik KAMNICAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Obcina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) Casopis Kamnican-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplacno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v obcini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. o. o., Tiskarsko središce; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenarocenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vracamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Casopis Kamnican-ka lahko narocite, narocnina za leto 2020 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). www.kamnik.si znaša 21 let. Velika je tudi izraba LB, ki je sicer OVE, a žal se Podrobnejšo predstavitev lokalnega energetskega kon- vecinoma izrablja v starejših kurilnih napravah, s povprec-cepta si lahko ogledate na uradni spletni strani Obcine no starostjo 18,85 leta. Starejši kotli na LB imajo nizek izko-Kamnik www.kamnik.si. Obcinske novice Podpiramo ustvarjalce in kulturnike Osrednji obcinski dogodek ob slovenskem kulturnem prazniku je na predvecer Prešernovega dne v Domu kulture Kamnik sicer potekal v živo, a brez gledalcev. Jasna Paladin Kamnik – Obcina Kamnik se tudi letos, ceprav ukrepi za zajezitev širjenja novega ko­ronavirusa druženje veliko oseb še vedno prepoveduje­jo, ni odpovedala tradicio­nalni proslavi ob sloven-skem dnevu kulture. Dogo­dek so pripravili v sodelova­nju s kulturnimi ustanova-mi in posamezniki in ga z odra Doma kulture Kamnik predvajali v živo, tako da so si ga obcani lahko ogledali iz domacih naslonjacev. »Letošnja proslava je zelo drugacno od vseh, ki smo jih bili vajeni v vsej zgodovi­ni, pa vendar v zahvalo vsem tistim, ki ste omogoci­li, da jo imamo. Velika zah­vala gre Domu kulture Ka­mnik, Mladinskemu centru Kotlovnica, Obmocni iz­postavi Kamnik Javnega sklada Republike Slovenije kupili prostore Glasbene šole Kamnik, vlagamo v kul­turne domove po krajevnih skupnostih in smo tik pred odkupom dvorane kulturne­ga doma na Duplici. Z od­kupom zemljišc in prosto­rov v nekdanji Smodnišnici pa, verjamem, delamo res-ne temelje za razvoj in obstoj kulture na tem na­šem podrocju. Iskrena hva-la vsem, ki ustvarjate kultu­ro na Kamniškem, in ne nazadnje tudi hvala državi, ki je poskrbela, da ste tisti, ki v tem trenutku ne morete ustvarjati, dobivali vsaj mi-nimalno nadomestilo,« je med drugim povedal župan Matej Slapar. Kamnicane je nagovoril tudi Goran Završnik, koordina-tor kamniške organizirane kulture. »Velik narod je na-rod z mocno kulturo. Kultu­ra ni dana od nekdaj, treba jo je vsakodnevno graditi in Goran Završnik / Foto: Klemen Brumec za kulturne dejavnosti in se­veda vsem posameznikom, da smo kljub posebnim raz­meram, v katerih se nahaja-mo, proslavo pripravili na ta nacin. Kultura je temelj na­rodne identitete. Kultura bogati narod. Kultura bogati življenjski prostor. Kultura nas dela drugacne od osta­lih. Slovenski jezik in pisa­na beseda nas delata dru­gacne od ostalih v svetov­nem merilu. Zato je toliko bolj pomembno, da sloven-sko kulturo, pisano, govor­jeno in peto besedo podpi­ramo. Podpiramo ustvarjal­ce in kulturnike. Ponosen sem, da smo v Kamniku v preteklem letu kljub epide­miji izvedli mnogo kultur­nih in drugih družabnih prireditev. V okviru Obcine Kamnik se trudimo, da vla­gamo cim vec sredstev v kulturo in kulturne dejav­nosti in imamo kulturo na negovati zgrajeno. Imamo neverjetno sreco, da je nekaj posameznikov v zadnjih ne­kaj sto letih zgradilo naj­mocnejši temelj slovenske države – slovensko kulturo. A brez izjeme so bili to ljud­je, ki niso bili zadovoljni s trenutnim stanjem in so ho- Foto: Klemen Brumec Goran Završnik: »Velik narod je narod z mocno kulturo. Kultura ni dana od nekdaj, treba jo je vsakodnevno graditi in negovati zgrajeno. Imamo neverjetno sreco, da je nekaj posameznikov v zadnjih nekaj sto letih zgradilo najmocnejši temelj slovenske države – slovensko kulturo.« književnost z leti naredile bolj moderen, tak, da lahko vanj prevajamo vse svetovne besedne mojstrovine in obratno, in še veliko druge­ga. Maistrova vojaška akcija, verjemite, ni bila vojaški cu­dež in Maistrove pesmi, ver­jemite, ne moremo postaviti V kulturnem programu je sodelovala tudi Lana Bucevec. na isto knjižno polico s Kajuhom in Balanticem, a naš Rudolf je imel nekaj, s cimer se ponaša tudi naš kamniški srednješolski cen­ter. Imel je vizijo. In je šel in naredil, kar je mislil, da je prav. In preprican sem, da bi naš Rudolf Maister s pos­ teli vec. Prešernu je bilo dolgcas ob nenehnem Kopi­tarjevem ponavljanju, da se je treba držati že uveljavlje­nih tradicionalnih pesniških oblik. Spoštovati – ja. Slepo in za zmeraj držati – ne. In mehom vrgel v koš aktualni clanek iz lokalnega casopi­sa, ceš da otrokom ni treba sanjati, da bodo leteli na luno, da je dovolj, ce si pri-den in povprecen. Od kdaj se to izkljucuje?« je med niški obcini, saj Kamnik daje navdih, zavetje, mir, možnost raziskovanja, ustvarjanja, organiziranja. Tretji govorec pa je bil Vodja kamniške izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Tone Fticar, ki je omenil vse kam­ niške kulturne ustanove in vec kot petdeset kulturnih društev, ki v obcini zastopa­jo žlahtno tradicijo, ter pou­daril, da se kultura zacne že v vrtcih in šolah. »Vsem naštetim – domala vsem – zasluženo (enim resda bolj, drugim pac nekoliko manj) lahko pripišemo tudi vlogo organizatorjev – ne le lastnih, ampak kot posredni­kov gostujocih kulturnih do-godkov. Razlicnih nivojev, in sicer od poklicnih do lju­biteljskih izvajalcev. In kajpak tudi zvrstno raznoli­kih programov, obsegajocih tako glasbo kot gledališce, ples, likovno izraznost kot literaturo. In vse, kar je vmes; vcasih tudi casovno tako zgošceno, da je nemo­goce slediti.« V kulturnem programu so sodelovali Lana Buce­vec, Barja Drnovšek in Bo-jan Cvetrežnik, posnetek Stražni stolp bodo zasteklili Obcina je bila uspešna v pritožbi zoper odlocitev kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dedišcine, tako da bodo stražni stolp na Malem gradu letos vendarle zasteklili. Jasna Paladin Kamnik – Mali grad je sku­paj z romansko kapelico in ostanki stražnega stolpa ena najvecjih znamenitosti sta­rega mestnega jedra, a ta veliki turisticni potencial bo obcina še morala izkoristiti. Obcina si že nekaj casa pri­zadeva stražni stolp zastekli-ti in pripraviti prostore za digitalno predstavitev Velike planine – denar za to (petde-set tisoc evrov) je v prora-cunu zagotovljen že dve leti, a s kranjsko enoto Zavoda za varstvo kulturne dedišci­ne (ZVKD) niso našli sku­pnega jezika. Strokovnjaki so vztrajali, da se mora stražni stolp zapreti z deska-mi, in ne steklom. A na ob­cini niso obupali in so se na odlocitev ZVKD Kranj prito­žili – in bili uspešni. Odloc­bo kranjskih konservatorjev je po besedah župana Mate-ja Slaparja namrec odpravila odlocba ZVKD Slovenije, zato ovir za investicijo ni vec. Objaviti je treba le še razpis za izvajalca del. Poleg zasteklitve bodo v stražnem stolpu tudi spustili strop in uredili okolico. TIC v Kamniku je znova odprt Kamnik – Izboljšanju epidemiološke slike sledijo tudi v Za­ vodu za turizem, šport in kulturo Kamnik, saj so 9. februar­ja znova odprli vrata TIC-a na Glavnem trgu. »Ponovno smo docakali dan, ko lahko v turisticno-informacijski center (TIC) povabimo obiskovalce, ki želijo pridobiti informacije o Kamniku in turisticnih ponudnikih destinacije ter vsa gradi­va, ki so na voljo. Najprej pricakujemo domacine, postopo-ma pa, upamo tako, obiskovalce iz sosednjih obcin. Ocenju­jemo, da lahko pricakujemo tuje goste predvsem iz bližnjih držav šele v aprilu ali celo v maju – vse je odvisno od spro-šcanja ukrepov, seveda,« je ob vnovicnem odprtju povedal Samo Surina. Ekipa zavoda za turizem, šport in kulturo Ka­mnik, ki jo vodi Franci Kramar, ob tem vse obiskovalce pro-si, da upoštevajo uradna navodila NIJZ, vstopajo posame­zno, nosijo maske in si ob vhodu razkužijo roke. J. P. OBCINA KAMNIK obvešca o VPISU PREDŠOLSKIH OTROK V VRTCE V OBCINI KAMNIK za šolsko leto 2021/2022 Vpis bo potekal v vrtcih v casu uradnih ur od 1. do 12. marca 2021. Vlogo je treba oddati na sedežu vrtca prve izbire ali jo poslati po pošti. Poziv za vpis s podrobnejšimi informacijami bo objavljen na obcinski spletni strani www.kamnik.si, na spletnih straneh vrtcev ter na oglasnih deskah. Dodatne informacije lahko prejmete v casu uradnih ur na sedežih posa­meznih vrtcev. visokem nivoju. Tudi infra-je šel in prinesel v slovensko drugim dejal Završnik in proslave pa si še vedno lah­ struktura je pomembna. V književnost kup modernih poudaril, da imamo sreco, ko ogledate na kanalu Obci­ www.kamnik.si Matej Slapar l.r. ŽUPAN Obcinske novice, mnenja Prejeli smo Voda iz vodnega zajetja Iverje V zadnji Kamnican-ki, ki je izšla 5. februarja 2021, je bilo v prispevku Jasne Paladin z naslovom Cevi tudi še az­bestne zapisano, da je po bese­dah gospoda Tadeja Kovacica iz obcinske uprave Kamnik »mikrobiološka obremenitev Kamniške Bistrice, ki napaja vodno zajetje Iverje, zelo niz­ka in ta predstavlja ustrezen vir pitne vode«. Enako je bilo zapisano tudi v odgovoru svetnici Nataliji Berlec, ki je bil objavljen na spletni strani Kamnik info dne 14. decembra 2020. Gospod Kovacic se sklicuje na rezultate vzorcenja, ki jih je izvedel Inštitut za vodarstvo, d. o. o., ne omenja pa mikrobi­oloških analiz reke Kamniške Bistrice in njenih pritokov ter iztokov iz cistilnih naprav in greznic, ki se posredno stekajo v reko in jih je v vec letih za Jamarski klub Kamnik izve­del Nacionalni laboratorij za zdravje okolje in hrano v Lju­bljani (NLZOH). Rezultate meritev sta objavila Rajko Sla­pnik in Vido Kregar, clana Ja­marskega kluba Kamnik v treh porocilih, ki so javno dostopna na Obcini Kamnik. Kažejo na prisotnost bakterij Escherichia coli v vecini pritokov Kamniške Bistrice. Prisotnost bakterij E. coli v štirih pritokih in na dveh odsekih reke Kamniške Bistrice so ugotovili tudi 23. septembra 2020 (Komunalno podjetje Kamnik), ko je prišlo v obcini Kamnik do motenj v oskrbi s pitno vodo zaradi izredno niz­kega nivoja zajete pitne vode v vodovodnem zajetju Iverje. Skrb za pitno vodo postaja vse bolj strateškega pomena. Zelo pomembno je, da je javnost seznanjena z dejanskim sta­njem vode, ki jo pije, in z vse-mi obstojecimi in potencialni-mi grožnjami. Zamolcanje oziroma prikrivanje neprijet­nih dejstev ne koristi nikomur. Slepo prepricevanje, da je vse v najlepšem redu, je neresno in milo receno nepošteno do veci­ne Kamnicanov, ki vsak dan pijejo vodo iz vodnega zajetja Iverje. Rajko Slapnik in Vido Kregar, Jamarski klub Kamnik »Ta ljubi Kamnik« in kultura nejših kulturnih ustanov smo iz prve roke izvedeli, s cim vse se ukvarjajo in kakšne nacrte imajo za prihodnost. Slišati je bilo ambicije, da bi se k nam spet vrnil kino ter da bi Dom kulture slovel po vrhunskih koncertih. Sprehodili smo se Za naslov prispevka sem si iz­posodil besede pisateljice Ane Schnabl, ki je bila ena iz-med 30 gostov na 8-urnem Kamniškem kulturnem mara­tonu. Kratke pogovore s kljucnimi igralci in ustvarjalci na podrocju kamniške kultu-re ali z njo povezanimi posa­mezniki v zadnjem obdobju smo lahko spremljali po sple­tu na Prešernov dan, osrednji praznik slovenske kulture. Ana Schnabl je v pogovoru pojasnila, da je Kamnik zanjo idealen prostor za ustvarja­nje. Je ravno tisto, kar potre­buje: mesto, ki je dovolj veli­ko, a hkrati ni prenasiceno in ne prehrupno, da se lahko v tem ljubem Kamniku tudi misel, kakršna je bila prisotna nekdaj, ki bi o umetniških do-godkih ustrezno porocala in postavila stvari na pravo mes-to. Veckrat je bila izražena mi-sel, da naj obcina v sodelova­nju z vsemi kljucnimi posa­mezniki pripravi celovito kul­turno strategijo. S tem, ko je obcina postala lastnica ne­premicnin v južnem delu Smodnišnice, je to še toliko bolj aktualno. Celotni cas maratona nas je sprošcala glasba kamniškega Tonca Feiniga. Ane Schnabl in še marsikoga drugega do ma-ratona nisem poznal. Le kakšni talenti vse se še skriva­jo v naši obcini? Pogovor s številnimi je bil prekratek in zaslužili bi si svoj celovecerni dogodek. Velika pohvala spi- Mnenje obcinske svetnice Smucanje tudi v osrednjeslovenski regiji Cvetka Slapnik, svetnica NSi Velikokrat se Kamnicanke in Kamnicani radi pohvalimo s svojim biserom – Veliko plani-no. Kljub vsem omejitvam za­radi razglašene epidemije smo se v januarju vseeno lahko spustili po belih strminah na naši planini ter tako še bolj iz­kusili lepoto narave, ki jo ima-mo na dlani. Srednja in starejša generacija se dobro spominjata, kako pri­jetno je bilo vcasih smucati na Veliki planini. Zaradi neugod­nih zimskih razmer v zadnjih letih skoraj nismo imeli te mož­nosti, saj že kar nekaj let smu-cišce zaradi premalo snega ni delovalo vec kot dan ali dva, mogoce kakšen konec tedna. Na smucišcu so sedežnica in vlecnici do nedavnega obrato-vale – podnevi za smucarje in zvecer ob koncih tedna za san­kace. Žal je mnogo prekmalu prišla otoplitev in tako so otroci ter drugi zimski navdušenci os-tali brez smucišca v osrednjes­lovenski regiji. Upam, da nam bodo vremenske razmere v pri­hodnje še dopušcale, da bomo lahko cim veckrat vijugali na Veliki planini. V januarju so bile na Veliki planini urejene še proge za smucarski tek, kar kaže na to, da se turizem raz­rak v pravo smer: edino pravil-no je, da se sredstva, pobrana s parkirninami, vlagajo nazaj v naravo in ureditev naše turi­sticne tocke. Ker si ob seda­njem tempu življenja vse vec ljudi želi svežega zraka in od­diha na planini, je prav, da se omeji število avtomobilov. Z ureditvijo parkiranja je omo-gocen dostop intervencijskim službam, saj vemo, da pred novo ureditvijo marsikdaj to ne bi bilo mogoce. Velika planina, ki je eden od kamniških turisticnih adutov, nas vabi v vseh letnih casih s številnimi naravnimi da­nostmi, kulturno in pastirsko dedišcino. Skrb za naravo in kulturno krajino ter ozavešce­nost družbe pa ostajata izziv in nuja. Prav tako ne smemo pozabiti na planinsko paš­ništvo, ki predstavlja pomem­ ljen nov prometni režim. Na nove priložnosti. Zagotovo je obmocju pod planino je bilo na Veliki planini še mnogo ne­uvedeno placljivo parkiranje, izkorišcenega potenciala za še kar je po mojem mnenju ko-vec zelenega turizma. Šport mladih v koronacasu trenirajo samo vrhunski športniki, od mlajših pa le tisti, ki imajo v tem letu evropska ali svetovna prvenstva. Vsi ostali (in teh je veliko) delajo malo ali pa celo nic. Vadba na daljavo ni prava oblika za razvoj gibalnih sposobnos-ti, splošne gibalne sposobnosti mla-dine pa vztrajno upadajo. Tako ugo­tavljajo strokovnjaki na Fakulteti za šport (npr. dr. Starc in dr. Jurak), ki skozi zadnje raziskave opažajo dra­sticno zmanjšanje sposobnosti otrok, povecevanje telesne teže in podob­ne negativne posledice šolanja na daljavo. Ocenjujejo, da se cetrtina mladih sploh ne bo vec vrnila v šport. Sicer ne vem, ali lahko kot Obcina dividualnih kot moštvenih športih. Kamnik kaj naredimo, vsekakor pa bi Iz številnih klubov, šolskih športnih lahko preko predstavnikov ljudstva v Poklon padlim pod Menino planino V sklopu letnega programa obiskov pri spominskih obeležjih smo v nedeljo, 7. februarja, izvedli pohod po zasneženi Menini planini do spomenika na Osekih. Dušan Božicnik Menina planina – Glede na snežne razmere smo do spomenika gazili po pol metra globokem snegu, tako da smo se ob tem lah­ko spominjali, kako je bilo takrat hudo sodelovati v bojnih pohodih. Zaradi epidemiološke situa­cije v Sloveniji smo se pri spomeniku na Osekih poklo­nili padlim borcem le s pola­ganjem žalnega venca in pri­žigom svec. Tu pod vrhom Menine planine je po izdaji v hudi borbi Zaledne enote Šlandrove brigade z okupa­torjem dne 8. februarja 1944 padlo trideset borcev. Pohoda so se udeležili pred­stavniki veteranskih organi­zacij Obcine Kamnik: ZB NOB Kamnik, KO ZB NOB Tuhinj, KO ZB NOB Komen­da, Obmocno Združenje Slo­venskih castnikov in Obmoc­no Združenje veteranov voj­ne za Slovenijo Kamnik. Foto: Dušan Božicnik Jože Goltnik in Dušan Božicnik ob spomeniku na Osekih vija v pravo smer, s tem pa se ben dejavnik pri ohranjanju razširja nabor rekreacijskih de-kulturne krajine in biotske pe­javnosti. strosti, kajti planina slovi po tudi po nekaterih instalacijah V prihodnjih letih bo zame-enem najbolje ohranjenih pas- in performansih, ki so odme­ njana sedežnica, kar bo do-tirskih naselij v Evropi. S sode­ vali po svetu. Prav tako smo brodošlo za vse obiskovalce. lovanjem vseh deležnikov osta- Javne sanitarije ponovno na uporabo Kamnik – Z Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik so sporocili, da so z 11. februarjem znova odprli javno stranišce V lanskem letu je bil uveljav-ja dovolj prostora za izzive in izvedeli, da manjka kriticna pri glavni avtobusni postaji, ki ga upravljajo in je bilo zaradi epidemije od jeseni zaprlo. Do konca marca bo javno stra­nišce odprto od ponedeljka do sobote od 7. do 13. ure, kako pa bo kasneje, bo odvisno od aktualnih razmer in takrat veljavnih ukrepov. J. P. Projekti naj bodo usklajeni s civilno družbo napake ali posebnosti v okolju. Na ta nacin se dvigne raven transpa­rentnosti odlocitev, obcani jih vza­mejo za svoje in jih je zato lažje iz­vajati. Celoten proces ima za po­sledico tudi povecanje zaupanja obcanov v odlocevalce. Eden od mehanizmov, s katerim je to mogo-ce doseci, je t. i. participativni pro-racun in delovanje sosveta krajev­nih skupnosti, kar smo v LDP zago­varjali že v volilnem casu. V svetni­ški skupini LDP menimo, da je po­novno cas za razmislek o oblikova­nju participativnega proracuna in v obcinskem proracuna bi morala Cas epidemije ni najboljše obdob­ biti temu namenjena vsaj minimal- je za iskanje stikov z obcani, ven­dar pa epidemija ne sme biti izgo­vor za izvajanje razlicnih projektov mimo deležnikov v prostoru. O po-menu prepricamo takrat, ko projekti, ce-tudi so dobro zastavljeni, zaradi nevkljucevanja javnosti v lokalnem okolju izzovejo neodobravanje. Trenutna situacija resda ne dopuš-ca klasicnega zbiranja, vendar je epidemija na sreco popularizirala tudi orodja, s katerimi lahko javnost aktivno (Zoom, spletni anketni vprašalniki ...). Z vkljucevanjem razlicnih ležnikov dosežemo, da prve roke« opozorijo na morebitne NOVA SLOVENIJA (NSi), OBCINSKI ODBOR KAMNIK, DVORAKOVA 11A, LJUBLJANAOBCINA KAMNIK, GLAVNI TRG 24, KAMNIK; SVETNIŠKA SKUPINA LSU ritusu agensu Goranu Zavr­ na sredstva. Po epidemiji bo še bolj pomembno, da se ljudje pove­ skrije. Dobre pogoje in pod- društev in drugih organizacij ali državnem zboru in v ekipi Vlade RS, šniku, trem suverenim vodi­ združenj, ki se ukvarjajo z gibalnimi kjer imamo tudi Kamnicane, skušali porno okolje za razvoj ustvar­ žejo med seboj in sprožijo izvajanje aktivnostmi mladih, so vedno zno­narediti vec. Sicer se v naslednjih le­ teljem, ostalim sodelujocim jalnega in umetniškega talen­ projektov, ki izhajajo iz njihovih okolij. Z aktivnim sodelovanjem ob- va prihajali uspešni športniki. V tih obeta manj športnih uspehov in sodelovanja javnosti se za izvedbo in tudi vodstvu ta mladih so pohvalili tudi ozadju so vedno bili zagnani in manj uspešnih kamniških vrhunskih Obcine Kamnik za podporo canov se proracunska sredstva nekateri drugi gostje. Navdi­ športnikov, cesar pa si ne želimo. športu predani posamezniki, peda­ dogodku. Z veseljem pricaku­ porabijo bolj transparentno in za Hvala vsem tistim, ki se intenzivno hujoce je bilo poslušati, da se gogi, trenerji, ki so svoje delo op- tiste projekte, ki jih potrdijo obcani trudite, in prošnja tistim, ki se ne do- jem naslednji kulturni mara­ ravljali ne le korektno, temvec tudi na osnovi sodelovanja v raz­ na glasovanju. z zanosom. Obcani smo vedno z volj, pa bi se lahko, da naj naredijo ton – mozaik in kažipot kam­ licnih dramskih, glasbenih, veseljem spremljali vrhunske do-vec. Edis Rujovic, vodja svetniške niške kulture! pevskih, fotografskih, ume­ sežke naših soobcanov, ki so v svet Mag. Šemso Mujanovic skupine LDP tniških in drugih krogih uve­ ponesli poleg svojega tudi ime naše obcine Kamnik. Dr. Jernej Markelj, obcinski sodeluje pri projektih de­ obcani »iz ljavlja toliko ustvarjalnih po­ svetnik NSi Kamnik Nekako smo v casu zaprtja države sameznikov. To bogati naš prostor in ga dela zanimive­ zaradi epidemije conida-19 pozabili na šport mladih. Po veljavnih odlo­ kih, ki jih sprejema Vlada RS, lahko Aktualno Kamniško progo bodo posodobili V pripravi so strokovne podlage in pobude za elektrificirano in dvotirno železniško progo Ljubljana Šiška–Kamnik Graben. Na ministrstvu si državni prostorski nacrt želijo sprejeti do konca leta 2024, casa za oddajo pripomb in predlogov pa je le še nekaj dni. Jasna Paladin Kamnik – Za dvotirnost kamniške proge so bile v mesecu decembru 2020 iz­delane strokovne podlage, na osnovi katerih je konec decembra 2020 minister za infrastrukturo na Ministr­stvo za okolje in prostor (MOP) poslal pobudo za dr­žavno prostorsko nacrtova­nje za nadgradnjo železni­ške proge št. 21 Ljubljana Šiška–Kamnik Graben (dvo­tirnost in elektrifikacija). Pobuda je javno dostopna na spletni strani MOP. V letu 2021 sledi objava javne­ga narocila za izdelavo štu­dije variant. Zacetek gradnje je okvirno predviden v Graben, nadgradnjo pero-Obcina Kamnik bi tev križanja železniške pro- letu 2027, gradnja naj nov po novi tirni shemi, od-ohranila tir do ge in državne ceste na ob-bi trajala od tri do štiri stranitev nakladalne klanci-smodnišnice mocju Šmarce, kjer bo za­leta. ne na železniški postaji Ka-gotovljeno nemoteno pre­ mnik Graben, rekonstruk-Ministrstvo za okolje in hajanje kolesarjev, torej naj cijo nakladalne klancine na prostor je zaprosilo obcine na tem odseku železnica Državni prostorski nacrt za železniških postajah Jarše in druge deležnike, da poda-poteka pod nivojem seda­nadgradnjo železniške pro-– Mengeš in Kamnik, grad-jo smernice za pobudo, njega terena, ureditev par-ge št. 21 Ljubljana Šiška– njo izvennivojskih dosto-hkrati so o javni razgrnitvi kirišca P+R južno od pred-Kamnik Graben, ki je zna-pov na vseh železniških pozvali tudi javnost z jav-videnega krožišca na Kore-na tudi kot kamniška pro-postajah in postajališcih nim naznanilom. novi in Ljubljanski, ohrani­ga, predvideva nadgradnjo (razen ŽP Homec, ŽP Ka-Kar nekaj pripomb na ume-tev železniške postaje v obstojecega tira in gradnjo mnik mesto in ŽP Kamnik šcanje rešitev v prostor ima-centru Kamnika in ureditev drugega tira na odsekih Graben), ureditev parkirnih jo tudi na Obcini Kamnik, parkirišca pod Žalami ter Ljubljana Crnuce–Jarše mest za motorna vozila, Mengeš, Jarše Mengeš– ureditev kolesarnic, ukini­Šmarca, Šmarca–Duplica tev nekaterih nivojskih pre-Bakovnik in Duplica Bakov-hodov in s tem povezane nik–Kamnik Graben vkljuc-preureditve cestnega no s povecanjem precnega omrežja in gradnjo novih prereza predora Kamnik za izvennivojskih prehodov, namen vzpostavitve elektri-elektrifikacijo celotne proge fikacije, nov most za dva in gradnjo nove elektro na-saj si želijo, kot so nam po-ohranitev trase industrij­tira cez Savo, nadgradnjo pajalne postaje Domžale ter jasnili, še bolj optimizirati skega tira do nekdanje smo­vseh železniških postaj in nadgradnjo signalnovarno-dolocene lokalne ureditve. dnišnice. postajališc, tudi Trzin indu-stnih telekomunikacijskih Kamniški predlogi so: ure-Na ministrstvu so nam po­strijska cona, Trzin Mlake, naprav na celotni progi in ditev novega železniškega vedali, da bodo predloge Trzin, Domžale, Rodica, uvedbo daljinskega vodenja prehoda kot podaljšek Mur-preverili v okviru strokov-Jarše – Mengeš, Homec, prometa. Zasnova drugega nove ulice, navezavo žele-nih podlag za državni pro­Šmarca, Duplica, Kamnik, tira bo praviloma sledila ob-zniške povezave do Brnika storski nacrt in smiselno Kamnik mesto, Kamnik stojeci progi. in naprej do Kranja, uredi-upoštevali tiste, ki bodo iz­ vedljivi. V casu objave gra-diva ima vsa zainteresirana javnost možnost podati pre­dloge in pripombe. Trenutna ocenjena vred­nost investicije na podlagi pobude in Dokumenta identifikacije investicijske­ga projekta znaša 247,34 milijona evrov. Kakšna pa je casovnica postopkov in del? »Casovni nacrt temelji na možnih rokih priprave prostorske in projektne do-kumentacije, pri cemer je treba upoštevati, da v zvezi V spomin Terezija Mali (p. d. Malijeva Rezka) 1928–2021 »Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le dalec, dalec je …« (Tone Pavcek) Draga Rezka, bila si navdahnjena z entuziazmom, svoji-mi izjemnimi zgodbami in znanjem, s katerim si nas bo­gatila. Tvoja življenjska energija in tvoja jeklena volja do sodelovanja, pomoci drugim, prenašanja znanja novim generacijam sta neopisljivi. Kamniški turizem je z odhodom Malijeve Rezke prav goto-vo izgubil pomemben delcek avtohtonosti, pristnosti, izvir­nosti in lokalne posebnosti. Rezka Mali je leta 1973 pri 45. letih zacela pasti živino na Gojški planini, na Stolniškem stanu. Že po prvem letu pla­ninskega življenja jo je Jožefa Humar, po domace Debevce­va Zefa, naucila izdelovati trnice in ji tudi izrocila prvo pisavo. V svojem življenju je Rezka naredila na tisoce trni-cev, ki so romali po vsem svetu. Dolga leta je bila edina izdelovalka trnicev. Želela si je, da »sircek trnic« z Velike planine ne gre v pozabo, kar ji je uspelo, naucila je mlajše generacije in tradicija gre dalje. Skoraj ni minilo leto brez prispevka o njenem življenju in izdelovanju trnica v ka­kšnem lokalnem ali nacionalnem casopisu oziroma brez oddaje tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Rezka Mali se je udeleževala razstav Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju in predstavljala Veliko planino. Prejela je vrsto priznanj, med njimi osem zlatih in štiri srebrna. Na omenjeni razstavi je leta 2002 in 2005 prejela tudi znak kakovosti. Udeležila se je sejma Terra Madre v Torinu, kjer so s svojo predstavitvi­jo navdušili takratnega predsednika Republike Italije Gio­rgia Napolitana. Njen trud je prepoznalo Ministrstvo za kulturo, saj je izdelavo trnicev in pisav leta 2014 s sklepom vpisalo v Register žive kulturne dedišcine. Istega leta sta ji je župan Obcine Kamnik in takratni Zavod za turizem in šport v obcini Kamnik podelila zahvalo za ohranjanje pas-tirske dedišcine Velike planine. Obcinski svet ji je lani na pobudo Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik pode­lil srebrno priznanje Obcine Kamnik za izjemno pos­lanstvo in delo ter doprinos k turisticni in kulturni pre­poznavnosti obcine Kamnik. Vesel sem, da je moja spodbu­da, da jo Zavod predlaga za obcinsko priznanje, ki ji je izjemno veliko pomenilo, naletela na pozitiven odziv. Kako je bila srecna, ko je iz rok župana Mateja Slaparja prejela to obcinsko priznanje! A, draga Rezka, brez tebe ne bo vec enako, bila si edinstve­na, turisti so mi bili ob vodenjih po Veliki planini najbolj hvaležni ravno za to, da so spoznali tebe in doživeli delcek tvojega sveta. S svojo karizmo si jih preprosto ocarala. Lani si kljub castitljivi starosti poletje preživela na svojem naj­ljubšem koticku tega sveta, na Veliki planini. Potožila si mi, da ti v dolini malce peša srce, a da si na planini vsa vitalna, poskocna in dobrega pocutja. S planinskim cvet­jem, ki si ga nasadila okoli svoje ljubke planšarske bajte, si kot vsako leto krasila oltar cerkvice Marije Snežne. Še v svojem zadnjem poletju na planini si naredila vec kot dves-to trnicev in posledicno osrecila vsaj dvakrat toliko ljudi. Odšla si tiho … Izjemno topla oseba, preprosta, a bogata v znanju! »Jaz sem Mali,« si se vedno rada pošalila, a si bila v resnici velik clovek z veliko zacetnico. Ostala sta tvoje znanje in tvoja zapušcina – v izjemno cast mi je, da sem te poznal, hvaležen sem ti za tvoj smeh, toplino, znanje, za tvoje kislo mleko, žgance, za tvoj izjemno pozitiven odnos do sveta in življenja. Ogromno si me naucila o planini, pastirjih, kravah, telickih, o vremenu na planini, o izdelavi trnica. Hvala ti za vse. Vsem domacim, znancem in prijateljem izrekam iskreno sožalje ob izgubi mame, sestre, babice, prababice, prapra­babice, tete, prijateljice. Pogrešali te bomo. Pwaninski priatu Žan (Potocnik) Pobuda bo od 21. januarja do 22. februarja objavljena na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor, javnost ima v tem casu možnost podati svoje predloge in pripombe. z opredeljenimi roki obsta- Arboretum zanimiv tudi pozimi jajo tudi dolocena tveganja. Zacetek gradnje je okvirno Volcji Potok – Arboretum Volcji Potok v svoj park vabi tudi v predviden v letu 2027, teh zimskih dneh, ko je obisk mogoc med 8. in 17. uro. Do 28. gradnja naj bi trajala od tri februarja je cena vstopnic za park polovicna, naprodaj pa so do štiri leta,« so nam še od­ tudi že sezonske vstopnice. Odrasli s stalnim bivališcem v obcini Kamnik bodo zanjo placali 25 evrov, otroci pa 14. J. P. Kultura Prešeren tudi v Maleševi galeriji V Galeriji Miha Maleš so ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili spletno razstavo Prešeren in Maleš – splet poezije in linije. Jasna Paladin Kamnik – Razstavo, ki so jo na spletni strani Medobcin­skega muzeja Kamnik obja­vili prav 8. februarja, je prip­ravila kustosinja Galerije Miha Maleš Saša Bucan. Pravzaprav gre za poldrugi dve minuti dolg film, ki je splet grafik Mihe Maleša in spremnega besedila ter predstavlja Maleševe ilustra­ cije Prešernovega Sonetne­ ga venca. Kot izvemo, je Miho Maleša literarni zgo- Foto: Galerija Miha Maleš obnovi teh prostorov si že­ zamenjal ravnateljico Nežo Glasbeno šolo Kamnik v le­ skoraj dvajset let – poucuje dovinar in prešernoslovec France Kidric povabil k so-Miha Maleš se je posvecal tošnjem šolskem letu obi­ namrec igranje saksofona, delovanju pri Prešernovem zborniku in tako se je Maleš od srede tridesetih let dalje intenzivno posvecal Prešer­novemu opusu. »Leta 1937 je v Maleševi Bibliofilski za­ložbi izšel Prešernov Sone­ tudi Prešernovemu opusu. strani so realni, a drugje za­zibajo v fantasticno, so meh­ki in topli, a obenem tudi sila otožni. Maleš je Prešer-nu v pesnitvi sledil po vzpo- Glasbena šola ima novega ravnatelja Vodenje Glasbene šole Kamnik je z januarjem prevzel Rok Spruk. V petletnem mandatu si je zadal še naprej vzgajati kriticno misleco mladino, prav tako ob pomoci obcine želi obnoviti nekaj prostorov. Jasna Paladin jim olajšali nastopanje, saj zdaj vecinoma nastopajo v Kamnik – Z letošnjim janu­ naši Vremšakovi dvorani, to arjem je vodenje Glasbene pa pomeni, da je vsakokrat šole Kamnik prevzel treba vsa glasbila pripeljati Kamnican Rok Spruk, ki je z ene lokacije na drugo. Pri lim dobrega sodelovanja z Gruden. obcino,« nam je povedal Rok Spruk prihaja iz zelo znane kamniške glasbene Rok Spruk in dodal, da si bo še naprej prizadeval, da bo družine, je clan vec glasbe- Glasbena šola Kamnik osta­ nih zasedb, na Glasbeni šoli Kamnik pa je zaposlen že la dostopna. klarineta in kljunaste flavte. Kot nam je povedal, bo štiri ure poucevanja še obdržal, da ostane v stiku s »tere­nom« – z ucenci in glasbe­nimi tekmovanji, vso drugo službeno energijo pa bo zdaj skuje 410 ucencev, redno zaposlenih pa je štirideset sodelavcev. S svojim delova­njem pokriva obcine Ka­mnik, Komenda in Jezer­sko, v kamniški obcini ima­jo poleg osrednje lokacije na Ljubljanski cesti tudi dislo­ usmeril v vodenje glasbene tni venec z Maleševimi ilu-redni poti, kajti tudi Maleš je Foto: Jasna Paladin šole. stracijami. Ob tridesetih ce-poznal temne plati življenja cirani enoti na Osnovni šoli Šmartno»V teh dneh mi je še vse Tuhinju in lostranskih ilustracijah – cr-in jim je tako tudi znal iskre- v novo; k sreci mi pomagajo no-belih linorezih se zave-no prisluhniti, hkrati pa je Osnovni šoli Stranje. sodelavci, obiskujem tudi mo, kakšen umetnik stoji za svoje tegobe vedno skušal Šolo za ravnatelje. A vsega njimi. V njih bomo zaman »Tu kakšnih sprememb ne bo. Dislocirane enote pod-obarvati z vedrino in igri­sem se lotil z neko vizijo in Novi ravnatelj Glasbene šole Kamnik Rok Spruk piram, saj gremo radi tako iskali znacilno opisovanje ali vostjo. V Sonetnem vencu analizo izvirnega teksta – pred nami je samostojna in hkrati pesniškemu tekstu enakovredna likovna izpo­ved. Prešernovo liriko preve­vajo ljubezenska in tudi do-moljubna custva in misli, a so vecinoma zavite v obup in crnino, v negativno pesniko­vo voljo, ki le na posame­znih koncih zaveje v optimi­zem. Maleševe podobe spremljajo Prešernovo poe­zijo kot mehki zapisi: na eni že z izbiro tehnike prevladu­je temna stran (risba na cr­nem ozadju), z ilustracijami pa se tako po likovni kot pe­sniški plati gibljemo med žalostjo in obupom na eni in nežno, igrivo melodijo vese­lega srca na drugi strani,« razstavo in Maleševe grafike predstavlja Saša Bucan. Spletno razstavo, ki jo je zmontiral Marko Kumer, si na muzejski spletni strani še vedno lahko ogledate. Trinajsti literarni natecaj Term Snovik Jasna Paladin Snovik – V Termah Snovik so v pocastitev kulturnega praznika razpisali že 13. lite-rarni natecaj. Letošnja tema je Zmaga, nagradni natecaj pa poteka v dveh kategorijah, in sicer za otroke do 15. leta starosti in za odrasle. Svoje pesmi lah­ko oddate v pisni, zvocni ali video obliki le še danes, 19. februarja, na elektronski na­slov animacija@terme-sno­vik.si. Prireditve v živo zara­di epidemije letos ne bodo mogli pripraviti, bo pa razglasitev potekala na pro-filu Term Snovik na Facebo­oku v petek, 26. februarja, ob 18. uri. Vse ustvarjalce, še zlasti pa zmagovalca v vsaki kategoriji, cakajo lepe nagrade. Za dodatne informacije so dosegljivi na telefonski šte­vilki 051 313 966 (Katarina). Zmagovalci natecaja bodo znani konec marca Kamnik – Knjižnica Franceta Balantica Kamnik je 8. februar­ja sklenila literarni natecaj II. Kamniške svetilke: Poslušam programom, kar mi je kot domacinu, ki dobro pozna kamniško glasbeno sceno, svojevrsten izziv. Moja vizi­ja je, da mlade ljudi vzgaja-mo v kriticno mislece poslu­šalce in izvajalce glasbe, da bodo znali prepoznati kako­vostno glasbo, ne glede na glasbeno zvrst. Prav tako bo izziv obnoviti prostore naše glasbene šole na Ljubljanski cesti, ki jih je obcina odku­pila lansko leto. Uporabljali smo jih tudi že doslej, a kot najemniki v prostore nismo smeli vlagati, zdaj pa bi jih radi preuredili in obnovili tako, da nam bodo kar naj­bolje služili. Treba bo zame­njati tlake, urediti zvocno izolacijo in informativno--komunikacijsko tehnologi­jo, ogrevalni sistem … Pro-storske stiske nimamo, bo pa potrebnih nekaj preure­ditev, predvsem zato, ker si želimo pod skupne prostore spraviti še tolkalsko ucilni-co, ki zdaj gostuje v Domu kulture Kamnik. S tem bi Glasbeniki o kulturi Kulturni praznik so s tradicionalno prireditvijo znova zaznamovali tudi v Glasbeni šoli Kamnik, le da so jim poslušalci letos lahko prisluhnili v spletnem prenosu. Jasna Paladin Kamnik – Veš, poet, svoj dolg? je bil naslov letošnje prireditve, pravzaprav filma Glasbene šole Kamnik ob slovenskem kulturnem pra­zniku, ki so ga na kanalu Youtube predvajali v petek, 5. februarja, popoldne (po­snetek si še vedno lahko ogledate). Film je nastal v sodelovanju z Zavodom za turizem, šport in kulturo Kamnik, Domom kulture Kamnik in Kotlovnico, in kot se je z be-sedami iz naslova v svoji pe­smi spraševal Oton Župan­glasbene šole. Zakaj so si izbrali glasbeno pot in kaj jim pomeni slovenski kul­turni praznik, so pred kame­ro razmišljali Neja Lipicnik, kitaristka, dijakinja konser­vatorija za glasbo in balet v Ljubljani in pevka skupine Before Time, Gregor Fticar, pianist in skladatelj ter pro-fesor na glasbenem konser­vatoriju v Ženevi, Franci Li-picnik, skladatelj, dirigent in nekdanji ravnatelj Glas­bene šole Kamnik, Gašper Selko, trobentac in sklada­telj, Samo Kališnik, pevec, skladatelj in clan skupine Kvatropirci, Žiga Kožar, tol­naproti ucencem, tudi vsi dosedanji glasbeni oddelki ostajajo,« nam še pove novi ravnatelj, vesel, da so z rahljanjem protikoronskih ukrepov tudi v glasbeni šoli lahko znova odprli ucilnice, ceprav so se tudi glasbene ure na daljavo v teh razmerah izkazale za zelo ucinkovite. Manca Plahutnik na violon-celu, Nadja Baša na flavti, Anamarija Graj na violonce­lu, Tamara Kralj na citrah, te, ki je trajal vse od 3. decembra 2020, namenjen pa je bil cic, so o pomenu kulture odraslim ustvarjalcem kratkih zgodb in poezije. Clani stro­ tokrat na glas razmišljali Foto: posnetek zaslona kalec in studijski glasbenik, Tina Bizjak na violoncelu, ter Emil Spruk, skladatelj, Lana Bernik na klavirju in pozavnist, solist in dirigent Nino Lipicnik na krilnici. Za Big Banda RTV Slovenija. dobre nastope so jih pripra- Da so tudi sami na dobri vili mentorji Mirela Rihtar, poti, da postanejo tako us-Maša Cilenšek, Tomaž Pla­ pešni glasbeniki, pa so s hutnik, Jasmina Nedeljko­ kovne žirije, ki jo sestavljajo Kristina Jamšek, Vlado Motni­ kamniški glasbeni ustvarjal­ kar in Anže Slana, bodo med prejetimi deli izbrali po eno ci. Film je namrec preplet najboljšo pesem in kratko zgodbo, dodatno pa bodo izbrali nastopov ucencev Glasbene še do tri besedila iz vsake zvrsti, ki bodo kasneje objavljena šole Kamnik in misli že uve- v priložnostnem zborniku. Rezultate bodo objavili ob obcin­ ljavljenih glasbenikov, nek­ danjih ucencev kamniške Anamarija Graj svojimi nastopi dokazali vic-Perme in Jan Grcar. Kultura Premierni kamniški kulturni maraton Kamnicani smo na slovenski kulturni praznik lahko spremljali osemurni kulturni maraton z odra Doma kulture Kamnik, na katerem je vec kot trideset posameznikov razmišljalo o kamniški kulturi. Jasna Paladin dice Vanja Hocevar, ustano­ viteljica Plesnega kluba Šin­Kamnik – Osemurni mega šin Ana Medvešcek, ucitelj, izziv, kot je ta kulturni dogo- mentor in umetnik, sou-dek uvodoma poimenoval stvarjalec kamniškega muzi-Tone Fticar, je nastal v soor­ kala Gimnazije in srednje ganizaciji Zavoda za turi­ šole Rudolfa Maistra Ka­zem, šport in kulturo Ka­ mnik Milan Mandeljc, usta­mnik in Mladinskega centra noviteljica društva KUOD Kotlovnica v sodelovanju Bayani Nataša Kocar, soor-z Obcino Kamnik in nevlad­ ganizator kamniškega dal­nimi organizacijami na po­ matinskega cudeža in clan drocju kulture. Zaradi raz- Klape Mali grad Boris Selko, mer in pogojev, ki še vedno akademski glasbenik Gašper ne omogocajo živega stika Selko, direktorica Knjižnice in proslav, kot smo jih bili Franceta Balantica Kamnik vajeni, so ga posneli v Domu in pobudnica Križnikovega kulture Kamnik, ogledati pa festivala mag. Breda Podbre­si ga je bilo mogoce v živo žnik Vukmir, clanica ŠKD na kanalu Youtube. »Tudi v Sela Nataša Pivec, mlada di­teh razmerah lahko utrdimo plomantka igre z AGRFT zavest o pomenu, vrednosti Lana Bucevec, ilustrator in in vlogi kulture v današnjih njim pa še direktorica Javne-Prezelj, kreator lokalne in-stripar Ivan Mitrevski, arhi-casih,« je preprican Fticar, ga zavoda Mekinjski samo-formativne oddaje Matic tekt in umetnik Tomaž ki je vidne kulturne ustvar-stan Irena Gajšek, koordina-Macek, vodja Obmocne iz-Schlegl, pisateljica Ana Sch-jalce iz Kamnika ali tiste, ki tor kulturnega dogajanja v postave Kamnik Javnega nabl, urednik informativne-so z obcino tesno povezani, Motniku Marjan Sempri-sklada RS za kulturne dejav-ga portala Iztok Cebašek, gostil izmenjaje se z Bredo možnik, clan programske nosti Tone Fticar, najmlajši mednarodna ulicna perfor-Podbrežnik Vukmir in Ma-ekipe v Domu kulture Ka-predsednik Mestne godbe merka Anja Bezlova, nekda­ticem Mackom. mnik Anej Ivanuša, pobu-Kamnik Žiga Selko, predse-nja vodja Inštituta Frana Osemurni film je splet od-dnik ustanovitve Mestnega dnik perspektivnega lokal-Ramovša ZRC SAZU in dol­lomkov iz preteklih kultur-kina Domžale Kamnican nega kulturnega društva goletna urednica Kamniške­nih dogodkov, nastopov Jure Maticic, mednarodni mladih ustvarjalcev Kultur-ga zbornika dr. Marjeta Hu­glasbenikov in razmišljanj vizualni umetnik Tadej Dro-no-umetniškega društva mar, doktor muzeologije in posameznikov, ki so s svoji-ljc, mednarodna vizualna Oksimoron Anže Slana in arheologije ddr. Verena Per-mi pricevanji zaobjeli veci-umetnica Nina Koželj, kore-Neža Blažic, novi clan ekipe ko in clani skupine Matter. no kulturnega dogajanja v petitorka mednarodno de-Mladinskega centra Kotlov-Za glasbeno podlago med kamniški obcini in širše. Od javnega kamniškega pevske-nica Iztok Zver, predsednica pogovori je skrbel Gašper gostov je svoja razmišljanja ga zbora MePZ Odmev Foto kluba Kamnik Ana Sta-Selko X.U.L., tehnicno pa so o kulturi s poslušalci najprej Nastja Grad, predsednik novnik Percic, mentorica dogodek izvedli Primož Je­delil novi ravnatelj Glasbene Prvega slovenskega pevske-šolske otroške folklorne ras, Blaž Flerin, Goran Zavr­šole Kamnik Rok Spruk, za ga društva Lira Kamnik Jože skupine ŠKUD Verine zvez-šnik in Anej Ivanuša. Mladi razmišljali o kulturi Praznik slovenske kulture smo praznovali tudi na Osnovni šoli Stranje – zaradi vsem znane situacije virtualno. Nina Klisaric tualno. Recitacije Prešerno-nagrajenca Ferija Lainšcka. meznih verzov Zdravljice, ki vih pesmi so bile tokrat Prek njih so razmišljali o imajo tudi v dandanašnjem Zgornje Stranje – Kultura je postavljene na stran, names-kulturi, ne nazadnje tudi o casu enak naboj, kakršnega vedno bila in vedno bo. Je to tega so ucenci v ospredje svojih tegobah. Recitacije so so imeli ob izidu pred skoraj tisti del clovekovega življe-postavili besedila Srecka Ko-povezovale misli o pomenu dvema stoletjema. nja, ki oplaja njegov vsak-sovela, Igorja Sakside in le-pesnika pri konstruiranju Najvecja odlika tokratne pri­dan in ga drži pokonci. Kako tošnjega Prešernovega naroda in videokolaži posa-reditve je bila, da so jo v celo-pa jo razumemo, je stvar ti (z manjšimi intervencijami posameznika; morda jo ta ucitelja Anžeta Slane) pripra­razume kot umetniško vili ucenci sami. Posnetke so ustvarjanje, kot del narodo­ pripravili: Filip Golob, Karoli­ve bitnosti ali pa zgolj upo­ na Graj, Klara Ivancic Kle­rabo splošno sprejetih pravil mencic, Alja Koleto, Lana v družbi. Navsezadnje pa je Kvas, Filip Maležic, Zala od posameznika tudi odvis- Omerzo, Monika Sitar, Crt no, kako (ce sploh) proslavi Sprogar in Aljaž Sladic, crke slovenski kulturni praznik pa so premetavale Neža Pavli Prešernov dan. Se tega dne Perhoc, Naja Remše, Rubin spomni na avtorja slovenske Selimovic in Taja Spruk. Po-himne, pomisli na umetno­ snetke je med sabo povezal sti in kulturo ali pa zgolj uži- Ažbe Drloc. Vsem vpletenim va v dela prostem dnevu. gredo cestitke za izvirnost in Praznik slovenske kulture energijo, ki so jo vložili v iz­smo praznovali tudi na vedbo virtualne prireditve. Osnovni šoli Stranje – zara- Na ogled je na voljo na sple­di vsem znane situacije vir-tni strani OŠ Stranje. Foto: Anže Slana Zanimivosti Policijska kronika Poškodba pri sestopu z Velike planine Med vracanjem dveh pohodnikov z Velike planine, ki sta se na dolocenem delu brežine odlocila, da se spustita po zad­njici, je poškodovanemu zaradi namešcenih derez obrnilo nogo. Pri tem si je poškodoval koleno in poti ni mogel vec nadaljevati. Kljub prepovedi vožnje z motornimi sanmi v naravnem okolju pa so v tem primeru motorne sani prišle še kako prav pri prevozu poškodovanega do tocke, kjer je bil z reševalnim vozilom odpeljan v urgentni blok Klinicnega centra Ljubljana. Sledi uradni zaznamek o dogodku. Druženje ob kavici Na Perovem so se družili trije prijatelji in pili kavo, pri tem pa kršili zakon o nalezljivih boleznih. Vsi trije kršitelji so bili opozorjeni na omenjeno kršitev. Zaseg prepovedane snovi Policista sta v Podgorju kršitelju zasegla kovinski mlincek z delci neznane zelene rastline in PVC-škatlico z neznano zeleno posušeno rastlino, za katero se sumi, da gre za pre­povedano drogo. Po analizi bo zoper kršitelja uveden hitri postopek. Na balkonu zgorela sedežna garnitura in stoli Policisti so bili obvešceni, da je v naselju Poreber prišlo do manjšega požara, v katerem je zgorela sedežna garnitura in stoli na balkonu. Z zbiranjem obvestil je bilo ugotovlje-no, da obstaja možnost, da žerjavica pod odvrženim pepe­lom ni pogorela v celoti in je med stresanjem pepela veter prenesel delec na kriticno pohištvo, kjer je posledicno priš-lo do gorenja. Požar so pogasili že sami pred prihodom gasilcev in policistov. Sledi ustrezen ukrep po vseh zbranih obvestilih. Zabava v Motniku Policisti so v Motniku obravnavali kršitev po Zakonu o varstvu javnega reda in miru zaradi glasne glasbe, druženja in praznovanja rojstnega dne. Kršitelju je bil izdan placilni nalog. Spušcene pnevmatike na parkiranih vozilih Policisti so bili v razponu dveh mesecev veckrat obvešceni o spušcenih pnevmatikah na parkiranih vozilih pri oskrbova­nih stanovanjih na Cankarjevi cesti v Kamniku. Obcane, ki stanujejo na tem obmocju, prosimo, da so pozorni na tega objestneža, ki ponoci ne more spati in ga parkirana vozila ocitno »nervirajo« in spravljajo v taka dejanja. Kljub veckra­tnim nocnim nadzorom policistom žal objestneža še ni us-pelo izslediti. Ni pa izkljuceno, da ga s skupnimi mocmi in povecano pozornostjo cim prej izsledimo. Prometna nesreca s pobegom in telesnimi poškodbami Na lokalni cesti na Županjih Njivah v bližini naslova Župa­nje Njive 5 je neznani voznik osebnega vozila svetlo rdece barve in neznanih registrskih tablic zaradi vožnje preblizu desnega roba z desnim stranskim ogledalom v predel reber zadel peško, ki je hodila ob levem robu vozišca v smeri Sta-hovice in je dobila telesne poškodbe. Zoper povzrocitelja sledi kazenska ovadba zaradi zapustitve poškodovanca v prometni nesreci brez pomoci. Za razjasnitev okolišcin do-godka policisti pozivajo vse, ki bi karkoli vedeli o trcenju, da o tem obvestijo policijo na št. 113 ali Policijsko postajo Ka­mnik na št. 01 830 31 80. Delovna nesreca V podjetju v Kamniku je prišlo do nesrece pri delu, kjer je delavec na delovnem odru višine šest metrov opravljal dela z gorilnikom, rezal in odstranjeval profile zaradi namestitve novih in v nadaljevanju montaže novih dvižnih vrat. Ob odstranitvi tretjega profila je ta pri padcu na tla udaril še v premicni delovni oder, zaradi cesar se je oder premaknil tako, da je delavec izgubil ravnotežje in padel skupaj z de­lovnim odrom na betonska tla in se telesno poškodoval. Delavec pri delu ni uporabljal zašcitnih sredstev, ni imel namešcene celade in ni bil pripet z varovalno-pozicijskim pasom. Sledita zbiranje obvestil in ustrezen ukrep. Prometni dogodek V Stranjah je prišlo do prometnega dogodka, in sicer je re-klamno tablo za cvetlicarno, ki je bila pritrjena na ograjo, zaradi mocnega vetra odtrgalo in odneslo v vozilo, ki se je takrat pripeljalo mimo, in ga poškodovalo. Sledi uradni zaznamek o dogodku. Razveseljevati ljudi je cast in privilegij Špela S. Ažman je zvedava raziskovalka življenja, ki obožuje kreiranje doživetij. Predvsem življenjskih. Nacrtovalka porok je trinajst let, od tega jo v Kamniku poznajo že dobrih sedem. Že takoj na zacetku je razmišljala, da bi v Kamniku odprla porocno agencijo. V svet porok jo je vodila pot iz turizma. Alenka Brun Kamnik – V svetu organizi­ranja življenjskih dogodkov ima Špela S. Ažman dolg staž. Sicer je s Koroške Bele, omožena v Kranj, a zadnja leta precej casa preživi tudi v Kamniku. Tu namrec orga­nizira poroke na kar treh lo-kacijah: na posestvu Repnik, na Malem gradu, nedavno pa je dodala dvojcku še tretjo lokacijo, Samostan Mekinje. Zaupa nam, da bi to mistic­no prizorišce v prihodnosti lahko gostilo posebno poro­ko, o kateri razmišlja. Z željo organiziranja porok se je Špela srecala že v gim­naziji, prvic pa jo je uresni-cila, ko sta jo prijatelja nago­vorila, naj skreira njuno po-rocno zgodbo. »Tedaj sem bila še mocno vpeta v turi­zem in hotelirstvo, kasneje sem nekaj let ustvarjala po­slovne dogodke,« razlaga Špela, ki je drugace v Ka­mniku »stkala že šest poroc­nih sezon«. Poroke po meri dvojine Loteva se buticnih, poseb­nih, drugacnih porok, ki so ukrojene po meri dvojine, kot pravi. To so poroke iz­ven uhojenih poti predvidlji­vega, poznanih porocnih lo-kacij. »Nevsakdanje, prežete z detajli in socnimi scenariji ter 'zacumprane' po moje,« doda in ne skriva, da ima svoje delo noro rada. Je izje­mno hvaležna, da je pre­poznala vzgib, ki jo je vodil do njega. »Moje delo je cis­tokrvna strast brez primesi. Razveseljevati ljudi je cast in privilegij. Ob tem se nauciš biti srecen s sreco drugega in privošcljivo zavidati. Moje poroke so dogodki za srce, ustvarjeni z rokami in srcem. Niso le moje delo, ampak nacin življenja.« Špela meni, da dober orga­nizator porok obvladuje stroko in do potankosti poz­na vse ostale vidike poroc­nih storitev, predvsem pa mora poznati psihološki ustroj dogodka. Komunika­cijske vrline naj bi pa sploh bile del »standardne opre-me« nacrtovalca dogodkov, ce uporabimo njene besede. Namrec, Špela ne organizira samo porok, temvec tudi obletnice, zaobljube, poslov­ne dogodke; osebne, kot so to rojstni dnevi, krsti, dekliš-cine … Je pa res, da je prete­žno usmerjena v organizaci­jo porok. »In to domacih, ker želim v naši družbi oza­vestiti drugacen pogled na porocni obred, saj imamo na domacem poligonu še precej prostora in priložnos-ti za rast.« Zahvala za delo Vcasih je tudi ona tista, ki se ji porocni par odkrito zahva­li za delo. »Svojevrsten po­klon je odmev navzocih sva­tov, ki pricajo, da so bili že na vec porokah, ampak cesa takšnega še niso doživeli,« na primer. »Enako velja za mnenja partnerjev, s kateri-mi soustvarjamo porocne 'štorije'. In to res 'pocrklja' dušo in hkrati pomeni gori­vo za naprej.« Se zgodi, da dobi tudi kak­šen oprijemljivejši poklon. Kos unikatnega nakita, na primer. Pa tudi kaj drugega. Zanjo je to neprecenljivo. Spominja se, kako je nekoc neki par dal izdelati torbico iz ostankov blaga obleke ne­veste zanjo, medtem ko je drugi prišel na sestanek s hranilnikom. »Razložila sta mi, da sta za nacrtovalko po­rok zbirala drobiž, ki je ostal od obiskov v lokalih. In je res neverjetno, s kako drob­nimi prihranki sta si lahko privošcila obsežno storitev, brez velikih odrekanj ali pre­tiranega namenskega varce­vanja. Se mi zdi navdihujo-ca zgodba, ki lahko približa fenomen nacrtovalca porok parom, ki si niti pomisliti ne upajo, da bi si to privošcili.« Zakladnica idej Špela navdih za svoje delo crpa iz svojih vsebin in lastnih izkušenj. Verjame, da se vsak tovrstni nacrtova­lec predstavi s svojo energijo in karizmo. »Moja osebnost je specific­na,« se nasmehne. Zaveda se, da je za marsikoga vcasih tudi prezapletena. »In prav je tako,« je prepricana. Je pa njena velika prednost og­romno izkušenj, ki si jih je nabrala v vec kot dvajsetih letih dela z dogodki. »In to je tisto, kar šteje na terenu.« Tudi sicer se ne umešca med tipicne organizatorje porok, saj se njeno delo zelo razlikuje od vecine in od povprecnega tovrstnega or-ganizatorja. S konkurenco se ne obremenjuje, se ji pa zdi skrb vzbujajoc intenzi­ven porast organizatorjev porok. »Zdi se, kot bi bil to poklic, ki ga kupiš na raz­prodaji ali ga pridobiš z in­stant nakupom. Morda celo kupiš na okencu v trafiki v stilu hitre srecke, kjer je vsa­ka dobitna. To dejstvo poklic organizatorja porok povsem razvrednoti.« Njen svet je trcil ob virtualnega Do letošnjega leta je Špela delovala brez pomoci sple­tnih profilov, sedaj je že tako veliki hitrosti življenja svoje dodala še situacija, v kateri smo se znašli zaradi novega koronavirusa, in je morala poskrbeti tudi za svoje poja­vljanje na spletu. Kot vecino stvari je vzela to za izziv, gle­de organiziranja porok pa ostaja zvesta sebi. »Vsak par pooseblja neprecenljivo zak­ladnico in neusahljiv vir nav­diha za moje kreiranje do-godka. Izziv je že to, da se ljudje sploh ne zavedajo vse-bin, ki gnezdijo v njih, in so mnogo bolj zgovorne kot všecne podobe s spleta,« saj zadnje case neveste veliko govorijo o porokah, ki jih vi-dijo predstavljene na sple­tnem družbenem omrežju Pinterest, kamor se sama nikoli ni zatekla po navdih. Porocni trendi, ki so plod us-tolicenja marketinške poroc­ne industrije, jo pac ne zani­majo. »Moj navdih je iz­kljucno dvojina para,« še enkrat poudari. Špela tudi ne uporablja besedne zveze sanjska ali pravljicna poro­ka, ker se ji zdi, da je ta v vsem tem casu bila izrecena že tolikokrat, da je popolno-ma izgubila pomen. Pare nagovarja, naj prisluhnejo svojim željam, stopijo iz cone udobja in si drznejo ubrati svojo pot. »Ne pove­zujem porocnih ponudni­kov, ampak kreiram celostne porocne pripovedi. Po želji skiciram obleko za nevesto, opremim ženina, zrišem prstane, izdelam tiskovine, poskrbim za darila, poišcem nova neznana prizorišca za obred, sooblikujem gostin­ske storitve, poskrbim za glasbeni repertoar po meri para ... Vcasih sem še plesno koreografijo napletala, a se­daj obseg dela tega ne do­pušca vec,« našteva. »Sezona pred nami je nego­tova in precej neotipljiva, a smo imeli že lani dokaj pou-cno generalko, ko smo de­jansko delovali iz tedna v teden, tako da se bomo tudi letos znašli, ko bo na spore-du postkoronska premiera,« je optimisticna Špela. »Kon­cepte prilagajamo glede na ukrepe, ki so aktualni,« ven­dar v tem ne vidi nic slabe­ga, saj sta prožnost in krea­tivnost obvezni disciplini pri organizaciji dogodkov. In ko jo vprašamo, kdo je Špela, ki jo vidimo na foto­grafiji v atriju Mekinjskega samostana, se nasmehne ter v njej tipicnemu razmišlja­nju pove: »Zvedava razisko­valka življenja, ki obožuje kreiranje doživetij. Navdu­šenka nad odnosi in uglaše­vanjem moško-ženskih prin­cipov. Kameleonska oseb­nost. Odvisnica od detajlov. Zaobljubljena izostrenim standardom. Nepoboljšljiva upornica proti množicnim kolesjem z mocno izraženo afiniteto do estetike. Med vrsticami tudi navihana, na­gajiva, igriva ter živahna.« Šole Razstava o Obrazih dijaških maistrovin V lanskem letu je minilo sedemdeset let od odprtja Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik, kar so že pred skoraj letom dni nameravali proslaviti s slavnostno akademijo, a jim nacrtovanih dogodkov zaradi epidemije ni uspelo izpeljati. Zato so pred dnevi na Šutni o visokem jubileju odprli razstavo na prostem, ki bo na ogled do konca februarja. Jasna Paladin Kamnik – Marca lani je bilo že vse nared za praznovanje sedemdesetletnice kam­niške gimnazije, a je koro­navirus le nekaj dni pred nacrtovano proslavo nacrte pokvaril. Zaposlenim je lani sicer uspelo izdati zbornik, vecine drugih nacrtovanih prireditev ob jubileju pa jim ni uspelo izpeljati. In da obletnica le ne bi šla mimo Kamnicanov, ki z gi­mnazijo dihajo že sedem desetletij, so v zacetku fe­bruarja na Šutni odprli razstavo na prostem z nas­lovom Že 70 let smo kam­niški obrazi prihodnosti. Druženje pešcice zbranih se je zacelo z uradnim razglasom in šolsko himno, ki jo je ob spremljavi Matica Smolnikarja zapela dijaki­nja Nikita Vucko. »Veseli me, da smo skorajda ob letu osorej uspeli realizirati razstavo in jo prikazati širši javnosti. Ujeli smo trenutke 70-letnega delovanja naše šole. Šole, ki je najprej bo­gatila kamniški prostor z gimnazijskim programom, to je bilo pred sedemdeseti-mi leti, pred štiridesetimi leti se ji je pridružil pro­gram ekonomskega tehni­ka, v zadnjih desetih let pa našo šolo bogati še program predšolske vzgoje. Želim vam, da uživate v razstavi in naj se vas dotakne vsakega na svoj nacin,« je na odpr­tju razstave povedala ravna­teljica Bernarda Trstenjak, tudi nekdanja dijakinja Gi­mnazije in srednje šole Ru-dolfa Maistra Kamnik (GSŠRM), in se zahvalila ustvarjalkam projekta An-dreji Sabati Šuster, Mojci Krevs in Katji Balantic. Sta­re, crno-bele fotografije so del arhiva šole, novejše pa je prispevala dijakinja Anja Kosmac. Graficno oblikova­nje in postavitev sta delo Katarine Goltez. Pri pripra-vi razstave sta sodelovala tudi Obcina Kamnik in Za­vod za turizem, šport in kulturo Kamnik. Nekdanji dijak šole je tudi župan Matej Slapar, ki je preprican, da šola ustvarja najboljše kadre in da ji v Slo­veniji ni para. »V imenu ob­cine in obcanov se vam iskreno zahvaljujem, da ste v vseh teh sedemdesetih le­tih vzgojili na tisoce mladih iz naše regije. Preprican sem, da ste dali vsem dobro popotnico za življenje. Mno-go mladih je šlo iz kamniške srednje šole polnih znanja in mislim, da smo prav vsi Kamnicani ponosni na to, da imamo v svojem prosto­ru tako kakovosten srednje­šolski zavod. Da šola deluje na tako visokem nivoju, je gotovo zasluga vseh genera-cij profesoric in profesorjev ter vodstev, ki dajete znanje Šola je najprej bogatila kamniški prostor z gimnazijskim programom, to je bilo pred sedemdesetimi leti, pred štiridesetimi leti se ji je pridružil program ekonomskega tehnika, v zadnjih desetih let pa še program predšolske vzgoje. mladim in bogatite to našo skupnost,« se je šoli zahvalil župan. Panoji razstave so postavlje­ni od lekarne do Maistrove hiše ali obratno, saj si jo lah­ko ogledamo v obeh sme­reh. Razstava je razdeljena v dva dela. Del postavitve z naslovom Skozi cas je pos-vecen dogodkom v preteklo­sti. Nadaljujejo s predstavi­tvijo izobraževalnih progra­mov ter neštetih dejavno­sti, ki se odvijajo med pou­kom razlicnih predmetov in modulov. Pomemben del razstave zajemajo, kjer se najpogosteje srecujejo z ob­cani, imenovali so ga Obrazi dijaških maistrovin. To so številni dogodki, ki jih prire­jajo za otroke in odrasle v vrtcih in šoli, na razlicnih prizorišcih v mestu ter na malem in velikem odru Doma kulture Kamnik. Do-polnjujejo jih z utrinki s tek­movanj, ekskurzij in izme­njav. Ker so si odprtje prireditve zaradi vseh omejitev lahko ogledali le redki, so dogodek posneli dijaki, da si bodo po­snetek lahko ogledali še dru­gi, panoji pa bodo na Šutni postavljeni do konca febru­arja. Rastejo s knjigo Nacionalni projekt Rastem s knjigo sedmošolcem prinaša darilno knjigo, ki naj bi poleg obiska splošne knjižnice v ucencih predramila bralce in jih obogatila s kakovostnim branjem dela slovenskega ustvarjalca in ilustratorja. Vesna Janežic, knjižnicarka Kamnik – Letošnji projekt, ki je že 15. po vrsti, smo na OŠ Toma Brejca kljub delu od doma – potekal je na­mrec na Zoomu – izpeljali in celo nadgradili. Letošnja knjiga, ki jo bodo lahko prebirali sedmošolci, nosi naslov Kako dolg je cas (avtor Mate Dolenc, ilustra­cije Ana Maraž). Zgodbe v knjigi na pronicljiv nacin nagovarjajo k razmišljanju o mnogih receh. Vsaka zase ponuja odkrivanje sveta, obenem pa šaljiv pogled na svet in naravne pojave. Moc­no je prisoten tudi ekološki vidik, kar daje ucitelju in ucencem veliko možnosti za pogovor. Za ucence smo tokrat izbrali naslovno zgod­bo Kako dolg je cas. Ker ucenci niso mogli po knjigo, smo jim zgodbo s privolitvijo založbe in avtor­ja, objavili na spletni strani šole, kjer so jo lahko v miru prebrali ali pa jo poslušali, saj smo objavili tudi zvocni posnetek. Kljub temu smo ucencem ob zacetku ure zgodbo še enkrat prebrali, kar je lepo sovpadlo z med-narodnim dnevom glasnega branja, ki je bil isti teden kot naš projekt. Zgodba govori o želvi Staro­nji in njenem potovanju iz toplega morja v Grciji, kjer izleže jajca, pa vse do konca našega Jadranskega morja. Njena potovanja so prepre­dena z razmišljanjem o casu, vracanju domov in strahovih, ki jo spremljajo na življenj-ski poti. O vseh teh razmi­šljanjih želve Staronje smo se pogovorili tudi z ucenci. Njihovi odgovori in ideje so bili zelo zanimivi in polni notranjega uvida o minlji­vosti, saj jih je svetovna pan-demija prisilila h globljemu razmišljanju o casu. Ugoto­vili so, da cas celi rane, da se tudi oni radi vracajo domov k družini, kjer se pocutijo var-ne in zaželene. Da jim ni tež­ko vzeti si nekaj casa za prija­telje, še posebno sedaj, ko jih tako redko vidijo. Tudi oni se kdaj pocutijo kot želve, stare in pocasne, utrujene od ne­nehnih pritiskov življenja. Tako kot želva pa imajo tudi oni svoj oklep – svojo sobo, glasbo, dobro knjigo, spre-hod. Tja se zatecejo, ko jim je pretežko. V drugem delu so se ucenci razdelili v dve skupini, v okviru katerih so zagovarjali debatno vprašanje, kdaj je cas naš zaveznik oziroma kdaj ni. Debatno razglabljanje se je zelo razvnelo in ucenci so navdušeno zagovarjali svoji stališci. Na koncu so si bili edini, da je treba cas preži­veti kar najbolj aktivno in srecno in brez slabe vesti. Živeti je treba danes. Za konec smo jim prebrali še eno zgodbo iz knjige in tako zakljucili zelo plodovit in lep projekt. Po koncanem projektu smo jim razdelili še darilno knjigo, ki so jo prišli iskat pred šolo. Poleg sedmošolcev smo k razmišljanju o casu povabili še ucitelje, starše ter obcane obcine Kamnik. Odzval se je tudi župan Matej Slapar, ki je med drugim zapisal: »V tem prelomnem obdobju koronavirusa je vse tako zelo drugace. Cas mladih je velikokrat zapolnjen z dru­žabnimi omrežji in objavlja­njem fotografij, zgodb in tako imenovanim všecka­njem. Bralna kultura se je preselila tudi na splet, vse­kakor smo se prilagodili casu in razmeram, vseeno pa je vendarle treba poudari-ti pomembnost dejstva, da nam telefoni in racunalniki vzamejo cas, ki bi ga sicer lahko namenili pristnim od­nosom in tudi branju knjig. Branje in vonj ob listih, ki jih ob branju obracamo, je neprecenljiva izkušnja, zato ohranjajmo te dokumente casa, uporabljajmo jih v cim vecji meri in se skupaj razvi­jajmo ter rastimo s knjigo.« Foto: Jasna Paladin Zanimivosti Z vlakom v Ljubljano že sto trideset let Konec januarja je minilo sto trideset let, odkar je stekel potniški železniški promet po progi med Ljubljano in Kamnikom. Jasna Paladin naslednjih desetletjih dobila sprejemati razlicna gradbe-la za gradnjo železniških vrsto odcepov, ki so bili prav na dela, na primer popravilo prog v Avstriji, na Ogrskem Kamnik – Medtem ko so se tako pomembne prometne cerkve svetega Primoža nad in v Švici. Kmalu je postal zamisli o gradnji lokalne že-zbiranju denarja železnica ob koncu minulega leta šte-povezave. Da so se v drugi Kamnikom, gradnjo cest in eden bolj upoštevanih grad-lezniške proge Ljubljana– bila zgrajena; prvi gramozni vilni uporabniki javnega polovici 19. stoletja z žele-mostov na Kranjskem in Ko-benikov v monarhiji. Po ko-Kamnik. A ceprav je bil vlak je v Kamnik pripeljal prevoza razveselili novega, zniško povezavo odkrito za-roškem. S prirojeno poslov-licini placanih davkov je predlog za graditev podan 21. novembra 1890, 18. de­sodobnega vlaka in država celi spogledovati tudi no žilico in dobrim delom je Alojz Prašnikar sodil v sam že leta 1868, se še vec kot cembra je sledil tehnicno­snuje nacrte za posodobitev Kamnicani, je najbolj zaslu-leta 1852 kot gradbeni podje-vrh najbogatejših Kamnica-deset let nacrt ni premaknil -policijski pregled, zaradi in elektrifikacijo kamniške žen Alojz Prašnikar, uspe-tnik dobil narocilo, da pozi-nov. Najvecje dohodke mu nikamor. Poleg pomena dolocenih pomanjkljivosti železniške proge, je povsem šen podjetnik, ki je v Kamni-da vse objekte kamniške je poleg cementarne prina-prometnih povezav je Pra-proge pa je bil za odprtje do-potiho 28. januarja minilo ku svoj pecat pustil na števil-smodnišnice, ki jo je država šala proizvodnja in prodaja šnikar na svojih pogostih locen 28. januar 1891. S tem 130 let, odkar v Kamnik vozi nih podrocjih. namesto nekdanjih fužin cistilnega praška in cistilne potovanjih po Evropi spoz-dnem je bila kamniška žele­vlak. Kot 14-letni fant se je z mlaj-ustanovila na Grabnu, in krede, ki so ju uporabljali za nal tudi pomen turizma. Vi-znica prometu predana kot Slovenija je prvo železnico šim bratom Francem iz Iz-dolgo obzidje okoli nje. Ker cišcenje kovinskega posod-del je, kako kopališca, zdra-prva lokalna železniška pro-dobila razmeroma zgodaj in lak preselil v Kamnik, kjer so gradnje v smodnišnici ja, jedilnega pribora in dru-vilišca ali zgolj zabavišca ga na Kranjskem, a zanimi­tudi železniško omrežje se se je izucil strojarstva. Sep-zahtevale mnogo gradbene-gih kovinskih izdelkov. Kot privabljajo tujce in s tem vo – kot so porocali tedanji je po deželi hitro širilo. tembra leta 1839 se je komaj ga materiala, je Prašnikar veleposestnik in veleindu-pomagajo kraju k splošne-casopisi – brez posebne Predvsem gospodarski pa 18-leten oženil s štiri leta nasproti gradbišca, na drugi strialec si je ustvaril veliko mu napredku. In tako je leta slavnosti. tudi politicni interesi so sili-starejšo domacinko Terezijo strani Bistrice, postavil ope-kapitala, ob cemer je bil 1876 na sotocju Bistrice in Priznanja za svoja prizade­li tedanjo Avstrijo, da cim Šporn ter s poroko prevzel karno in nekaj let zatem še trdno odlocen, da ga bo in-Nevljice v Mekinjah zgradil vanja ob graditvi kamniške prej poveže Dunaj z jadran-lepo posestvo njene tete v cementarno. To pa je bila vestiral v nadaljnji razvoj. kopališce in zdravilišce, zna-proge je bil Alojz Prašnikar sko obalo, tako da je glavno Mekinjah. V zakonu se jima šele druga tovarna cementa Kot lastnik opekarne in ce-no kot Kurhaus, ki je ime deležen sto let kasneje – leta prometno pot pomenila juž-je rodilo deset otrok. Alojz v avstro-ogrski monarhiji. mentarne je hitro doumel, Kamnika poneslo po vsej 1991, ob praznovanju stole-na železnica, ki je povezova-Prašnikar je kmalu po pri-Po zgraditvi kamniške smo-da razvoj vecjih obratov in Evropi, v Kamnik pa pripe-tnice kamniške železnice, la Dunaj s Trstom. Leta hodu v Kamnik in po poroki dnišnice leta 1857 se je Pra-tovarn na obmocju Kamnika ljalo številne peticneže. Pra-ko so mu na pobudo Nika 1846 so jo speljali do Celja, ugotovil, da mu strojarstvo šnikar usmeril na novo de-in Domžal zahteva hitrejšo šnikar se je zavedal, da bo Sadnikarja na glavni žele­leta 1849 do Ljubljane in ne leži prevec, tako da je, lovno podrocje. Po izkuš-in zanesljivejšo prometno turistov še vec, ce jih bo v zniški postaji v Kamniku leta 1857 do Trsta. Ta osre-podjeten in nadarjen, kot je njah, pridobljenih pri grad-povezavo. Kot priznan gra-Kamnik namesto zamudnih postavili reliefno podobo z dnja prometna žila avstrij-bil, ustanovil majhno zi-nji smodnišnice, je namrec ditelj železniških prog po kocij vozil vlak. In tako je po napisom Graditelj kam­skega dela monarhije je v darsko podjetje in zacel kmalu zacel dobivati naroci-Evropi je kmalu prišel do številnih nacrtih, vlogah in niške proge. Smucišce na Veliki planini obratuje Med zimskimi pocitnicami bodo pripravili tudi smucarski tecaj za otroke. Jasna Paladin Kamniška Bistrica – Po ne­kaj dneh slabega vremena so smucišce na Veliki plani­ni 12. februarja znova odpr­ li. Smucati je mogoce vsak dan med 9. uro in 15.30, ob sobotah pa bo organizirano tudi nocno sankanje od 16. do 19. ure. Od ponedeljka, 15. februarja, veljajo tudi nova pravila za vstop na žicniške naprave, in sicer je še vedno treba predložiti negativen izvid testa na SARS-CoV-2, a ta ne sme biti starejši od sedem dni. Negativnega izvida pa ne potrebujejo tisti, ki so bili že dvakrat cepljeni proti co­vidu-19 oziroma so bolezen preboleli in je od tega vec kot 21 dni in manj kot šest mesecev. Namesto negativ­nega izvida testa predložijo dokazilo o cepljenju, potrdi-lo o prebolelem covidu-19 ali dokazilo o pozitivnem rezultatu testiranja. Hitro testiranje poteka vsak dan pri spodnji postaji nihalke med 8. in 12. uro. Med zimskimi pocitnicami, ki se zacnejo v ponedeljek, 22. februarja, bodo pripravi­li tudi petdnevni smucarski tecaj za otroke od 6. do 14. leta starosti. DVORIŠCNA IN GARAŽNA VRATA, ZAPORNICE, OGRAJE , KONTROLA PRISTOPA ... DORMAN d.o.o., info@dorman.si Zaprice 10, 1240 Kamnik www.dorman.si Krof z nežno aromo žajblja Alenka Brun Snovik – Turisticno-gostin-ska zbornica Slovenije je v sodelovanju s Pošto Sloveni­je, Obrtno-podjetniško zbor­nico Slovenije in Turizmom Ljubljana gostince po Slove­niji povabila k sodelovanju pri dogodku tekmovalne na-rave Ustvari svoj krof. Ta se je zgodil 9. februarja, teden dni pred pustnim torkom. Strokovna komisija ni imela lahkega dela, krofi so prišli prakticno iz vse Slovenije, je bil pa dogodek seveda prila­gojen epidemiološkim raz­meram. Tudi v Termah Snovik so se odlocili, da sodelujejo in ustvarijo svoj krof. Gostin-sko-kuharska naveza njiho­ve restavracije Potocka se ga je lotila ustvarjalno z upošte­vanjem osnovnega pos­lanstva restavracije. Na do-godek so poslali krof, ki je nastal pod spretnimi rokami njihove kuharske mojstrice Advije Halilovic in kot po­polna izpeljanka iz filozofije življenja Sebastiana Kneip-pa, ki jo živijo in nudijo v Termah Snovik. Poimeno­vali so ga Kneippov krof, na­polnili pa s karameliziranim nadevom z nežno aromo žajblja. Zanj so uporabili pi-rino polnozrnato moko, žaj­belj pa je zrasel na doma-cem zelišcnem vrtu term. Šport V koncnico prvenstva s prvega mesta Do konca rednega dela v obeh Sportklub prvih odbojkarskih ligah je le še en krog. Že nekaj casa je znano, da bodo odbojkarice Calcita Volleyja v koncnico vstopile s prvega mesta, kamniški odbojkarji pa s tretjega. Miha Štamcar Kamnik – Nastop v ligi prva­kinj je za aktualne slovenske državne prvakinje že nekaj casa preteklost, da pa bi v njej morda spet lahko zai­grale prihodnje leto, bodo morale v domacem prven­stvu ponoviti lanskoletni us-peh. Za zdaj so na dobri poti. Ceprav na zadnjih tek­mah niso blestele, so vse tekme dobile, med drugim še tretjic v letošnji sezoni z nega tedna. Sicer pa ima vsaka sezona vzpone in pad-ce in verjamem, da je ta pa-dec zdaj za nami in da se bomo kmalu vrnile na pravo pot, na kakršni smo bile ve-cino dozdajšnje sezone,« je o zadnjih prvenstvenih tek­mah dejala Kanadcanka v dresu Calcita Volleyja Lucil­le Charuk. Edini poraz v dozdajšnjih dvajsetih tekmah domacega prvenstva so zabeležile v za-cetku decembra, ko jih je v kamniški športni dvorani premagal SIP Šempeter. Ceprav jutrišnja tekma s Šempetrankami ne bo odlo-cala o nicemer, vsaj kar se kamniške ekipe tice, zanje to ne bo nepomembna tek-ma. »Še vedno imamo v glavah poraz s Šempetrankami na domacem igrišcu, zato bomo naredile vse, da bo os­talo le pri enem porazu. Ne smemo jim vliti upanja in samozavesti pred koncnico, ki je pred nami. V vsaki tek-mi moramo dokazati, da imamo najboljšo ekipo v ligi, kar smo v tej sezoni si­cer že nekajkrat, zato je prav vsaka tekma pomembna,« je pred dvobojem s pred za­dnjim krogom drugouvršce-no ekipo rednega dela dr­žavnega prvenstva dodala Charukova. V Zwettlu z Ljubljancani ali Mariborcani V drugacnem položaju kot kamniške odbojkarice bodo v koncnici kamniški odboj­karji. Pred 14 dnevi so po porazu v Mariboru izgubili vse možnosti, da bi se še po­tegovali za prvo ali drugo mesto v rednem delu tek­movanja, zato so vse svoje misli že preusmerili v konc­nico. Toda pred njo jih 27. in 28. februarja v Zwettlu caka še zakljucni turnir sre­dnjeevropske lige. Le dan po bolecem porazu v Mariboru so v odlocilni tekmi za nap-redovanje v gosteh prema­gali SCK Zadruga Aich/ Dob. Kdo bo njihov nasprotnik v polfinalu, bo znano sredi prihodnjega tedna, ko bo ACH Volley z zagrebško Mladostjo igral obe zaostali tekmi. V primeru dveh Edini poraz v dozdajšnjih dvajsetih tekmah domacega prvenstva so kamniške odbojkarice zabeležile v zacetku decembra, ko jih je v kamniški športni dvorani premagal SIP Šempeter. Ceprav jutrišnja tekma s Šempetrankami ne bo odlocala o nicemer, vsaj kar se kamniške ekipe tice, zanje to ne bo nepomembna tekma. zmag Ljubljancanov bodo Kamnicani v polfinalu igrali z Merkurjem Mariborom, medtem ko se bodo sloven-ski državni prvaki pomerili z domacinom turnirja ekipo Union Raiffeisen Waldvier-tel. »V Mariboru smo imeli res-nicno slab vecer. Prav nic nam ni uspevalo, na drugi strani pa so bili domacini zelo razigrani. Toda ne gle­de na poraz ni prav nic iz­gubljenega, kajti tiste najpo­membnejše tekme so šele pred nami. V koncnici se bo odlocalo o naslovu državne­ga prvaka in te tekme bo tre­ba odigrati na najboljši mo-žni nacin, seveda pa si želi-mo dobrega izida tudi v Zwettlu,« o nadaljevanju sezone razmišlja Jan Brulec, odlicni organizator igre kamniškega Calcita Vol-leyja. Želele prvo ali drugo mesto, zadovoljne s tretjim »Že vse od zacetka priprav je bil naš cilj, da se borimo za vrh prvenstvene lestvice, vendar smo morale priznati premoc Formisa in Ljuto­mera. V nekoliko cudni se­zoni smo potrebovale nekaj casa, da smo se navadile na nekatere novosti v igri, poz­nalo pa sem nam je tudi, da sta se Zala Špoljaric in Naja Boisa pridružili prvi ekipi. V primerjavi z lansko sezono se mi zdi, da je 1.B-liga zdaj še bolj izenacena, vecina ekip je mladih in nadarje­nih, zato mi je kar malo žal, da bo prvenstva že konec,« je pred zadnjim krogom, ko bodo s soigralkami gostova­le pri vodilnem Formisu, dejala Živa Javornik, ki je pri 16 letih ena od nosilk igre druge ekipe Calcita Volleyja. Predlani je z drugo ekipo igrala že igrala v najmocnej­ši slovenski ligi in tudi na zakljucnem turnirju pokala Slovenije, lani pa je bila z mladinsko ekipo državna prvakinja. »Vesela sem, da sem že pri teh letih ena od nosilk ekipe, kar mi daje le dodatno motivacijo za trdo delo. Mi je pa žal, da je pan-demija onemogocila tekmo­vanja mlajših selekcij, zato bo treba to nadomestiti tudi s treningi izven kluba. Am-pak sem izredno vesela, da lahko sploh treniramo, kaj šele igramo, ker nekateri teh možnosti nimajo,« se novih izzivov veseli slovenska ka­detska reprezentantka, ki bo verjetno kmalu potrkala tudi na vrata clanske ekipe Calci­ta Volleyja in morda tudi slovenske clanske izbrane vrste. Podpora športnemu direktorju Z novim športnim direktorjem Rokom Korošcem bo nov veter zavel v vrstah clanske A-ekipe gorskokolesarskega kluba Calcit Bike Team. Rok Naglic, Blaž Žle in Matic Kranjec Žagar podpirajo Korošca in se veselijo dela z njim, prav tako pa tudi trenerji in vodstvo kluba. Kristijan Erjavec Zagotovo pa nas bo naucil še bolj trdega dela in se tru-Kamnik – »Moja najvecja že-dil izpolniti naše cilje. Želel lja je, da bi imeli nekoga, ki bi si, da bi bil moj pomocnik bi skrbel za nas, pomagal pri v 'feed coni' in z nami hodil urejanju prenocišc za dirke, na odprave. Verjamem, da nas peljal na dirke in nam se bo na položaju znašel,« je tam nudil podporo. Želim si pojasnil Blaž Žle. nekoga, na katerega se lahko »Da bo Rok Korošec naš stoodstotno zaneseš. Znanja novi športni direktor, se mi ima zagotovo dovolj. Dovolj zdi super odlocitev in izbira. dolgo je bil v kolesarstvu, da Ima veliko izkušenj tako z ve, kaj je pomembno za ko-dirk XC kot s ceste. Zdi se lesarja. Všec mi je dejstvo, mi zelo pomembno, da je na da je nekdanji kolesar. Se položaju športnega direktor­poznava in vesel sem, da nas ja odprta oseba, ki nam bo Novo KBM Branik. »Naše igre so bile po ligi pr- vakinj res nekoliko slabše. Na turnirju v Nantesu smo porabile veliko telesne in cu- stvene energije, tako da smo Foto: Klemen Brumec je okrepil. Komaj cakam na znala svetovati in ki nas lah­sodelovanje. Je mlad, ima ko usmerja na podlagi drugacno energijo in pogle­lastnih izkušenj. Želim si, da de,« je povedal Rok Naglic in bi se enkrat kmalu, ko bodo nadaljeval: »Rok je lahko razmere to zopet dopušcale, potrebovale nekaj casa, da naša prednost, sploh ker skupaj usedli, se pogovorili pozna kolesarstvo, tako gor-in sestavili nacrt dirk za le- Kamniške odbojkarice si v domacem prvenstvu želijo ponoviti lanskoletni uspeh. smo si opomogle od napor­ sko kot cestno. Tudi jaz sem tošnjo sezono,« pa se nadeja poskusil obe disciplini. Na koncu spoznaš, da je cesta drug šport. Rok bo lahko z nami in mladimi, ki želijo mešati disciplini, delil izku­šnje. Lahko bo povedal, za­kaj ostati v gorskem kolesar­stvu ali pa jih bo znal napoti-ti, ce bodo šli med cestne kolesarje.« »Vesel sem, da se je Rok vrnil med nas. Sam sem ga spoznal še kot gledalec na dirki v Domžalah leta 2012, takrat sem se tudi sam nav­dušil nad gorskim kolesar­stvom. Verjamem, da nam bo v veliko pomoc pri nacr­tovanju dirk, nasvetih o dir­kanju na najvecjih tekmova­njih, saj jih je veliko odvozil. Matic Kranjec Žagar. Vanj verjame tudi vodstvo kluba Odlocitev, da na mesto špor­tnega direktorja kluba pride Korošec, je podprl tudi celo-ten trenerski štab Calcit Bike Teama, ki mu je 27-le­tni nekdanji kolesar nacrte in vizijo predstavil konec ja­nuarja. Razumljivo pa ima tudi pod-poro vodstva kluba, ki vanj verjame in si želi, da bi z no-vimi idejami naredili nov korak v razvoju najboljšega gorskokolesarskega kluba v olimpijskem krosu v Slove­niji. Zanimivosti Skupaj na daljavo Odlicna mentorica, Še kakšen dan ali teden, pa bodo clani društva Šola zdravja spet skupaj telovadili. Neda Galijaš Kamnik – »Oranževci« bodo spet na svojih lokacijah. Na svojih travnikih. Ob jezerih in morju. Vsako jutro. Ne bodo pozabili popestriti tudi parkirišc in igrišc. Komaj cakajo, da ura odbije 7.30 – in že bodo na svojih mestih. Sinhronizirano, po vsej Sloveniji. To ne pome­ni, da v casu epidemije spi­jo. Trudijo se tudi doma, kjer vsak dan naredijo tisoc gibov. Vkljucijo televizorje, poišcejo lokalno televizijo, ki predvaja telovadbo 1000 gibov, in že telovadijo. ki ji casa ne zmanjka Od ponedeljka, 18. januarja, ponovno ob 8. uri telovadijo v živo na Zoomu z Evo Jeza, mag. kineziologije. Ob po­nedeljkih in sredah ob 15. Tjašo Schwarzbartl, ki je kot družinska zdravnica zaposlena v Zdravstvenem domu dr. Julija Polca uri imajo na Zoomu doda- Kamnik, so mladi zdravniki specializanti v anonimni anketi ocenili kot odlicno mentorico. tne vaje za moc z Evo. Do-brodošli ste vsi zainteresira­ni! Povezavo do vadb najde­te na njihovi spletni strani. Nadvse pridni so, kar se jim obrestuje. Že od samega za-cetka telovadijo oddaljeni drug od drugega. Po predpi­sih, ki so zdaj zelo aktualni. Vabijo tudi vas, da se pridru­žite tej veseli oranžni dru-šcini. Jasna Paladin Kamnik – Tjaša Schwarzbar­tl, zdravnica družinske me­dicine, je ena od letošnjih prejemnic priznanja Zdrav­niške zbornice Slovenije, ki je že drugo leto zapored iz­vedla anonimno ocenjeva­nje bodocih zdravnikov, ki so svoje specializacije op-ravljali v zdravstvenih do-movih. Štiriinštiridesetletnica iz Domžal je tudi sama v Zdra­vstvenem domu dr. Julija Certifikat Društvu Lipa Polca Kamnik (ZD Kamnik) opravljala vaje iz družinske medicine v šestem letniku Društvo Lipa – Univerza za tretje življenjsko medicinske fakultete in prav obdobje, ki jo obiskuje tudi veliko Kamnicanov, na teh vajah je vzljubila pok­ lic družinskega zdravnika. se lahko pohvali s priznanjem za zanesljivo organizacijo. Jasna Paladin Domžale – Konec leta 2020 je Društvu Lipa – Univerzi za tretje življenjsko obdobje, ki vstopa že v 23. leto delova­nja, prineslo še eno potrdi­tev uspešnega dela – prejeli so namrec certifikat oz. pri­znanje za zanesljivo organi­zacijo. Kljub epidemiji študijski programi ne samevajo, saj se slušatelji »dobivajo« na platformi Zoom. Ker jo lah­ko ob istem casu lahko upo­rablja samo en mentor, so ucne ure na daljavo razpore­jene cez cel dan in omogoca­jo spremljanje tudi udele­žencem vecjih skupin. Na ta nacin se izvajajo predavanja tujih jezikov, umetnostne zgodovine, s pomocjo apli­kacije se nadaljuje tudi uce­nje orientalskih plesov in zdravilni qigong, svoje zna­nje nadgrajujejo citrarke in kitaristke, humanitarno de­javnost nadaljujejo izdelo­valke punck za Unicef. Pre­ostale skupine pa se med seboj povezujejo s telefon­skimi pogovori in elektron­sko pošto. Kljub epidemiji niso pozabi­li na dva prihajajoca prazni­ka – kulturni dan in mate-rinski dan, saj se jima bodo tako 8. februarja kot 25. marca poklonili z virtualni-ma proslavama. o priznanju ter skromno na­daljevala. »Zase bi rekla, da nisem niti pretirano prijazna ali potrpežljiva in vsekakor nisem nekdo, ki vse ve in vse zna. Ko sem izvedela, da imam kar tri specializante, sem šla do svoje mentorice – vidite, to je mentorstvo v družinski medicini, tudi po koncani specializaciji se ne konca – in ji zaupala svoje strahove glede tako velike od­govornosti. Vzela si je cas zame, me poslušala in rekla, da vse, kar specializanti pot-rebujejo, je, da se jim daš na razpolago. Naloga mentorja je, da vsakega specializanta spremlja, išce njegove moc­ne in šibke tocke, ga usmer­ja, spodbuja na podrocju, kjer to potrebuje, in mu stoji ob strani. Za vse to pa moraš, kot mentor, biti prisoten. In resnicno mislim, da je to kljuc do dobrega mentorstva – cas za mentoriranca. V bi-stvu to ni presenetljivo, saj velja podobno tudi na podro-cju drugih odnosov, na pri­mer v partnerskem odnosu, pri starševstvu ali odnosu med zdravnikom in pacien-tom, ce drug drugemu ne namenimo kvalitetnega casa, ni odnosa.« O dobrih odnosih sama ve veliko, prav tako o kakovo­stnem korišcenju casa, saj ni le priljubljena zdravnica, ampak tudi žena in mama štirih otrok, starih 22, 20, 16 in 14 let (kot zanimivost nam pove, da je bila študent-ska mamica, saj je bila ob Foto: Gorazd Kavcic koncu študija medicine že tretjic noseca), pa tudi štu­dentka, saj je trenutno tudi v tretjem letniku doktorskega študija na Teološki fakulteti smer Zakonska in družinska terapija, kjer raziskuje kvali­teto družinskih odnosov in njihovo povezavo s preventi­vo sladkorne bolezni tipa 2 znotraj družine. »Težko bi rekla, da mi je mentorstvo breme, kljub temu da mi vzame veliko energije in casa. V zacetku, ko se specializant pridruži delu v ambulanti, je res neko­liko bolj naporno. Ali ko zac­ne dežurstva in te klice za nasvet sredi noci. Ampak to so malenkosti. Vcasih so sti­ske, ki pridejo z delom s paci­enti, takrat je težje, ker vcasih tudi sama ne vem, kako po-magati … Ko pa osvoji svoje delo, dejansko prinese raz­bremenitev,« nam še pove. Ne glede na vse zadolžitve in aktivnosti si delo organi­zira tako, da je redko potreb-no, da ostane v službi preko svojega delovnega casa. Svoj prosti cas namrec najraje preživlja s svojo družino. »Rada grem na 'road trip', všec mi je, ko zložiš šotor in spalne vrece v avto in se od­pelješ dogodivšcinam nap-roti. Ko to ni mogoce, mi knjige, predvsem fikcija, nu-dijo avanture, ki jih drugace ne bi bilo. Moja velika strast pa so tudi hribi. Tako sem raziskala in prehodila vse nemarkirane južne pristope na Grintovce, vecino kot sa­mohodka pred popoldansko ambulanto.« Tudi samo specializacijo je opravljala v ZD Kamnik pri dr. Nevenki Dolenc Šecer (kot pravi, jo je prav ona nau-cila usklajevati družinsko življenje z delom in kako po­membno si je v prostem casu napolniti baterije); v kamniškem zdravstvenem domu se je po koncanem študiju leta 2010 tudi zapo­slila. »Priznanje me je prese­netilo, po pravici povedano, nisem niti vedela, da poteka ocenjevanje oz. da ga kdo jemlje resno. Menim, da je zelo dobro, da je Zdravniška zbornica Slovenije prepozna-la pomembnost našega dela in ga tudi na tak nacin ovre­dnotila, nagradila. Priznanje in zahvalo sprejemam z ve­seljem in mi je v spodbudo za naprej,« nam je povedala Tudi pust je bil letos drugacen Organiziranih pustnih dogodkov na Kamniškem letos ni bilo, a maškare, ki odganjajo zimo, smo lahko kljub vsemu opazili marsikje. Jasna Paladin Kamnik – Epidemiološke razmere so letošnjo zimo pošteno zagodle tudi ljubite­ljem pusta, saj organizira­nih karnevalov ni bilo. Po-nekod po Sloveniji so orga­nizatorji vecjih prireditev tradicijo nadaljevali z virtu­alnimi pustovanji, na Kam­niškem pa so se maškare znašle po svoje. Skupinico simpaticnih ma-škar smo tako na pustno so-boto, 13. februarja, med dru­gim opazili v Oševku, po­dobno pa je bilo tudi po drugih krajih, zato se nade­jamo, da so maškare tudi letos opravile svojo nalogo in pregnale zimo. Zanimivosti Najbolj ga zanimajo olesenele rastline Ceprav mu je cvetje blizu, Peter Ribic vec veselja goji do okrasnih lesnatih rastlin. V Biotehniškem centru (BC) Naklo je zaposlen kot organizator izobraževanja, poucuje pa še dendrologijo v programih izobraževanja odraslih. Ker že od leta 2011 s kolegico dr. Sabino Šegula ob veliki noci in božicu krasita tudi oltarni del bazilike svetega Petra v Vatikanu, ga verjetno vecina zato najprej poveže s cvetlicami. Alenka Brun Kamnik – Peter Ribic je ro­jen Kamnican, ki je kot ot­rok najprej živel v središcu mesta, potem so starši nare­dili hišo v Godicu, kamor so se tudi preselili. Sedaj živi v stanovanju na Duplici. Ceprav njegovo ime velikok-rat povezujejo s cvetlicar­stvom, nam Peter razloži, da ga je pravzaprav vedno bolj zanimal poklic vrtnarja. »Spomnim se, kako sem kot otrok hodil v gozd s kangli-co, nabiral 'vse živo', nosil domov in sadil. Že takrat mi je bilo delo z zemljo blizu. Ko je prišel cas poklicne od­locitve, sem izbral vrtnarsko šolo v Celju. V mojem casu je bila to edina tovrstna šola v Sloveniji, tako da ce si se odlocil zanjo, si potem živel v dijaškem domu. To sicer ni bila lahka odlocitev, a tak-rat je bilo to nekaj normal-nega.« Po koncani srednji šoli se je Peter odlocil za študij agro­nomije in hortikulture v Ljubljani. Uspešno ga je zakljucil in se vrnil v Celje na srednjo šolo kot ucitelj pripravnik. Sedaj je v šolstvu že 16. leto. »V Naklem pa tece že enajsto leto,« doda. Drevnine, drevesa, grmi Petra so vedno zanimale ok­rasne lesnate rastline. Peter Ribic »Drevnine, drevesa, grmi,« razloži. »Cvetlicarstvo je su­per, uživam v njem, vendar ucim dendrologijo. To je moje strokovno podrocje.« Razloži, da je dendrologija veda o olesenelih rastlinah. Nasmejano nadaljuje: »Vr­tnarje vedno sprašujejo, ceš ti si hodil na to šolo, povej mi, kaj naj tu posadim. Ali pa pred vhodom v hišo. Na grobu, na terasi, vrtu … – in to je moje podrocje v stro­ki.« »Zrasel je gor« pri Lapu Ponovno omenimo cvetli-carstvo, ki je po Petrovem mnenju izjemno intenzivna panoga. Ce hoceš imeti svo­jo cvetlicarno (ali pa vrtnari­ jo), moraš namrec ogromno narediti, da imaš kaj od tega, pa še vsestransko moraš biti podkovan, pripoveduje. Ra-zumeti moraš stroko, svoj posel, potrošnika, marketin­ški pristop, izpiliti svoj na-stop ... »Vse je povezano, vse gre eno z drugim, da zadovoljiš vse okuse in zra­ven zaslužiš za dostojno živ­ljenje, moraš biti zelo spre-ten.« O svoji cvetlicarni ni nikoli razmišljal, ceprav ga v osno-vi vecina najprej poveže s cvetjem. V bistvu je »zrasel gor« pri Lapu, ce povemo po domace. Tam ga lahko sre-cujete od leta 1996. Ob prvem novembru pomaga še danes. Tako da je v bistvu odrašcal ob stroki, pravi. Po­cel je vse: od sajenja balkon­skih rastlin, grobov, do tega, da je delal šopke in aranž­maje pa tudi v vrtnarski pro-izvodnji in drevesnici. Z vidika vodenja in organi­zacije v cvetlicarstvu in vr­tnarstvu je bolje, da se ukvarjaš z vec podrocji, meni, zagotovo pa je pred­nost posameznika, da je pri delu z rastlinami tankocu-ten. »Cvetje je vseeno nekaj, kar je krhke narave.« »Sem sploh kdaj dobil šopek?« Tako razmišlja na glas. Ugotovi, da ceprav je sam del posla, se je to morda zgodilo petkrat. »Moški zelo malokrat dobimo šopek,« sklene. Na Nizozemskem pa je to nekaj obicajnega, saj s tem, ko ljudje poklonijo cvetje, izražajo custva, se še dopolni. Pa barva cvetja, nas je zani­malo. Mu je kakšna ljubša od druge? Oranžna, izstreli Peter. Potrebuje dinamiko Peter Ribic ne skriva, da ima rad svoj poklic. Pravi, da je že po naravi tak, da potrebuje izziv. Delo, ki ga opravlja v BC Naklo, je do-volj dinamicno, da mu teh ne zmanjka. Poleg rednega organizacijskega dela in do-datnih predavanj mu šolsko leto zacinijo še kakšni že tradicionalni pa tudi novi projekti. Ampak: »To potre­bujem, drugace stagni-ram.« Kar ima prostega casa, ga posveti hcerki. Tudi kolesari rad. Lani je za rojstni dan dobil novo gorsko kolo in se­daj caka toplejše dni, ko se bo z veseljem odpeljal na Špico, v dolino Korošice, v Kamniško Bistrico. In ravno to, da lahko takoj, ko stopi iz stanovanja, sede na kolo, mu je v Kamniku najbolj všec. »V mojem mestu se ti ni tre­ba voziti drugam, da lahko 'uganjaš šport'.« ponosno zakljuci. v BELA IN CAROBNI GOZD (2 de . dl) Prejeli smo Zahvala gasilcem in policistom V soboto, 13. februarja, sem imel nesreco z ognjem, ki za­radi hitre pomoci glasilk in gasilcev Prostovoljnega gasil­skega društva Kamnik in Pro-stovoljnega gasilskega društva Kamniška Bistrica ni povzro-cil vecje škode. Hvala vam za vaše delo in vaš trud! Hvala tudi policistom Policij­ske postaje Kamnik. Posebna hvala vodji intervencije gospe Urški in policistki, ki sta mi dali nadaljnja navodila in na­potke glede pomoci po nesreci. Hvala tudi Anci in Gregu Cvirnu za takojšno pripravlje­nost pomagati in Centru za socialno delo Kamnik za po­nujeno roko pomoci. Lep je obcutek, ko vidiš, da v nesreci nisi sam! Ivan Lukan, Zduša Kamniški sudoku Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. Bela @volkuljaBela A, štekam ... Krvolocna zver pa te fore. KONEC Prireditve, zahvale Film Zbudi me nastaja tudi v Kamniku Kadre za snemanje novega slovenskega igranega celovecerca je ustvarjalna ekipa posnela tudi v prostorih Zdravstvenega doma Kamnik. Alenka Brun Kamnik – Konec letošnjega januarja so na Gorenjskem, natancneje na Jesenicah, za-celi snemati nov slovenski igrani celovecerec Zbudi me, ki nastaja pod režiser­sko taktirko Marka Šantica. Film je njegov tretji celove-cerec, posneli pa naj bi ga v 32 snemalnih dneh. Šantic je vesel, da so koncno kljub epidemiji in vsem ne­ljubim zapletom v pre­teklem letu zaceli snemanje, ki je seveda prilagojeno no-vim razmeram, v katerih smo se znašli zaradi covi­da-19. Nošnja mask, ohra­njanje razdalje (ce se le da) in testiranja na novi korona-virus postajajo del filmske delovne rutine. Film pripoveduje Rokovo zgodbo. Ta se zaradi zaca­sne izgube spomina iz idi­licnega turisticnega kraja vrne v mesto svojega od­rašcanja. Ne spominja se dekleta Rine ne svoje pro­blematicne preteklosti. Medtem ko si prizadeva, da bi svojega mlajšega brata Jureta zašcitil pred slabo družbo, se je prisiljen po­novno soociti z nekdanjim življenjem. Scenarij za Zbudi me sta na­pisala Goran Vojnovic in Sara Hribar, sodeloval pa je tudi Marko Šantic. Žanrsko je film drama, ki skozi zaca­sno izgubo spomina skozi glavni lik raziskuje odnos do ksenofobije. Ceprav je film postavljen v slovenski pros-tor, je zgodba univerzalna. S športnimi izzivi na prvo mesto Judo klub Komenda je sodeloval na mednarodnem športnem izzivu in Sloveniji zagotovil prvo mesto. Katarina Kumer Komenda – Mednarodna judo zveza je v januarju za otroke do 14. leta starosti pripravila posebno judo ligo, kjer je objavila 16 špor­tnih izzivov, ki jih je bilo tre­ba opraviti s cim vec pono­vitvami, se posneti in po­snetke naložiti na njihovo spletno stran. Izziv je objavi-la z namenom, da otroke spodbudi h gibalni aktivno­sti tudi v casu covida-19, ko je vecina športnih dejavnosti za mlajše otroke zaustavlje­na. Na mednarodnem športnem izzivu je sodelovalo kar 51 držav, med katerimi je Slove­nija osvojila prvo mesto. Na tem športnem izzivu je sodeloval tudi Judo klub Ko­menda s svojimi 32 clani, ki so zbrali kar 512 tock. K so-delovanju so otroke spodbu­dili trenerji, ki so izzive vkljucili v redno vadbo na Zoomu, prosili starše, da posnamejo svoje otroke, in še zadnji dan, ko sta bila Egipt in Palestina le nekaj tock za Slovenijo, še poveca­li število opravljenih izzivov in na koncu z veliko predno­stjo 209 tock osvojili prvo mesto. Ves cas smo bili v napetem boju z Egiptom in Palestino, s katerima smo se menjali na prvih treh mestih. Tako visoka uvrstitev tako majhne države v boju z milijonskimi državami pomeni, da ce sto­pimo skupaj, lahko premak­nemo marsikaj – in to so naši judoisti tudi dokazali. Tekmovanja so se udeležili: Val Horvat, Karim Veinhan­dl, Haya Veinhandl Obaid, Leon Adrovic, Jakob Simo­nic, Luka Simonic, Ella Schoss, Luka Žagar, Žiga Pahor, Maj Jurca, Jan Jurca, David Jurca, Matej Mally, Jaša Koncar, Juš Tarle, Mark Pulin, Nik Ložar, Žan Rozman, Tadej Vozelj, Aleks Kolenko, Danijel Feri, Vid Kneževic Gosar, Tristan Petrušic, Gojc Žižek, Vid Ci­glic, Rua Kvapil, Jorik Kva­pil, Aleksandar NInic, Be­njamin Uršic, David Uršic, Matija Maticic in Kaj Doric. Vsi so v celoti pravilno opra­vili izzive in uspešno doseg­li visoko število ponovitev ter prispevali tocke za slo­vensko uvrstitev na prvo mesto. Vsi sodelujoci so bili vkljuceni tudi v nagradni žreb za lepe nagrade, kjer sta imela sreco Nik Ložar in Aleks Kolenko. Ceprav smo v težkih casih, kjer vsako stvar zaznamuje koronavirus, pa niti Sloveni­ja niti Judo klub Komenda ne stagnirata, ampak ostaja-mo zelo aktivni. Pripravljeni smo se bili boriti do konca in tako osvojili še en dose-žek na mednarodnem nivo­ju ter prispevali k pre­poznavnosti naše države Slovenije. Prireditve v februarju in marcu Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik. Ce želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesecniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec http://bit.ly/Vpis-Dogodka. Številne druge prireditve v obcini Kamnik najdete na uradni spletni strani Obcine Ka­mnik www.kamnik.si pod rubriko Kam v fe­bruarju? ter tudi v elektronskem mesecniku, ki vsak zadnji petek v mesecu pride v vaš elektronski predal. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. DOM KULTURE KAMNIK Petek, 19. februarja, ob 9. uri, v živo na kanalu KUOD Bayani na Facebooku in kanalu Doma kulture Kamnik na Youtubu KUOD Bayani in Glam Squad: orientalski ples z Natašo Vstop na spletni dogodek je brezplacen! Torek, 23. februarja, ob 9. uri, v živo na kanalu PK Šinšin na Facebooku in kanalu Doma kulture Kamnik na Youtubu Performativna jutranja telovadba s Plesnim Klubom Šinšin Vstop na spletni dogodek je brezplacen! Petek, 26. februarja, ob 9. uri, v živo na kanalu KUOD Bayani na Facebooku in kanalu Doma kulture Kamnik na Youtubu KUOD Bayani in Glam Squad: burleska z Urško Vstop na spletni dogodek je brezplacen! Torek, 2. marca, ob 9. uri, v živo na kanalu PK Šinšin na Facebooku in kanalu Doma kulture Kamnik na Youtubu Performativna jutranja telovadba s Plesnim Klubom Šinšin Vstop na spletni dogodek je brezplacen! Petek, 5. marca, ob 9. uri v živo na kanalu KUOD Bayani na Facebooku in kanalu Doma kulture Kamnik na Youtubu KUOD Bayani in Glam Squad: tribal fusion z Nerliso Vstop na spletni dogodek je brezplacen! TERME SNOVIK Petek, 26. februarja, ob 18. uri, profil Term Snovik na Facebooku 13. literarni vecer Term Snovik Vabljeni na razglasitev najlepših pesmi 13. literarnega natecaja. Pris-luhnili bomo pesmim na temo Zmaga. MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA Petek, 19. februarja, ob 18. uri, stran Mladinskega centra Kotlovnica na Facebooku Ta cudna rec #13 – Kamišibaj Pod okriljem Mladinskega centra Kotlovnica od novembra dalje vsak petek ob 18. uri potekajo spletni prenosi v živo oddaje Ta cudna rec, v okviru katerih se predstavljajo najrazlicnejše, še posebej za trenutne epidemiološke razmere relevantne tematike in gostijo zanimivi gosti. Tokrat bo pri nas v (spletnih) gosteh gostja Maja Kelemen, ki nam bo predstavila gledališki koncept kamišibaj in na kratko spregovorila o tem, kako lahko svojevrstno mini gledališce tudi vsak od nas ustvari kar pri sebi doma. ZAHVALA Pticki, jaz vprašam vas, ali bo že pomlad prišla? Pomlad že prišla bo, a tebe pred hišo domaco vec ne bo. V mesecu novembru smo se na mekinjskem pokopališcu poslovili od dragega Marjana Plahutnika 1943–2020 Zahvaljujemo se KP Kamnik, praporšcaku, župniku g. Piberniku za zadnje slovo in sosedu Franciju za darova-no sv. mašo. V spominih bo ostal z nami. Martina, Iztok, Nuša, Aljaž, Miha in Manca Vlogo Roka so v filmu zau­pali Juretu Henigmanu, Rine pa Živi Selan. Za glavni snemalni lokaciji so filmarji izbrali Bled in Je­senice, nekaj malega sne­majo tudi v Ljubljani, nedav-no pa se je filmska karavana ustavila tudi v Kamniku. Snemalna sobota je potekala v prostorih zdravstvenega doma. Zahvale JAVNI VODOVODNI SISTEM: 041 616 087 JAVNA RAZSVETLJAVA: 031 407 047 K omunalno podjetje Kamnikd.o.o. ODPADNE VODE: 041 326 256 Cankarjeva 11, 1241 Kamnik VZDRŽEVANJE OBCINSKIH CEST: 031 625 524 24 UR NA DAN POGREBNA SLUŽBA: 041 634 948 Merilo naše uspešnosti jezadovoljstvo naših uporabnikov. KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK D.O.O., CANKARJEVA CESTA 11, 1241 KAMNIK ZAHVALA V SPOMIN Veseli s teboj smo živeli, Zapel je zate zvon v slovo. žalostni, ker te vec ni ... Mirno in spokojno si zaspala, Ostali so živi spomini, a za vedno v naših srcih boš ostala. z nami potuješ vse dni. Tam gori imej se lepo in naj te angeli cuvajo. V 86. letu je svojo življenjsko pot sklenila naša draga Te dni mineva pet let, odkar nas je mnogo mama, sestra, teta, babica in prababica prezgodaj zapustil naš Grega ŠlebirFranciška Grubar 1995–2016, iz Stolnika roj. Urankar, 25. 11. 1935–1.2.2021 Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Hvala za vsa izrecena so­ poslednji dom. žalja, darovane svece ter darove, namenjene za sv. maše. Hvala župniku g. Janezu Miklicu za lepo opravljen Vsi njegovi obred. Hvala vsem, ki se je boste spominjali v molitvi. Žalujoci vsi njeni ZAHVALA ZAHVALA Ko prebujalo se je jutro, Srce je omagalo, tiho si odšel, tvoj dih je zastal, pustil si le sledi svojih rok. a nate spomin Zdaj naš dom ovit je v sivino, bo vecno ostal. obup, žalost in neizprosno bolecino. Nepricakovano in prezgodaj se je od nas poslovil naš dragi mož, V 83. letu starosti nas je po boju s hudo boleznijo zapus­oce, ata, brat in stric til naš dragi mož, oce, tast, dedek, pradedek, brat in stric Jože Jeras Alojzij Marinko iz Zg. Tuhinja (1949–2021) p. d. Nacetov ata z Velike Lašne 25. 7. 1938–27. 1. 2021 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrecena sožalja, darovane Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in svece in denarno pomoc. Hvala NMP Kamnik za hiter znancem za izrecena ustna in pisna sožalja, darovane odziv in trud. Zahvaljujemo se LD Tuhinj, PGD Zg. Tu­svece, cvetje in svete maše. Posebej hvala dr. Pfajfarje­hinj, OZVVS Kamnik, DU Kamnik, KPK Kamnik in g. vi iz ZD Kamnik, Dializnemu centru Crnuce, podje­župniku za lepo opravljen obred ter trobentacu za zai­tju Meri ter UKC Ljubljana. Hvala gospodu župniku grano Tišino. Zahvaljujemo se vsem, ki ste se od njega Gašperju Mavku za lepo opravljen pogrebni obred, KPK poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Ostal Kamnik ter pevcem Grm. Hvala tudi sodelavcem podje­bo z nami v lepem spominu. tja Kamnik – Schlenk in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Vsi njegovi Januar 2021 Žalujoci vsi njegovi ZAHVALA Zahvale, osmrtnice Mami! Usoda kruta in nasilna je tako hotela, Angelska krila prerano ti nadela. Žalost in hvaležnost lahko izrazite z objavo osmrtnice Radostni nasmeh se tvoj je nama skril, ali zahvale v razlicnih In bolecine strup dušo z grenkobo je zalil. velikostih. Nic vec ne boš trpela, ne poznala strahu in mor, A, Marina, ljubezen neizmerna moja vecno gre (k tebi) gor. Narocila sprejemamo (Anja in Dunja) po telefonu: 04/201 42 47 ali e-pošti: malioglasi@g-glas.si Nad teboj se je znesla krutost, ki je ne moremo ubesediti. Nerazumnost podivjanega cloveš­kega uma nam je vzela tebe, ustvarila praznino, izbrisala nasmeh in z grenkobo zaznamo­vala vsa naša življenja. Trpeci in obnemeli se nikakor ne moremo sprijazniti s tako silovito izgubo. Bila si nam vedrina, ocarljiv pogled in topla roka. Bila si najboljša mati, hci, sestra in sopotnica. Bila si moja in naša ljubezen, ki bo zate vecno tlela v naših srcih. Tvoja preuranjena smrt, ki je tvoji najbližji nikoli ne bomo sprejeli, je v teh žalostnih trenut­kih pokazala tudi na to, kar si vsakodnevno poosebljala: na dobroto, srcnost in skrb. Bila je del tebe in vsem prepoznana tvoja vrednota. Za vse dobre misli, ki jih v teh težkih casih še kako potrebujemo, za vsako izreceno sožalje in iskreno podporo se z globokim spoštovanjem in iskreno hvaležnostjo ob neminljivi iz­gubi nam najdražje ZAHVALA Ko se jutro prebudilo je, odšla si tiho, brez slovesa, v nas pustila si spomin, na skupaj preživeta leta. Mirno in spokojno nas je v 93. letu zapustila naša draga mama Terezija Mali iz Godica Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrecena sožalja, darovane sv. maše in darove za dober namen. Prisrcna hvala g. župniku Antonu za pogrebni obred, nosacem, pevcem kvarteta KRT, citrarju Tomažu in ge. Manji za besede slovesa. Hvala vsem, ki ste našo mamo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Vsi njeni ZAHVALA S solzo v oceh se rojevamo in s solzami odhajamo. Vmes je življenje, ki ostaja v ljudeh kot spomin. V 89. letu se je tiho poslovila draga mama, sestra, babica, prababica in teta Ivanka Kladnik Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrecena sožalja, darovane maše, svece in druge darove. Posebna zahvala žup­nikoma Luki Demšarju in Juretu Koželju za svecano opravljen obred ter osebju DSO za oskrbo. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v le­pem spominu! Vsi njeni! Marine Ilikic roj. Mamic zahvaljujemo vsem, še prav posebej sosedom, prijateljem, znancem, nekdanjim sošolcem, zaposlenim v Osnovni šoli Toma Brejca in vrtcu Sneguljcica, Osnovni šoli Rodica, kolegom in sodelavcem iz podjetja BS center in trgovine Mana, zdravnici dr. Nadji Križnic Pfajfar ter medicinski sestri Ani Lamovšek iz ZD Kamnik. Globoko hvaležnost cutimo in iskreno zahvalo vam izrekamo: hceri Anja in Dunja, mami Mila, oce Vinko, sestra Renata, svak Dragan, necak Jakov, babi Koviljka, strici, tete in ostalo sorodstvo. šenj. Kar nekaj let pa že krei-Tudi kruh z drožmi ra porocne zgodbe tudi na Na Šutni že šest let najdemo Malem gradu, na posestvu trgovino Zlata pticka. V Drobna razvajanja Repnik, sedaj pa se lokacija­osnovi je trgovina usmerje-ma pridružuje še Samostan na k buticnim lokalnim pro-Mekinje. Letos nacrtovalka izvajalcem in s tem name-porok med drugim razgalja nom so jo tudi odprli: da svež program priprav na po- Vcasih se nam zdi, da cas beži hitreje, kot lahko dojamemo. Ko je enkrat valentinovo, razmišljamo že podprejo majhnega sloven-roko z naslovom 50 odten- o dnevu žena; potem prazniku, ki je namenjen materam, pred vrati je velika noc ... In preden se skega podjetnika, pravi nje­ kov Naju. Pripravlja tudi po­ dodobra zavemo, je leto naokrog. Vmes pa pozabljamo nase. Velikokrat je dovolj že zgovorna misel, sebno 'postkoronsko' poro-na lastnica Polona Štolfa. Ponujajo vse od zdrave, lo- nežen pogled, teloh v soncnem dnevu, tortica, morda darilni bon za razvajanje v dvoje. ko, ki jo nacrtuje v Samosta­ kalno pridelane hrane do nu Mekinje. Dobro sodeluje izdelkov iz zelišcne lekarne, s Primožem Repnikom iz Alenka Brun doma, Miš Strgarjeva vsem, Doda še, da lahko s pomocjo ti. Tudi rojstni dan, ki je že Gostilne in penziona Rep-najvec pa je zanimanja za dnevno sveže izdelke, kot so ki ne vedo, kako bi se odlocili kristalov oziroma kristalnega minil ali ga še boste prazno-nik. Skupaj bosta letos na kruh z drožmi, veganske Kamnik – Arboretum Volcji pri izbiri rastlin za stanova-valjcka na naraven nacin ne-vali, poseben osebni jubilej, simpaticnem vrtu za penzio­slašcice, mleko in mlecni iz- Potok je odprt vsak dan med nje ali hišo, predlaga, naj se gujete tudi kožo. Sicer Rudi-ki vas caka v pomladnih me-nom in gostilno ponudila delki, v zadnjem casu tudi 8.in 17. uro, ko se zacnejo odlocijo za kakšno zeleno ra-ca živi v Kamniku že 23 let, secih letošnjega leta, si lahko parom še podeželski stil po­za naravne pripravke za kre­ dnevi daljšati, pa tudi zapi-stlino ali vec teh. Prostor po-trgovino pa ima tri leta. Pra-osladite z eno njihovih roke. Pivo in cvetje sta jo na­pitev imunskega sistema. ralni cas pocasi prestavijo na lepšajo, obenem pa so cistilci vi, da je imela to sreco, da je tort. Lahko jo narocite po te-slovila. Scenografija in ele-Upoštevajo želje strank, z kasnejšo uro, razloži Melita zraka in tudi za darilo z nji-svoje hobije lahko združila v lefonu, elektronski pošti ali menti bodo seveda v duhu veseljem svetujejo. Kadar je Miš Strgar. Je pa ob obisku mi ne morete zgrešiti. majhno, buticno trgovino. osebno, potem pa ob dogo-omenjene tematike. Tandem parka seveda treba upošteva-vorjenem casu prevzamete v dobro sodeluje tudi na dru-mogoce, gostijo dobavitelje, Združila je svoje hobije Dnevno sveže torte da ti sami predstavijo svoj ti aktualne ukrepe. slašcicarni. Ceprav je novi gih dveh omenjenih poroc-Trenutno obiskovalce v par-Rudica Kovacic Ahlin je V Carobnem vrticku priprav-koronavirus tudi v Carob-nih prizorišcih. izdelek. ku pricakajo telohi, vreden lastnica Koticka pod srecno ljajo dnevno sveže torte, kre-nem vrticku povzrocil iska-Primož Repnik doda, da se-Domislili so se še svojega ogleda je nasad cvetocih ha-zvezdo v Kamniku. V njem mne rezine, indijancke, pite nje nacinov prilagajanja hit-veda epidemija tudi njemu prodajnega koncepta, lastne mamelisev ali nepozebnikov. združuje na eni strani ezote-in ježke ter delajo svoj slado-ro spreminjajoci se situaciji, ni prizanesla. Orientira se blagovne znamke, ter tako Park se pocasi odeva v vse ricne stvari, na drugi široko led, razloži Tomaž Vrtacic. vztrajajo z obicajno sladko po aktualnih ukrepih, ven-osnovali darilni program in vec cvetja. Trobentice, nato ponudbo rocnega dela slo-Stranke zelo pohvalijo njiho-ponudbo ravno zaradi zves-dar pozitivno gleda v priho-tudi na ta nacin podprli ma-zacnejo cveteti žafrani, naš-venskih oblikovalcev in vo kremno rezino – ni pres-tih strank, še poudari Tomaž dnost. Zato pravi, da tako lega slovenskega podjetnika. teva Miš Strgarjeva. »Vsak obrtnikov. V ponudbi sicer ladka, pripravljajo pa jo na Vrtacic. daje velik poudarek tudi Ve-Izdelke so zavili v okolju pri­dan je vec cvetja,« doda. najdete vsega po malo, tudi tradicionalen nacin. Pred-liki planini in kocam na njej jazno embalažo, ki jo krasita Izkušnje in družinska Poleg parka je Vrtni center, ki lep kos nakita, umetniško sli-vsem pa so znani po svežih – saj je nocitev na planini, ilustracija in spodbuden, iz­ tradicija na obisk vabi vse, ki že težko ko, poišcete unikatno darilo in rahlih tortah. stran od stresa lahko poseb-viren napis. pricakujejo pomlad, z no-zase, zanj, zanju. Rudica, ki Ker prihaja pomladni cas, ko Špela S. Ažman v industriji na, romanticna, sprošcujo-»Izdelki so licni, gre pa za vostmi pa bodo letos postregli je tudi astrologinja, opaža, da boste nekateri razmišljali, dogodkov in organizacij po-ca, lahko pa le pobeg od domace dobrote, ki bodo tudi na otroškem igrišcu v v teh casih ljudje veliko pose-kakšno torto bi izbrali za bir-rok ni novinka. Je lastnica dnevnega ropata mesta. In navdušile tudi najzahtevnej­parku. Ker pa zaradi epide-gajo po kristalih, ki so sploh mo, obhajilo, se obrnite na-podjetja SpellAS in ima za zakaj ne bi podarili bona za še obdarovance,« še pove miološke situacije ostajamo primerni za obdarovanja. nje. Znali vam bodo svetova-seboj dobrih dvajset let izku-tovrstni oddih? Polona Štolfa. MEKINJSKI D.O.O., MOLKOVA POT 12 B, KAMNIK splet: www.ustvarjalneideje.si koticek.pod.srecno.zvezdo koticekpodsrecnozvezdo Ce želite svojo kožo negovati na naraven nacin, potem vam priporocamo uporabo kristalnega valjcka. Zelo ucinkovito gladi gube, sprošca, zmanjšuje podocnjake, krepi cirkulacijo in spodbuja delovanje limfe. Po uporabi pa je obraz svež in pomlajen.