Poilrtlna plačane v gotovini
V

STEVILKA 4 LETNIK XXXIX
H
H
NARODNI
GOSPODAR
ti*
»>
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V LJUBLJANI V LJUBLJANI, DNE 15. APRILA 1936
t ff |EU BI I A a Vabilo na redno glavno skupščino Zadružne- zveze v Ljubljani. — Gospo-w »J Itai	lil |F^ e darska moč jugoslovanskega zadružništva. — Obrtni in zadružni zakon. —
------1—T-, „	Gospodarske zadruge oproščene plačevanja taks. — Banovinski davki, takse
in doklade. — Posestne razmere v Sloveniji. — Problemi našega podeželja. — Prebivalstvo naše države po poklicih. — Gospodarstvo. — Pravo, davki in takse.
Priloga „Narodnega Gospodarja" štev. 4, 1.1938.
Za vsa objavljena vabila, pri katerih ni izrecno drugače določeno, velja določba: Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov.
Glavna skupštinu Gospodarskog društva u Aleksandrovu, otok Krk, v. z. s o. j., održavati ćc sc dne 29. maja 1938 o pola 17 sati u društvenim prostorijama sa sledečim dnevnim redom:
1.	čitanje zapisnika zadnje glavne skupštine.
2.	Izvještaj ravnateljstva i nadzornog odbora.
3.	Čitanje "i odobrenje računskog zaključka za godinu 1937. 4. Izbor dvili članu ravnateljstva prema pravilima. 3. Izbor nadzornog odbora. 6. E ventu ali a.
Glavna skupština Seoske blagajne za štednju i zajmove u Aleksandrovu, otok Krk, r. z.
n. n. j., održavati će še dne 8. maja 1938 u polu 17 sati u prostorijama Gospodarskog društva sa sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnje glavne skupštine. 2. Izvještaj upravnog i nadzornog odbora. 3.'Čitanje i odobrenje računskog zaključka za god. 1937. 4. Izbor upravnog odbora. 3. Izbor nadzornog odbora. 6. Eventualni.
Občni zbor Kmetijskega društva v Zg. Brniku, r. z. z o. sv bo vršil dne 24. aprila 1938 ob 4 popoldne v hiši g. načelnika. Dnevni red: I. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva, poročilo nadzorstva. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1937 . 5. Dopolnilna volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti.
Redni občni zbor Kmetijskega strojnega društva v Blatni Brezovici, r. z. z o. z., se bo vršil dne 24. aprila 1938 ob I popoldne. Dnevni red: I. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrditev računskega zaključka za leto 1937. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Redni letni občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice v Braslovčah, r. z. z n. z., se bo vršil dne 1. maja 1936 ob 15. uri v Društvenem domu v Braslovčah. Dnevni red: I. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrditev računskega zaključka za leto 1937. 4. Slučajnosti.
Redni občni zbor Mlekarske zadruge na Brniku, v. z. z o. z., sc bo vršil dne 8. maja 1938
ob 9 dopoldne v prosto rili mlekarne. Dnevni red:
I. Poročilo načelstva in nadzorstvu. 2 čitanje prvega revizijskega poročila. 3. čitanje zapisniku zadnjega občnega zboru. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 5. Volitev načelstva. 6. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Beli cerkvi, r. z. z n. /.., sc bo vršil dne 24. aprila 1938 ob 15. uri v pisarni. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Potrditev računskega zaključka za loto 1937. 4. Volitev dveh odbornikov in enega nadzornika. 5. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice za blejski kot na Bledu, r. z. z n. z., se bo vršil dne 28. aprila 1938 ob pol 4 popoldne v uradnih prostorih hranilnice. Dnevni red: I. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Odobritev in določitev podpor. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti.
XXXI. redni občni zbor Ljudske posojilnice v Celju, r. z. z n. z., sc bo vršil dne 25. aprila 193x8 ol) 3 popoldne v posojilu iški posvetovalnici. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrditev računskega zaključka za leto 1937. 4. Razdelitev čistega dobička. 5. Nadomestne volitve načelstva. 6. Nadomestne volitve nadzorstva. 7. Slučajnosti. — Ako bi ta občni zbor ob 3. uri ne bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje drug občni zbor, ki sklepa pri vsakem številu navzočih zadružnikov.
Občni zbor Gospodarske zadruge ua Češnjici, r. z. z o. z., se bo vršil dne 24. aprila 1938 ob pol 9 dopoldne v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Volitev nadzorstva. 5. Sprememba pravil po določilih novega zadružnega zakona. 6. Slučajnosti.
Redni občni zbor Kmetijske zadruge v Dolu pri Hrastniku, r. z. z o. z., se bo vršil dne 8. maja 1938 po pni sv. maši v dvorani Društvenega doma. Dnevni red: I. čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937 . 4. Slučajnosti.
Občni zbor Prekmurske gospodarske posojilnice v Dobrovniku, v. z. z n. z., se bo vršil dne '1. maja 1938 ob 11 dopoldne v uradnem prostoru. Dnevni red: I. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Slučajnosti.
NARODNI GOSPODAR
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V LJUBLJANI
I lani Zadružne zveze dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane po 25 Din na leto, za pol leta 12'5() Din. — Cena inseratov po dogovoru. — Izhaja 15. dne vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo.
Vabil o
n ti
redno glavno skupščino
Zadružne zveze v Ljubljani
registrovane zadruge z omejeno zavezo
ki se bo vršila v ponedeljek dne 2. maja 1958 ob 10. uri dopoldne v Frančiškanski dvorani v Ljubljani
Dnevni red:
t. Odobritev zapisnika o zadnji glavni skupščini.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1937.
5.	Slučajnosti.
Dr. A. Korošec
predsednik.
I.	S 19. Zvezinih pravil; Z v e z i n a skupščina.
Zvezina skupščina je občni zbor zadruge in sestoja iz odposlancev Zvezinih članic.
Vsako Zvezino članico zastopa na Zvczini skupščini njen načelnik. Če pa ta pri Zve-z.ini skupščini ni prisoten, zastopa Zvezino zadrugo pooblaščenec, ki se izkaže s pravilnim pooblastilom načelstva Zvezine članice. Ena oseba sme zastopati kvečjemu 10 zadrug.
II.	Pooblastil a.
Zadruge, ki ne bi poslale na skupščino svojega zastopnika, prosimo, da pošljejo pravilno podpisano pooblastilo Zvezi, ki bo poskrbela za zastopstvo.
III.	Vožnja po železnici.
Polovična vožnja po železnici je zaprošena. V primeru, da bo dovoljena, obvestimo zadruge po časopisju.
4
— :>o —
Gospodarska nioe jugoslovanskega zadružništva.
Z a olbčni z'lior je izdala Glavna zadružna zveza obširno in dok umen li rano letno poročilo, ki ne obsega samo dogodkov za 1936, ampak tudi za 1937. Poročilo prinaša glavne podatke o splošnem gospodarskem položa j n. nato o položaju včlanjenih zadružnih zvez in zadrug ter računske zaključke Glavne zadružne zveze za zadnji dve leti (1936 in 1937). Letošnjo zakasnitev je razlagati s tem, da je medtem stopil v veljavo novi zadružni zakon in je postala z njim Glavna zadružna zveza vrhovna službena organizacija našega zadružništva. S tem se razširi delovanje Glavne zaldružne zveze, ki je v dosedanji obliki obstojala od 14. junija 1929.
Število zadrug v članstvu Glavne zadružne zveze je naraslo od 1934 na 1936 od 6.97)2 na 7.27)4. nato leta 1936 na 7.610 zadrug, istočasno pa je število članov zadrug naraslo od 876.342 na 918.114 in 833.384. Pred 10 leti je znašalo število zadrug 4.126, zadružnikov za 501.643. Število tako zadrug kot zadružnikov se jev zadnjih 10 letih kljub gospodarski krizi skoraj podvojilo'. Številčno najslabši razvoj izkazujejo kreditne zadruge, katerih je bilo leta 1936. 3.131 (1937) 3.083, 1926 2.47)7)). d oči m je od 1937) na 1936 število k o ns umni h zadrug naraslo od 1.901 na 2.079. ostalih zadrug pa od 2.270 na 2.400.
/aradi tehničnih težkoč še ni uspelo sestaviti skupne statistike včlanjenih zadrug za leto 1936., tako da segajo podatki le do 1935.
Pri krajevnih zadrugah je število naraslo od 1934 na 1935 od 6.952 na 7.254, toda podatke je poslalo za 1935 le 4.919 zadrug s 747.932 člani (1934 5.069 zadrug
s 748.894 člani). Promet vseh včlanjenih zadrug je znašal 1935 9,897.1 (1934 8,790.9) milijonov din.
V nasledit jem podajamo pregled najvažnejših bilančnih postavk članic krajevnih zadrug (niso vštete zveze) za zadnja leta v milijonih dinarjev:
Aktiva:	gotovina naložbe	posojila	nepremičnini' inventur	izguba
1927	387.4	1.233.6	104.2	4.5
1928	460.6	1.534.7	138.5	5.0
1929	460.9	1.939.1	193.8	6.2
1930	622.8	2.381.9	229.8	14.0
1931	522.2	2.284.0	230.3	13.5
1932	488.8	2.205.4	250.0	16.2
1933	465.0	2.302.1	253.3	15.8
1934	457.3	2.092.1	273.6	12.9
1935	455.7	2.013.2	294.6	18.5
1 ’ asiv a:	deleži	rez. skladi	vloge	upniki
1927	76.0	90.2	1.436.1	296.9
1928	87.9	110.4	1.754.6	362.5
1929	128.4	148.5	2.129.3	505.7
1930	153.0	194.0	2.400.3	750.8
1931	136.3	247.2	2.356.4	566.3
1932	156.5	233.5	2.252.7	537.3
1933	149.4	287.1	2.195.3	609.7
1934	132.1	284.9	2.019.3	579.0
1935	129.7	300.5	1.985.1	528.3
I i podatki nam kažejo, da so se vloge pri zadrugah od leta 1930. dalje zmanjšale za okoli 415 milijonov dinarjev, kar pomeni veliko vsoto. Lastna sredstva zadrug' sr drže kolikor toliko stalno, iz-vzemši v naj hujših letih krize, koso se deleži zmanjšali, naraščale pa so še vedno rezerve. Upniki, ki so zlasti važni pri nekreditnih zadrugah, so se zaradi odpovedi krelditov zelo zmanjšali že leta 1931.. pa tudi v naslednjih letih so bila tuja sredstva zadrug majhna. Posledice
- r, i —
odtoka se vidijo v zmanjšanju gotovine zadrug in pa v zmanjšanju posojil zadrugam.
O obsegu in efektu poslovanja našega zadružništva govorijo še naslednji
podatki	(v milijonih dinarjev):		
	prebitek	bilančna vsota	promet
1927	19.1	1.936.3	8.118.5
1928	24.4	2.353.0	9.819.3
1929	37.2	2.984.7	12.107.2
1930	44.3	3.577.6	12.298.1
1931	35.2	3.384.7	—
1932	28.5	3.256.4	—
1933	22.4	3.365.1	—
1934	17.9	3.117.9	8.790.9
1935	26.7	3.017.7	9.897.1
Bilančna vsota velanjonili zadrug se je zmanjšala od 1930 na 1935 za nad pol milijarde dinarjev. To se je poznalo tudi v zmanjšanju čistega dobička zadrug. še bolj pa v padanju prometa, ki se je komaj v I. 1935. nekoliko dvignil.
Kmečki dolgovi. Po podatkih Glavne zadružne zveze je bilo od 2.Sl(i.2 milij. dinarjev izročenih kmečkih dolgov zadružnih dolgov 894.4 milij. in sicer v Beogradu 209.36, Zagrebu 178.96, Ljubljani 423.6 in Sarajevu 82.45 milij. din. Najvažnejše vprašanje pri likvidaciji kmečkih dolgov tvorijo gotovo pogoji kreditiranja privilegiranih ustanov za oddane kmečke dolžnike in obveznice države. Glavna zadružna zveza je v tem oziru opozarjala merodajne činitelje, da prvotno zamišljeni način ne odgovarja potrebam zadružništva, ker bi prišle za mobilizacijo premajhne vsote. Višina lombardnega kredita s 50% bi dala zadrugam tsamo 107.7 milij. din. kar je vsekakor premajhna vsota gotovine, ludi rok za te mobilizacijske kredite
je prekratek in ravno tako pogoj, da se s temi krediti izplačajo predvsem male vloge do 10.000 din. Uspeh intervencije Glavne zadružne zveze je v tem. da krediti niso vezani na pogoj izplačevanja malih vlog do 10.000 din in povišan je tudi odstotek kreditiranja od 25 na 50% zastavljenih terjatev.
Delo Glavne zveze je bilo obsežno. Zveza se je zavzemala za ureditev vprašanja modre galice, za sodelovanje s Prizadem. za vprašanje silosov, za -davčne oprostitve zadrug, za uvedbo nadstropne lastnine itd. Storila je mnogo za razširjenje zadružne misli, propagirala čim boljšo izvedbo proslave mednarodnega zadružnega -dne. razpisala natečaj za zadružno himno, izdala številne propagandne publikacije, svoja poročila itd. Zadružnih šol je sedaj v državi 5; najstarejša je ljubljanska, obstojali sta še šoli v Zagrebu in Vršen, leta 1937. pa sta bili osnovani v Beogradu in Novem Sadu. Obširno je bilo revizijsko' delo in je v letu 1937 zveza revidirala 6 drugih zadružnih zvez. nadalje 2 reviziji ob prilik! sprejema v članstvo itd. Poleg tega je GZZ izvrševala številne intervencije v korist zadružništvu iz vse države. Delo za zbližanje in sodelovanje z mednarodnim zadružništvom je krepko- napredovalo. Tako je bil osnovan jugoslovansko^ bolgarski zadružni inštitut. Zveza šteje 24 -članic. Zelo živahno je bilo delo živinorejske sekcije v Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. V letu 1936. so zadruge izvozile v Avstrijo 44.494 prašičev in 2.030 goved, v Češkoslovaško 38.749 prašičev; v letu 1937. so izvozile zadruge 36.463 prašičev in 1.304 goved, v Češkoslovaško 33.343 prašičev, v Nemčijo 15.586 živih prašičev in 3.133 goved ter 66 vagonov zaklanih prašičev. Zveza.
4‘
sama izkazuje za leto 1937. dolio diko v
0.5 mili j.. bilančne vsote 0.85 in presežka 140.784 din, kar je šlo v glavnem za odpise inventarja in okrepitev skladov. V letu 1937. so se dohodki zvišalii na 0.7, bilančna vsota je znašala 0.84 mili j., od tega lastna sredstva 0.2 mili j. din. čisti
presežek pa 42.459 din. Končno vsebuje poslovno poročilo številne statistične tabele: pregled članstva pri zadružnih zvezah. pregled zvez, pregled krajevnih zadrug za 1934 in 1935 ter bilance revizijskih zvez za 1936 In tudi osrednjih blagovnih zvez za 1936.
Obrtni in zadružni zakon.
Ministrstvo trgovine in industrije je pod II. št. 8.400/u z dne 24. marca 1938 zaradi pravilnega postopanja upravnih oblasti izdalo glede pravega stanja, ki je nastalo z novim zadružnim zakonom nasproti obrtnemu zakonu, tolmačenje, ki se v glavnem glasi:
Novi pravni položaj menja iz osnove karakter poslovanja gospodarskih zadrug. Dočim so po prejšnjih zakonskih predpisih mogle obstojati gospodarske zadruge, ki so delale s svojimi člani kakor tudi z nečlani, je po novem zakonu poslovanje zadrug omejeno izključno na članstvo, a prepovedano z nečlanstvom.
Z določbami § 54. zadružnega zakona so v polni veljavi obdržane vse določbe §§ 9., 33. in 60. obrtnega zakona. Z omenjenim § 54., pravi tolmačenje, je ob-držano tisto pravno stanje, ki je obstojalo po obrtnem zakonu.
Pri proizvodnih obrtnih zadrugah je pravni položaj neizpremenjen. Za te zadruge velja v polnem obsegu § 9. obrtnega zakona. Zadruge, ki izvršujejo kak industrijski obrt, za katerega je po obrtnem zakonu potrebna obrtna pravica, si morajo za izvrševanje takega dela vedno pridobiti pooblastilo pristojne oblasti (§ 33. obrtnega zakona). Dovolilo po obrtnem zakonu mora imeti zadruga za vsako delo, ki je našteto v § 60. obrtnega
zakona. V ta opravila spadajo tudi industrijska. opravila po odst. 4. § 60. zakona o obrti h. Od dolžnost i, pridobiti si redno dovolilo, se izvzemajo samo kreditni posti, zadružne menze in zadružna p renočišča.
Glede kreditnih poslov, pravi tolmačenje, da je pri izvrševanju obrtnega zakona bilo vedno zastopano stališče, da se kreditne zadruge ne morejo podvreči določbi točke 7. § 60. obrtnega zakona, ker je karakter njihovega poslovanja različen od bankarskega poslovanja. Če bi kreditno poslovanje zavzelo način bankarskega poslovanja, potem je potrebno dovolilo. V duhu tega stališča je zakonodajalec dal § 54. redakcijo teksta glede kreditnih zadružnih poslov, ki odgovarja: tudi predpisom prejšnjih zakonov o zadrugah.
Kar se tiče zadružnih menz in prenočišč pravi tolmačenje, da je redakcija § 54. zadružnega zakona samo izraz faktičnega položaja, ki je obstojal pri izvrševanju obrtnega zakona.
Kolikor hočejoi zadruge voditi katerokoli vrsto gostilničarskega obrta v smislu § 76. obrtnega zakona, je za taka dela v celoti ostal v veljavi obrtni zakon. Izjema iz § 54. velja samo za zadružne menze in prenočišča, samo če se to delo vodi pod temi nazivi. Kolikor želijo za-
di'lige vorliti kak gostilničarski ol>rt pod nazivom iz § 76. oibrtnega zakona, se mo-•'n v tem primeru izvesti cel postopek, kakor kadar take pravice iščejo' druge osebe, ki niso' zadruge. Kadar zadruga prosi dovolilo za gostilničarski obrt. mora upravna oblast kontrolirati, da li se dovolilo more izdati, z ozirom na to, da li more zadruga obstojati, a k o svoje delo omejuje samo na svoje člane. Kadar se vidi, da je tako opravilo po razmerah in okolnost ih sodeč neprimerno in da nebi zadruga kot taka mogla obstojati, je upravna oblast dolžna, da opozori zadrugo na neprimernost njene zahteve in da tako dovolilo odbije. Kadar sc pa zadrugi izda dovolilo,, potem more ona
opravljati gostilničarsko obrt samo s člani.
Potemtakem veljavno pravno stanje o vodstvu obrtov s strani zadrug ne poslabšuje prejšnjega pravnega stanja, ker je ono v svojem bistvu ostalo neizpre-menjeno, a deloma še poostreno z ozirom na okolnost, da morajo zadruge poslovati samo s svojimi člani.
#
Gornje tolmačenje je izdalo ministrstvo za trgovino in industrijo, ker se je v trgovskih združenjih vodila velika gonja proti novemu zadružnemu zakonu, ki ni bila utemeljena in se je novi zadružni zakon zlonamerno predstavljal v napačni luči.
Gospodarske zadruge oproščene plačevanja taks
Na podstavi predpisa zadnjega odstavka čl. 5., točka 5., zakona o taksah v zvezi s točko 1. § 19. finančnega zakona za leto 1938./39. odrejam:
da se gospodarske zadruge, ki so svoja pravila prilagodile zakonu o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra; leta 1937., oproste plačevanja taks in sicer:
1.	za vse svoje prijave za vpis v z a d r u ž n i r e g i s t e r ;
2.	za vse o v e r i t v e p o d p i s o v upra v n eg a o d bora;
3.	za overitev prepisa pravil.
4.	za objave v »Službenih novi-uah«, da je z a d r u g a v p i s a n a v register;
5.	za overitev p od p i s a n a i z j a v i za vstop v zadrugo;
6.	za vpis zadružnikov v sodni spisek in za potrdilo o tem;
7.	za potrditevpremembe pravil, za v p i s p r e m e m b e p ra vil v zadružni register in za objavo o tem v »Sl. novinah«;
8.	za pot r d i I o s o- d i š e a, d a so osebe, ki so, v potrdilu označene kot člani upravnega odbora, vpisane v z a družni regi ster;
9.	za prijavo premembe v sestavi u p r a v n e g a o d b o r a zaradi vpisa v zadružni register;
10.	za vpis sodnih odločb o razveljavitvi skup š e i n s k i li sklepov v zadružni register in za objavo o tem;
11.	za prijavo sodišču in za vpis v zadružni register, da je član izstopil ali da je umrl ali da je bil izključen;
12.	za i z j a vo, z a: d r užni k o v s o li i š č u, d a so i z st o pili in za vpis tega v zadružni register;
13.	za izplačila zadružniku, ki je prestal biti zadružnik, z njegovo vlogo in prinosom;1
14.	za p r e n os vplačil " od enega zadružnika: na drugega, za prijavo o tem sodišču in za vpis zadružnika v zadružni register;
15.	za p r i j a v o s o d i š č u o p r e -stan Ik u z a d r n ge, za razglas o p rest a n k u v »S 1 u ž beni Ii n o v i -n a h« in za pozi v u p n i k o v ;
16.	za izločitev terjatev neprijavljenega upnika in za izročitev te prijave sodišču v shrambo;
17.	za razpust zadruge po odločbi sodišča in za pritožbo zadruge zoper odločbo sodišča o tem;
18.	za prijavo upravnega od -
b o r a z a r a d i u v e	d b e	s t e	č	a j a ;
19.	za prijav o I	i k v i	d a t	o	r j e v
s o d i š č u po nadzornem odboru za njen vpis v zadružni register, za overi t v e p o d p i s o v I	i k v i	d a t	o	r j e v
in razglasitev imen	I i k	v	i d a -
t o r j e v ;
20.	za izročitev knjig in spisov sodišču po končani likvidaciji;
21.	za overitev podpisov po državnih oblastvih na spisih o pravici revizije;
22.	za vse prijave državnim oblast v o m o i z v r š i t v i revizij e zadrug in zvez;
23.	za i z d a j a n j e 1 a k tur. priznan i c, b 1 a g a j niških p o t r d i I zadrug in zvez državnim in samoti p r a v n i m o b I a s t v o m ;
24.	za po I r d i t e v za d o I ž n i c zadružni kom. če jemljejo denar na posodo od svojih zadrug:
1 to jo za izplačilo deleža * to je za prenos deležev
2.), za p r e d I o ž i t e v letni h b i -lan c in računov državnim oblasti oni in njih razglasitev v »Služb, novinah :
26.	za otvor jene in tekoče račune zadružnih zvez in zadrug, ki jih imajo pri Poštni hranilnici in Državni hipotekarni' banki;
27.	za prošnje državnim ob last v om zaradi intervencije v revizijskih poslih;
28.	za p r o š n j e z a d r u g in zali r n ž n i h zvez, namenjene d r ž avli i m i n s a m o u p r a v n i m ob I a s t -v o in, da bi se j im izdal izpisek iz računskih in drugih knjig;
29.	za priloge, ki jih dodajajo zadruge in zadružne zveze prošnjam in vlogam, namenjenim državnim in samoupravnim oblast v om;
30.	za objave zadrug in zadružnih zvez o letnih računih in bilancah v zadružnih prostorih;
31.	za razglase zadrug in zadružnih zvez v zadružnih časopisih o svojih poslih; toda če se tiče razglas nekega člana v zasebnem poslu, se mora pobrati taksa:
32.	za p o t r d i I a zadrug o v p I a -č a n i h d e I c ž i h z a d r u ž n i k o v ;
33.	za vse vloge, pr o š n je in dopis o vanje z a d r u g in z a d r u ž -n i h zvez z dr ž a v n i m i o bi a s t v i, koliko r spad a j o glede plačevanja takse pod odredbo ta ril ne postavke 1. taksn e ta ri f e ;
34.	za r a č u n e , n o te i n t e m u s I i č n o. k i jih i z d a j a j o zad ruge in zveze s v o j im z a druž nik o m o ]) r o d a n e m b I a g u ;
35.	za k n j i ž i c e, v katere vpisujejo zadruge in zveze svojim zadružnikom k u p I j e n o bI a go:
36.	za p r i z n a niče, iz d a n e z a -d rožn ikom o plačanem dolgu;
37.	za potrdila, ki j ih izdajajo zadružniki zadrugi ali zvezi O'prej emu v r n j e n i h z a d r u ž n i li d c"l c ž c v :
38.	za p o tir d i la zadrug ali zvez ° |) r e j e t i h o b r e s i i li in d e I n e m
o d p 1 a č i 1 u d o Iga, ki jili vpisujejo zadružnikom v zadružne knjižice kakor 1 udi za potrditev knjig.
V Beogradu, I. aprilu IU58, št. 23.(>49/111.
Banovinski davki,
V »Službemem listu z dne 30. marca -1938 je objavljen pravilnik o banovinskem proračunu dravske banovine za leto 1937-38. Proračun izkazuje 177 milijonov 395.000 din izdatkov in ravno tolikodohod kov. Pravilnik je stopil v veljavo 1. aprila 1938.
Za pokritje potrebščin dravske banovine se pobirajo-naslednji banovinski davki, takse in doklade:
1.	Obča 'banovinska doklada 'k vsem državnim neposrednim davkom v izmeri •>0% (kakor prejšnje leto).
2.	Nadomestna doklada za odkupnino osebnega dela na cestah k vsem državnim neposrednim davkom v izmeri ■)% (kakor lani).
3.	Zdravstvena doklada po zakonu o zdravstvenih občinah k vsem državnim neposrednim -davkom v izmeri 5% (kakor prejšnje leto).
4.	Šolska doklada po čl. 5. uredbe o vzdrževanju ljudskih šol k vsem državnim neposrednim davkom v izmeri 35% (lani 26%).
•>. Banovinska trošarina na alkoholne pijače in sicer: a) na pivo 60 din od lil; b) na esence, ekstrakte in etrska, olja z alkoholom 400 din od 100 kg: c) na rum, konjak, liker in špirit 5 din oid hi".
6.	Trošarina na ogljikovo kislino in umetne brezalkoholne kisline, ki znaša ()d kg: a) na potrošnjo ogljikove kisline 3 din: b) za ostale namene 5 din.
takse in doklade.
Na vse umetne brezalkoholne pijače, napravljene v dravski banovini brez dodatka ogljikove kisline, se plačuje trošarina v iznosu 0.10 din od vsakega decilitra vsebine. Umetne brezalkoholne pijače, uvožene v območje dravske banovine. so zavezane trošarini 0.10 din od vsakega, decilitra, vsebine.
7.	Trošarina na mineralne vode znaša pri steklenicah izpod enega litra vsebine 0.20 din, pri steklenicah od enega do dveh liirov vsebine 0.30 din, pri večjih steklenicah pa 0.20 od vsakega začetega litra vsebine.
Banovinsko trošarina na mineralno vodo, ki se proizvaja in potroši v dravski banovini, plačujejo proizvodniki sami na podlagi mesečnih obračunov in morajo v ta namen voditi in tedensko predlagati oddelku finančne kontrole dnevne izkaze o prodaj i mineralne vode.
8.	Trošarina na. kvas se pobira, v izmeri 4 din od 1 kg.
9.	Trošarina na bencin in na mešani bencin se pobira kot banovinska doklada na državno trošarino in znaša na 100 kg tekočine 35 din (doslej 100 din).
10.	1 rošarina na konsuin električnega toka znaša 20 par od kilovatne ure pri ceni toka do 4.99 din in 15 par od kilovatne ure pri ceni toka nad 4.99 din za kilovatno uro. Pri ceni toka nad 7 din se trošarina ne plačuje. Trošarino pobirajo podjetja, ki dobavljajo tok ne-
posredno konsumentom, obenem z odškodnino za porabljeni tok. Ta podjetja odvajajo pobrano trošarino za. prejšnji mesec obenem s preglednim izkazom koosuma električnega toka za. razsvetljavo z navedbo prodajne cene. Uporaba toka za razsvetljavo trgov, ulic in za državne in samoupravne zavode in urade je izvzeta od plačevanja te trošarine.
11.	Trošarina na pnevmatiko znaša letno: 1. za osebne avtomobile in avtobuse za vsakih začetih 50 kg čiste teže 25 din; 2. za tovorne avtomobile za vsakih začetih 50 kg čiste teže 15 dim; poleg tega še za vsakih začetih 50 kg nosilnosti: a) do 1500 kg 10 din: b) za vsakih nadaljnjih začetih 50 kg 5 din.
12.	Trošarina na jedilna olja vseh vrst znaša 1 din od 1 kg.
13.	Banovinska davščina na plesne prireditve in na podaljšanje policijske ure. Doklada v izmeri 40% na državno takso za vstopnice.
14.	Taksa na lovske karte in na lovišča.
15.	Taksa na šoferske legitimacije.
16.	Taksa od prenosa nepremičnin znaša 2% od vrednosti nepremičnine. Od prenosov nepremičnin, ki s tem postanejo ali ostanejo predmet dopolni Ine prenosne takse, se ta banovinska taksa ne pobira.
17.	Doklada k dopolnilni prenosni taksi znaša 50%.
18.	Banovinsko takso na zavarovalne premije plačujejo vse zavarovalnice v iznosu 1% od vseh plačanih kosmatih premij. Taksa se ne sme prevaliti na zavarovanca.
19.	Davščina na dediščine. Na državno osnovno takso od dediščin se pobira banovinska doklada v višini 20%. Pri dediščinah, ki so po čl. 6., točka 5. za-
kona o taksah oproščene državne takse, se pobira samostojna banovinska taksa v višini 1 % čistega pripadka nad 20.000 din. Osebe, ki plačajo od svojega dedin-skega pripadka že banovinsko prenosno takso ali dopolnilno takso, ne plačajo banovinske davščine na dediščine.
20.	Taksa na posest oziroma nošenje orožja.
21.	Banovinske administrativne takse in doklade k državnim taksam po zakonu o taksah. V banovinskih poslih se pobirajo naslednje banovinske takse:
a)	50%na doklada k istovrstni državni taksi po tarifnih postavkah 25., 33.,
41.,	42., 43.. 47. in 48.;
b)	100% na doklada: k državni taksi po tarifnih postavkah 229 in 230.
Za vloge, priloge, odgovore in pritožbe po tarif, postavki 1., 2., 5. in 6. zakona o taksah se plačuje v samoupra vnih poslih mesto državne banovinska taksa v višini istovrstne državne takse.
K državni taksi po tarifnih postavkah
8.,	90., 91. in 92. zakona o taksah se pobira 50%na banovinska doklada.
Banovinski taksi niso zavezane pobotnice, s katerimi potrjujejo nameščenci oziroma delavci prejem plače ali mezde.
Za banovinske takse se uporabljajo posebni banovinski kolki, ne državni kolki.
22.	Taksa za prenos lastništva na živinskih potnih listih znaša: a) za drobnico 2 din; b) za posamezno veliko žival 4 din. To takso plača kupec.
23.	Banovinska trošarina na vino in žganje se pobira po pravilniku o višini, načinu izterjanja in kontroli pri pobiranju banovinske trošarine zn vino in žganje z dne 12. decembra 1937 (Službeni list št. 674/104 iz !. 1937.) in sicer:
a) na 100 I vina 100 din; b) na 100 I šampanjca in drivgeiga penečega se vina 300 din; na 1 hl" žganja 5 din.
Zoper odmero banovinskih davščin je dopustna pritožba na bansko upravo v 15 dneh od dne, ko je bila odmera priobčena davčnemu zavezancu ustno ali
pismeno. Pra vica do odmere banovinskih davščin zastara v petih letih od dne 1. januarja onega leta, v katerem je zastala. davčna obveznost. Pravica do izterjatve pa zastara v treh letih od rine, ko je bila odmera zavezancu pismeno ali ustno priobčena.
Posestne razmere v Sloveniji
Statistični letopis za leto 1936. prinaša med drugim zanimivo statistiko o Velikosti kmečkih posestev, o lastništvu, o vrsti kultur, o stanju živine itd., in sicer na podlagi štetja kmetijskih gospod arlstev, ki je bilo izvedeno 31. marca leta 1931. skupaj z ljudskim štetjem. Podatki iz ie obsežne statistike nam nudijo zanimiv vpogled v posestne razmere v naši državi, kakor tudi ločeno v posameznih banovinah.
V vsej državi je 1,985.725 kmečkih posestev, od tega v dravski banovini 154.628. Vsa ta posestva merijo skupaj 10.65 milijonov hektarov, od tega pa odpade na posestva v dravski banovini 1.28 milijona hektarov. Na dravsko banovino odpade nekaj manj nego 7% skupnega števila kmečkih posestev in 12% skupne površine. Odstotek, ki odpade na Slovenijo po površini, je torej razmeroma. velik, kar bi na prvi pogled upravičevalo sodbo, da je povprečen obseg kmečkih posestev v dravski banovini večji nego znaša povprečje za vso državo. Podrobnejša analiza številk pa nam nudi docela drugačno sliko. Upoštevati je najprej dejstvo, da je zemlja v Sloveniji neprimerno manj rodovitna, kakor na primer zemlja v Vojvodini, še važnejša je okolnost, da predstavljajo
kmečki gozdovi; v dravski banovini znaten del skupne površine posestev in da je površina teh gozdov, kakor bomo pozneje videli, celo večja nego skupna površina orne zemlje in travnikov. V drugih banovinah pa imajo gozdovi pri kmečkih posestvih podrejen pomen, ker so gozdovi predvsem last države in imovinskih občin. Precej drugačno sliko dobimo torej, če upoštevamo le površino kmečkih posestev brez gozdov. Zaenkrat pa se držimo uradnih številk.
Po velikosti posameznih posestev sc skupno število kmečkih posestev razdeli takole:
Posestvu	Slovenija		Vsa država	
do 2 ha	51.157	53.0%	67 J.865	53.8%
2 do 5 ha	57.655	24.4%	676.284	34.0%
5 do 10 ha	28.852	18.7%	407.237	20.5%
10 d o 20 ha	24470	15.8%	174.068	8.8%
20 do 50 ha	10.785	7.0%	49.3-14	2.5%
nad 50 ha	1.749	1.1%	6.957	0.4%
Skoro eno tretjino kmečkih posestev predstavljajo v dravski banovini kakor tudi v vsej državi najmanjša posestva do 2 ha.
Tu prav za prav po večini ne gre za kmečka posestva, kajti posestvo, ki ima manj nego 2 ha, nikakor ne more preživljali uliti majhne kmečke družine. Lastniki teh posestev so po večini zapo-
— 55 —
sirni v (Iriigili i hi k lic i li in ohilelu jejo svoje malo posestvo le kot postranski posel. To so podeželski mali obrtniki, delavci ali železničarji, ki imajo hišo z vrtom 1 n eno ali dve njivi itd.
Posestev od 2 do 5 lui imajo v dravski banovini relativno manj nego v vsej državi. relativno več pa imamo posestev od 5 do 50 ha. To pa v resnici niso večja posestva, ker odpade, kakor rečeno, znaten del površine teh posestev na gozdove.
Drugačna je razdelitev, če vzamemo za podlago skupno površino posestev v posameznih kategorijah. V tem primeru dobimo naslednjo sliko (površina je izražena v tisočih hektarov).
Sloveniju	Vsa država
do 3 ha	45	5.5%	695	6.5%
3 db 5 ha	126	9.8%	2288	21.5%
5 do 10 ha	203	16.2%	2875	37.0%
10 do 20 ha	544	26.9%	2591	22.5%
20 do 50 ha	50?	24.0%	1589	15.0%
nad 5<) ha	251	19.6%	1022	9.7%
Posestva do 2 hektara predstavljajo v dravski banovini komaj 3.5% skupne površine, čeprav gre tu za 14% vseh posestnikov. Na posestva nad 50 ha pa odpade skoro 20% celotne površine (v vsej državi nekaj manj ko 10%). Tu gre predvsem za gozdno veleposest, ki pa je bila pred leti v zvezi z razlastitvijo gozdne veleposesti znatno reducirana. Prihodnja statistika bo prinesla v tem pogledu znatno spremembo.
Na kmečka posestva od 2 do 50 ha odpade 77% vse površine kmečkih posestev. Pri tem pa je značilno, da so pri posestvih od 10 do 50 ha odstotki za dravsko banovino večji nego za ostalo državo. I udi v tem primeru moramo iskati vzrok le v gozdni posesti.
Gozdovi predstavljajo 41.5% vse površine posestev v Sloveniji.
Kakor smo že v uvodu omenili, nam podrobnejša analiza številk nudi drugačno sliko o posestnih razmerah v dravski banovini. Relativno znatno povprečje površine posestev nastane zaradi tega, ker ima Slovenija, od vseh banovi,n največ kmečke gozdne posesti. Od siku pne površine kmečkih posestev odpade v naši banovini nič manj nego 41.5% na gozdno posest, medtem ko je v ostalih banovinah ta odstotek neprimerno bolj majhen in znaša v zet skl banovini 17.9. v moravski 16.9, v vrba skl 13.1, v savski 12.6. v drinski 12.5, v primorski 10.4. v vardarski 10.3, v dunavski 3.5%. Ker je v ostali državi gozdna posest po večini last države ali imovinskih občim in ti gozdovi v gornji statistiki niso upoštevani, zato odpade od skupne površine kmečke gozdne posesti v naši državi, ki znaša 1,581.000 ha, več nego ena tretjina na dravsko banovino, namreč 531.000 ha. Od te kmečke gozdne posesti v dravski banovini pa odpade zopet navzlic gozdnim veleposestvom skoro 70% na kmečka posestva do 50 ha. V teh številkah se zrcali najbolj struktura; kmetijskega gospodarstva v Sloveniji, ki je v veliki meri odvisna od dohodkov iz gozdov.
Kakor ima na eni strani Slovenija največ kmečke gozdne posesti, talko imajo na drugi strani slovenski kmečki posestniki najmanj za intenzivno kmetijsko gospodarstvo sposobne zemlje, kajti od celotne površine kmečkih posestev odpade v dravski banovini na njive, travnike, vrtove, vinograde in sadovnjake le 45.5% celotne površine, v primorski banovini 54.4. v zetski 55.6. v dri liski 67.2, v moravski 67.7, v vrl niški 76.1.
v Viirdiiiski 79.3. v „savski 79.5 in v dunavski 91.5%. Odstotek, ki odpade na njive, travnike, vrtove, vinograde in sadovnjake. je torej v dravski banovini zaradi znatne gozdne površine celo manjši kakor v kršni primorski in zet-■dvi 'banovini.
Siime orne zemlje ima dravska banovina le 22.(i% celotne površine kmečkih posestev (zenska 30.4. primorska 31.8, drinska 44.0. moravska 50.7, vrbasika 53.2, savskiv 56.0, vardarska 69.5 in dunavska 82.0%). Na. travnike odpade v dravski banovini 18.2% celotne površine kmečkih posestev (v ze-tski 21.2, v dunavski 5%), na pašnike 10.5. na vinograde 1.9% (v primorski banovini 7.0%), na sadovnjake 1.6, na vrtove 1.2 in mi nerodovitno zemljo 2.2%. Površina vinogradov je največja v dunavski banovini, kjer znaša 43.000 ha, v savski banovini znaša
39.000	ha. v primorski 31.000 ha, v dravski 24.000 ha, v moravski 23.000 ha in v vardarski 11.000 ha.
Posestva od 2 do 50 ha.
Poscistev od 2 do 50 ha, lo je manjših in srednjih kmečkih posestev, je v naši
državi 1.307.000 in znaša povprečna površina 6.8 ha: v dravski banovini pa je
102.000	takih posestev, ki znaša povprečna površina posestva 9.6 ha. Povprečje površine teh posestev je torej v dravski banovini večje nego v vsej državi.
Če pa izvzamemo le za, intenzivno izkoriščanje sposobno zemljo (njive, travnike, vrtove, vinograde in sadovnjake), pa vidimo, da imajo mali in srednji kmečki posestniki, ki jih je v Sloveniji
102.000,	le 499.000 ha lake za intenzivno izkoriščanje sposobne zemlje. Na enega posestnika pa odpade povprečno 4.9 ha, medtem ko znaša to povprečje v vsej državi 5.1 ha. Povprečni slovenski kmet ima torej manj za intenzivno izkoriščanje sposobne zemlje nego povprečni kmet v Jugoslaviji. Pri tem pa je treba še upoštevati ogromno razliko med plodnostjo zemlje v dravski banovini in plodnostjo zemlje v savski ali dunavski banovini ter v nekaterih drugih predelih naše države. Iz vsega tega sledi, da ima slovenski kmet navzlic razmeroma večjemu povprečnemu obsegu posestev le malo za intenzivno kmetijsko Izkoriščanje sposobne zemlje.
Problemi našega podeželja.
Zanimivo predavanje je imel g. inž. Žumer na prosvetnem večeru slovenskih katoliških akademskih društev dne 21. lebruarja tega leta o aktualnih problemih našega kmečkega življenja.
V uvodu je predavatelj poudaril, da živimo na kosu zemlje, ki ga prepihi struj od juga. severa in vzhoda stalno prepi Iva vajo. na svetu, katerega ni doslej nobena struja mogla stalno obvla-
dali v taki meri. da bi nasprotno strujo mogla v drugo smer odkloniti.
Predavatelj je nato prešel na probleme našega podeželja in naglasil, da Slovenci prav za prav nimamo posebej ločenega problema podeželja in mesta, kajti za naše število prebivalstva imamo prej premalo mest in drugih središč, saj je komaj 15 odstotkov naših ljudi, ki jili moremo smatrali za meščane.

— 60 —
Naša mesta in vasi.
Pri pregledu naše zemlje vidimo, da imamo 16 mest in trgov s pod 500 prebivalci, 24 mest in trgov s 500 do 1000 prebivalci. 18 mest in trgov s 1000 do 2000 prebivalci, 4 mestu in trge z več kot 2000 do 8000 prebivalci, 2 mesti s 4000 do 5000, 2 mesti s 5000 do 10.000 (Celje, Jesenice), 1 mesto s 35.000 in 1 mesto s
85.000	prctnvalci. Če upoštevamo tudi trge in mesta, ki imajo to ime iz preteklosti, pa se nič ne ločijo od vasi, dobimo 17.5% naših ljudi, tržanov in meščanov, 73.5% naših ljudi pa živi v vaseh.
Važnejši je pregled, kaj Slovenci delamo in od česa se živimo in kako smo po našem svetu razdeljeni. Povprečna gostota na 1 kur znaša 73 (ravno- pol manj kot v Nemčiji) ter spadamo v Evropi med srednje gosto naseljene pokrajine.
Nadpovprečno so naseljeni le okraji: Šmarje pri Jelšah 81, Celje okolica 83, Brežice 87, Maribor desni breg 88. Murska Sobota 88. Ptuj 88, Maribor levi breg 93, Ljutomer 101, Lendava 110. Laško 118.
Naših ljudi je z življenjem navezanih na zemljo 60%, skupno 660.000. v obrti, industriji, trgovini, ki služijo kruli z rokami ali glavo, pa jih je 30% ali
330.000.	svobodni poklici, rentierji, vojaštvo- in razni drugi 10% ali 110.000. Najnižji odstotek obrtnega, industrijskega in trgovskega delavstva je v okraju Ptuj -okolica in sicer 1.9%, Murska Sobota ima 2.2, Lendava 2.5, Črnomelj 2.8, Šmarje pri Jelšah 3, Krško 3.1, Maribor levi breg 3.1. Ljutomer 3.4%. Ta pas, imenovan slovenski revni pas, predstavlja najrevnejše predele naše zemlje.
Kmetstvo in delavstvo pri nas.
O splošnem gospodarskem stanju dežele velja, da je poljedelski stan najboljši zid pred vsemi mogočimi potresi in krizami in da: vsak napredek, za katerim težimo, neizogibno prinese novo valovanje in tudi trenja. Značilno je, da na delovni trg prihaja pri nas letno najmanj 10.000 novih delovnih moči, ki morajo najti svojo- zaposlitev in kruh.
Naša dežela je v preteklosti imela že precej industrije. Naš lastni gospodarski razvoj pa ni bil in ne bo- nikoli namenjen neki zaključeni gospodarski enoti, ki bi prenesla avtarkijo. Usojeno nam je držati odprta vrata proti jugu, v zeml je sredozemskega, bazena in proti vzhodu proti agrarnim pokrajinam, proti severu pa za tiste pridelke, ki jih ta potrebuje od nas. Naše meje so v preteklosti doživljale toliko premikov, da bi nam gospodarsko preveč enostranska orientacija znala narediti preveč škode. Takšna enostranest je bil strah pred tekstilno industrijo, ki pa je nastala pri nas kar čez noč.
Ko so se pred 10 do 12 leti začele severne industrijske pokrajine organizirati, so za naš poljedeljski izvoz začele-delati težave, na drugi strani pa jo vzporedno s tem razvojem pri nas industrializacija v pospešenem tempu napredovala. Spremenjena carinska politika držav je imela za posledico, da sc je del tekstilne industrije na Češkem in v Avstriji preselil k nam in zaposlil tako število naših ljudi, da si je težko misliti, da bi kje drugod mogli najti zaposlitev.
Naš narodni dohodek.
Naš narodni dohodek imamo iz kmečke in obrtno nadaljevalne proizvodnje. Primerjava teh dohodkov nam da nazor-
no podobo o jedrn in glavnem problemu slovenskega gospodarstva.
Naša kmečka proizvodnja nam do-naša povprečne kosmate dohodke iz poljedelstva okoli pol milijarde dinarjev letno, iz živinoreje 120 milijonov, iz vi-nogradništva l.')0 milijonov, iz sadjarstva 100 milijonov, iz gozdarstva 175 milijonov, skupno 1.045 milijonov dinarjev zn 720.000 ljudi ali povprečno na: leto
1.450 dinarjev na osebo.
Toliko znaša dohodek na osebo, ki je na to proizvodnjo navezana, čisti dohodek pa je vsaj še za polovico manjši.
Industrijska proizvodnja; pa izplača na mezdah ljudem, ki nimajo nobenega kapitala, letno 900 milijonov ali vsaj trikrat toliko na; osebo, ki je navezana na to proizvodnjo. Pri tem pa večina delavstva prejema manj kot znaša eksistenčni minimum.
Ta ugotovitev je tako presenetljiva, da se moramo vprašati, kako. morejo na kmetih sploh živeli, če že delavci težko žive, odkriva pa nam tudi vso neproduktivnost naše kmetije.
Težko življenje kmeta.
V zadnjem času se opaža tudi pri nas zanimanje v tej smeri. Prizad jo namenil Zagrebu in Belgradu po 240.000 din za nalogo, da se ugotovi, kako se ljudje hranijo. Naša banska uprava pripravlja za april anketo o potrebah naše kmetije. Poskusov o zaščiti kmečke imovine je več. Zanimivo pa je, da 30% naših ljudi v industriji zasluži netto toliko kot 60% ljudi na kmetiji, kar pomeni, da je naša industrijska proizvodnja daleč važnejša od kmečke.
Zanimivemu predavanju inž. Žumra je sledila prav tako zanimiva debata o problemih našega, podeželja.
Prebivalstvo nase države po poklicih
Najnovejši statistični letopis naše države prinaša podatke o poklicni strukturi prebivalstva naše države. Ti podatki so sestavljeni na podlagi rezultatov ljudskega štetja z dne 31. marca 1932 ter so vseeno še velike važnosti za presoj o naše gospodarske in socialne strukture, čeprav je od tedanjega štetja preteklo 7 let. Žal pa se ti podatki ne dajo primerjati s podatki za leto 1921., kar bi nam pokazale velike izpremembe v desetletju 1921—1931. V tem desetletju so bile izvršene velike izpremembe v razdelitvi države na upravna področja. Podatki, ki so nam bili na razpolago za I. 1921., so se nanašali na tedanje pokrajine, se-
daj so pa sestavljeni po banovinah. Obdelava teh podatkov po sedanjih upravnih področjih bi bila ogromno delo, ki pa je deloma sploh onemogočeno s tem, da ni na razpolago več popoln material l judskega štetja iz leta 1921. po pokrajinah.
V naslednjem podajamo tabelo, v kateri je naveden odstotni delež posameznih skupin poklicev v primeri z vsem prebivalstvom. V tej statistiki je upo/šte-vano vse prebivalstvo, ne samo družinski poglavarji, odnosno osebe, ki se same vzdržujejo, torej tudi vzdrževane osebe. Vse prebivalstvo je razdeljeno v pet velikih skupin: 1. obsega poljedel-
r»2
sivo. živinorejo, gozdarstvo in ribištvo: 11. industrijo, rudarstvo, topilništvo in obrti: III. trgovino, denarne zavode, zavare vat ni ee in promet: IV. javne službe, proste poklice in voj siko; V. druge poklice, brez poklica, odnosno brez označbe poklica. Vrstni red banovin je sestavljen tako. da je merodajno, koliko prebivalstva je zaposlenega v kmetijstvu, počenši. z dravsko banovino itd.
Banovine	I.	II.	III.	IV.	V.
vilinska	88.16	5.19	3.19	2.01	1.45
moravska	85.82	7,22	2.5-5	2.72	1.70
dravska	60.28	22.15	6.82	4.64	3.11)
donavska	74.71.	13.47	5.19	3.99	2.64
savska	75. >4	1-2.08	5,13	3.72	3.74
vardarska	78,05	9.41	4.40	4.38	3.78
zetska	81.96	5.63	4.07	4.73	3.61
drinska	82.51	7.78	3.97	3.45	2.48
p r i mo rska	85.55	6.39	4.00	3.51	2.48
Belgrad	5.35	35.55	21.13	21.32	20.67
država	76.58	■1 1.00	4.-85	4.75	3.49
Te številke kažejo, da je najmanj kmetijska dravska banovina v državi, ki ima tudi že razmeroma znaten odstotek industrije in obrti. I udi odstotelk zaposlenih v trgovini, kreditnih ustanovah in prometu je pri nas največji. Glede industrije prideta v naši državi v poštev še donavska in savska banovina. Če vzamemo. da je v teh treh banovinah živeto od industrije in obrti: savslka 326.831, donavska 321.680 in dravska banovina pa 203.444, torej skupno 901.9.1.1 oseb. vidimo, da znaša odstotek industrijskega prebivalstva v teh treh banovinah od vseh oseb, ki so zaposlene v industriji in v obrti v vsej državi. .19.6%. nasprotno pa je v vseh ostalih 6 banovinah in Bclgradu zaposlenih in živi od industrije in obrti 631.097 oseb. ali 40.4%.
Največji je še vedno odstotek v krneli jstvu zaposlenih v vrbaski banovini, ki izkazuje Iudi najmanjši odstotek od in-
dustrije in obrti živečih oseb. Za zetsko banovino je zanimivo, da je v njej 'odstotek javnih služb, prostih poklicev in vojske zelo velik, večji kot v banovinah z relativno enako strukturo prebivalstva.
Številke za Bel grad so navedene posebej. vsebujejo pa tudi podatke za Ženi im in Pančevo. Če bi hoteli dobiti pravo sliko poklicne razdelitve prebivalstva: v Bclgradu, je potrebno primerjati med seboj strukturo prebivalstva v velikih mestih v naši državi. V ta namen sem sestavil naslednjo tabelo po istih skupinah kot zgoraj.
Mesta	1.	H.	lil.	IV.	V.
Belgrad, Zemun Pačevo	3.53	33.35	31,13	21.32	20.67
Zagreb (mesto-)	2.9	37.9	21.8	14.4	23.—
Ljubljana (velika) 4.1		31.8	25.5	16.3	24.3
Subotiea	51.7	20.3	15.2	6.5	8.30
Novi Sad	18.6	31.9	19.9	11.2	17.4
Sarajevo	1.8	5-4.4	21.8	16.4	25.6
Skoplje	15.—	29.4	24.9	11.3	19.4
Sp 1 j t	22.1	26.5	18.5	13.3	19.6
Tipična mesta z visokim odstotkom za industrijo in obrt ter trgovino s prometom in d e nar s tvom so Belgrad, Zagreb, Ljubljana in Sarajevo. Vojvodinska mesta imajo še velik delež kmečkega prebivalstva. Tudi Skoplje in Split imata, še veliko kmečkega prebivalstva, dočim je industrija slabše razvita. Pri javnih službah naravno prednjači Belgrad kot upravno središče države, za njim sledita Sarajevo in Ljubljana z velikim odstotkom javni ih služb in prostih poklicev.
Manufakturo vseh vrst po ugodnih cenah tudi proti plačilu s hranilnimi knjižicami članic »Zadružne zveze« nudi Oblačil niča za Slovenijo v hiši Gospodarske zveze.
Gospodarstvo.
4 pokojninski zavodi v državi. Iz izjavo ministra za socialno politiko in na-roidno zdravje g. Cvetkoviča je posneti, da se na podlagi sklepa ministrskega sveta ustanove v državi še trije pokoj-n miški zavodi kot nosilci pokojninskega zavarovanja nameščencev. Zavod v Zagrenil bo olhsegaI področja okrožnih uradov v Zagrebu. Karlovcu, Osijeku in Sušaku razen Kastava. Raka in Krka. sarajevski področje uradov v Sarajevu. Banjaluki, Tuzli in Dubrovniku, razen okraje Dubrovnik, Metković, Korčula in Kotor, 'belgrajski obsega področje o kr. uradov Subotica, Somlbor, Novi Sad, Pe-t rov grad, Beograd. Niš in Skoplje.
Pokojninski zavod v Ljubljani obdrži dosedanje področje ter bo tudi izvrševal pokojninsko zavarovanje vseh uslužbencev pomorskih brodarskih podjetij brez ozira na pristaniško pripadnost ladij in podjetij.
Poleg zavodov se osnujejo tudi poslovalnice v Novem Sadu. Nišu, Skuplju. Osijeku in Banjaluki, kjer bodo delali posebni odbori, katerih področje odreja zakon o pokojninskem zavarovanju.
Snovanje Industrijske banke. Agencija Jugoslovanski kurir v Belgradu poroča. da sc* vedno bolj pojavlja zahteva merodajnih faktorjev osnovati privilegirano industrijsko banko. Ta zahteva je v zvezi z nacionalizacijo naše industrije. Sredstva te banke naj bi znašala okoli dve milijardi dinarjev. Po tej zamisli naj bi država ne kupovala naravnost industrij od tujcev, ampak bi to omogočila zasebnikom s cenenim kreditom. Na drugi strani so pa težkoče pri snovanju izredno znatne, tako da z ustanovitvijo šc' ne bo kmalu kaj.
Pravo, davki in takse.
Taksna prostost po stari uredbi odpravljena.
Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal odlok z cine 18. februarja 1938, št. 11.584/11 L po katerem veljajo taksne oprostitve po naredbi ministrstva financ z dne 31. julija 1919 št. 74.170 za zadruge, ustanovi jene po dosedanjih zakonih. le še toliko časa, dokler ne prilagodijo svojih pravil predpisom novega zakona o gospodarskih zadrugah z cine 11. septembra 1937.
Gospodarska zveza v Ljubljani notira naslednje cene: Tomaževa žlindra baza 18 % Din 125.—; rudninski super-fosfat v vrečah po 50 in po 100 kg a Din 106.—; kalijeva sol po 100 kg Din 160.—; kostni superfosfat Din 125; apneni dušik v pločevinastih bobnih Din 211.—; apneni dušik v papirnatih vrečah Din 185.—; kostna moka Din 100.—; nitrofoskal v vrečah Din 144.— ; klajno apno Din 275.—; lanene tropine Din 2.10; modra galica Din 6.10; žveplo Din 3.—. Pri vagonskem odjemu se cene za gnojila in cement znatno znižajo na franco vsaka postaja. Mlatilnice s tresali in reto Din 4.100.—; slamoreznice Din 1.700—2.000; čistilnik 10 sit 1.500 Din; plugi Lesce Din 880—995; reporez-uica M. R. Din 550; trijerji Din 2.000 do Din 3.500; mlatilnice na ročni pogon Din 2.200; robkači Din 900; sadni mlini Din 1.400—1.700; brzoparilniki Din 1.050 do 2.800; kosilni stroji Din 2.000; travniške brane z zvezdnatimi členki 900 Din; travniške brane z jeklenimi špicami Din 800; patent motike »Rapp« Din 70.—. Nitrofoskal, apneni dušik pri najmanjšem odjemu 5.000 kg franko vsaka postaja. Modra galica pri vagonskem odjemu po konkurenčni ceni.
G4
XXVII. redni občni zbor Kmečke 'hranilnice in posojilnice v Sv. Tomažu pri Ormožu, r. z. z
n z., bo 8. maju 1938 ob 2 popoldne v uradnih prostorih v Prosvetnem domu pri Sv. Tomažu. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1937.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva. 3. Slučajnosti.
Občni zbor Kmetijskega društva v Šenčurju, r. z. z o. z., bo 4. ma ju 1938 ob 6 popoldne pri načelniku Umniku. Dnevni red: I. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1397. 5. Volitev načelstva in nadzorstva, b. Sprememba pravil po določilih novega zadružnega zakona. 7. Slučajnosti,
Občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v št. Pavlu pri Preboldu, r. z. z n. z.., se bo vršil dne 24. aprilu 1938 ob 3 popoldne v posojilni-ških prostorih. Dnevni red: I. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1937 . 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti (predlogi).
Občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Šmarju pri Jelšah, r. z. z n. z., se bo vršil dne
5.	maja 1938 ob 14. uri v uradnih prostorih. Dnevni red: I. Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Slučajnosti.
Redni občni zbor Zadružne elektrarne v šent Jerneju, r. z. z o. z., se bo vršil dne 24. aprila 1938 ob 16. uri v prostorih Hranilnice in posojilnice. Dnevni red: I. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Čitanje revizijskega poročilu. 3. Odobritev računskega zaključka za I. 1937, 4. Sklepanje o razdružitvi in likvidaciji zadruge.
Redni občni zbor Konsumnega društva v šent Jerneju, r. z. z o. z., se bo vršil dne 24. aprila 1938 ob 15. uri v prostorih Hranilnice in posojilnice v Št. Jerneju. Dnevni red: I. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Nadomestne volitve načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Občni zbor Strojne zadruge v št. Lovrencu nn Dolenjskem, r. z. z o. z., se bo vršil dne I. maja 1938 ob 8 dopoldne v šolskem poslopju v št. Lovrencu. Dnevni red: I. Sklepanje o poročilu likvidatorjev o končni likvidaciji. 2. Sklepanje o shrambi poslovnih knjig.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice za Višnjo goro in okolico, r. z. z n. z., se bo vršil
dne 8. maju 1958 ob 15. uri v posojil nični pisarni. Dnevni red: I. Poročilo načelstva in nad zorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Redni letni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Velikih Dolencih, r. z. z n. /., se bo vršil dne 24. aprila 1938 ob 3 popoldne v uradnem postom hranilnice. Dnevni red: L Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva. 5. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice In posojilnice v Veržeju, r. z. z n. z., se ho vršil dne 34. aprila 1938 ob 9 dopoldne v zadružni pisarni. Dnevni red: I. Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora.
2. Poročilo načelstva in nadzorstvu. 5, Odobritev I računskega zaključka za leto 1937. 4. Nadomest- j na volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti.
51. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Vurbergu, r. z. z n. z... se ho vršil dne
1.	maja 1938 ob 3 popoldne v stari šoli v Vum-bahu št. 2. Dnevni red: I. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključku za leto 1957. 5. Volitev načelstva in nadzorstvu, j 4. Slučajnosti in predlogi.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Vinici, r. z, z n. z., se bo vršil dne I. maja | 1938 ob 3 popoldne v župnišču na Vinici. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora, j
2.	Poročilo o izvršeni reviziji. 3. Poročilo načelstva in nadzorstvu. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Vavti vasi, r. z. z n. z... se bo vršil dne 24. aprila 1938 ob pol 8 zjutraj v stari šoli. Dnevni red:
I.	čitanje zapisnika zadnjega obe. zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstvu. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Slučajnosti.
Redni letni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Zg. Tuhinju, r. z. z n. /.., se bo vršil dne 24. aprila 1958 ob 3 popoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: I. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 5. Odobritev računskega zaključku za leto 1937. 4. Dopolnilne volitve. 5. Raznoterosti.
Občni zbor Ljudske posojilnice v Žireb, r. z. z n. z,, se bo vršil dne 24. aprila 1938 ob 13. uri v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrditev računskega zaključka za leto 1937. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Narodnega Gospodarja” Ljubljana, Zadružna zveza. Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, tajnik Zadružne zveze v Ljubljani. — Za Zadružno tiskarno: Maks Blejec v Ljubljani.
Občni zbor Kmetijske gospodarske zadruge v Goričah, r. z. z o. z., se bo vršil dne 24. aprila 1938 ob 9 dopoldne v hiši načelnika g. Markiča v Goričah št. 19. Dnevni red: I. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Volitve načelstva. 5. Volitve nadzoi'st.v'a. 6. Slučajnosti.
Občni zbor Kmetijskega društva zn Hrastje •n okolico, r. z. z o. z., se vrši 24. aprila 1938 ob tO dopoldne v lastnem domu. Dnevni red: I. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključku L 1937. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice na Hom.cn. r. z. z n. z., bo dne 8. maja 1938 ob 10 v_posojil,ničnih prostorih. DdfeVni red: I. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 3. Slučajnosti.
Redni letni občni zbor Delavske hranilnice •it posojilnice v Hrastniku, r. z. z n. z. se bo vršil dno 25, aprila 1938 ob pol S (19.30) zvečer ' prostorih ge. Amalije .Loger. Dnevni red: t. Čitanje zapisniku zadnjega oljčnega zbora. 2. Poročilo ’ likvidatorjev. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Slučajnosti.
Izredni obni zbor Hranilnice in posojilnice ••a Ježici, r. z. z n. z., bo v nedeljo 8. maja 1938 oh K) dopoldne v stanovanju njenega načelniku na Ježici št. 16. Dnevni red: 1. Čitanje revizijskega poročilu. 2. Razprava o računskih zaključkih za leto 1934 ter leto 1937 ter njih potrditev. 3. Slučajnosti.
Redni občni zbor živinorejske selekcijske zadruge na Krki, r. z. z o. /., se bo vršil dne 24. aprila 1938 ob pol S zjutraj \ šoli. Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega rednega občnega zbora. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Poročilo načelstva in nadzorstva. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstvu. 7. Določitev članskih prispevkov za 1. 1938. 8. Poročilo mlečnega nadzirate! ja.
Občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Kamnici pri Mariboru, r. z. z n. z... se bo vršil dne 1. maja 1938 ob 8 dopoldne v posojil nični h prostorih. Dnevni red: I. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Redni občni zbor Vzajemno podporne čebelice v Ljubljani, i-. z. z n. z., bo v nedeljo I. maja 1936 ob 4 popoldne v pevski sobi mis. hiše. Tabor 12. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Slučajnosti.
Občni zbor Kmetijske nabavne in prodajne zadruge v Križevcih pri Ljutomeru, r. z. zo. z.,
bo v nedeljo 8. maja 1938 ob S v Slomškovi dvorani v Križevcih. Dnevni red: I. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo: a) načelstva, b) nadzorstva. 3. čitanje revizijskega poročila. 4. Odobritev računskega zaključka
za leto 1937. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Loki pri Zid. mostu, r. z. z n. z., se bo vršil 24. aprila 1938. ob 3 popoldne v poslovni sobi. Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za leto 1937. 3. Dopolnilna volitev v načelstvo.
Redni občni zbor Mlekarske zadruge v Rovtah pri Logatcu, r. z. zo. z., bo !. maja 1938 ob 3. popoldne v prostorih mlekarne. Dnevni red: I. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskih zaključkov za leti 1956 in 1937.
3.	čitanje revizijskega poročilu z dne 30. junija 1956 in z dne II. marca 1938. 4. Volitev načelstva ih nadzorstva. 3. Slučajnosti.
Redni letni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Laškem, r. z. z n. z., sv Ivo vršil dne 29. aprila 1938 ob pol 8 zjutraj v uradnih prostorih posojilnice. Dnevni red: i. čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrditev računskega, zaključka /a leto 1937. 4. Volitev načelstva in nadzorstvu.
5.	Slučajnosti. — Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor. ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov v smislu S 33. zadružnih pravil.
Redni občili zbor Zadružne tiskarne v Ljubljani, v. z. z o. z., se bu vršil 13. maja 1938 ob II dopoldne v posvetovalnici jugoslovanske tiskarne. Dnevni red: 1. Poročijo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1957. 5. Sklepanje o uporabi čistega dobička. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Občni zbor Oblačilnice za Slovenijo v Ljubljani, r. z. z o. z., se bo vršil dne 3. maja 1938 oh jH)! 6 popoldne v posvetovalnici Gospodarske zveze v Ljubljani. Dnevni red: t. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. čitanje revizijskega poročila. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 3. Slučajnosti.
Redni občni zbor Gospodarske zveze v Ljubljani, r. z. z o. z., se bo vršil dne 3. maja 1938 ob 5 popoldne v njeni poslovalnici. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 5. Volitev nadzorstva. 6. Volitev posvetovalnega odbora. ". Slučajnosti.
Retini letni občni zbor Prve delavske hranilnice in posojilnice v Ljubljani, r. z. z o. z.., se bo vršil dne 8. maja 1938 ob H) dopoldne v prostorih na Miklošičevi cesti 22/1. Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 3. čitanje' revizijskega |M>ročila. 4. Dopolnilne volitve načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Loki pri Zidanem mostu, r. z. z n. z., se bo vršil dne 24. aprila 1938 ob 3 popoldne v poslovni sobi. Dnevni red I. Poročilo načelstva in nadzorstvu.
2.	Odobritev računskega zaključka za leto 1937.
3.	Dopolnilna volitev v načelstvo.
Redni občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice v Moravčah, v. z. z n. z., se bo vršil dne 15. maja 1938 ob pol 3 popoldne v uradnih ])rosim ih. Dnevni red: I. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstvu in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Volitve načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Redni občni zbor Kmetijske zadruge v Moravčah, r. z z o. z... se bo vršil dne 34. aprila 1938 ob pol 3 popoldne v kaplanijski dvorani. Dnevni red: I. Čitanje zapisnika o zadnjem obe. zboru. •>. Poročilo načelstvu in nadzorstva. 3. Nadomestna volitev načelstva. 4. Slučajnosti.
Redni letni občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice v Miriti peči, r. z. z n. z., se bo vršil dne 34. aprila 1938 ob 8.30 dopoldne v Domu. Dnevni red: I. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstvu. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Slučajnosti.
Redni letni občni zbor Okrajne posojilnice v Mokronogu, r. z. z n. z., se bo vršil dne 24. aprila 1938 ob 7 v posojilničnom prostoru Dnevni red: I. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 3. Slučajnosti.
Redili občili zbor Ljudske posojilnice v Oplotnici, r. z. z n. z... se bo vršil dne 8. maja 1938 ob pol' 8 dopoldne v posojilu iških uradnih prostorih. Dnevni reti: t. Črtanje zapisniku zadnjega občnega zbora: 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Potrditev računskega zaključka •za leto 1937. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice ih posojilnice na Prihovi, r. z. z n. z.., se bo vršil dne 34. aprila 1938 ob 3 popoldne. Dnevni red: I. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. a) poročilo načelstvu. h) poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka /a leto 1937. 4. Volitev a) na. teistva. It) nadzorstvu. 5. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Rudniku, r. z. z n. z., se bo vršil tl ne 15. maju 1938 ob pol 8 dopoldne v župnišča v Rudniku. Dnevni reti: I. Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrditev računskega, zaključka za leto 1937..
3.	Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Poročilo o izvršepi reviziji. 5. Slučajnosti.
28. redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Radovljici, r. z. z n. z., se bo vršil dne 25. aprila '1938 ob 14. uri v zadružni pisarni. Dnevni red: t. Čitanje zapisniku zadnjega občnega zbora. '2. Poročilo upravnega in nadzornega odbora« 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1957. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
44. redni občili zbor Okrajne posojilnice v
Radečah, v. z. z n. z., se bo vršil dne 24. aprila 1938 ob 5 popoldne v zadružni pisarni. Dntivni reti: I. Čitanje revizijskega poročila. 2. Čitanje m odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Po ronio načelstva in nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 5. Nadomestna volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučaj nosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Smledniku, r. z. z n. z., sc bo vršil dno 24. aprila 1938 ob 3 popoldne v posojilniških prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nad-J /Orstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 3. čitanje revizijskega poročila. 4. V dl litev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Kmetijskega društva v Rečici ob Savinji, r. /.. z o. z... se bo vršil dne I. maja 1938 ob 3 ]>opokliie v društvenem skladišču. Dnevni red: i. Čitanje zapisniku zadnjega občnega z bofl ra. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključku za leto 1937. 4. Vo-9 litev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Občni zbor strojne zadruge pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, r. z. z o. z... se bo vršil dne 24. aprila J9.38 po rani sv. maši v Slomškovem domu. Dnevni red: I. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 5. Volitev načelstvu in nadzorstva. 4. Slučajnosti.
Redni občni zbor Posojilnice pri Sv. Križu pri Kostanjevici, r. z. z n. z., se bo vršil dne 24. aprila 1938 ob pol 8 dopoldne v uradnih p ros to-1 rili. Dnevni red: I. Poročilo načelstva in nadzor- š stvn. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti.
Redni občni zbor Kmetijskega društva pri Sv. Vidu nad Cerknico, r. z. z o. z., se bo vršil dne I. ma ja 1938 ob 7 zjutraj ne sedežu društva jj v Rudolfovem. Dnevni red: I. Poročilo nače.'s (val in nadzorstva. 2. Potrditev računskega zaključ- 1 k a za leto 1957. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev I nadzorstvu. 5. Slučajnosti.
Občili zbor Hranilnice in posojilnice v Sliv- j niči pri Celju, r. z. z n. z., se bo vršil 24. aprila -j 1938 ob 8 zjutraj v uradnih prostorih. Dnevni 1 red: I. čitanje zapisnika zadnjega obe. zbora.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva. 5. Odobritev j računskega zaključka za leto 1957. 4. Čitanje ve- J vizijskega poročila. 5. Sprememba pravil, čl. 28. 1 h. Slučajnosti.
33. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Slovenjgradcu, r. z. z n. z... se bo vršil dne 23. aprilu 1938 ob 9 dopoldne v prostorih Zadružne- J ga doma v Slovenjgradcu. Dnevni red: f. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora in njega odobritev. 2. Poročilo načelstvu in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1937. "
4.	Volitev načelstvu in nadzorstva. 5. Slučajnosti. ‘
Občili zbor Živinorejske selekcijske zadruge v Selcih, r. z. z n. z... se bo vršil dne 34. aprila 1958 ob 7 zjutraj v Krekovem domu v Selcih. Dnevni red: I. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstvu. 3. Poročilo mol/, imdzirntel ja. 4. Odobritev računskega zaključka. 3. čitanje revizijskega poročilu, h. Volitev načelstva. 7. Sprejetje pravil po novem zadružnem zakonu. 8. Slučajnosti iu predavanje.
Redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Središču, r. z. z n. /., se bo vršil dne 8. maja 1958 ob 3 popoldne v posojil niču ih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstvu. '2. Potrditev računskega zaključka za leto 1937. 5. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzor-si vu. 5. Sluča jnosti.