Zlorafaa L11 i ^^^^^^H riUBUNA llllll 2. stran študentski časopis Ko se je smejala, sem se zavedel, da sem vpleten v njen smeh in tako njegov del, dokier niso bili njeni zobje zgolj na-ključne zvezde z darom za urjenje rekru-tov. Vsrkavan s kratkimi sopenji, vdihnjen ob vsaki hipni oživitvi, sem bil končno zgubljen v temnih votlinah njenega žrela, zmečkan v grbančenju nevidnih mišic. Pri-leten natakar s tresočimi se rokami je hitel pogrinjat rožnat in bel kockast prt na za-rjavelo železno mizo, govoreč: »Če gospa in gospod želita piti čaj na vrtu, če gospa in gospod želita piti čaj na vrtu...« Odločil sem se, da bi se dato zbrati nekaj drobcev popoldneva, ko bi bilo mogoče potresova-nje njenih prsi ustaviti, pa sem svojo po-zornost s skrbno pretkanostjo usmeril k temu cilju. (Thomas Stearns Eliot, Histerija) Pred vrati je spet nov praznik, 8. marec ali Dan žena. Vai govoranc in pisarij o ena-kopravni in vsesplošno v sistem vključeni ženski bo prekril dan, katerega edini hasek bo v nekaj žurkah in v povečani prodaji par-fumov, loncev, ponev ter ostalih rekvizitov, ki jih ženske kot darilp dobijo tega dne. In tako bo Dan žena rninil kot vsak drug dan, življenje se bo umirilo do naslednjega po-membnega praznika. Sicer dobra zamisel bo ostala na istem nivoju kot dan OZN, dne-vi boja proti kajenju ipd.... Spremenilo se namreč ne bo nič. Položaj ženske bo ostal tak, kakršen je; še vedno bo po vseh pred-pisih in aktih enakopravna, samostojna, z enakimi možnostmi za razvoj kot pripadniki drugega spola... ženska torej, ki je še ved-no zatirana in izkoriščana. Zanimiv odgovor na vprašanje, zakaj je prišlo do tako ciničnega dualizma med akti in vsakdanjo prakso, je podal Paul Tournier v svojem delu Poslanje žene (Putevi i zada-ci feminizma. V njem koncipira misel, da je renesansa tista, ki je z uveljavljanjem »moških« vrednot (npr. hladne objektivnos-ti, razuma, moči, tekmovanja) izpodrinila »ženske« vrednote (t. j. iracionalnost, sub-jektivnost, emocionalnost, občutek za od-nose med Ijudmi) in s tem aktom odrinila žensko iz javnega življenja in kulture v inti-mo doma. Tournier v svoji sintezi filozofije in modernega krščanstva utemeljuje »moš-ke« in »ženske« vrednote z dejstvom, da je svet moških svet stvari, svet žensk pa svet oseb. Tournier torej že pristaja na umetno razdelitev lastnosti, ki naj bi bile tipično moške ali pa tipično ženske. Zroč v daljne čase trdi, da je bila ženska pred renesanso bolj svobodna kot po njej in da je termin »osvoboditev ženske iz srednjeveških po-gojev« neustrezen. V srednjem veku najde nekaj primerkov žensk, ki so se vtisnile v zgodovino, in v teh imenih tiči njegov dokaz za to trditev. Vendar pa njegova teorija ne vzdrži nalo-ge, ki si jo je zadala, torej dokazati, da je emancipacija in osvoboditev žensk možna zgolj tako, da ženske začno »gojiti« svoje pozabljene vrednote, torej da ženske po-stanejo res ženske Humanistična misel si-cer, ki pa ne predvideva, da to nikakor ni re-šitev, kajti za to, da bi ženska postala eman-cipirana in svobodna, se morajo že v sami družbi spremeniti tiste predpostavke, ki ti-pično ženskim vrednotam preprečujejo so-delovanje v kulturi in javnem življenju. Rav-no tako je vprašljivo, v kolikšni meri je svet žensk svet oseb. Razlike med obema spo-loma niso zgolj razlike v spolnih organih in baje drugačni zgradbi leve polovice mož-gan ter večjem številu določenih krvnih te-lesc v krvi moških. Razlika med moškim in žensko je družbena, kajti vselej jo ustvari in HISTERIJA prolongira družba, ker potrebuje tako razli-ko za dokaz točnosti svojih pravil igre. Ta namreč ne smejo biti prekršena in ženske so v tisti najbolj rizični skupini, ki lahko po-stavi vladajoča pravila moške družbe pod vprašaj in jih zanika. To pa se ne sme zgo-diti, zato je potrebno vse ženske outsiderje (prosto po Hansu Mayerju), ki se upirajo na tak ali drugačen način Velikemu bratu, sor-tirati v predal nekakšnih feministk, tem pa je nujno potrebno obesiti etiketo zmedenih ženščin, ki, namesto da bi opravljale svoj gospodinjski posel, trapajo nekaj o emanci-paciji. Kajti ženske so že emancipirane. Moški so to že davno zapisali v Ustavo. Histerija moškomislečih pred ženskirni outsiderji gre lahko celo tako daleč, da vsem ženskam take sorte postavi predznak lezbičnosti. Pri tem pa pozablja, da se lez-bijke niso odločile proti moškim, pač pa za ženske (in to ne samo v seksu). 2. Skladno s tem se iahko dvignejo že sko-raj pozabljene konservativne zahteve po prepovedi abortusa To se je lani zgodilo v Zahodni Nemčiji, ko je Gesundsheitminis-ter Helmut Geisler zahteval ponovno uved-bo člena, ki prepoveduje abortus. To pa se žal dogaja tudi v naši nadvse demokratični domovini, saj so razni za slovensko natali-teto zaskrbijeni posamezniki že dvignili glas proti gnusnemu aktu-splavu. Argu-ment teh slednjih je povsem provizoričen, saj skušajo dokazati, da nima nihče pravice uničiti drugega življenja. To je načelno si-cer res. Vendar pa pravica ženske, da sama odloči, ali bo rodila ali ne, pomeni, da svo-bodno odloča s svojim telesom in svojim življenjem. In to je tisto, kar moti nekatere Ijudi v deželi na sončni strani Alp. Moti pa jih še nekaj - prastar strah pred žensko, ki uničuje, je namreč še vedno pre-več živ, da bi se abortus lahko definiral kako drugače kot uničevanje (človeških življenj). Strah najdemo že y starih civilizacijah - v zgodah o sirenah, ki zapeljujejo mornarje, o Medeji, ki ubije otroka iz obupa in žalosti, ker jo je Jazon zapustil (milejša je Kalipso, ki zadržuje Odiseja na njegovi poti, medtem ko stara zaveza pozna zgodbo o Salomi, Dallli in Judeji. Današnji retrogardisti pa so uničevanje Starega in Dobrega porinili v roke Bogomile, ki v enem izmed prizorov Krsta pod Triglavom uničuje knjige. Med-tem ko BogomHa uničuje, Črtomir rešuje, kar se rešiti da, reši razen enega lista tudi svojo osebnost, svoje bistvo, ki pa ga Bo-gomila izgubi. In na rešenem listu ni zapisa-ne njene zgodbe, ki bi lahko povedala, da je za njo stal Kardinal, ki si je opral roke kot njegov prednik iz Judeje, Poncij Pilat. Ne, gledalčeve oči so usmerjene v Bogomilo, ne v Kardinala, ravno tako kot listi, ki se zgražajo nad abortusom, pri tem vidijo zgolj Žensko, ne pa vsega tistega, kar jo prisili v to dejanje. To je namreč najlažja in naju-dobnejša pot. Najti je potrebno samo žrtve-no ovco, ne glede na to, ali je ta Ženska ali Renesansa - dokazi se najdejo relativno hitro (kajti kar ni danes res, bo nekoč, je de-jal tiran v Patriarhovi jeseni). 3. Povsem normalno je, da družba, kakršno poznamo danes, ne more sprejeti dejstva, da hočejo biti ženske enakopravne in svo-bodne. V posmeh tem težnjam Jahko raz-glasi Dan žena, kar kratko in malo pameni, da so ostali dnevi Dan moškega. In tudi Dan žena je bolj moški kot vsi ostali, čeprav njegovo ime ne kaže tega. Ženska je takrat ravno taka, kot jo moški hoče imeti. Na-vdušena je nad pozornostjo, ki ji jo ta izka-zuje, nasprotja med njima se pomirijo, vse je lepo in prav. Moški tudi takrat dominira, kajti on je tisti, ki navidezno skače okoli žen-ske, je pazljiv, dober... tako rekoč je skoraj feminist (sic!). In tako se ironija družbe za-blešči v vsej svoji veličini, kajti akt priznanja legitimnosti ženskega vprašanja in dodeli-tev kar celega dneva, namenjenega žen-skam, je gesta, ki je močan argument proti ugovorom, da so ženske še vedno zatirane. Začaranega kroga, v katerem se vrtijo (nekatere) ženske zaradi svojega prizade-vanja po drugačnem pojmovanju vloge ženske v družbi, ni mogoče presekati toliko časa, dokler ne bo presekana logika, po ka-teri živimo. Potrebne so globalne spre-membe same družbe, tako rekoč koperni-kanski obrat zavesti posameznika Naj ne bo zadnji stavek razumljen kot poziv k upo-ru proti socializmu. Nlasprotno. Program ZKJ je že pred nekaj leti zapisal, da nam nič ne more biti tako sveto, da ne bi mogli tis-tega, kar smo ustvarili, preseči. V tej luči je treba gledati tudi na vprašanje ženske v Ju-goslaviji. Socializem bi moral biti potencial za rešitev ženskega vprašanja, ne pa da se za velikimi besedami skriva represija. In za konec izrabimo še misel nekega pripadnika Frankfurtske šole, ki je zapisal, da če bo kdaj socializem, bo to socializem ženskega spola. Pa ne zaradi tega, ker bi bil to matriarhatni sociaMzerr ^t pa zato, ker bodo v njem veljala načeia.^danes od-rinjena tipično ženska načela. Ženska na-čela namreč ne dopuščajo ne vojn ne izko-riščanj ne represije. Ruža Barič P. s.: Zahvaljujem se osebju Cankarjevega doma za toleranco do moje zmedenosti, ki je povzročila, da nisem pravočasno kuptta vstopnice za Krst pod Triglavom. PSUHOIIIII poštovani bralci! Kot boste verjetno tudi sami opazili, se je laš časopis s tematiko, ki jo vsebuje branje jred vami, pred časom že ukvarjal. Gre se-/eda za »zloglasni« verbalni delikt, ki smo ja osvetlili v številki 5/6 TRIBUNE. Takrat smo se naslonili predvsem na člen 133 Ka-jenskega zakona SFRJ in postavili pod vprašaj njegovo veljavnost in potrebo po nadaljnjem obstoju. Teksti, ki so pred vami, se ponovno dotikajo našega - jugoslovan-skega - Kazenskega zakona, vendar je tok-rat postavljena pod vprašaj veljavnost 63. člena. In celo več, postavlja se vprašanje, ali morebiti ob izpolnjevanju tega člena ne prihaja do (ne)namernih zlorab, ki so posle-dica ohlapnih formulacij, katere ta člen vse-buje. Temeljna kategorija, vsebovana v tem členu, je »nevaren za okolico«, pri čemer se člen 63 uporablja tudi pri sestavljanju ob-tožnic, ki državljane SFRJ obdolžujejo za verbalni delikt. Člen 63 KZ pa ni poseben v tem, date lahko na njegovi podlagi obsodi-jo zaradi verbalnega delikta - poseben je v tem, da si lahko zaradi tega verbalnega de-likta izpostavljen obveznemu psihiatrične- mu zdravljenju in varstvu v zdravstvenem zavodu. Ce poenostavimo: človek, ki je spoznan za »verbalnega delikventa« (pri čemer gre, kot kažejo primeri, za verbalne delikte politične narave), lahko doživi, da ga obsodijo na bivanje v norišnici (tako se psi-hiatričnemu zavodu lepo po domače reče). Če obsojeni v času psihiatričnega zdravlje-nja ozdravi pred iztekom odmerjene kazni, ga lahko sodišče na podlagi verbalnega delikta, ki ga je zagrešil, napoti na nadaljnje prestajanje kazni v zapor. V tej točki se od-pre nekaj vprašanj, ki jih je zaradi medse-bojne povezanosti najbolje postaviti kar skupaj: ali je človek, ki je spoznan za »ver-balnega delikventa«, lahko (nujno) nor ali je v tem primeru bolnik, ali mora biti tretiran kot politični zapornik (če gre za verbalni de- študentski časopis stran 3 likt politične narave), ali verbalni delikt lah-kopredstavlja nevamost za okolico in zara-di česa... Ta in še mnoštvo drugih vprašanj odpirajo teksti, ki so pred vami. Dva izmed teh sta napisana v obliki peticij, tretji pa je tekst Vladimirja Markoviča, v katerem avtor osvetljuje svoj primer. Iniciator in avior pe-ticij je amatersko društvo AKCIJA, ki obsta-ja v Beogradu. Ustanovljeno je bilo leta 1981, aktivnejše pa je postalo z letom 1983. Kakšen je osnovni namen tega neformalne-ga združevanja, pove njegovo celotno ime: AKCIJA za zaščito državljanov pred zlou-porabo psihiatrije (zaradi pplitičnih ali dru-gih, nečastnih, nagibov). Če in koliko je AKCIJA jugoslovanski samoupravni družbi potrebna, presodite sami. odpisani državljani na osnovi 157. člena.v zvezi z 320. členom Ustave SFRJ, zahtevamo spremembo 63. člena Kazenskega zakonika SFRJ. 63. člen Kazenskegazakonika, se glasi: Obvezno psihiatrično zdravljenje in var-stvo v zdravstvenem zavodu i (1) Storilcu, ki je storil kaznivo dejanje v jstanju neprištevnosti ali bistveno zmanjša-jne prištevnosti, izreče sodišče obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdrav-stvenem zavodu, če ugotovi, da je nevaren za okolico in da je za odpravo te nevamosti potrebno njegovo zdravljenje in varstvo v takšnem zavodu. (2) Sodišče ustavi ukrep iz prvega od-stavka tega člena, če ugotovi, da nista več potrebna zdravljenje in varstvo v zdravstve-nem zavodu. (3) Storilcu, ki je storil kaznivo dejanje v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti in je toil obsojen na zapor, se čas, ki ga prebije v zdravstveriem zavodu,, všteje v čas presta-janja izrečene kazni. Ce je ta čas krajši od izrečene kazni, lafiko sodišče odredi, da jmora obsojenec prestati ostanek kazni ali naj bo izpuščen na pogojni odpust. Pri od-ločanju o pogojnem odpustu obsojenca upošteva sodišče zlasti uspeh zdravljenja, njegovo zdravstveno stanje, čas, ki ga je prebil v zdravstvenem zavodu, in ostanek kazni, ki je ni prestal. Menimo, da je tekst tega zakona nepre-cizno formuliran in da to omogoča različne subjektivne razlage tega zakona z vsemi posledicami, ki iz teh izhajajo. To se nanaša na izraz »nevaren za okolico«. Menimo, da je potrebno dodati, da se ta nevarnost na-naša izrecno na agresivno obnašanje, ki ogroža Ijudi in imetje. ©srtabnemu ^>obtšcu Obrazložitev V zakonih civiliziranih drlav, kar pomeni ^zakonih večine držav (če gre za zakone, xi regulirajo zadeve v zvezi z »nevamostjo za okolico«), se agresivno obnašanje nana-ša na storilca kaznivega dejanja. Opaža se, da se v jugoslovanski zakono-daji, torej v pravni praksi, ta zakon včasih boljubno interpretira. Eden od pogojev, da pe izreče ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva vzdravstvenem zavo-|du, namreč je, kot pravi ta zakon, da je ose-pa »nevarna za okolico«. Dogaja se, da je ta vamostni ukrep izre-čen osebam, ki ez kakršnegakoli agresiv-nega obnašanja, ki bi lahko v tem pomenu predstavljalo nevarnost za Ijudi in okolico. Nekaj primerov iz prakse: - Dušan Cetko-vič, upokojenec, rojen 4. 8.1927 v Nikšiču. Izrečen mu je bil varriostni ukrep obvezne-ga psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu z obrazložitvijo Ok-rožnega sodišča iz Beograda K. br. 833/76 zdne 24. 4. 1978. Ta ukrep mu je bil izre-čen, ker je storil kaznivo dejanje sovražne propagande (po členu 118 KZ) in kaznivo dejanje žalitve ugleda države in njenih or-ganov (po členu 174 KZ). V Kazenskopop-ravnem domu-bolnici v Beogradu, Bačvan-ska 14, je preživel pet let in pol. - Ivo Maleš, gostinski delavec, rojen 14. 5. 1943 y Blatu, Babino polje, otok Mljet. V psihiatrično bolnišnico Ugljen na otoku Ugalj je bil poslan po odločitvi dubrovniške-ga okrožnega sodišča z dne 7. 2. 1981. Iz-rečen mu je bil varnostni ukrep obveznega zdravljenja in varstva v psihiatričnem zavo-du zaprtega tipa. Razglašeno je bilo, da je duševno bolan, da se ne zaveda odgovor-nosti za storjeni delikt in da je nevaren za okolico. Omenjena odločitev sodišča po-udarja: »Obdolženi je lahko s ponavljanjem svojih dejanj, zaradi značaja svojega pre-stopka (sovražna propaganda, pisani ver-balni delikt), nevaren za okolico, zato ga je potrebno napotiti v ustanovo zaprtega tipa za varovanje in zdravljenje.« Tam je preži-vel 4 leta. (Navedena sta še primera Djordja Simi-čiča in Vladimirja Markoviča, ki pa za po-znavanje problematike ne bi pomenila bi-stvenega prispevka - opomba prevajalca). Menimo, da gre za premalo natančno formuliran zakon, kar omogoča različne razlage. K temu je prispeval tudi komentar zakona, teorija in praksa naše zakonodaje. V komentarju h KZ (izdala Savremena admi-nistracija, 1982) je »nevarnost za okolico« razložena takole: »- Vsebina nevarnosti za okolico je v verjetnosti, da bo storilec zaradi duševne bolezni, duševne motnje ali zaostalosti po-navljal kazniva dejanja katerekoli vrste. (V načelu je to splošno sprejeto stališče sicer pravilno, vendar pa mora biti ugotovljena nevamost večje intenzivnosti, to pa pome-ni, da je tudi kaznivo dejanje, ki bi ga stori-lec utegnil storiti, večjega pomena in večje družbene nevarnosti. Glej opombo preva-jalca!) Pri začasni bolezni ali motnji zado-stuje verjetnost, da se bo ponovilo duševno abnormalno stanje, v katerem lahko storilec ponovno stori kakšno kaznivo dejanje. - Storjeno kaznivo dejanje samo po sebi še ni zadostna podlaga za ugotovitev storil-čeve nevarnosti, je pa vsekakor močan znak za njo« (Glej opombo prevajalca!) Torej, rečeno je »ponavljanje kaznivih dejanj katerekoli vrste«. Takšen komentar priznava in stimulira abizivno uporabo tega člena. Od tod tudi v praksi nejasnost, zme-da, različne interpretacije tega člena. Za resnične pa se sprejemajo tudi interpretaci-je, ki interpretirajo ta člen tako, kot da je oseba, ki je storila verbalni politični delikt, nevarna za okolico - nevarna v pomenu ag-resivnosti. Bulevar Lenjina št. 2 Novi Beograd kojenca, rojenega 10. 7.1911, ki je že 9 let v KP domu-bolnici na nevropsihiatričnem oddelku (Bačvanska 14, Beograd).Tjaje bil poslan z odločbo Okrožnega sodišča iz Pančeva K. br. 88/76 z dne 3. 9. 1976. Kriv je bil kaznivega dejanja žalitve ugleda drža-ve. njenih organov in predstavnikov (po čle-nu 174 KZ). Zdravniki iz tega zavoda vztraj-no in odkrito trdijo njegovim odvetnikom in sorodnikom, »da ga ne bodo pustili, saj ni ozdravel, ker piše politično žaljive tekste.« SFRJ pretendira, da bi imela progresivno zakonodajo. Takšna zakonodaja ne kaže na to. '->»y i^^&b držav na tem pravnem pbdročju. S tem ka-žemo na vse negativne posledice in zelo delikatne politične, etično-profesionalne, pravne in psihiatrične implikaciie. PREDLAGAMO postopek pristojne zakonodajne oblasti v smislu modifikacije, dograditve 63. člena KZ SFRJ, ki naj eliminira možnost subjektiv-ne, arbitrarne interpretacije. Pod »nevaren za okolico« naj bi razumeli, kot drugje v svetu, agresivno obnašanje, ki lahko ogrozi vamost Ijudi in imetja. Beograd 25. XI. 1985_____________ Kakšna je raznolikost na tem področju, kaže tudi primer Milisava Živanoviča, upo- Sama jezikovna formulacija »nevaren za okolico« je tipičen primer široke in zelo ne-določene formulacije, ki omogoča, da pod obsodbo tega zakona pade kakršnokoli ob-našanje, za katerega lahko kdo od vplivnih ugotovi, da ni primerno. Nata način je vpe-Ijana skrajna arbitrarnost. Možnosti za raz-lične razlage tega zakona omogočajo, da se temu zakonu podredi tudi tisto, kar sem sploh ne sodi. Težko se je otresti pomisli, kateri so motivi tistih, ki so si izmislili tako ambivalenten zakon? Sleherni, ki interpreti-ra ta zakon, lahko dela po svoji volji, ugoto-vitvah in interesu. Sam zakon ne daje nobe-nih določenih meril ne formulacij, kaj naj bi bilo treba razumeti pod »nevarnost za oko-lico«. Prav tako ne predpisuje postopka ocenitve. (Verjetno je mišljen postopek ocenitve nevamosti za okolico - opomba prevajalca.) Ta pa ni mogoč, ker ni precizi-rano niti to, kaj je »nevamost za okolico«. Zaradi vsega tega prihaja v praksi do zlo-rab.63. člena KZ SFRJ. Če pod »nevaren za okolico« mislimo na možnost ponovitve verbalnega, nenasilne-ga političnega delikta - to pa se, kot je raz-vidno, v praksi dogaja - nam to pomeni to-liko kot tako imenovano verbalno agresijo. Takšna interpretacija »verbalne agresije« je zelo podobna zloglasnemu pojmu ideološ-ke diverzije. Ponavljamo, drugje po svetu v takšnem kontekstu, torej pod »nevaren za okolico«, mislijo na možnost agresivnega obnašanja, ki lahko ogrozi varnost Ijudi in imetja. Ali lahko beseda neprištevne osebe koga oškoduje? Opozarjamo odgovorne na ta zakon, na njegovo uporabo v praksi in na nazadnjašt-vo v primerjavi z zakonodajo progresivnih OPOMBA PREVAJALCA 63. člen je prepisan iz Kazenskega zako-nika SFRJ, ki ga je izdal Časopisni zavod Uradni list SR Slovenije (Ljubljana 1984, stran 163) - s pojasnili, sodno prakso in li-teraturo (Bavcon, Bele, Kobe, Šelih). Ko-mentar k 63. členu je prepisan iz istega dela, stran 164; zanimivo je to, da peticija pri navedbi komentarja ne navaja tistega deia, ki je v prevodu naveden v treh okroglih oklepajih.Komentarja,kigajeizdalaSayre-mena administracija leta 1982, nisem imel pri roki', vendar pa nimam razlogov, da bi dvomil, da del, ki ni naveden v peticiji, v tem komentarju ne bi bil vsebovan. Podpisi pod peticijami so precej nečitlji-vi, zato oseb, ki sq peticije podpisale, ne na-vajamo. Podpisniki peticij, ki smo jih pre-vedli (nismo prevedli peticije, naslovljene na predsednika predsedstva SFRJ Radova-na Vlajkoviča, ker vsebuje stvari, ki so vse-bovane v preostalih peticijah) niso člani AKCIJE. Podpise je zbral Vladimir Markovič na raznih književnih in drugih zborih, prire-ditvah tako, da je udeležencem le-teh ponu-dil, naj peticije preberejo in naj se v prime-ru, če se z njihovo vsebino strinjajo, podpi-šejo. Na vseh peticijah je tudi sam podpi-san. Poleg njegovega podpisa pa se na vsaki peticiji nahaja še več kot deset drugih podpisov. Nobena od peticij pri tistih, na katere so naslovljene, ni naletela na odziv, saj na AK-CIJO ni bil poslan noben odgovor. Prevedel Stanislav Vidovič 4. stran študentski časopts \Zbe?nemu iš>eferetarju % jSotranje ?abebe " i, spodaj podpisani državljani, na t< melju 157. člena in v zvezi s 320. členoi Ustave SFRJ, apeliramo na vas, da razišč« te dejstva, ki so navedena v tej peticiji, t< da ukrepate v skladu z zakonom in moral družbe, ki se proklamira za socialistično. Na vas se obračamo zaradi nemogoči razmer v kazensko popravnem domu - bo nici na neuropsihiatričnem oddelku (Be< grad, Bačvanska 14.). V številnih sobah 4. nadstropja, kjer s nahajajo bolniki, katerim je bil izreče ukrep obveznega bivanja in čuvanja v zapi ti psihiatrični ustanovi, sploh nimajo ureje nega ogrevanja. Radiatorji so zgolj na hoc niku, pa še ti so večinoma hladni ali v na boljšem primeru mlačni. Veliko oken je raz bitih. Tla so večinoma betonska in le pone kod pokrita z linolejem. Pozimi je v vseh so bah izredno hladno. Temperatura ni sam< nižja od medicinskih standardov, temvei tudi od človeških. Bolniki imajo na sebi ve< puloverjev, plaščev, kap, šalov itd. Venda to le tisti, ki imajo koga, da jim pošlje te stva ri. Tisti, ki nimajo ne družine ne prijateljev so v bistvu polnagi. Uprava zapora do seda ni reagirala na tako stanje. Bolniki še napre večji del zime prebijejo pod odejami. Mla dim je nekoliko lažje. Težje je ženskam, sta rejšim in bolnim. Jasno je, da tako nizkc temperatura škodi zdravju. Ustanova se imenuje Kazensko popravni dom-bolnica. Torej, čeprav se nahaja v ka-zenski ustanovi in je pod nadzorom Sekre-tariata za notranje zadeve, je vseeno bolni-ca. V njej prebivajo osebe, ki so oproščene krivde zaradi neprištevnosti oziroma du-ševne obolelosti. Bolniki naj bi bili v tej us-tanovi na zdravljenju. Ker pa živijo v takih razmerah, ne moremo govoriti o nikakr-šnem zdravljenju, saj so te razmere nemo-goče celo za zdravega človeka. Dejstvo, da je to zapomiška bolnišnica, ne bi smelo ig-rati vloge. Tudi tu bi morali spoštovati nače-la medicinske etike. Bolnikov ne smemo is-tnvfititi z zaoomiki. Zakaj se tako ravna z zapornjki-bolniki? Nekateri pravijo, da se na ta način varčuje s sredstvi, drugi govore, da so ti bolniki zgolj neproduktivna in nepotrebna usta. Morala družbe je odsev družbenih razmer in sistema vrednot. Govorimo o slabem od-nosu do starejših občanov, obenem pa po-zabljamo na kategorije, kot so težki in neozdravljivi bolniki, invalidi, nezaposleni, alkoholiki, narkomani in drugi. Če človeško življenje pomeni tako malo, potem je medi-cinska in družbena etika postavljena pod vprašaj. Zakaj imamo takšen odnos do dusevnih bolnikov? Naša družba naj bi postavljala človeka v ospredje. Situacija duševnih bol-nikov pri nas pa je v nasprotju z našimi na-čeli. Zdravniški poklic je tvorec sedanjosti in prihodnosti naroda. Zdravnik mora biti neodvisen in ne sme biti izpostavljen vplivu birokracije (ki lahko škodi bolniku), ker so drugače zdravniki prisiljeni, da izpolnjujejo zapovedi in navodila, ki so v nasprotju z nji-hovim moralnim in etičnim prepričanjem. Medicina se ne sme uporabljati v namene, ki bi lahko škodili bolniku. Človekova oseb-nost, njegovo zdravje, življenje so neodtuj-Ijive pravice človeka v normalni civilizirani družbi. Človeško bitje se ne sme zreducirati na »človeški material«. Žakaj psihiatri in zdravniki molčijo o sta-nju KPD - bolnici? Zakaj ne reagirajo Sek-retariat za notranje zadeve, družbenopoli- ! tične organizacije itd.? Zakaj mi, občani, o ! tem molčimo? i ^tem SKoaimo ugledu ustanovre in Iju-dem, ki v njej delajo. Ti Ijudje p>a dobro -vedo, kaj pomeni imeti bolnike v takih raz- \ merah. Apeliramo na vas, da raziščete mo-tive in vzroke za takšno stanje in odnos do f bolnikov. I Predvidevamo lahko, da je podobna si- Ituacija tudi v drugih psihiatričnih bolnicah-zapornih, saj imajo tudi navadne psihiatrič- *ne bolnice v večini primerov slabe pogoje iza delo. ' S tem ne škodimo samo ugledu naše ^medicine, temveč tudi njeni uspešnosti. 't Apeliramo, da se bolnikom omogoči nor-malna sobna temperatura, ki jim priipada po zakonskih predpisih in medicinslkih stan- 'dardih. Skrb za spoštovanje zakonov pa je , predvsem delo Sekretariata za notranje za-deve. Apeliramo, da omogočite spoštova-nje zakona, ker je to vaša dolžnost! iBeograd, 23. 10. 1985 Iloraba IBolntkob študentski časopis stran 5 Zloraba $*ihiatrtje in dbor za obrambo svobode misli in go-vora, ki ga sestavljajo ugledni javni delavci, je nedavno tega poslal Skupščini SFRJ in Skupščini SR Srbije Peticijo o možnostih zlorabe psihiatrije v SFRJ v politične name-ne. Zelo redke, ostre in enosmerne kritike Peticije, ki so se pojavile v nekaterih naših časnikih, so že vnaprej negirale vsakršno možnostzlorabe psihiatrije pri nas nasploh, še posebno pa v primeru konkretno nave-denih oseb, med katerimi se nahajam tudi jaz. Iz tega razloga vas prosim, da v korist razsvetljevanja nekaterih spornih dejstev objavite mojo izjavo. Peticija v teh kritikah ni bila nikjer citirana v celoti. S tem se je zmanjšala možnost pra-vi/ne ocene njene vsebine in povečala možnost subjektivne interpretacije in raz-vrednotenja humanističnega namena Peti-cije. Nekdo, ki je obsojen zaradi verbalnega delikta, pa čeprav ni naredil nobenega na-silnega dejanja, lahko prebije v zaporu mnogo dlje (celo do smrti) - če je spoznan za psihičnega bolnika, ki je nevaren za oko-lico - kot pa bi za ta isti prestopek dobil po Kazenskem zakoniku. To dejstvo nas opo-zarja na nevarnost zlorabe takšne oblike kaznov.anja ter dokazuje dobronamernost Peticije. V dveh člankih novinarja Borislava Ko-mada Pucanj u činjenice (31. 1. 1986) in Podmetanje istine (1.2.1986), objavljenih v beograjskih Večernjim novostima, so nave-dena nekatera netočna in nedorečena dej-stva o meni. Zato bi želel, da javnost spozna i tudi moje mnenje. Moj cilj ni, da bi škodil ugledu naše države, temveč da bi pripomo-gel k odpravi zlorab, ki s svojo nečloveš-kostjo samo kažejo lik naše domovine. V pr- ' vem od zgoraj navedenih člankov piše; »Londonski radiojeobjavil.dajebil novinar Vladimir Markovič leta 1979 obsojen, ker je baje širil lažne informacije s tem, da je in-tervjujal dr. Franja Tudmana, bivšega parti-zanskega generala in pozneje zgodovinar-ja, ki je bil obsojen na zapor zaradi hrvaške-ga nacionalizma. Vladimir Markovič je pre-•bil štiri leta v zaporniški bolnici, kjer je bil podvržen psihiatričnemu zdravljenju, in to i samo zaradi tega, ker je intervjujal dr. Tud-mana in vsebino pogovora tudi objavil.« V zaporu nisem prebil štiri leta, temveč dve leti in deset mesecev. Intervju pa sem naredil dve leti preden je bil obsojen dr. Tudman. Nisem poslušal oddaje Radia London, verjetno pa je bil podatek o meni vzet iz Peticije. V njej o meni piše: »Vladimir jMarkovič, rojen leta 1952 v Leskovcu, s stalnim bivališčem v Beogradu, Vukasovi-čeva 21, ki je bil 23. 2.1979 z odločbo Dru-gega občinskega sodišča v Beogradu št. 1901 /78 obsojen za kazensko dejanje širje-nja lažnih vesti, zato ker je naredil in razšir-jal intervju z dr. Franjom Tudmanom, je pre-bil v zaporniški bolnici skoraj štiri (pravilno: skoraj tri) leta, kar je mnogo več, kot pa je vzaporu prebil sam dr. Franjo Tudman. V drugem članku so navedena imena pe-terice zdravnikov - psihiatrov, delavcev KPD - bolnice (zaporniška bolnica) v Beog-radu, ki o meni dajejo netočna in puhla mnenja: »V času bivanja v KPD - bolnici je bilo izvršeno psihiatrično opazovanje, psi-hološka obdelava in spremljanje obnaša-nja. Na temelju tega je ugotovljeno, da je Vladimir Markovič kronični duševni bolnik-shizofrenik.« (©^iroma Torej, poročilo trdi, da so moje zdrav-stveno stanje določili na osnovi opazovanja v času triletnega bivanja v zaporu bolnici. Toda diagnoza o moji težki psihični bolezni je bila izrečena že (!!!) tri mesece pred so-jenjem, se pravi, še preden sem prišel v KPD - bolnico, pa še to samo od dveh čla-nov konzilija, pokojnega dr. Vukoslava Vuč-koviča, tedanjega upravnika KPD - bolnice, in dr. Dželebdžiča. To se da jasno razbrati iz prej navedene odločbe sodišča, katera ugotavlja, da sem psihično bolan in nepriš- no neomejen ukrep varnosti. Vse moje zdravljenje je bilo sestavljeno \z vsako-dnevnega obveznega jemanja nekih pre-paratov »za boljši sen«, pa čeprav sem zmeraj dobro spal (ta zdravila so mi samo škodila), ter iz obšimih razgovorov z zdrav-nikom psihiatrom, toda samo enkrat letno. Sedaj se sprašujem, če ni bil cilj vsega tega ta, da me čim dalj časa zadržijo za de-belimi zapomiškimi zidovi. Mogoče celo dosmrtno. Javnosti sem bil prikazan kot du-ševni bolnik, v resnici pa sem bil »družbeni sovražnik« - po mnenju oblasti in policije. Na srečo je resnica počasi prebila zapor-niške zidove in prišla v svet. Tuji tisk (časo-pisi Velike Britanije, ZDA, Norveške, Sri Lanke in drugih držav) so začeli poročati o mojem prisilnem bivanju v bolnici ter o zlo-rabi psihiatrije v politične namene. Gotovo je tudi to dejstvo vplivalo na to, da sem bil leta 1982 spuščen na prostost. Mogoče pa je ktemu pripomoglotudi sojenjedr. Franje Tudmanu: Na tem sojenju je moj intervju z njim predstavljal material in bil tudi eden glavnih vzrokov za obtožbo. Med sojenjem pa sem bil jaz, pisec inkriminiranega inter-vjuja, že dve leti zaprt v bolnici, češ da sem nor. Kakšen pravni in logični nesmisel! Če sem bil neprišteven in nesposoben, da bi dojel krivdo, kako je potem moj intervju lah-ko bil dokaz za krivdo dr. Tudmana? 0 so-jenju so poročali naši in tuji časopisi. Nava-jali so tudi mene, toda o tem, kje se naha-jam, niso črhnili niti besede. Če me ne bi takrat spustili na prostost, bi ostal v zaporu dlje kot dr. Tudman. teven. Pred tem pa je moj razgovor z zgoraj naanimarfje za politične desidante se jima je zdelo čudno. Odgovoril sem, da me takš-ni problemi zanimajo in da se mi niti malo ne zdijo čudni ter da se ne bojim »tabu tem«. Na temelju takšnega razgovora sta ta dva zdravnika dala zgoraj navedeno diag-nozo. S tem dajanjem sta zdravnika posta-vila pod vprašaj svojo zdravniško etiko. Jaz sem se počutil zdravega tako med razgovo-rom kot pozneje v zaporu bolnici in še kas-neje, v času triletnega delavnega razmerja (nastavljen sem bil na delovno mesto po-možnega delavca z obvezno osnovno šolo, pa čeprav imam končano gimnazijo in no-vinarsko šolo). V tem času nisem naredil nobenega izpada, ki bi ga lahko uprizoril »shizofrenik, nevaren za okolico«. tožil Okrožnemu sodišču v Beogradu ter za-hteval, da psihiater iz druge ustanovd po-novno preveri moje zdravstveno stanje. V zdravniški diagnozi in v odločbi sodiš-ča je navedeno, »da sem nevaren za oko-lico, ker obstaja možnost, da bi spet po-vzročil inkriminirani političnji delikt«. Toda ta »delikt*< je bil pisane oblike in nenasilne narave. 63. člen Kazenskega zakonika SFRJ predvideva kot nujni pogoj za psihiat-rično zdravljenje »nevarnost za okolico«. S tem je mišljenafizična agresivnost, ki bi lah-ko ogrožala varnost Ijudi in materialnih do-brin. Jasno je, da je bil v mojem primeru zlo-rabljen 63. člen Kazenskega zakonika SFRJ. Če bi bil obsojen kot zdrava oseba, bi za to dejanje dob^l največ tri leta zapora. Tako pa sem kot bolna oseba dobil časov- 6. stran študentski časopis lovencev večina je pompoznosti in ce-remonialnosti slovenskega kulturnega praznika navkljub- ob vsej privzdignjenosti in vzhičenosti - izgubila upanje, da lahko kultura, ta nesojena mati slovenstva, še kdaj bistveno vpliva na narodovo usodo. A roža čudotvorna je tudi v teh za narod in njegovo uvelo kulturno slo težkih časih po-rodila cvet, ki bo narodu in njegovi politiki lahko še posebej dolgo v čast. A kaj bi pre-hitevali, oglejmo si stvari, kot so se po vrsti imele dogoditi. Začelo se je lani v mesecu mladosti, ko se je na slovenski obali odvijalo prvo sreča-nje EKOLOGIJA BREZ MEJA v organizaciji koprske ekološke skupine in ob soudeležbi Alternativne zelene liste za Trst. Z inflacijo politične rabe že dodobra izguljeni pojmi »odprte meje«, »mednarodnega sodelova-nja« in »manjšinskepolitike« niso dobili no-vega lošča, temveč novo dimenzijo, ki je oficialna politika z obeh strani še do sedaj ni uspela pretipati do obisti in prav tq je tisto, kar vznemirja in daje še dodaten šarm že tako vročim temam nenasilja, ekologije, drugačne kulture. Rezultat tega srečanja je bilo tudi odprto pismo, naslovljeno na pred-sednika obeh republik Francesca Cosiggo in Radovana Vlajkoviča ter na predsednika obeh vlad Bettina Craxija in Milko Planinc. Pismo apelira proti predvidenima gradnja-ma termoelektrarn brez čistilnih naprav v Plominu in v Miljah, od katerih bi imela prva 300 MW in 340 m visok dimnik, druga pa 1200 MW in 240 metrov visok dimnik. Samo v obalnih občinah je pismo podpisalo 16.000 Ijudi, v Kopru pa se je na protestnem zborovanju zbralo nekaj tisoč Ijudi. Čeprav je bilato ena izmed največjih peticijskih ak-cij y zgodovini slovenskega naroda, se je bati, da jo bo zgodovina peticij zaobšla, kaj-ti tov. Alenka Puhar se je že takrat zmrdova-la nad njo, češ da je to le prikrit način, prek katereaa naša vlada oritiska na italijansko. A kaj bi se pritoževali, ko pa je popolnoma jasno, da vsak podpisani listek ne more y Zgodovino. Ta je rezervirana le za najbolj drzna viteška dejanja, ki brezobzirno raz-galjajo krivice in iz vseh topov grmijo proti tiranstvu Oblasti. In kaj ni veliko bolj po-gumno in učinkovito, če pisma podpisujejo priznane in razsvetljene glave ter plemeni-te duše slovenskega naroda in njegove kulture? Mar bi ne bilo moteče, da se pod-pisi jzpod njihovih rok, ki že sami po sebi potrjujejo Resnico, izgubijo med podpisi množice neznanih in neukih, katerim se o vzvišenosti ciljev še sanjati ne utegne? In če proti neki peticiji ne rohnijo niti občinski možje, kaj to ne pomeni, da je to Oblasti v prid in ne v škodo? Naj ima potemtakem takšen podpisan list papirja to čast, da se uvrsti poleg vseh izbranih peticij tisočlet-nega intelektualnega boja za svobodo misli? Kakorkoli že bodi, s tistimi 16.000 podpi-si se akcija ni končala in jeseni je Alterna-tivna zelena lista organizirala v Trstu drugo srečanje EKOLOGIJA BREZ MEJA. Sreča-nja, ki je bila striktno dvojezično, so se ude-ležili tudi nekateri ekologi iz Ljubljane, če-mur je sledil obisk tržaških in koprskih eko-logov na Zvezi društev za varstvo okolja Slovenije v Ljubljani, kje-r je bil med drugim tudi sklenjen dogovor, da ZVOS podpre ak-cijo, ki se je začela v Kopru in vTrstu. 4. feb-ruarja 1986 sta v organizaciji Društva za kraciji še naprej nastopajo proti peticijam vsdi viai. Lc Unko bo namreč sed^i tov. Še-tiru, ...-'pacai » "¦'^"¦•ndrjc. ko pr» se \t .^ varstvo okolja Ljubljana Maurizzio Bekar in dr. Andreas Wehrenfennig, vodji tržaških al-ternativcev, imela predavanje o ekologiji in razvoju ekološkega gibanja v Italiji. Dr. VVehrenfennig, ki je, kar je seveda treba omeniti, predaval v slovenščini, je s seboj prinesel tudi nespremenjeno pismo in ga dal članom DVOL-a z namenom, da sproži-jo akcijo s podpisi. Pismo se je tako znašlo tudi med cvetovi in vrhovi slovenske politike in kulture na proslavi slovenskega kulturnega praznika v domu Ivana Cankarja. Ne bomo špekulirali, ali je to zasluga kultiviranega okolja in rahlo privzdignjenega, zanosnega občutka (ki ob tem dnevu, ne glede na vsakodnevne križe in težave zamotanih družbenih razmer, pre-veva ne samo može na položajih, ampak malodane vse vesoljno slovenstvo) ali pa so svoje prispevale tudi zdravljice - neiz-podbitno dejstvo je, da je pismo podpisala večina prvakov na čelu s tovarišem Popi-tom in Setincem in da je le peščica sledila zgledu Jožeta Smoleta in Mitje Rotovnika, ki sta se modro vzdržala. Neuk človek bi seveda utegnil pomisliti, da je šlo za veliko napako slovenske politi-ke, in morda bi kakšen pretirano samozaš-čitno usposobljen občan utegnil celo ugi-ba:i, da gre za dobro premišljeno potezo sovražnika, ki je nastavil zahrbtno zanko, s katero je hotel onemogočiti našim najvišjim predstavnikom, da v boju proti naraščajo-čim težnjam po formalni meščanski demo- A samo zdravi razum lahko tako posplo-šeno razmišlja. Čeprav je vsaka peticija konec koncev le peticija, pa to še ne po-meni,da so vse peticije enake med seboj. Prav zato to, da je nekdo podpisal neko pe-ticijo, še ne pomeni, da se strinja z vsemi peticijami. S svojim podpisom prizna samo to, da ima tudi peticijo za legitimno sred-stvo javnega opozarjanja na družbene pro-bleme in da ni vsaka pobuda, ki se pojavi zunaj institucionalnega sistema, s tem že nelegitimna. A o vsebini vsake posamez-ne, konkretne peticije ni tako izrekel še nobene sodbe - niti o tem ne, ali je vsaka peticija legitimna in upravičena. Skratka, nekdo, ki je podpisal neko peticijo, sicer ne more več nastopati proti peticijam na-sploh, še vedno pa lahko kritizira vsako peticijo, ne da bi si principa njegovega rav-nanja in izjavljanja stala v nasprotju. Torej je treba razumeti vsako peticijo tako glede na njeno vsebino kot tudi na način, kako je 'do nje prišlo, kar pomeni, da je treba misliti diferencirano, ne pa šablonsko posploše-no. Zato so bili podpisi v Cankarjevem domu pomemben prispevek k dvigu slo-venske politične kulture. Seveda pa je nujno odkriti še eno tančico azlikovanja. Ce visok politik podpiše peti-:ijo kot posameznik, kot občan, da s tem asno vedeti, da se ne ima za kralja, čeprav ;e vsi petolizniki še tako kraljevsko obnaša-o do njega. Jasno da vedeti, da obstaja in-iividualni presežek nad njegovo družbeno unkcijo in da tako njegovo dejanje še ni in-;arnacija te funkcije, pač pa da lahko stori udi nekatera javna dejanja kot vsak »nava-Jen« član občanske družbe. Toda povmimo se spet nazaj k naši pe-iciji. Njena usoda s tem, da so jo okrasila )omembna imena, še ni bila končana. V Delu je namreč 13. 2. 86 izšel krajši članek '. naslovom BREZ NERESNIC O TE PLO-s/llN II. Istega dne pa je tudi Dnevnik pod na-jlovom Zloraba zaupanja poročal s seje 3VETA ZA VARSTVO OKOLJA PRI RK 3ZDL in prav tako trdil, da peticija vsebuje »neresnične vesti«. Sicer pa so ji na ome-ijeni seji očitali, da ni napisana v primerni n dovolj uglajeni obliki in razpravljali tudi o Drimemosti peticij za reševanje te občutlji-/e problematike, pri čemer so nekateri člani nenili, da se mora reševati predvem v ok-/iru SZDL (»dakle, u granicama ustava i za- Š?^^^v^i5Sti, da bo italijanska ter-nocentrala bolj onesnaževala okoije kot laša, ki bo med drugim imela tudi sto met-ov višji dimnik? Bog biagoslovi sfcrb naših larodnih mož za narodni čut in aarodovo bast ter njihovo Ijubezen do visokih dimni-cov, tako značilno za povojno obdobje, a ^azalo bi jih malo nesramno opomniti, da naša narodna čast trpi predvsem zato, ker e Jugosiavija poleg Albanije edina dežela, Ki ni ratificirala evropske konvencije o zra- ku. In kaj je bilo v pismu takega, da je zaslu-žilo oznake, kot sta »neresnične vesti« in »zloraba zaupanja?« Nič, le pismo samo je bilo zastarelo, saj je že pred več kot pol leta =L*• gsr*lxE> i aK3 Medtem pa je nrvaški sabor sprejel sklep, da se termoelektrarna PLOMIN II ne sme graditi brez razžveplje-valnih naprav. Kot izvemo iz Poleta, je bilo tako dogovorjeno že ob samih načrtih za gradnjo, a se elektrogospodarstvo Hrvaške dogovora ni držalo. Krivda in greh pisma sta torej v tem, da le-to ni napisano v jeziku polizanih diplomatskih fraz, in v tem, ker nikjer ne omenja sklepa hrvaškegia sabora. Čakorkoli že, mi bomo od sedaj naprej vse jodpise šteli kot podporo sklepu sabora, cot podporo s tem namenom, da se ne bi >pet dogodilo, da gospodarski in upravni jrgani ne bi upoštevali skupščinskih odlo- Sitev in svojih zahtev izsiljevali na vse mo- 3oče načine. Tako se govori, da je vodstvo irvaškega elektrogospodarstva zagrozilo s