Hochtobl. k. k. Hofbibliotkek, "Wien V Gorici, 24. novembra 1882. Tecaj XII „3«ča" izhaja vsak petek in velja po pnšti pn»jpmana a\i v dorif', na (lom po-:ljana: Vse U>t*> ...... 1.40 l'ol leta.........20 Cetvrt leta . . . . i.iu i*ri o/.iiauilih •; '¦-.¦¦.., tudi ''¦¦• ¦ po- s unicah'' so plačuje /.a narmliio tris»top- m> vrsto: 8 Ur. tH- sp tiska 1 krat f> ',! !! ',! *.", 5 '.! 7,n vtl-o <"»i |;o po prostoru. Po^umezne Stevilke se dobivajo po 8 kr. v fobakiiriucah v gosposki ulici Mizu ..rich i,ion". na Btarem ti^ii in v niiJMld n'ii-i ier v Trstu, via Ca-scir.iit, :;. i)<»ii-i naj so blagovoljno poSiljajo uri'ihiiiivu .,S«ce- v Onriciv Via Ascoli, 8, I., naroiuiiua pa opravniStvu„So5o" Via della Croce St. 4. II. Rokopisi se 11c viafeajo; dopiai naj se Magovoljiio fraiikujujo. — Dolajoom in drugiiit iscju'flmo&iriiii «e uarognino. sniixa, akoae oglnse pvi opravai&tvw, O volitvah. Ako ostane pri tern, kar porofcirjo easniki, bomo imdi prvi mesec pj novvm letu volitve za deZelni zb«uf goriSki. Te volitv<» bodo velike va&iosti, ker prihodnji «lc*2el»i zbor in odbor gon'Ski se bo moral vabiti z vedno bolj razvijajot'im se narodnostnim na-celom in km* bo moral razpravljati ginotoa prasanja globokega pomena. Vs;tka duba ima svoje te&ije in svoja posebna znimenja. NnSerau veku prihianjeno je bilo tiaroduosdio praSanjc, ki sejc zafodo reSevati ifi se ze dolgo re&ije, ki pa ni Se ivSeuo. To pra-ganje zdi se na prvi pogled popolnoma novo, uli novo je bolj po obliki ali po zunanji podobi, v kateri se prikazuje, ko po nofranjem svojfin pomeiiu. V sebi drugoga ne pomeni, ko to, kar so Himei pravoslovci zaznamovali z bcscdatna: stium cutque, to je: vsa-kemu svoje. Natodnostno nacelo zahteva, naj se pu-sti vsakeinu to, fcar je dobil ol namve, od inatere, od svojth ocetov po najozjih zwzth d'-uzunkega 2iv« Ijenja. To naj se inn n»« i/.ruva, Kakor plevel iz nji-ve, ampak naj m mtt pu»t» in naj s» mil goji, kakor Zlahtna inSa v lepi posodi. K uurodnosti ne spudn le narodni jez;k, ampak tudi drugi svojstva, ki ho z iiarodom zrasteua, narodne Soge, no$a, «>bitf.iji, oavade, vera, miSIjenj*-, k'/.nj<>, hieptuenje, nizori, naun ziv-ljenja. Tega naj se nikdo brezoziruo ne lotika, am pak fie se poknige kje kaka pnma»jkljivu*t, naj se previdno to polagouia odpravi, di «tvar naj ostane v svoji podlogi vedno tista. Izpeljauje te zadevc po-staja vsak dan botj siljena in ostaja vedno enako koC-Ijiva; zato je treba pravih in eelih moz, ki bodo na-svetovali in zahtevali, kako naj se uarodnostno naeeio izvrsnje v javnem 2ivljenji: pri sodniji in nr.idih, v Solah ui obCinskih pisarnicah, v prometu in drnstve-nem zivljeuj'. V to je potrebno, da ima poslanec raziin dobrega srca tudi bister urn, pogum in d'dalno mo6, da se veliko ttudi in uCi, da nezagazi v stvari visi'kega pomena. Ker clovek ne ivA od idealov (niisljemh refiij), ampak od kruha, treba j«, d.i po.slauec tudi gmotne konsti svojih vulilcev zastopa in povdarja. V to svrho mora poznati njih potr-be in ujih moCi ter mora znati preraCimiti, ali se m u-e z danimi mofimi v okoni priti nepnlicuostira, katerf. bi kdo tad odpravd. Takti se bo prihodnjemu gorigkemu zboru predlagalo, kakor se sploh in za gotovo govori, naj sklene, da se Saiin tok v ravnhu v Furlaniji zravna, iu naj nalo^i v ta uamen deieli davek, da se delo izvrii, ki bo stale po dosedanjem prora^unu 800.000 gld. Poslanee bo to-rej moral znati p?eraeunit;, ali mure cHfela vrhu dru-gih stioikov §e to velikansko vsoto vkup spraviti; dalje bo moral iuicti pogum, da odlocno v javni scji izrefie svojo misel, ako pride do spoztianja, da takega bremena dez\*la ne more nositi, in daseue da ostra-§iti, ako morebiti po strani kako oko uauj ^kili, alt pa ako se mu zuuaj zbornice reCe, da njegova osebna korist pri tern u!6 ne zgubi, ampak morebiti se pri-dobi. Na take okoliSclne se poslanee ne sme ozirati, ampak mora svoje dobro prepricanje ohraniti, po njem ravnati, in gmotno korist svojih voltlcev braniti. DuSne in gmotne kcristi de&le zahtevajo torej, da so poslanci inteligeutui (zvedeni) mozje, ki zoajo misliti^ govoriti, pisati, ki so zvesti svojemu prepri-Canju, deialni iu taki, da si tudi od nasprotnika znajo pridobiti spoStovanje. Zbor takih poslaneev potrebu-jemo v otigled tega. kar nam prihodno^t obeCuje. Torej bodo volitve zares velike vazsscsti. — Ah se bodo pa tutii v resoici volili taki poslanci, kakorSne potrebujemo? Na volilcih je lezece: ako hoCejo vo-lilci skrbeti za Svojo korist, bodo volili take poslanee, ako jim je pa bolj. pri sreu korst poslaneev, bodo volili druge. Casa je dovolj, predragi ro-jakij da stvar prcmislite, da se med s«>boj posvetujete in da se pripravit** za osodepolne volitve. Le toliko bodi reCeno. da sreCen izid volitev je odviseu edino le od voltlcev, katerim pa se bo treba najbiie boje-vati proti uinogim uasprotnikom. Tihotapstvo. I z t r I a % k e o k o 11 c e, 20. nov. Skoraj bi rekel, da ni mocjiejSega nagiba, ki bi Cloveka spodbujal k ncutrudljiveiuii delu in k nevar-nim podvzetjem, kakor je skrb za vsakdanjl tivei in hrepenenje po razmeroma l&hkem zasluzltu terhitrcm in gotovem bogastvu. Res je, da mnogoteri 2rtvujejo svojo mofi in svoje premo^enje, svoj trud in svoje 2iv-ljevje verskim, narodnim, znanstvenim, politifenim, cio-vekoljubnim namenom iz filite ljubezni do teh sve-tinj 61ovcSkoga roda, ali ti so redki in zato se pro-slavljajo kot cvet In mvjiUahtncjSi del tiovefitva, kot taki, do katerih morajo drug!, ki so za njimi ostali, le s RpoStovunjem in fiudenjeni gledati. Skrb za vsak* danjo hrano je pa spIoSua, prevpije pogosto druge skrbi in doI2no.-iti ter zapelje iioveka na krive poti, ker se ji elovek preveC vd;i, tako datneri vse drugo: vero, narod, ciisarja, /.naiiHtvo, domoljubne naprave le po dobifikn, ki ga uesej'? v ginotuein oziru, ali po fiasii, katero kmnu dmm^ajo med lirati. Slavohb.'psiOBt se nahaja v v uuje, ali pa celo ustreli, ako se ji noLe vdati. Mnogi siccr ube/ijo, all mnogi tudi ostanejo na mostu ali pa se na begu ponesrefiijo. --Tako se je zgodilo zgo* rej omenjenhn 52 tihotapcem. Ob 11. uri jih ustavi [iiiauCna strata nad BorStom ter ustreli pctkrat. Pre-plaSeni zaouejo bezati na vse stratii. Prav na tistem mestu so pa visoke stene in globoki propadi. Dva sta padla v tako globino in sta koj mrtva ostala; trctje-ga ponosreCenca so nedtje drngod dobili; eden je ob-vlsel med skalovjem in grmovjem, kjer so vsega po-tolcencga nasli, pa vendar Se na pol i^ivega. Drugt so zbezali, ali 14 jih drugi dan ni bilo §e domov. Kraji, koder so tekali, so straSanski, in Cuditi se je, da se niso vsi pobili. Pravijo, da so bili doma iz Golaca in Poljan. V cerkvah se proti tihotapstvu u5i, ali treba je, da tudi zupani vzamejo stvar v roko, da odsvetujejo ljudstvu, naj ne kupuje od tihotapcev glede na velike kazni, katere mora placati, ako se to zye; da odvra-Lajo mladence in rao^e od takega pofietja in da na-znanijo take ljudi gosposki, ako beseda nic ne po-maga, ker ob5ina ni doizna gledati in moldati, kako se oblaki uad njo zbirajo, iz katerih bi znalo o svo-jem Lasu trcsciti, da sejcela obcina strese, ampak dolzna je sain i sebi, da si ohrani dobro ime, in da si ne naklada stro§kov za otroke in 2eno, katerih o-Leta iu moza tihotapca so strazarji ustrelili, ali v prepad zapodili. Nravnost se mora v narodu buditi in ziva ohraniti, ker ce oaa zgine, zgine tudi moc do po§tenega del a in do slavnih cmov. Dopisi. Iz Gorice, 19. novembra. Mnogo let je nic minolo, odkar smo Mostnega srca spremili do hlad-nega groba umrle ostanke znafiajnega, med omikanci in med prostim ljudstvom jako priljubljenega sloven-skega boritelja, skrbnega oCeta narodnih Citalnic, dr. Karola Lavrifia. Vsaktero za narodno stvar vneto sree je 2ivo obfiutilo neizmerno izgubo na narodnem polji, izgubo moza, kateK je celo svoje livljenje da* roval duSevnemu in gmotuemu razvoju ubogega slo-venskega naroda. Naslednikov sveta dolznost je, in ostane, ranjke boritelje tudi po smrti destitt in spo^tovati, kajti narod, ki zaslu^ne ranjke casti, Lasti sam sebe; kdor pa sam sebe ne spoStuje, po llagi je tujCevi peti. Za tega dalj , se je koj po neuaui jstljivi izgubi tistauovil v Goriei poseben odbor, kateremu naloga je bila, da priskrbi dr. LavriCu spominek, ki bi bil dosto-jen njegovemu delovanju in njegovemu domoljubju. Poziv na dobrotna srca tedanjih Sloveucev ni ostal brezusge^en, kajti od bji^ in 9d Mtf cloba- jali so prostovoljni doneski. Z enim delom teh do-neskov postavil se je ranjeema zacasen spomiaek na goriskeni pokopaliStt, ostanek se je pa baje v kupftiji Obrestonosno nalozil. Kaj je pa sedaj z ostankom peceti? V kratkih letih bode gorisko staro pokopalisfo popoluoma za-pusceno; tedaj se uobena ziva dusa Lavricevcga groba ne bode spominjala; ujegove kosti bodo pozabljene Cakale nstajenja. Na starem pokopaliScl ma spomin-ka ne moremo postaviti, ker je zaprto; na novo po- ; kopali^e se ujegove kosti ne smejo prenesti, ker se j ne ve, ali novo pokopaliSCe ostauu ali ne. |Te ostane ; torej drugega, ko to, da se mu spommek postavi ˇ : Tolminu ali pa v Ajdov&hni, kjer je uajveS deloval. Ako bi pa rodoljubi ne bill zadovoljni z mrtvim spo- • miiiknm in bi ieleli zivega, ki bi ozuanjal slavo dr. $ LavriCu in ob enem kovistil narodu, naj se ostanuk j obrne v knk dobrodelen namun, ivcimo za narodni > dom ali v prid narodni soli, za katero je ranjki ve | liko dfloval. Na vsak nacm bi bilo prav, da odbnr, \ ki je doneske nabiral, olivi in pololi raeun, da na-biro doprdni ter dolofi, kak spomiaek bi bil Lavrifia : iiajbolj vrodfiu Se ve, da pri tern bi se moral siisati v pivi vrsti glas daritcljev, ki so m spotuinek kaj darovali (Op. ured. Mem mo, da najbolje je ostati pri j prvem nam en u, ako se darovatelji odlocno ne izrece- j jo za drugega). __________ XZ. | i Iz GoriCe, 24, no?. — Po dolgi su§i priiel je majhen delek, a pri sol je % gromom. Dezek je maj- j hen v primeri % veliko iejo, katero je zemlja trpela, J in grom je bil, kar se sieer teiko kedaj prigodi, tib, ali prottesal je bolj ko bobneci v har. V mislih ima- | mo kriice, katere so dobili zasluzni mozje, iu krize, ki tarejo one, ki krizcev uiso zasluzili. Koliko caka- j nja, koliko upa in strahu, koliko koprnenja in sladkih : sanj V in zdaj ? zdaj vemo, kje smo. ! Imena odlikovancev smo prinesli na drugem me- j stu. Nujviso odliko v nasi dezeli dobil je dezelni gla-var, komturni krii Franc JoMovega reda. Z njim je odlikovau tudi najmlajii odboruik, g. Gasser. Na deieli je tec odlikovanj. Veselimo se odli-kovaig nasih lupanov ter jim cestitamo, da so njih zasluge za narod priznane na najvisem mestu. Se po-sebej se veselimo, da je med odlikovanimi zupan sol-kauski, ki se jo pri potovanji cesarjevem pokazal zna-Cajiuga uioza, Njega posnemajte drugi Tapani, potem bote pouosni na kriice presvellega cesarja. Duhovstvo ni dobilo ni6 razun tukajsnjega re-dovnika o. S yel-na, prijorja vsuiiljenih bratov, ki je dobil viteSki kriz Franc Jozefuvegareda, dasiai tajiti, da imajo nekatcri starejSi duhovuiki lepe zasluge in da bi nekaterim mlajiim krizec lepo stal.Toda sej ni §e ko-neevaehdnij^epridejotadi oni na vrsto o svojem ca3U. Dusedanja priznanja in odlikovaoja naj bodo najbolt-Sega vpliva za doticuike, za obfiine, za de^elo in celo drzavo. IZ goriske OkOlice, 20. nov. Letos pobirajo v goriski okolici vzituinski davek od vina in mesa obrtniki t. j. krCcaarji in mesarji sami. S tern so tudi neudi ozje dru^be popolnoma zadovoljni; le itali-jaaske vplacilne nakaznice marsikateremu kerdnarju niso povoljne. Vse drugaCe bode prihodnje Ieto. Krc-marji okolice gorigke so sicer hoteli tudi za pnhoilnjy leto pogodti se s finan^Dim erarjem in so hoteli zvik-Sauo pogoduo vsoto sprejeti; all finanfoia direkcija je drugade obrnila. Pri dotiduem pogajanji ni bila nam-rec nadpolovica vzitninskemu davku podvrzenih obrt-nikov goriske okolice prienjoca; treba je bilo tedaj priskrbeti nadpolovico podpisov. Te so sicer prisktbe-li, pa zastonj, ker finanfina direkcija je vse kasnoje podpise ovrgla, pogajanje zavrnila in je razpisala jav-no drazbo. Prihodnje leto bo torej najnrze pobiranje vzitninskega davka v rokah privatnega podvzetnika, ki bo na vse mogoce naciue pritiskal ua nase uboge, z davki ze tako preoblozene obrtnikc. Tudi druga kta m bila dan pogajanja nadpolovica obrLnikov priCujoca in vendar se je pogodba sklepala. Da je letos ta uzrok zadostovai zapreciti navadno pogodbo, je Cuduo, in zdi se, da pravi uzrok mora biti kje drugod. \t Solkana, 22. novembra. V uedeljo, W. nov. vrSila se je pri nas redka slovesnost, namre6 instala-cija novega zupaika, pred. g. Jan. Lv. Kolavi^-a. Skoz: tri dm prej naznanjalo je slovesno zvonenje to redko sveeanost; v soboto in nedeljo tekmovalo je z zvonenjem tudi streijaoje z moSuarji. Nekaj pred 10 nro y nedeljo zbrala se je v farovzi farna duhov§5ina (9 eg. gg. vikarjev); pocastili so novega g. fcipnika tudi prefi. g. vodja svetogorski, o. gvardijan s Kosta-njevice iu muenski g. zupnik. Od svetne strani bil je navzoS ko zastopnik vlade dvorni svetovalec baron Kecbbach, sodnijski svetovalec pi. Gironcoli veteran-skemu goriskeum druStvu nafieluik vitez Catinelli do-maCi g 2upan z 2 podzupauoma in cerkvena kliu-Carja. Tudi „mali svet," tukaj§nja golska mladinapri-CRpetala je do zupuyskega pcslopja. Toguo ob 10. uri pomikala se je slovesua proensija iz farovla protifar-ju cerkvi, kjer je bila |e zbfftnft mno^oSteyiiw moo- zica. S poklicanjem sv. Daha zadelo se je cikveno opravilo, katerega poscbiiust ¦» tacih prilikah obstaia v predstavljanji novega 2upnika po instalatorji. Ta castni, vazoi posel je opravljat v. 6. g. dekan gori§-kega kapiteljoa, monsignor Franc Mercina. Po predstavljanji, uicj katerim je v. d. g. instalator novemu g. zupuiku izroLil ma§ne in evaugdjske bukve in ua-posted §e kljufi do bozje histce, omeoil mu je s pri-merntmi besedami visoko oblast, ki jo s tern prevze-ma, in visoke dolznosti^ ki ma jih bode spolnovati. Novi g. zupnik se je .nstaLitorju s toplo besedo zah-valil ter ob euem zbrano mnozico, svoje verne ovfiice, pozdravil. Z moguStiim glasom je obljFibil, da bofie z zgledom dajati zveliLav» talnica.) *) Dasi je j.oztio, vendar ne morem ttioIL:tti, da bi tudi iz nasega kraja ne izrekel obzaiovanja po zgubi naScga ranj. KIcuieiieicu. Sij je bil on nas do-maCin in vedno zvesti domoljnb. Ranjki je veliko 2r-toval za narodno stvar; bil je prvi ustanovitelj in do zadnjega zdihljeja zvest ud Dase cltalnice. Zato pa muje polozila na prerani grob venec z naiodnimi tra-kovi z napisom: „S o 1 k a s k a 6»t a 1 n i c a s v o-jemu astanoviteljainndtt". Tudi na§e in-panstvo mu je kot svojeinu nekdanjemu marljivemu tajniku poklonila venec. §koda, da nam ga je neus-miljena srart tako zgodaj pokosila; naj ran ostane med nami vefien spomin, in njegov ostaii sinek naj bi dobil prav dobrega oskrbnika. Na§a fiitalnica se ni 2e dolgo z nobeno veselico oglasila; treba, da se zdaj v zimskera easu odbor, kakor tudi druStveniki, malo ogrejejo,| da vsi sknpaj ne omrzuemo. __§t. iZ Sebrelj, 20. nov. V Cetrtek, 16. nov. zju-traj ob 9ty2 je treSfiilo v zvonik fame cetkve. Strela je siiitla po strelovodu blizu do tal. Tu se je razkro-pila. Nekaj je sine v cerkev, prevrta zidovje in po-tiupi mnogo §ip; nekaj je pa svigne skoz zidano crkveno ogsajo, katero je na 2 nuwtih porusila. da 50 korakov dalefi v vast obisee med potjo 3 hlevet ubije 3 krave in 1 prasiea ter mahne skozi ^upanovo hiso v njegov hlev, kjer koaea Se 1 vola in 1 praSKa. Razun ubite 2ivin« in mnogo p.itiupljeuih §ip, pa §e ve« v^itega strahu ni posebne Skode. Ljndem je strela na zlvljenji prizanesla, samo staro zupauovo mater, ki je sedela na stopaicah, je hudo k rlem po-tisnila in ji nekoliko obleke osmodiia Gorje pa nam, ko bi bila strela se vzgala in bi bilo zicelo goreti h krati na 6 krajih. Goienje vasi Sebreljske bi b«io malo ved ostalo. Dostavek urednistva. Pogtejte, ali je strelovod dobro postavijen in ali ni poskodovan. Dober strelo-vod bi ne smel nikoli kaj takega pripustiti, kar se jepnvas zgouilo. Morebiti je strelovod pri zcmlji za-rujevel ah pa je le malo v zemljo napeljan ali pa je napeljan na skalo. Strelovod mora biti toliko v zemiji, da pride do viage, najbolje do kakega vodnjaka, vode ah sploh viazne zemlje. IZ LjUbljane 22. nov. Kakor je znano priborsli smo si letos Slovenci vecmo v na§em mestnem staresinstvu, ki si je potem tudi izvolilo slovenskega zu-pana. Ali nasa vcCina je bila le majhna, iraeii smo namree 16 odbornikov, in ko je jeden od teh odsto-put samo se 15, nasi nasprotniki nemskutarji pa 12. Da more staresiustvo veljavno sklepati, mora biti v *« „ x? Popi3, in.§tal?cii'J ,8.°»o morali opostiti, ker se nahftja seji uajmenj 16 odbornikov, a teh, kakor smo rekli, l slovenska narodna vecma zdaj nema, zato vse skle-{ panje visi o milosti nemSkutarski. Ako ne pride no-[ beden nemskutar, zbor ne more sklepati, Ce bi tudi I piisli vsi nasi. Zadnja seja je bila napovedana v 18. I t. in., a priSel res ni nobeden od nasprotne stranke, I 6e tudi so bile va^ne stvari namenjeoe v obravnavo. j Nekaten mislijo, da jih prav zat6 ni bilo, ker so bile I imenitne stvari na dnevuem redu. Izostali so po do-| govoru, in kakor gre glas, ne bode jih tudi v sejo, | ki je zdaj eglasena za 24. t. m. in sploh v nobeno j veL. Mej dtugim ima se tudi potrditi raCuu lanskega leta, kw so se oni gospodarili, a po mestu se pogo-varja, da imajo glede tega gospodarstva nem§kutarji na vesti marsikaj, o cemer ue bt radi slisali sodbe narodnih zastopnikov. To in §e mnogo druzega bi radi zaprefiili, ah vsaj zavlekli. Ako je to res, potem je to ujih pogetje jako nespametno, kw mesto brez stareiinstva biti ne more, in prej ali poznej mora vse na dan iu na videL. Ako nemSkutarjev res ve6 ne bode v sejo, potem mora vlada staresuistvo razpustiti in nove volitve razpisati. Kdo bode pa v teh preinngal, o tem so st men da tudi nasi nasprotniki na cistern. Nam ji* to prav, mi moremo le pridobiti. Iu to se mora tudi zgoditi, da se jedenkiat" resimo tega ved-nege kolebanja in te negotovosti. j V tukajSnji ces. fabriki za tobak dela na stoiine mladega 2enstvat ki je v odgoji z y*'Cine zauemarjeno iu se v soli ni niC ali pa prav malo ucilo. Teh rev s« je zdaj u*milila katoliska dru2ba za Ktanjsko ter j in ja osnovala solo, v kateri se bodo o cetitkih iu | uedeljah poufiyvale v veronauku, v branji, pisanji v j raCunstvu in v rofiuih delih. 3ola se je u2e zaCela in se pridno obiskuje. Katoliska dru^ba si je s tem pri-dobila velike zasluge. Bog daj obilega saddl j Nfcdavno je nas prem. knez in Skof Pogafiar bla- I goslovil novo zidano deSko sirotiSCe, katero oskrbuje I dru^ba sv. Vincenca. Njc predneduik veledastni g, ka-| uouik dr. Gogala ima za ta zavod najvc& zaslug. Politidni pregled. Posebno va^uih novic ta to Jen nemamo. Na Dunaji jo dobila ustuvovcrua stranku tako zauSuico, kakorsne v itncuovaueiu mestti §e nik-dar poprej. Oetvorica drzavnih puslancev notra* iijega dunnjskcga mesta dr. Kuranda, dr. Hoffer, dr. Jaques iu predsednik zloglasnega „schul-verein-a" dr. Weitlof je sklicala vsacemu pri-stopen ljudski shod. Ako bi se bil pokazal izid tega shoda za strauko povoljen, bi bili njeni Usti saj do odprtja driavnega zbora v svet tro-bili, da je eelo duuajsko mesto na njih strani. Toda Duuajeaui so meuda ze sprevideli, kakosiii so njihovi zastopniki. Prislo je razen krivono-sov toliko neodvisnih mescauov k onemu shodu, da so imenovan: poslaucij ko sokriticiii poloiaj zapazili, polagauje racuna o njih delovanji od-povedali. To je pa dalo povod, da jim je zbrano ljudstvo povedalo, kar jim gre. Po dauasujili porocilih je sklican dr^avni zbor 5. dec; predsednik zbora dr. Stnolka je ze prisel na Dunaj ter prevzel vodstvo predsednii-kih opravil. DeMui zbor tirolski je zafiel 22. t. m. svoje poslovanje. Dezelui glavar je v daljsein govoru izrekei najprej zahvalo cesarju, vojski, iendarmariji in drugim, ki so prvi nesreCuim Tirolcem na pomo6 prihiteli. Nainestuik pa je izrekei nado, da deiela ne bode zaradi teh nesrefi obupala, obljubil je vladno podporo iu objavil svoje prepneanje, da se bodo rane s poinocjo in sodelovanjem vseh ciniteljev pod varstvom nasega blagodusnega cesarja zaceliie. Dunajska „ Wiener Zeitung" objavlja zakou o postnih hranilnicah, o katerih bode „Socatt ob svojem casu kaj vefi povedala. Italijauski kralj je odprl 22. t. m. v nav-zocnosti cele kraljeve druzine italijanski parla* ment v Rimu. Po pozdravu novovoljenih poslan* cev izjavlja v prestolnem govoru prepricanje, da je ljudstvo italijansko za svobodo zrelo. Pravi, da bode mogoce v novi dobi driavnega zbora vecjo pozornost upravuim zadevara posvetiti, ker so se razlike glede prepneanja in mislij poslan-cev zdatno znianj§ale, omenja pohvalno delova-nje v prejsni zborovi dobi, pravi, da so razine-re z vsenii viadami izvrstne in. sklepa, da ne bode poslancev nobena notrauja niti zuuanja siU motiia v razpravJjanji iu resevauji socijalnih. v«« prasanj Ruski minister zunanjih zadev pi. Giers J mudil se je v nedeljo v Varziuu pri Bismarku. Obiskal bode tudi avstrijskega ministra zunanjih zadev Kalnoky-ja. Vse to se tohnaci kot zna-menje trajnega mini, kar iz srca zelimo. Ornogorski knez je dobil od na§ega cesarja dya lepa konja v dar, iz Cesar j«* sklepati, da so nase razmere s Crnogoro povoljnejse, nego jih dunajski in ogrski casniki slikajo. Tudi Francoska spreviduje potrebo, da se preastroji vofastyo, ter se na vso mo6 priprav-Ija za ravs in kavs, ki bode prej ali poslej med njo in Nemcijo gotovo nastal. I Domade stvari Odlikovanja vsled cesarjevega popoto-vaiaja. N a j v i s j e p r i z n a n j e so dobili: vitez V i 1 j e 1 m R i 11 e r-Z a h o n y v Gorici; goriSki me-Btni zupnti dr. JoM MaurovicB; nacelnik dru-gcga pritnorskega veterauskega druStva Karol vitez C a t i a e 11 i. — K o m t u r n i k r i i Franc Jo-iefovcga reda: cclovSki 2upan in uamestttik de- I zeluega glavarja na Koroskem Gabriel vitez J e s s o r-n i g g; goriski dezelni glavar Alojzij dr. P a j e r — Red 2 e I e z it e krone tretje vrste: na&dnik | trgovinske in obrtniSke zburniee v Cetovcu H iHinge r; dezelui Solski svetovalec in semeniSki vodja v Celovcu dr. M ill 1 e r; fabtiuki vlastnik v Celoveu vitez Mo ro; veliki obrtnik v Gorici Evgeu baron Rit-t e r-Z a h o n y. — V i t e § k i k r ii Franc J o 4c-fovega reda: 2upan v Valle Bembo; roviiijski gupan dr. Compitelli; de^elni odbornik v Gorici | Ivan Gasser; dekan pri sv. Mohotju dr. Levie-n i k; kanalski zupan Franc M a 1 n i c; 2upau v Fari dr. Porenta; zupan v Trbi2u Schnableger; ] prior boluiSniec usmiljenih bratov v Gorici dr, Ivan i S o b e I; 2upan v 'Micu Trevisan; zupnik v Isoli Z a ma r i n. — 11 a t i k r i l z a z a s 1 u g e s k r o« no: dezelni poslancc in zupan Imlski Matija Jon-k o; dozelni poslancc v Gorici Audrej K o c* i j a n e ie; davkar v Bolcu Franc V i 11 o r i. — Zlati lirti za zasluge: zupan v Rudi Dominik D o u d a; posestnik v Skriljuh Anton F a v e 11; posestuik v Plavih Audrej Konjedic; zupau v Brginji Matevz Kad e-naro; posestni'i vRavnahlvauKoto);zupan v Oruicah Franc Lebau; zupan v Solkanu Anton Mozetic; 2upan v Jelsanah BoStjan Pip; — S r e b r u i k r iz za zasluge s krono: zupan v Gojaeah Silvester C i go j; 2upan oa Banjsici sv. Duha JoM Ku m ar; poverjenik pri sv. Roku v Gorici Peter Lag 6ak; naducitelj v Komuu Anton Leban. Odlikovanja vsled trzaske razstave. Veliki trgovec v Trstu Karol R i 11 in e y e r je povisau v baronski s t a u. — V p I e m e u i t j e u a sta : defelni iu drzavni poslauec Josip Burgstallerin trzaski trgovec Ivan Aibori. — Red 2 e 1 e z n e krone druge vrste je dobil: nacelnik tigovin-ske in obrtuisite zbornice Karol Reineit. — Z v e-zdo h konituruemu k i i z u Franc J o 2 e f o-vegaredaje prejei: trzaski bankir C. Marco vitez Morpurgo-Niinia. Komturni k riz Franc JoSefovega reda sta dobila: uaeelnik c. k. po-morske obla&tuije v Trstu dr. Avgust Alber vitez Glanstatteu; ttzaski 2upan dr. Rthard Bazzoni. — Red zelezne kroue tretje vrste: od-vetnik dr. Anton de V o 1 p i v Trstu in drzavni poslauec Ivan V u c e t i c h pi. B i e 11 c. — Obdinski svet goriski iinel je 14. t. m. jav-no sejo, v kateri se je sprcjel proracuu za pr:hodoje leto. Dohodki so pieracuujeui ua 169.881 gld., stro§-ki pa na 169.513.; tedaj bi moraio ot-tati konec leta Cistih dokodkov 368 gld. Dohodkoui je pnslo v prid tudi posojilo zaraddolgov prejSujih let; uzit-niuski davek se je p o v i § a 1 pri pivu in za vodo, ki tefie v privatne hiie, bodo piafievali 15 odstodkov ve6, ko do zdaj. S t r o s k i so se z m a n j § a I i pri upravi: sedanji zupan je pustil inestu kakib 200 gld., ki mu gredo za peresa, papir in druge majhue stro§ke. Stavbeui odsekseje odpravil in njegov predsednik iu^enir dr. B r i d i g a je dobil stalui pokoj. Mestuiin g o d c v. m he je odiociia od-Skoduina za poskusuje v godbi 1000 gld., in ne 2000, kakor lanL Pn otrocjih vrtih so zbrisali 1690 gld.; spioh sopreraeuuili skoraj 10 tisoc gld. stro-skov mauj, ko laui. Na papirji presegajo dohodki stro-Ske: zdaj maujka le Se to, da bi jih presegali tudi v dejauji. Tega pa ui piifiakovati, ker vsako leto pri-dejo kake neprevidene potrebe in nesrecnc pokopahSce bi znalo ze k'tos prouziociti velike stro^ke, kateri uiso Btavljeni v proracuu. Med stroski se nahaja tudi vsota 300 gld. kot najein§&ua za prostor, v katerem iinajo godbeno §o!o iu vaje, med tern ko velika ob-diaska dvorana, ki bi tuogla v to slu^iti, veciuoma prazua stoji Nasvete varcuega gospodarstva je ze v prejsnjih letih g. M a r z i n i pogosto stavljal, pa ui wogel prodreti t njirai proti veCini, ki mu je bila nasprotha. Zdaj so vendar zaceli spoznavati tudi ob-ciuski ofietje, da mesto uima toliko denara in premo- j 2enja, da bi si moglo napraviti vsf, Unr j:> icpo in koristno, ampak da mora biti vcasih tu Ii s tern za-dovoljno, kar je potrebno. Naj bi «e ta duh v mest- j nem zastopu ohranil in pomno^il, potem bi prisla tudi I Gorica do srecnej&h dnij v deoarnein oziru. I Gori§ko pokopaliSce jebilo po poroCilu tukaj- I Sujega politicnega lista v stedo 14. t. ni. tako poplov- I ljeno da duhovnik, ki jt« spremil uirlica do groba, ni j mogel priti do mesta, kjer bi s« bit moral ustopiti. j Voda je tt'kla skoz vliodua vrata v potoku; celo po- I kopalilte je bilo podobuu mocvirju z jezeri. Kaj ta- I kega ni bilo uikoii viditi ua staitMu pokopali^i, zato I kdor more, se da drngod zuuaj Gorice pokopat. Pied I nekaterimi dncvi so pruiskovali ni'kaiuri zdravniki po-kopali§6e iu so rekli, da bo dobro, ce m; zemlja zbo- I lj§a. Tako sem tudi jaz govoril ranjki materi, ko mi je ponujaln mocnika, da bi bil dober, ako bi bil obe-Ijen. Ali s ium obeliti, ko nisruo imeh masla? Kje se dobi mislo, s katerim bi se goiisko pokopali^ce zbolj§alo ? In ako se dobi, kako ga kupi Gorica, ki je postala tako uboga? In 6e ga vendar kupi, ali ne bo Btalo inaslo vec, kakor novo tfpokopali^e, katero snio opisali v Stev, 45. nSoce1*? Ge pa stane ve6, kaj bo z vardnim gospodarstvom, katero mislijo v inestu vpeljati ? Slovenska gori&ka citalnica priredi dne 25. novembra 18S2. v druStvcni dvoraui v lii-si pi. S t a-b i 1 e-j a na Travniku plesno zabavo, pri kateri bode svirala vojaSka godba tukajSnjcga polka nadvojvoda Leopold St. 53. Neudom ni dovoljen vhod brez vstopuiee. Vstopuice se bodo oddajale dne 22. in 23 t. m. po- I poldne ob 4. uri v drugtvenih pro.«torih. Zadetek ob 8, uri zvcier. Pozneje, prod novim letoui, napravi pa veselico s pctjem, godbu iu igro. 8t. Kiemendidevemu otroku Milanu ime-novan je oskrbndc K o n r a d pi. F a b r i s, velepo-sestuik in zupan Stuvi'rjunski. Mislimo, da tudi oc\t bi bil tnzko i/bral svojomu sinu boljega varulia, kakor jc ta. Odbor podpomega dru^tva jo skleuil na-birati radodaine doaeske za napravo clrustvene zasta-ve. V Mfcstu bo nabiral odbornik g. Vuga, ki je dobil od odboia v ta namen posebno kujizico, Na de-2elo ne bodo rodoljubom posiljala tiskana vabila. Imenovanji. G. J e11 m a r, glavarjev namestnik v Volovsketn v Istri, imeuovan je za c. k. okrajuega gluvarja na Prituorskem; g. Schaffenhauer pa za tuuaestnisUiega tajuika tudi na Primorskera. Nj. prevzv. grof Coronini pojasuil je v seji ccntralue komisije z\ vravnauje zemljiSkega davka 22. t. m., da GoiiSko je z davki preoblozeno. Pregled piej^njih in sedaujih davkov ter izjavo Coroninijevo prinesemo prihodnjiC, ker uam je za ta list prepozno dosla. 1 TrzaSki obdinski zbor je sklenil v seji 16. t. in., da piepusti drzavi brezplaCno ves obciaski svet, po katerem ima peljati zeleznica Herpelje — Kozina in na katerem bo stala zvezna postaja sedauje in no-ve ^elezuice. O bolSkl farni cerkvi smo dobili dopis, ki to2i, da cerkev je slabo krita, da nova kositarska streha pusCa na ve6 mestih, tako da pride voda med les, na strop in celo pod strop v cerkvi, na katerem se vidijo ob dezji in po dezji razliihii madeli. Streha, pravi dopis, od vlade ni §e pohvaljena (kolavdirana) iu prav bi bilo, da se napake popravijo, predno se delo potrdi. V Bolcu je praznovala veteranska poddru^nica v nedeljo, 19. t. m., god Njeuega Veltcaustva pre- svetle cesarice, ki je bila zastavi botra, iu ob enem tretjo obietuico svojega ustanovljenja. Ob 10. uri je fiastui veteran monsiguor Kumar imel slovesno sv. masio, pri kateri so bili uazoci razun veteranov zupan g. Matija J o n k o, mnogo odboruikov in pobozuo ljudstvo bolsko, kakor ob drugih nedeljah. Popoludne so imeli veterani svoj shod v Skocirjevi gostilni, kjer je puddruznieui nacelnik g. V it tori poroca." o j preteklem druStvenem letu. Udov Steje poddruiiuca I 126; podpoie je razdelila 58 gld. Razuu tega je do- I bil eu ud od Nj. Vel. presvetl. cesarja v dar 10 ce- I kioov in drug ud od Njegove c. k. visokosti nadvoj- I vode Albrehta 5 cekinov. GoriSko pevsko draStvo (nGesang-Vereiaa) I je bilo uaznauilo letoSnji obcni zbor na 20. t. in. Ker I se ni bila zbrala potrebna tretjina druStvenikov, zbor I ni mogel sklepati; zato je sklican obcni zbor v drugo I na 27. t. m. ob 8. uri zvecer. Volil se bo novi od-I bor, katerega smejo nenazoci po listkih voliti. I V Steverjanu v B.dih so preuesli in popravili I v domaci cerkvi stranska altarja ter so kupili nov J kip (statuvo) Matere bo^je lurike, ki.bo prihodnjo ne-I delju sloyesno blagoslovljeu, Predsednik II. primorskega veteranskega dru-§tva, upokojeni major vitez Catinelli, uazuauja vete-ranom druStvenikom, da je N. Vel. prcsvetla cesarica milostljivo vzela na znanje vo§eila, katere jej je bilo izrazilo imenovano dru§tvo za njen god. Vodja Fr. PovSe bo govoril prihodnjo nedeljo, 26. r. m. ob 7. uri zvecer v gori§kem podpornem druStvu o ponarejaoji in pafienji vina ter bo besedo tudi s skusujo potrjeval. Ker je predmet va2en in zgovornost %. vodje znana, prifiakovati je obilnega u-delezeuj_a od strani drustvenikov in njih drn^in. Gori^ko glediSde je bilo 19. t. m., na go-doviii dau !ias>, presvetle cesarice, na mestne stroSke ra»8v«tljeiio, Nekateri so prifiakovali, da se pri tej priloznosti za'gra tudi cesarska Uimna, kar se pa ni zgodilo. O solkanski slovesnosti od zadnje nedeljo se nam prifte : Na oltarji se je mnogo govorilo o c'e-sarici, cesarji, Depretisu (pod imenoni ekscelence), Ruchbaciiu; za temi so le se je crlnulo nckaj o pa-[)l>u in nadSkofu. Pri obedu pa zadnjih nihLe ui ome-nil niti z besedico. Pre5. g. Filip Kramar, Zupnik v DornberglT, poslal nam je 6 gld. uabranih kot miloSciua v cerkvi za pogkodovance v Tiiolu in na KoroSkem. Zuesek smo izrucili tukujanjemu c. k. okrajnemu glavarstvu. Dr. Tonkli, na§ diiavni poslancc iu ud av-stiijske delegacije, vrnil so je te did iz Budapeita do-mov. Reel tuoraiuo, da na^ je castno zastopal, ker t-edko se prigodi, da bi imel za§topiiik tako male dcLelc, kakor je na§a, toliko fantiiih in va^nih po-slov v delcgaciji, kakor nag Tonkli pri letosnjem za-sedanji, Voljen je bil v tinancni in verificijski odsek, za zapisnikarja v zbornici in v imeiiovanih odsekih ter za porocevalca v pomorskih zadevab. Ustavovernl listi ko se iz zacctka njemu in dr. Fandiliku kot no-vima porocevalcema rugali; ko so pa vidcli, da ddo jima gre gladko od rok in da se njih nnHveti bicz premembe sprejemajo, so obmolknili. Gesar je izrazil delcgaciji svojo najviso zahvnlo in zadovoljnost m hi-tro in mirno delovauje; kar se dtugace ni tako luhko zgodilo. GrofTauffe stoji vsled tega bolj trduo, ko prej. Gjuro Danidid, jeden prvih slovanskih in brez dvojbe prvijugoslovanskijezikoslovec, nmrl je 16. t. m. v Zagrcbu. Porodil m je 1. 1825. v Novem Sadu. S prva je bil jurist, a ko se je na Duuaji seznauil z Vukom Karad2i6em in z na§im Mi-kloSiCem, pridobila sta ga ta dva za jezikoslovje, ka-teremu je potem posvetil vse svoje 2ivljenje. Nekaj casa je bil profesor na vseu&liSci v Beiem gradu, a ker je prisel v neko nasprotje z ministrom, odstopil je prostovoljno in §el na biskupa Strossmayerja poziv v Zagreb, kjer se je takrat ustauovila jugoslovanska akademija, ki ga je jeduoglasuo izvolila za svojega tajuika. Pozneje se je zopet udal Selji srbskega kneza Milana, ki ga je zelel imeti v Belemgradu na prej-Snjem mestu. Ko pa je jugosl. akademija sklenila iz-dajati veliki hrvatsko srbski refinik (besednjak), do* volil mu je srbski knez, sedanji kralj Milan, na Stroa- | smayerjevo proSnjo dopust takd dolgo, da dovrSi to velikansko delo, kakerSnega morebiti do zdaj nema | nobeno drugo slovansko narecje. I Tedaj se je v drugic preselil v Zagreb ter je | not in dan delal ua recniku, ki je n&jzgovomejSa priLa njegovega znanja in delaluosti. Zalibog da mu je I prerana smrt ustavila delo, ko je bilo komaj dob to pricelo. Izguba je toliko vecja, ker se vsaj za zdaj ne da nadomestiti. Ni ga uceujaka, ki bi mu bil vre-den nastopnik. Daniel pa ni bil saino suhoparen uce- I njak, temvec bil je srecna spona med srbstvom in i hrvatstvom. Zatorej mu ostaue.na jednej in drugej i straui slavno ime, dokler bode kaj luvatskega in srbskega naroda. Truplo pokoj ii ikovo, kateremu je Zagreb priprav- ; ljal veiicasten sprevod, prepeljalo se je na srbskega kralja zcljo v Belgrad, kjer bode pofiivalo. Yes Za- | greb iu poslanstva bMnjih hrvatskih mest in drustev sproveli so truplo na kolodvor ter s tem pokojniku skazali zadojo cast. PeS polk §t. 97. Vsled preustrojenja armade se bode za naprej 22. pes polk, kateri je nabiral do sedaj novi nee iz Dalmacije in s Primorja, le po Dal-matincih dopolojeval. Iz mladcncev primorskih in de-loma kranjskih se pa ustanovi nov pe§ polk St. 97. Za poveljnika tega peSpolka je imeuovan Hrvat obrist Josip Nemadic vitez BihacgraSki. Trije bataljoni tega pes-polka in Stab ostanejo v Pulji, eden pa v Trstu. LiStnica uredniStva. Listek o krajnih kro-nikah je 2o stavljen; a morali smo ga odloMti zarad obilnega gradiva. — Gt- dopisniku iz Tolmina: prido prihodtyifi; — iz Kanala; amb morali odloSiti.-- Sploh prosimo C. g. dopieniko, ney oprostijo, ako ne. moremo poslaniU BestavkoY koj objavlU j ftU Up porftbiti. \aznanilo. Vljndno podpisani si iteje v cast naznaniti slavneniu obcmstvu, da je za-Setkom t. id. odprl novo gostilno „pri solncu' („al Sole") za inesnicami, pod kosarno, ter obeta, da bo stregel z do-bro jedjo In pijaeo v eeduih prostorih po jako nizki cent Priporocoje se torej slavnemu ob&instvu, posebno eastiti du-liuvScini, uciteljeni, znpanom in drugini gostom z dezele, da ga obilno obiskuje. Tone Jeretid. Bergerjevo medicinsko MILO IZ SMOLE (THEKRSU1FU) Priporoeeno po medic, strokovnjakih, mbi se ska-ro v vsch cvropskih drzavah s sijajnim vspehom prod vsakovrstni netfistosti na polti, sosohno proti kronituim in luskinasttm Jisajem, bra-sfara, nalezljivim hrastam, prcti rodecemu nosa. oze-bljimi, potenju nog, prhijajo na glavi in bradi. — Bergerjevo milo iz smole ima 40% smole iz iesa, 11 se histvt-iio razlocuje od vsch drugik smol, ki se pvodajajo. - - Da se prckanjanju izogoe§, zabtevaj dolo&io Bergerjevo uiito iz smole in glej na znani zavitek. V dolgiii in Imdih poltnih boleznih ra-bi se z vspenom na roestn mi la iz smole Bergerjevo uied 8inolu(ito-zvt>plenoniilo;k(loi bi hotel imeti rajsi to, naj Mihtrvo cdino Bergerjevo smoluato zvepleno Kiilo. ker zunanja pauarcj.inja so brezv.spe&ii izdelki. — Kot neostro milo iz smole za odstranjeuje lie-elstostij na poll!, zoper hrasto na polti in glavi otrok, kukor kot neprckosljivo knsmetsko milo za vinivanje in kopanje m vsakdanje rabo rabi: 9t tpsj w# gUmwis. wM® Is §»§!#, ki ima 35% glicerine in je fino perfmnano, Cew zi konnd riake mis 35 kr- z boson ml Glavni razpo&ljavee: lekaruar €r. Hell v Opavn. Glavna zaloga za Gorico pri gg. lekarnarj. F. Cristofoletti (Zanetti) in A. Franzoni. "O&leka za gospode, decke jnToirolcer 1 1 -[> 1 N> MS a 1 l 2—10 gold., zaprti p!as6 Sacco od 5.50 -16 gold., ogrinjalo za v hfci od 8.50-16 gold., suknja za Stacuno od 5.50-14 gold., pla§6 za stacuno od 10.50—20 gold., ne re-niocljiv dezevni plasc od 12—17 gold., za de5ke od 2—3 gold., goraa&e od 1.20—3 gold. Za gospe. pla§c za dez od 6—12 gold., zsprti plasc Sacco od 5—12 gold., zimska ogrinjalka od 8—30 gold., — zimska jopa dolman od 13—40 gold., nepremoiljiv plaic za dekline od 3—10 gold. Iguaeij Steiner v Gorici nasproti nadskofijski palaci Pri njem je tudi velika zaloga vsakovrstne Aomnfe in ttije roue. Za Iepo iu trdno izvriiteT narofiil daje poroSwo. 4 1 1 N 1 mi i ol toil II __w______Qprava za gospe Za dobitke toji dobri drzava. \a/jiaiiilo sreee. Vabilo, da vsakdo skusasrooo privtliki, oil hawburske drzave zaflotovljeii denarii loteriji, mi katcri se »ora flotovo dobiti 8 milijonov, 940,275 mark. i lo erije, ki obsega pa na- <*rtu te 93,500 srock, so slfcdeci: NajVeei dobitek more znasali 400,000 mark. I>rem:j (dari'o) 250,000 mark. 1 dobitek po r»O,0< 0 mark. 1 dobitek po 100,000 mark. 1 dobitek po 1 dobitek po 2 dobitka po 3 dobitki po 4 dobitki po 2 dobitka p<> 2 dobitka po 60,000 50,000 n.aik.1 40,000 mark. 30,000 mark 25,000 mark. 20,000 maikl 15,(100 mark. , 1 dobitek po 12,000 mark. 124 dobitov po 10,000 mark. 3 dobtiki po 8.000 mark.1 3 dobitki po 6.000 mar!;. 54 dobitkov po 5000 mark 50 mark. 100 dobitkov po 150 mark. 127069 dobitkov po 145 nark. Iitd.vspgavkup47,600 dobitkov ki ae v nekoliko mesecih v sedmih oddelkih gotovo izsrcčkajo. Prvo sretkCDJe je uradno določeno in atane cela izvirna srečka le 3 gold. 50 kr. a. v pol izvirne srečke le 1 gold. 79 kr. a. v. četrt izvirne srečke le 88 kr. a. v. Te od države zagotovljene i2virne srečke (in ne prepovedanih promes, razpošiljam, ako ae znesek naprej plača tudi v najdaljne kraje. Vsak udeležence dobi od mene zastonj z izvirnim lozom tudi izvirni pregled, preskrbljen s pečatom državnim in neposredne po izareekanji uradno razkazalo, in ni treba za to prusati. Izplačba in pošiljatev dobljenih zneskov izvršujem naravnost in naglo udeležencem in v najvefci tajnosti. P^ Vaakotero naročilo se lahko izvrši po poštni naka-znicinli z rekoraaiidiranim pismom. Naročila naj ae torej pošiljajo, ker je srečknnje blizu, do SI. novembra t. 1. Samuel Heoltsolitei* scnt*. Baaouier umi Weehsel*€amptoir in Hamburg. Francosko žganje s soljo PRODAJA 06LJA IN PREMOGA po znizanih. ceuah. Ulica Usina st. 1. JAKO VAZNO vsakteremu za oci. Prava dr. White-jeva voda z« ofii od Trau-gott Ehrhardt-a v Grossbreitenbaeh-u v Turin-giji (Thuringen) 3lovi uie od leta 1822 i>o ctf-lein svetu. Dobiva so stckleaica po 1 gl. v Trstu v lekarni „Carlo Zanetti" Via uuova 2T id v Gorici tndi v Cristflfoletti-jevi lekarni na Trauniku. Zahteva pa naj se izrekoraa samo dr. Whi-tejeva voda za oci od Traug. Ehrhardta. Nobena druga. Odlomki iz pisem *. Gospo iu Tr. Ehrhardfc-n. Ker Va§o prava Dr. White-va voda za oci v nasi dnizini iu v nam znanih krogib izvrstno slu^i. prosim (sledi navocilo). Asch«rsleben, 21k 10. 80. Maennacbe. Dalje: Ker se mi je Va§a prava Dr. Whiteva voda za nil odvefi stra nij kot prav do bra prijporofievala, prosim vlju-uo (siedi naroCilo). Woeiosegyhdr (ua Ogrskem), 1. 11. 80. Lety Ignac. Dalj«: Ker me je pred 5 leti Va§a prava Dr. Witheva voda za ofii ozdravila, (slcdi naio&io). Bueilesbacb, T. 11, 80. Jz. Limbacbe. St 157. hipm sluzbi. V tukajsnji zastavljavnici in i njo zdru^enl hraiiilnici ustanovljeni po grofu Thurn-u odda se sluzba prvega likvidatorja z letno placo 700 gld, in prostim stanovanjem v poslopji na dvo-ri§Ci, zahteva se 600 gl. kaveije; eventualno se odda sluiba drugega likridatorja z letno plaLo 500 gl., za to siuzbo zahteva se 400 gl. kaveije. Prosilci, ki bodo morali prestati presku^ijo, morajo v svojih prosnjah s prilogami dokazati: ; svoje §tudije, znanje slovenskega, laSkega in \ nem§kega jezika kakor tudi svoje dosedanje | sluibovanje, ! Doti6ne proSnje naj se vloze pri podpisa- uoiu v dobi treh tednov, zafienSi od dne, ko se ta razpis prvikrat razglasi. Varstvo zastavljavnice in I njo zdruiene hranilnice. V Gorici, dne 15. novembra 1882. St. 300/E Oznanilo. Ravnateljstvo zastavljavnice (Monte di pieta), vstanovljene po grofu Thurnu, v Gorici naznanja, da bode dne 11. decembra 1882. zaCela javna dra2ba (kant) neresenih zastav II. 6etrt leta 1881. t. j. tistib, ki so bile zastavljeuo meseca apri-la, maja in junija 1881. Eavnatelj: Lovisuni. (Eau de vie de France) Franzbrantwein mil Salz aapravil pod nadzorstvom po izvirnem predpisti izxtajdnika Viijema Lee-ja €v. CIll^VOPOI^EWI To zdravilo, katero scm Jus napravil, pomoga brz, pre] kot katero drugo, proti zauanjemu in notranjemu vnetju o-peklimam in speklinam, proti novim napadom, neduhi, rakom, dristi, natoku krvi v glavo za obvarovanje zobor, proti otiski, disscntcrijt, boleCinam, na obrazn, r uSesih, v glavi. zlati 2ili' mrzlici, ozebkom, putiki, ueprebavnosti, boIeCinam na jetrihr na oLeh, zastarelim ranam, vpicenju osnemu in rausiLnema skrojaku, knrdeju, zovam in omotlci. Veliko spri^eval imamo, ki potrjujejo moc tega izvrstne ga sdravila. V 70. leta svoje starosti sem si popolnem ozdravil prstc na rokab s francoskim zganjem in soljo. G- Senrtsky. c. k. financni komisar 1. r. Z Vs§im francoskim zganjem s sol.io sem dosegel naj-bolj§e vspelse, za katere se Vani neskocno zahvaljujem AIojz lobucar, zupnik in dekan v pokoji. Prodaja se v izvirnib boteljkah po 40 kr. samo pri G Cristofoletti-ji, lekarju in c. k. dvornem priskrbniku v Gorii. na Travniku 14. pri Skofiji. 54 dob. po 5000 m. 5 dob. po 4000 m. 108 dob. po 3H00 m. 264 dob. po 2000 m. 10 dob. po 1500 m. 3 dob. po 1200 m. 530 dob. po 1000 m. 1073 dob. po 500 m. -'7069 dob. po 145 in. ,300,200, m 1150,124, m. 18436 dob. po J 100, 94, m ) 67, 50, m \ 40, 20, m. Vabilo k ml el e* hi pri vtiiki od hamburzko drzave zagotovljeui donar-ui loteriji, na kateri se mora v nekojih mesecih gotovo dobitt 8 milijonov 940,275 mark. Sovi v 7 redov razdeljeni igralni naCrt obsega med 93,500 sreukami 47,600 dobitkov, in sicer eventualno 400,000 mark, posebej pa 1 dobitek po 250,000 mark. 1 dobitek po 150,000 mark. 1 dobitek po 100,000 mark.J 1 dobitek po »<0,000 mark. 1 dobitek po 50,000 nmrk. 2 dobitka po 40,000 mark. 3 dobitki po UOf«)bO mark 4 dobitki po ?5,U00 mark. 2 dobitka po 20,000 mark. 2 dobitka po 15,000 mark. 1 dobitek po 12,000 mark. 24 dobitkov p(> io,000 mark. 3 doiritki po 8,000 mark. 3 dobitki po 6,000 mark. Teh dobitkov se v prvem redu izsreaka 4000 v skup-j netn zuesku 116,000 mark. I Sregkanje je po nacrtu uradno doloceno Za prib dnje prvo sreckanje te velike denarne leteri. je stane: cela izvirna srecka samo 6 Mark ali 3 gld. 50 kr. pol izvirne srefike samo 3 Mare ali 1 gld. 75 kr. cetrt n * * 1*50 Mare ali .... 90 kr. in razposiljam te od drzave zagotovljene izvirne 3re6ke proti po posti pladanemti. zneska narocni-kom naravnost in proste postnine. Mali zneski se mi lah-ko doposljejo v poimih mariah. Hisa Jozef Steindecker-ja je v kratkem casu iz-placala svojim narocevalcem velLke dobitke od 125,000, 80,000,40,00, veliko njih od 30,000, 20,000 10,000, Ud. in je tako veliko pripomcgla k sreci nmogo druzin. Vloge so v primeri z veliko rerjetnostjo srece prav majhne in je vredno, da se sreCa poskusa. Vaak udelezenec dobi pri narofibi uradnt nafirt, iz ka-terega je razvidna razdelitev dobitkov na doticai red in dolocena vloga, po sreckanji pa uradni zaznamek dobitkov, Dobitki se vedno brzo izplacajo pod diZuvnim porost-v.jm ali neposredno ali pa, &c kdo zeli, po mojib. zastopui* kib t vseh vecih mestih v Avstriji. Jfarocila naj se blagovoljno nemudoma in vsekako pred 30. novembrom t. 1. zaupljivo posijejo na trdno staro flrmo Josef Steind.eols.ei», Bank-und Wechselfleschaflt, Hamburg. P. S. Hisa Josef Steiadecker-java — znana pov-sod kot stancvitna in postena — ne potrobuje poseb-nih priporofiil; zato smo jih tudi tukaj opustili, na kar opozarjamo slavno obcinstvo, fcaajatel| in od|ovorni «r§Lnjk: A, FABIJA|,j:f — Tiskaj ^Hilarijanska ti6karaatt r Gorici,