Aleksandrinke, »pokončne, ambiciozne, naše prve svetovljanke« Kj?! ■t^^ ë 9 /15 Obisk afganistanske princese Indie: »Burka je simbol suženjstva, ostali problemi pa so veliko hujši« /9 Štandreškemu »vržotu« posvetili gurmanski večer Primorski Oljčna izložba za celinsko Evropo Vlasta Bernard Od osmih visoko specializiranih tržaških sejemskih prireditev je tista, ki so jo odprli včeraj, najbolj slovensko obarvana. Med najvidnejšimi razstavljalci na Olio Capitale so namreč že od vsega začetka tudi domači proizvajalci, ki v poplavi izbranih ekstra deviških oljčnih olj iz vse Italije in tujine, izstopajo s svojo količinsko skromno, a res kakovostno proizvodnjo. Vodilo tako tistih, ki se predstavljajo pod zaščitno znamko Terge-ste DOP, kot samostojnih oljkarjev, je namreč preseči omejenost proiz-vodnj e ne v fizičnem, ampak v kakovostnem smislu. Bistveno več oljkarstvu naklonjene zemlje si pač pri nas ni mogoče zagotoviti, zato so protagonisti naših najboljših olj že pred leti stavili na tak način proizvodnje, ki olju zagotavlja najboljše mogoče lastnosti. Hkrati so razvili oblikovalsko plat uste-kleničenja in etiketiranja, po kateri danes izstopajo v množici sicer odličnih proizvodov iz drugih, olj-karsko bolj bogatih krajev. Kakovost in predstavitev sta jim pomagala k uveljavitvi na trgu, zato so naša olja zdaj znana tudi v najbolj zahtevnih krogih odjemalcev. Na sejmu, ki ga prirejajo vsaki dve leti, je na letošnji četrti izvedbi zaznati viden splošni napredek tega tipičnega sredozemskega živilskega proizvoda. Od prvega sejma, pred šestimi leti, so zrasli tudi proizvajalci iz slovenske in hrvaške Istre. Ti zdaj že suvereno konkurirajo z italijanskimi, španskimi in grškimi kolegi. Ker pa gre vendarle za omejeno proizvodnjo, je za usodo tega sejma upati, da bo Trstu omogočil ostati »prestolnica olja« in izložba mediteranske prehrane za celinski del Evrope. dnevnik SOBOTA, 6. MARCA 2010_ Št. 55 (19.762) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Da bi rešila desnosredinske kandidatne liste za deželne volitve v Laciju in Lombardiji Vlada je sprejela »pojasnjevalni« odlok Predsednik republike ga je že podpisal - Opozicija na bojni nogi sejmi - Konec tedna s 4. sejmom Olio Capitale Tržaško sejmišče vabi na sprehod med oljčnimi okusi TRST - Na tržaškem sejmišču so včeraj odprli 4.sejem vrhunskega ekstra deviškega oljčnega olja, ki se je v šestih letih obstoja pod imenom Olio Capitale razvil v eno najbolj odmevnih tržaških specializiranih sejemskih prireditev. Naj bo dovolj po- datek, da se letos predstavlja 254 proizvajalcev iz vse Italije in tujine, ki bodo z 255 vzorci olja sodelovali tudi na tekmovanju za nagrado Olio Capitale. Posebno omembo zaslužijo domači proizvajalci, ki se odlikujejo ne samo po že široko priznani kakovo- sti olja, temveč tudi po posebni skrbi za oblikovanje steklenic in etiket. Na razstavišču in v mestu je medtem že stekel bogat program spremljevalnih prireditev in kuharskih tekmovanj. Na 4. strani RIM - Vlada se je sinoči zbrala na izrednem zasedanju in odobrila zakonski odlok, ki naj bi omogočil, da bi na deželnih volitvah 28. in 29. marca nastopile desnosredinske kandidatne liste, ki so bile v Laciju in Lombardiji izključene zaradi kršenja določil o predložitvi list. Odlok naj bi zgolj pojasnjeval, ne pa spreminjal obstoječa volilna določila, tako da bi jih sodišča »pravilno« tolmačila. Predsednik republike Giorgio Napolitano je odlok takoj po seji vlade podpisal. S tem pa se nikakor ne strinja opozicija, ki je prepričana, da odlok krši ustavna določila. Na 6. strani Srečanje SKGZ in Demokratske stranke v Trstu Na 7. strani Škedenjska železarna: direktor na prostosti, Rusi popolni lastniki Na 7. strani Ženska hudo ranjena v prometni nesreči pri Magdaleni Na 7. strani Goriški diplomiranci morajo iskati zaposlitev drugje Na 14. strani PTUJ - Pahor, Kosorjeva in Tadic Trilaterala za krepitev medsebojenga zaupanja PTUJ - Premier Borut Pahor, hrvaška premierka Jadranka Kosor in srbski predsednik Boris Tadic so se na včerajšnjem srečanju na Ptuju dogovorili za oblikovanje »personalne tri-laterale«. Kot je pojasnil Pahor, se bodo sestali, ko bodo ocenili, da bi lahko prispevali h krepitvi zaupanja treh držav in pomagali pri hitrejšem reševanju pomembnih vprašanj.V izjavi po srečanju je povedal, da se je v luči konference o Zahodnem Balkanu, za katero sta dala pobudo s Kosorjevo in bo potekala na Brdu pri Kranju 20. marca, odločil povabiti Tadica in Kosor-jevo na neformalno srečanje na Ptuj, da bi se posvetovali o odprtih vprašanjih konference in aktualnih vprašanjih. V enournem pogovoru na ptujskem gradu so uspeli, kot je dodal - sicer »ne v celoti, ampak bolj ali manj« - »rešiti vsa vprašanja, ki so bodisi statusno ali vsebinsko povezana s konferenco«. Katera so ta vprašanja, ni pojasnil, je pa Tadic v izjavi ponovil stališče Srbije, da je predpogoj za njeno sodelovanje na konferenci ta, da bo Kosovo »sodelovalo v formatu, ki je v skladu z resolucijo VS ZN 1244«, torej kot Kosovo-Unmik. Na 2. strani ZDA - Turčija jezna Resolucija o genocidu nad Armenci WASHINGTON - Turčija je v četrtek nemudoma odpoklicala svojega veleposlanika iz ZDA, potem ko je odbor za mednarodne odnose predstavniškega doma kongresa s 23 glasovi proti 22 potrdil simbolično resolucijo, ki poboj Armencev v Turčiji v času prve svetovne vojne opredeljuje za genocid. Resolucija je v Ankari sprožila ostre odzive. Turški predsednik Gul je dejal, da je resolucija krivična do zgodovine in zgodovinske znanosti. V Erevanu so v nasprotju z Ankaro sprejem resolucije seveda pozdravili. Na 13. strani koper - Intervju v Primorskih novicah Türk: Manjšina potrebuje sistemske finančne rešitve KOPER - Slovenski predsednik Danilo Türk v včerajšnjem intervjuju za dnevnik Primorske novice obravnava aktualna vprašanja slovenske manjšine, polpreteklo zgodovino in odnose med Italijo in Slovenijo. Predsednik zelo verjame v vlogo načrtovanega večkulturnega centra v Špetru v Beneški Sloveniji. Glede finančne stiske manjšinskih kulturnih ustanov je mnenja, da je treba problem rešiti sistemsko in v sklopu odnosov med Italijo in Slovenijo, ki so v tem trenutku zaradi nekaterih nerešenih problemov še kar hladni. Na 2. strani 2 Sobota, 6. marca 2010 ALPE-JADRAN / PTUJ - Na srečanju Boruta Pahorja, Jadranke Kosor in Borisa Tadica »Personalna trilaterala« med Slovenijo, Srbijo in Hrvaško Neformalno srečanje treh predsednikov vlad pred konferenco o Zahodnem Balkanu PTUJ - Premier Borut Pahor, hrvaška premierka Jadranka Kosor in srbski predsednik Boris Tadic so se na včerajšnjem srečanju na Ptuju dogovorili za oblikovanje »personalne trilaterale«. Kot je pojasnil Pahor, se bodo sestali, ko bodo ocenili, da bi lahko prispevali h krepitvi zaupanja treh držav in pomagali pri hitrejšem reševanju pomembnih vprašanj.V izjavi po srečanju je povedal, da se je v luči konference o Zahodnem Balkanu, za katero sta dala pobudo s Kosorjevo in bo potekala na Brdu pri Kranju 20. marca, odločil povabiti Tadica in Kosorjevo na neformalno srečanje na Ptuj, da bi se posvetovali o odprtih vprašanjih konference in aktualnih vprašanjih. V enournem pogovoru na ptujskem gradu so uspeli, kot je dodal - sicer »ne v celoti, ampak bolj ali manj« - »rešiti vsa vprašanja, ki so bodisi statusno ali vsebinsko povezana s konferenco«. Katera so ta vprašanja, ni pojasnil, je pa Tadic v izjavi ponovil stališče Srbije, da je predpogoj za njeno sodelovanje na konferenci ta, da bo Kosovo »sodelovalo v formatu, ki je v skladu z resolucijo VS ZN 1244«, torej kot Kosovo-Unmik. Dodal pa je, da si v Beogradu želijo, da bi se vse dileme glede tega vprašanja rešile, da bi se začel regionalni dialog in da so pripravljeni sodelovati na konferenci. Sicer pa so vsi trije izpostavili, da so se na srečanju v luči svetovne gospodarske krize dogovorili za tesnejše gospodarsko sodelovanje med državami. Kot je povedal Pahor, so se pogovarjali o možnostih, »da spričo odpravljanja nekaterih političnih zadržkov med državami pospešimo tudi gospodarsko sodelovanje, ki je v korist prav vseh treh držav, ker je recesija naredila svoje« in dostikrat prepolovila medsebojno gospodarsko sodelovanje. »Mi pa si želimo, da bi se to sodelovanje znova okrepilo, da bi se vsi trgi odprli drug za drugega in da bi, kolikor je to mogoče, vsi trije nastopili skupaj na tretjih trgih,« je dodal. Tadic je sestanek označil kot izjemno pomembnega, »ki je v zelo kompleksnih okoliščinah svetovne finančne krize, ki je prizadela gospodarstva treh držav, priložnost za iskanje notranjih resursov za razvoj ekonomij treh držav in ohranitev delovnih mest«. Strinjali so se, da se v zadnjih dveh letih soočajo s podobnimi izzivi in težavami. Na območju Jugovzhodne Evrope pa je tudi potreba po vzpostavitvi dobrega političnega ozračja, katerega rezultat ne bi bilo samo članstvo v EU, ampak tudi zagotovitev pomembnih investicij in odpiranja delovnih mest. Konferenca na Brdu pri Kranju pa bi po njegovih besedah morala biti »eden od uvodnih sestankov v prihodnosti, ki bi morali prispevati k oblikovanju tega pozitivnega ozračja«. Borut Pahor Pahor, Kosorjeva in Tadic naj bi se v okviru »personalne trilaterale« prihodnjič sestali na Hrvaškem, nato pa še v Beogradu. Ta-dic meni, da bi ta srečanja prispevala k sprostitvi političnih odnosov med tremi državami, pa tudi na celotnem območju JV Evrope, kjer države želijo postati članice EU in se pri tem medsebojno podpirajo. Dodal je še, da si Srbija želi, da bi Hrvaška čim prej postala članica EU in da jih veseli, da je Slovenija ta korak že storila. Verja- Jadranka Kosor me pa tudi, da je »korak za korakom mogoče reševati odprta vprašanja v duhu dobrega sodelovanja in z namero, da bi preprečili nastanek problemov, ko zanje ni čas, še posebej pred vstopom posameznih držav v EU«. Kosorjeva je včerajšnje srečanje označila kot »nadaljevanje dobre in uspešne zgodbe predvsem v odnosih med Slovenijo in Hrvaško«, ki sta jo državi pokazali že pri skupni organizaciji konference o Zahodnem Balkanu, ki bo govorila o evropski poti regi- Boris Tadic je. Na sledi zaupanja in sposobnosti ter pripravljenosti na reševanj problemov in odprtih vprašanj, ki sta jo pokazala s slovenskim kolegom in obe vladi, »je treba graditi tudi reševanje drugih problemov«. »Odločnost držav JV Evrope na evropski poti mora biti definitivno razbremenjena bilateralnih odprtih vprašanj in problemov,« to je najboljša pot, je dodala in ocenila, da bo mnoge odgovore moč najti na omenjeni konferenci na Brdu pri Kranju. (STA) BRUSELJ - Predsednik sveta EU Herman Van Rompuy »Implementacija arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško pomembna za EU« CORDOBA/BRUSELJ - Implementacija arbitražnega sporazuma o meji med Slovenijo in Hrvaško je za EU zelo pomembna, saj bo za vso regijo ustvarila model, kako je dvostranska vprašanja mogoče rešiti v evropskem duhu, je včeraj v Bruslju poudaril predsednik EU Herman Van Rompuy po srečanju s hrvaškim predsednikom Ivom Josipovicem. Van Rompuy je pozdravil podpis arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško 4. novembra lani in ratifikacijo sporazuma v saboru 20. novembra lani, nato pa izpostavil pomen implementacije tega sporazuma. Ob tem je predsednik EU izpostavil, da je dobro regionalno sodelovanje ključno za širitveni proces, in opozoril, da je pomembno izboljšati dvostranske odnose s ciljem rešitve sporov glede meje in olajšanja vračanja beguncev. Van Rompuy je zato pozdravil konstruktiven pristop Josipovica in njegov interes za krepitev odnosov s sosedami, sploh s Srbijo. Hrvaški predsednik je poudaril, da razumejo pomen dobrih odnosov s sosedami - z BiH, Srbijo, Črno goro in Slovenijo. Ob tem je izrazil upanje, da bodo odprli novo stran v odnosih s sosedami, vključno s sodelovanjem pri pregonu organiziranega kriminala in vojnih zločinov. Predsednik EU je sicer menil, da bi Hrvaška pogajanja z EU lahko končala letos, če bo izpolnila vse pogoje. Med področji, kjer še mora napredovati, je izpostavil sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki po njegovih besedah ostaja ključno. Tudi Josipovic je dejal, da je reforma pravosodja, vključno s sodelovanjem s Haagom, eden največjih izzivov Hrvaške na zadnjih miljah njene poti v EU. To je po njegovih besedah tudi ključna tema na Hrvaškem, ki si zelo močno prizadeva izpolniti zahteve Haaga. Van Rompuy je tudi dejal, da je globalna kriza resno prizadela hrvaško gospodarstvo, a da verjame, da to ne bo prizadelo hrvaških priprav na vstop v EU. Josipovic pa je glede drugih reform, s katerimi se sooča Hrvaška, še povedal, da poskušajo državljane vključiti v reformo za bolj učinkovito in sodobno javno upravo. Predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek je v četrtek po srečanju z Josipovicem izpostavil, da je podpora članstvu Hrvaške v EU v Sloveniji večja kot na Hrvaškem. Josipovic je sicer popolnoma prepričan, da bo proces vključevanja Hrvaške v EU hitro končan. Upa, da bodo pogajanja končali letos in nato vstopili v proces ratifikacije pristopne pogodbe. »Upam, da bosta Hrvaška in EU zadovoljni z vzajemnim sodelovanjem,« je sklenil. (STA) LJUBLJANA Odgovorni urednik Dela Košir razrešen LJUBLJANA - Nadzorni svet Dela je na včerajšnji seji razrešil odgovornega urednika Dela Darijana Koširja in sprejel sklep o začetku postopka za imenovanje novega odgovornega urednika, so sporočili iz časopisne družbe Delo. Na podlagi omenjenega sklepa mora zdaj uprava pripraviti predlog ožjega nabora kandidatov.Kot so zapisali v družbi, je razrešitev odgovornega urednika Dela »skladna s procesom kadrovske prenove v vodstvu družbe, ki želi vzpostaviti učinkovito timsko delo pri vodenju družbe in osrednjega neodvisnega slovenskega časnika.« »Cilj kadrovsko prenovljenega vodstva je rešiti družbo finančnih in moralnih bremen preteklosti ter se učinkovito soočiti s sedanjimi in prihodnjimi izzivi,« so v izjavi za javnost zapisali v družbi. O Koširjevi razrešitvi so v sredo odločali tudi člani aktiva novinarjev Dela, ki predloga uprave in nadzornega sveta o razrešitvi Koširja niso podprli. Vendar pa njihovo mnenje za nadzorni svet ni zavezujoče. Nadzorni svet Dela je predlog za začetek postopka razrešitve odgovornega urednika začel 12. februarja. Takrat so tudi sporočili, da namerava predsednik uprave Jurij Giacomelli nadzornemu svetu za novo urednico predlagati Romano Dobnikar Šeruga. V Liberalni akademiji so v odzivu na razrešitev odgovornega urednika Dela zapisali, da razrešitev odpira staro vprašanje premajhnega vpliva novinarjev na odločitve v medijskih hišah. Razrešitev Koširja kljub 65-odstotni podpori novinarskega kolektiva kaže na to, da nadzorni svet Dela ni pripravljen prisluhniti mnenjski in vsebinski podpori novinarjev. Razrešitev pa po njihovem mnenju sproža »potrebo po vnovični refleksiji o nujnosti vpeljave takih varovalk v medijsko zakonodajo, ki bi ob razrešitvi in seveda predvsem ob imenovanju urednikov terjala novinarsko soglasje«. Takšen korak bi nedvomno bistveno prispeval k novinarski avtonomiji, kakor koli je že po sebi ne more tudi jamčiti, so še zapisali v Liberalni akademiji. (STA) KOPER - Intervju slovenskega predsednika Danila Turka v Primorskih novicah »Zelo mi je všeč multikultuni center v Špetru« »Slovenska manjšina potrebuje sistemske rešitve za financiranje kulturnih ustanov« - Mnenje o polpretekli zgodovini in o odnosih z Italijo KOPER - »Ni dobro, da je treba za italijansko državno financiranje slovenske manjšine vsako leto posredovati, da bi se uredile stvari, ki so zasnovane na zakonskih in mednarodnopravnih obveznostih. Tu je potrebno najti sistemsko rešitev. Čas bi bil, da se tudi s slovenske strani po posvetovanju z manjšino in na podlagi predlogov manjšine naredi nekoliko bolj energična akcija v to smer,« je v intervju za Primorske novice povedal slovenski predsednik Danilo Türk. Predsedniku je všeč projekt multikul-turnega centra v Špetru v Benečiji. V treh desetletjih je bil tukaj narejen velik napredek. Imamo ljudi, ki so se izšolali v slovenščini, izoblikovali so se kot intelektualci skozi slovensko izobraževanje in so odprti tudi do drugih kultur. V Špetru bi se po njegovem dalo narediti evropsko zanimiv center, ki bi promoviral idejo medkulturnega sodelovanja. »Videti moramo tudi pozitivne reči. Videti funkcijo Slovenskega stalnega gledališča v Trstu kot dejavnika medkulturnega povezovanja. Tudi finančno podporo bi morali vezati na takšno strateško vizijo,« pravi Türk. Glasovi, ki poskušajo kriminalizirati narodnoosvobodilni boj niso po predsednikovem mnenju samo problem za Primorsko, to je problem za celotno Slovenijo. »Krimi-nalizacijo NOB je potrebno zelo odločno zavrniti in vedno znova opozoriti na to, da je bil v 20. stoletju prvi totalitarizem fašizem. Slovenskemu narodu je povzročil veliko gorja. Med drugo svetovno vojno, v času okupacije dela Slovenije, se je pokazal z izrazito brutalnimi vojnimi zločini. To je potrebno vedno znova povedati.« »Jaz ob spominskem dnevu na fojbe in eksodus Italijanov vedno opozorim na fašizem kot prvi problem. Vendar pa se je potrebno tudi pogovaqati. V letošnji izjavi ob 10. februarju sem opozoril na štiri elemente. Prvič, da je mirovna pogodba trajna sestavine evropske ureditve, da je podlaga za vse, kar se je zgodilo kasneje, vključno z Evropsko unijo. Drugič, da pri razpravah o preteklosti ne smemo nikoli pozabiti na gorje, ki ga je povzročil fašizem. Italijanski predsednik Napolitano je lani izrecno priznal odgovornost fašizma za trpljenje Slovencev, kar je relevantno tudi danes. Tretjič, zavzel sem Slovenski predsednik Danilo Türk se za dialog, ki mora biti pošten in enakopraven. In četrtič, zavzel sem se za to, da moramo biti pri spominskih obeleževanjih pozorni na sedanje probleme, zlasti probleme slovenske manjšine.« To so po predsednikovem prepričanju sestavine italijansko-slovenskega dialoga za naprej. »Jaz mislim, da je tak dialog potre- ben. Od časa do časa se srečam s predsednikom Giorgiom Napolitanom in vedno tudi ta vprašanja pridejo v razpravo. Na ta ali oni način.« Türk vsekakor ne verjame, da bi z eno spravno manifestacijo kaj dosegli. »Lani sem javno povedal, da se mi ideja o javnem tristranskem sestanku ne zdi potrebna. Potrebujemo premišljen in skrben dvostranski dialog na več ravneh. Vanj moramo vgrajevati boljše razumevanje, boljše kot ga imamo danes.« Odnosi med Slovenijo in Italijo so dobri, vendar pod nivojem tistega, kar potrebujemo. Predsednik misli, da so ostale mentalne bariere v glavah, kar otežuje razvoj sodelovanja. »Videti je, da z italijanskega zornega kota Slovenija ni visoko na listi prioritet italijanske zunanje politike. Tudi na slovenski strani puščamo kakšno temo iz slo-vensko-italijanskih odnosov odprto. To za Slovenijo ni lahko, saj je razlika v velikosti med obema državama kar precejšnja. Slovenija mora hkrati graditi dobre odnose z Italijo in s Furlanijo-Julijsko krajino,« je za Primorske novice še povedal Danilo Türk. intervju Predsednik redno bere naš dnevnik KOPER - Mar je tudi v Sloveniji premalo občutka solidarnosti s Slovenci v Italiji, sprašuje novinar Robert Škrlj slovenskega predsednika. »Absolutno. To ni nov problem. Dobro bi bilo, da bi Slovence v Italiji dojemali kot del našega kulturnega prostora. In z njimi temeljiteje sodelovali. Včasih je težko vzbuditi pozornost za te reči. Sicer pa redno berem Primorski dnevnik in zdi se mi, da je to eden najboljših slovenskih dnevnikov. Je zelo zanimiv časopis,« je odgovoril Danilo Türk. / ALPE-JADRAN Sobota, 6. marca 2010 3 ŠPETER - Včeraj prejeli županovo odredbo o izselitvi iz dosedanjega poslopja Danes selitev dvojezične šole v začasne prostore Ravnateljica Živa Gruden: Tudi število vpisov za prihodnje šolsko leto spodbudno Živa Gruden ,nm ŠPETER - Včeraj popoldne so v ravnateljstvu dvojezičnega šolskega centra v Špetru prejeli uradno županovo odredbo o takojšnji izselitvi zaradi varnostnih razlogov. Za več kot 200 učencev in dijakov je bil to torej zadnji dan v poslopju, v katerem je dvojezična šola domovala od leta 1994, ko so zaključili s preureditve-nimi deli v zgradbi, ki jo je dala na razpolago špetrska občinska uprava. Glede na to, da ni šlo za novogradnjo, takrat tudi niso preverjali, če je stavba dovolj stabilna oziroma varna v primeru močnejšega potresa. »Za jutri (danes, op. a.) je že sklicana civilna zaščita, ki nam bo pomagala pri selitvi. Po generalnem čiščenju bomo lahko v prostore, ki smo jih dobili na razpolago za vrtec in osnovno šolo, prenesli najprej table in omare, naslednji teden pa še ostalo opremo,« je povedala ravnateljica Živa Gruden, ki upa, da bo prekinitev pouka čim krajša. Izgubljenih dni vsekakor ne bo potrebno nadoknaditi ob koncu šolskega leta, saj je do prekinitve prišlo zaradi izrednih razmer. Kako pa bo z nižjo srednjo šolo? »Naslednji teden bodo imeli dijaki alternativne dejavnosti na sedežu socialnega podjetja Ad forman-dum in na Inštitutu za slovensko kulturo. Tudi zanje bo treba vsekakor čim prej najti primerne učilnice, da ne bi bili ob preveč ur pouka, kar še posebno velja za dijake tretjega razreda, ki jih letos čaka mala matura. Lahko bi se na primer preselili v prazne razrede italijanske nižje srednje šole, so pa tudi druge možnosti, ki jih trenutno še preverjamo, da bi dobili čim bolj ustrezno rešitev. Pri vsem tem gre vsekakor le za začasne rešitve. Kako bo z naslednjim šolskim letom? »Ko bo selitev mimo, bo treba takoj začeti o tem razmišljati. Mislim, da bi morali župani občin v Nadiških dolinah najti primerno rešitev za celotno šolsko mrežo. Res je, da so na razpolago neizkoriščeni prostori v majhnih šolah, a za nas je pomembno tudi to, da smo vsi skupaj. Navsezadnje tudi zato, da ne bi to pogojevalo tudi ostalih storitev, kot je na primer prevoz s šolabusom.« Bi lahko sedanjo stavbo prilagodili varnostnim normam? »Tega sicer še nismo preverili, mislim pa, da se tega poslopja ne splača popravljati. Glede na načrte, ki jih ima občinska uprava že pripravljene v zvezi z gradnjo nove šole, bi se lahko odločili za kako prehodno rešitev za obdobje štirih ali petih let. Vse bo treba vsekakor dobro premisliti.« Zaradi vseh teh težav je v bistvu v ozadje prešlo predvpisovanje v novo šolsko leto. Kakšni so bili rezultati? »Spodbudni. Naraslo naj bi število dijakov v nižji srednji šoli, dobro se je kot ponavadi obnesla tudi osnovna šola. Manjši padec pa je bilo zaznati pri vpisih v vrtec.« (T.G.) KOROŠKA - »Manjšini grozi folklorizacija« Ostre rekcije na krčenje finančnih podpor iz Ljubljane Novi trg v Celovcu Oddaja Brez meje posvečena našemu športu Tokratna oddaja Brez meje,ki bo na TV Koper danes ob 18. uri, bo v celoti posvečena športnemu organiziranju med Slovenci v Italiji. Voditelj Mitja Tretjak se bo o trenutnem stanju in o načrtih za prihodnost pogovoril z gostoma Juretom Kufersinom, predsednikom Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in dolgoletnim športnim novinarjem Brankom Lakovičem. Častitke Ivu Jevnikarju Stranka Slovenska skupnost iskreno čestita svojemu dolgoletnemu članu in bivšemu deželnemu tajniku Ivu Jevni-karju za prejeto prestižno nagrado sklada Josip Jurčič za leto 2009 in je namenjena zaslužnim novinarjem. Podelitev priznanja je pomembno priznanje za njegovo vsestransko publicistično, novinarsko in raziskovalno delo, ki osvetljuje veliko zgodovinskih dogodkov primorskih ljudi z obeh strani meje. Priznanja se veselimo tudi kot Slovenci v zamejstvu, piše v sporočilu SSk, saj predstavlja primer stvarnega upoštevanja celostnega slovenskega narodnega prostora. Predsednik Drago Štoka in Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij prav tako čestitata časnikarju Ivu Jevnikar-ju ob zasluženem prejetju Jurčičeve nagrade. SSO je prepričan, da so Jevni-karjevi pronicljivi časnikarski članki, zgodovinska odkritja in globoke analize polpretekle zgodovine in sedanje dobe izredno dragocen doprinos naši zamejski in splošni slovenski stvarnosti. Ivu Jevnikarju želimo še veliko uspehov v svojem nelahkem odgovornem in zelo uspešnem delu, piše predsednik SSO. V torek oddaja o ženskah Preteklo leto so brez dvoma zaznamovale ženske. Delavke. Ki so pogumno stopile v prve vrste, da bi obranile svoja delovna mesta. Mip, Iskra av-toelektrika, Mehano, Mura, Gorenje. Ob dnevu žena oddajo Izostritev namenjamo ženskam. Pridružite se nam v torek, 9. marca, ob 18.00, na TV Koper. Obvestilo prašičerejcem Kmečka zveza obvešča prašičerejce, da morajo po novi zakonodaji sporočiti vsako spremembo števila rejenih prašičev (nakup, zakol, prodaja itd), tudi državni podatkovni banki (Banca dati nazionale) v elektronski obliki, kar je do sedaj opravljala veterinarska služba. Odslej bo to funkcijo prevzela Kmečka zveza, ki potrebuje v ta namen izrecno oblastilo rejcev in jih zato vabi, da jo čimprej kontaktirajo. Poleg elektronske registracije pa ostane še vedno v veljavi ročno knjiženje v register. CELOVEC - Občutno krajšanje finančnih podpor političnim organizacijam slovenske manjšine na Koroškem s strani Urada vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu še naprej močno odmeva, predvsem med prizadetimi organizacijami. Po večdnevnem molku se je včeraj k ukrepu vladnega urada RS posredno odzval tudi Narodni svet koroških Slovencev (NSKS). Odziv je oz. bo vsekakor oster, saj je krovna organizacija za prihodnji torek sklicala tiskovno konferenco na sedežu Slovenskega svetovnega kongresa v Ljubljani, naslov konference pa je »Politične in organizacijske posledice razpolovitve podpor za politično predstavništvo koroških Slovencev: Slovenska manjšina ni več politični subjekt - grozi folklorizacija in dokončna asimilacija«. Na krajšanje podpor se je že takoj po dostavi odločbe o dodelitvi podpornih sredstev odzvala tudi druga krovna organizacija, Zveza slovenskih organizacij (ZSO). Njen predsednik Marjan Sturm je odločitev Urada kritiziral kot »napako« in pri tem izrazil mnenje, da gre očitno za kaznovanje stalnega prerekanja med političnimi organizacijami koroških Slovencev s strani Ljubljane. Dobesedno je govoril o „pedagoškem ukrepu« Slovenije. H krajšanju podpor političnim organizacijam koroških Slovencev v zvezi z razpisom Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za leto 2010 se je odz- vala tudi Enotna lista (EL). Njen predsednik Vladimir Smrtnik je menil, da so krajšanje »sicer zakrivili tudi nekateri predstavniki organizacij sami, znižanje sredstev organizacijam za 40 odstotkov vsevprek pa da ni razumljiva.« Zato EL še upa na „ko-rekture». Tozadevno željo da so izrazili tudi predstavniki vseh krajevnih frakcij v pismu ministrstvu za Slovence, v katerem so tudi nakazali posledice, ki bi jih imelo krajšanje podpor za EL in njene frakcije na podeželju, je še dejal Smrtnik. Kot je znano, je Komisija pri Uradu vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu pri razporeditvi sredstev za leto 2010 tokrat odločila, da postavi nove prioritete (»kvaliteto in uspešno delo«) in da želi več denarja nameniti za čez-mejno gospodarsko sodelovanje, mladino, jezik in kulturo, manj pa za politične organizacije. Slovenski minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš je ob tem še dodal, da možnosti za pridobivanje podpor še obstajajo - tudi za politične organizacije - iz sklada za rezervna sredstva. Na denar iz tega sklada upajo tudi pri EL. Kajti Slovenija je - tako Smrtnik - 40 odstotkov manj denarja namenila tudi Politično upravni akademiji (PUAK) in Slovenskemu informacijskemu centru (SIC). Oba delujeta pod okriljem EL. Če pa bi ostalo pri krajšanju, bo to imelo hude posledice za delovanje EL in njene krajevne frakcije, je po nujno sklicani seji menilo predsedstvo EL na čelu s Smrtnikom. (I.L.) CELOVEC - Ponovno izvoljena Ana Blatnik predsednica socialdemokratskih žen CELOVEC - Na deželnem kongresu je bila potrjena v funkciji predsednice socialdemokratskih žena na Koroškem Ana Blatnik. Koroška Slovenka, ki svojo stranko zastopa tudi v zveznem svetu (zbornici dežel v avstrijskem parlamentu) na Dunaju, je na tajnem glasovanju prejela 99 odstotkov vseh glasov. Po izvolitvi je menila, da rezultat na eni strani potrjuje njeno dosedanje delo, na drugi pa jo tudi obvezuje. Poudarila je še, da vidi možnosti za dejansko enakopravnost žena v družbi le v skupnih prizadevanjih vseh. Pri tem je Blatnikova dodala, da so potrebne spremembe »tudi v nekaterih ženskih glavah.« Zveza slovenskih žena (ZSŽ) na Koroškem pa je sporočila, da bo ob letošnjem Dnevu žena, ki bo potekal danes, soboto, v prostorih Mladinskega doma Slovenskega Ana Blatnik šolskega društva v Celovcu, slavnostna govornica soproga predsednika R Slovenije Barbara Mi-klič-Turk. »Na to smo koroške Slovenke zelo ponosne,« je poudarila predsednica ZSŽ Milka Kokot. (I.L.) il 4 Sobota, 6. marca 2010 GOSPODARSTVO sejmi - Pri Montebellu odprli 4. sejem ekstra deviškega oljčnega olja Olio Capitale Trst si je priboril status italijanske prestolnice olja Letos za deset odstotkov več razstavljalcev kot na 3. izvedbi - Domačini izstopajo TRST - Tržaško sejmišče se je te dni spet odelo v zeleno, v barvo oljk, ki so protagonistke 4. sejma kakovostnega ekstra deviškega oljčnega olja Olio Capitale. V Trstu so se tako že četrtič zbrali proizvajalci, strokovnjaki in ljubitelji tega žlahtnega naravnega pridelka, med katerimi je veliko domačinov, razsta-vljalci pa prihajajo iz vse Italije, Slovenije, Hrvaške in Španije. Skupaj jih je 254, še več pa je prijavljenih kupcev, ki prihajajo iz 30 držav in za katere je sejemska družba organizirala približno 1200 komercialnih srečanj. Na slovesnosti ob včerajšnjem odprtju sejma je prišlo do izraza dejstvo, da je Trst resnično postal italijanska prestolnica oljčnega olja. Pa ne zato, ker bi bila tukaj posebno bogata proizvodnja te dragocene tekočine, temveč zato, ker se je mesto uspelo uveljaviti kot izložba nacionalne oljčne proizvodnje za odjemalce na srednje- in vzhodnoevropskih trgih. Naj dodamo, da je sejem letos svojo ponudbo razširil tudi na namizne oljke, tako da lahko obiskovalci pokušajo tudi plod, iz katerega se olje pridobiva. Na inavguraciji sejma so s predsednikom sejemske družbe Fulviom Bronzijem sodelovali tržaški župan Roberto Dipiazza, podpredsednik Pokrajine Walter Godina, predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti, deželni odbornik za kmetijstvo Claudio Violino in predsednik združenja Citta' dell'Olio Enrico Lupi. »Kot prestolnico olja smo si izbrali Trst, pa ne zato, ker bi bil oljčno mesto, ampak zato, ker je mesto po svoji zemljepisni legi in lepoti dostojna izložba za naš proizvod,« je dejal Lupi in dodal, da je tudi za oljkarstvo trenutek poln težav, vendar prevladuje spoznanje, da se je v kriznih obdobjih potrebno še bolj angažirati. Bronzi, ki je predstavil letošnjo izvedbo sejemskega dogodka, ki se je še bolj razširil v mesto s pomočjo trgovcev in gostincev, se je dotaknil tudi stare potrebe po novih sejemskih prostorih za osem zdaj že uveljavljenih specializiranih sejmov, ki jih prirejajo v Trstu. Čas za novo sejmišče je dozorel, je menil in predlagal, da bi za projekt izrabili možnosti evropskega strukturnega sklada Cilj 3. Župan Dipiazza je sejmu Olio Capitale pripisal tudi velik pomen pri usmerjanju javnega mnenja, ki koristi naši tipični proizvodnji, medtem ko je Godina izpostavil politiko pokrajinske uprave za ovrednotenje lokalne enogastronomije. Deželni odbornik Violino je na koncu potrdil velik pomen vlaganja v kmetijstvo in izrazil prepričanje, da lahko Trst starta ravno s tem sejmom na svojo kandidaturo za enega od križišč kmetijsko živilskega Made in Italy. Bronzijevi gostje so se nato sprehodili po razstavišču, kjer so v drugem nadstropju paviljonov H, F1 in E1 stan-di razstavljalcev z oljčnim barom, v prit- Gostje s predsednikom Bronzijem na odprju sejma; spodaj v smeri urinega kazalca: kuharji Šole kuhanja, Boris Pangerc in Fior Rosso, Eelena Parovel in Irena Fonda, Paolo Starec kroma ličju pa so prostori za poslovna srečanja, za degustacije in šolo kuhanja z ustrezno opremljeno kuhinjo. Takoj po odprtju so se tam že zbrali javni upravitelji in politiki, ki so se pomerili na prvem tekmovanju kuharskih avtsajderjev. Kako se je boj končal, nam ni znano, upajmo le, da se ni nihče zastrupil ... V razstavnem nadstropju je za sladokusce pravi raj. Razstavljalci so letos še bolj pozorni na način predstavljanja svojih proizvodov, tako da skušajo olje ponuditi v pokušnjo v povezavi z najrazličnejšimi prigrizki. Proizvajalci s Sicilije so ponujali z oljem zabeljeno oranžno solato, medtem ko so Starčevi z oljem in naribanim ingverjem (ginger-jem) zabelili mlečni sladoled. Elena Pa-rovel je imela na standu družbo Irene Fonda iz istoimenske ribogojnice v Sečovljah, ki je z izbranim oljem zabelila rezine njihovega kakovostnega branci-na v surovi in flambirani različici ter koščke prekajene ribe sarago. Na stan-du nasproti je obiskovalce vabila nova kolekcija olja z zaščitno oznako Terge-ste DOP, na drugi strani dvorane pa je svoje lične steklenice z oljem razstavil novopečeni pridelovalec, sicer pa pobudnik oljkarstva na Tržaškem Boris Pangerc s svojim družbenikom Fior Rosso. Kakovostno so na sejmu zastopani tudi proizvajalci iz slovenske in hrvaške Istre. O tem, da se je salon kakovostnega ekstra deviškega oljčnega olja v šestih letih obstoja dodobra uveljavil, pričajo tudi podatki o letošnji četrti izvedbi. Spomnimo, da je prireditev bienalna, saj vsako drugo leto prepušča prostor prav tako visoko specializiranemu sejmu kave. Letošnja izvedba, ki poteka na štiri tisoč kvadratnih metrih površine, je zabeležila 10,4-odstotno zvišanje števila razstavljalcev v primerjavi z izvedbo 2008, kar je še posebno velik uspeh, če upoštevamo, da preživljamo obdobje globoke gospodarske krize. Poleg že omenjenih tržaških razstavljalcev se na velikem standu deželne agencije za kmetijstvo Ersa predstavlja tudi primarni sektor Furlanije-Julijske krajine. Vlasta Bernard Program spremljevalnih prireditev Po včerajšnjem odprtju sejma je bil popoldne na vrsti seminar z naslovom Ali je gojenje oljk za trg vzdržna kultura? Energetski vidiki, ekonomski rezultati in vpliv na okolje. Sledila mu je vodena degustacija v okviru 4. tekmovanja olj Olio Capitale v režiji združenj Ascoe in Teatro Naturale. Program spremljevalnih prireditev se bo do ponedeljka nadaljeval po naslednjem vrstnem redu: Danes, sobota, 6. marca: 10.30 - Predstavitev knjige »A tavola e in cucina con le olive« (Za mizo in v kuhinji z oljkami) avtorja Luigija Caricata, predstavil jo bo predsednik združenja oljčnih mest Citta' dell'Olio Enrico Lupi; 10.45 - Posvet Odkrivanje namizne oljke: vrste oljk in priprava za trženje, tehnologije, uporaba in uživanje, v organizaciji združenja Citta' dell'Olio; 15.30 - Pogovor o ponaredbah olja in o načinih zaščite pred njimi; 17.30 - Posvet o oljkarstvu v deželi Molize. Nedelja, 7. marca: 10.30 - Zborovanje prijateljev oljčnih mest oz. združenja Citta' dell'Olio; 12.30 - Predaja zastave združenja Citta' dell'Olio županom Milj in Manzana; 16.30 - Predstavitev zbornika Srce v prgišču zemlje, ki ga je Boris Pangerc uredil ob 60. obletnici ustanovitve Kmečke zveze; 17.00 - Četrto tekmovanje za nagrado Olio Capitale: vodene degustacije in vpisovanja za sodelovanje v ljudski žiriji. Ponedeljek, 8. marca: 10.00 - Posvet z naslovom Odkrivajmo Kraški rob - Priložnost za razvoj lokalnega kmetijstva, ki ga prireja tržaška Trgovinska zbornica s sodelovanjem Kmečke zveze; 13.00 - Razglasitev zmagovalcev 4. tekmovanja za nagrado Olio Capitale. Naj dodamo, da na sejmu poteka tudi izjemno bogat program kuharskih in kulinaričnih dogodkov v režiji Šole kuhanja Olio Capitale, s predstavitvami, degustacijami in pogovori o osnovah in skrivnostih dobre kuhinje, s posebno pozornostjo za domače tipične živilske proizvode. EVRO 1,3582 $ -0,6 EVROPSKA CENTRALNA BANKA S. marca 2010 valute evro (povprečni tečaj) S.3. 4.3. ameriški dolar japonski jen 1,3582 121,48 1,3668 120,86 ruski rubel 40,5220 9,3303 40,7000 62,6200 danska krona 7,4421 0,90250 7,4423 0,90500 švedska krona 9,7178 8,0490 9,7430 8,0505 češka krona 25,771 25,818 estonska krona 15,6466 266,78 15,6466 266,50 poljski zlot 3,8755 3,9000 1,4071 avstralski dolar 1,5043 1,9558 1,5149 romunski lev 4,0910 3,4528 4,0885 3,4528 latvijski lats 0,7089 0,7091 2,4435 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,2653 7,2653 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE S. marca 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,22906 0,25363 0,39 0,85063 0,38188 0,59813 0,90938 1,1975 0,415 0,653 0,956 1,216 ZLATO (999,99 %%) za kg 26.695,47 € -11,79 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE S. marca 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,95 - IMTCDEI IDriDA A QA C\A KRKA 1 1 IKA KOPER 64,87 22 21 +0,90 +0 91 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 160,00 +0 12 TELEKOM SLOVENIJE 286,93 117,03 +0,03 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 30,25 DELO PRODAJA - CTni +0,83 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A BCM7 Qîrt _1 C/1 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMnTCCT 11,22 -1,06 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 24,63 10,06 -0,69 -1,57 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 450,00 219,40 -2,38 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 94,95 22,48 -0,05 -0,40 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: S. marca 2010 +1,98 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,325 88,00 1825 +2,63 +1,13 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 4,845 +2,07 +0,26 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 1,151 4,675 1 054 +0,96 +0,65 +1 44 EDISON ENEL ENI 4,0825 1739 +1,37 +1 76 FIAT FINMECCANICA 8,92 +4,57 FINMECCANICA GENERALI IFIL 9,99 17,32 +0,05 +1,52 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,8375 1410 +4,51 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 18,82 +0,28 +0,37 +1 04 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,84 7,995 1 927 +1,59 +1 05 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,4085 13 77 +1,74 rRI SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 25,31 +4,32 +0,84 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,545 6,775 1 07 -0,42 +2,34 +1 42 TENARIS TERNA 16,06 3105 -0,99 +1 31 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,1602 +4,16 UNICREDIT 9,675 2,01 +2,76 +2,81 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 81,75 $ +0,31 IZBRANI BORZNI INDEKSI S. marca 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.820,98 936,17 -0,22 -0,09 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ 2.138,03 +0,55 FIRS, Banjaluka - - Ralav 1 ç rcirt^ii-a^j SRX, Beograd BIFX Saraievo 289,81 1.675,92 -0,78 -0,33 Dir/\, Jal ojcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.822,76 -0,70 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 10.566,12 2.326.35 1.138,68 1.155,59 5.877.36 +1,17 +1,48 +1,40 -0,15 +1,42 +1 31 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai 5.599,76 3.910,42 2.455,78 +2,14 +1,91 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.156,80 2.877,44 +0,85 +2 18 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.368.96 2.790,29 20.787.97 3.031,06 16.994,49 +2,20 +0,77 +1,03 +0,25 +0,13 / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 6. marca 2010 5 SLOVENIJA TA TEDEN Somrak politične kulture Vojko Flegar Skoraj zanesljivo niste vedeli, da v Sloveniji obstaja »plejada politikov, ki so zlorabljali pse«. Spolno zlorabljali, če sem natančen - »plejada politikov« z »izvi-toperjenimi spolnimi zadevami« je kajpak koalicijska. Tista, ki je predlagala družinski zakonik, po katerem bi bilo, med drugim, istospolnim zakonskim partnerjem dovoljeno posvojiti otroke in ki zakonske zveze ne »rezervira« več za moškega in žensko, ampak jo opredeljuje kot zvezo dveh ljudi. Liberalno, za Slovenijo očitno preveč svobodomiselno in strpno. Čeprav je predlog družinskega zakonika ta teden prestal prvo obravnavo v državnem zboru (in bo verjetno tudi sprejet), ni nujno, da bo obveljal. Skoraj zanesljivo bo opozicija po sprejetju o njem izsilila naknadni zakonodajni referendum. Kot kažejo dosedanje tovrstne izkušnje, je konservativni del volilnega telesa pri podobnih »vprašanjih vesti« svoje prepričanje v občutno večji meri od liberalnega pripravljen izpričati s prihodom na volišče. A uvodni navedek iz razprave enega od poslancev slovenskega parlamenta več kot o stališčih v zvezi z družinskim zakonikom, pričakovano polariziranimi, pove o ravni razprave v državnem zboru in o ravni političnega diskurza v Sloveniji sploh. Neposredno povezovanje liberalnega odnosa do homoseksualnosti s tragičnim primerom smrti uglednega ljubljanskega zdravnika, ki je (po doslej znanih uradnih podatkih) spolno zlorabljal svoje pse (trije bulmastifi pa so ga v začetku februarja obgrizli do smrti), je novo dno, ki ga je ta diskurz dosegel. Ker je, kot je bilo na tem mestu že omenje- no, zdravnik do svojih psov (zaradi poprejšnjih napadov najprej določenih za evtanazijo) ponovno prišel po vrsti na skrajni rob zakona nategnjenih upravnih odločb, ki jih nekdo brez »zvez v politiki« najverjetneje nikoli ne bi mogel izsiliti, so nenadoma tisti, ki predlagajo sodoben družinski zakonik, sodomiti, torej spolni sprijenci. Naključje je hotelo, da sta bila homoseksualnost kot drugačna spolna praksa in sodomizem kot spolna sprevrženost v parlamentu »izenačena« (in pripisana strankam vladajoče levosre-dinske opozicije) istega dne, kot so poslanci obravnavali prvi predlog za ustavno obtožbo predsednika države v zgodovini. Danilo Türk je po mnenju največje opozicijske stranke (SDS Janeza Janše), ki se mu je pridružila tudi SLS, s podelitvijo državnega odlikovanja Tomažu Ertlu namreč kršil ustavo v nič manj kot 34 členih, skoraj celotnem poglavju v človekovih pravicah in svoboščinah. Ne spomnim se omembe vredne javne osebnosti, ki bi za predsednikovo odlikovanje zadnjemu notranjemu ministru komunistične oblasti na Slovenskem in poprej direktorju slovenskega dela jugoslovanske tajne policije našla razumevajo-čo besedo. Navzlic temu, da je bil Ertl leta 1989 na čelu slovenskega notranjega ministrstva, ki je v okviru akcije pod imenom Sever preprečila izvoz »protibiro-kratske revolucije« srbskega predsednika Slobodana Miloševiča v Slovenijo (za kar je bil odlikovan), je preprosto preveč protislovna osebnost; navsezadnje je vodil slovensko policijo tudi v času, ko je jugoslovanska armada leta 1988 s sodnim procesom proti Janši oziroma četverici JBTZ poskušala »spametovati« slovensko politično vodstvo in civilno družbo ter preprečiti demokratične procese. A od stališča, da bi si predsednik države odlikovanje Ertlu lahko prihranil, do Janševe analogije, »da tudi Hitler ni dobil odlikovanja, čeprav je gradil avtoceste«, narediti »most« z ustavno obtožbo proti predsedniku ni nič manj vratolomno kot predlagatelje in zagovornike liberalnega družinskega zakonika proglasiti za sodomite. In čeprav je državni zbor nazadnje predlog ustavne obtožbe proti predsedniku države zavrnil (družinski zakonik pa v prvi obravnavi, kot rečeno, potrdil), Slovenija vendarle od tega tedna ni več »ista«: v parlamentu verjetno še nikoli v enem samem dnevu ni bilo slišati toliko sovražnega govora, toliko nestrpnosti in toliko demagogije. Razen nekajkratnih izključitev mikrofona in opominov predsedujočega seje brez posledic za govornike, nasprotno: da so bili nekajkrat zaradi slojih žaljivk in hujskaških nastopov ob besedo že razglašajo za kratenje ustavnih pravic. Britanski evroposlanec, ki je predsedniku evropskega sveta Hermanu van Rompuyju pripisal, da ima »karizmo cunje in videz nižjega bančnega uradnika« in bo moral za to izjavo, ocenjeno kot žaljivo, plačati 3000 evrov globe, je v primerjavi z nekaterimi slovenskimi (po)gromovniki gentleman stare šole. Nadaljevanje in zdrs na še nižjo raven politične kulture pa lahko pričakujemo že kmalu: v razpravi ob interpelacijah zoper notranjo ministrico in kmetijskega ministra. KOBJEGLAVA - Volitve bod 28. marca O izgradnji novega naselja bodo odločali na referendumu KOMEN - Krajani Kobjeglave in Tupelč bodo o umestitvi novega naselja v občinski prostorski načrt (OPN) odločali na referendumu. Tako je na zadnji seji v Komnu (v sredo, 17.2.) odločila svetnikov. Gre za naselje varovanih stanovanj, ki bi se raztezalo na desetih hektarih na severovzhodnem robu Kob-jeglave, postaviti pa ga želi domačin Mi-livoj Colja (sam ima v lasti 4,6 hektara površin), ki sicer živi v Avstraliji. V njem naj bi 200 ljudi preživljalo jesen svojega življenja. Po gradivu, ki so ga pripravili v Studiu plusminus30, pobudo za spremembo prostorskih aktov občine Komen je že leta 2005 dala nepremičninska družba Ruj iz Sežane, bi bila nova vas gručaste oblike, hiše enonadstrop-ne. Elektriko bi pridobivali iz obnovljivih virov energije, imeli bi tudi svojo čistilno napravo. V vasi bi delovale lekarna, zdravstveni dom, banka, pošta, imeli bi bazen, fizioterapijo,, knjižnico, pralnico in še kaj. Naselje bi gradili postopoma, v prvi fazi za sto ljudi. Krajani Kobjeglave in Tupelč so o projektu razpravljali že na treh zborih, pa se niso poenotili. Zato so se na zadnjem zboru odločili za referendum. »Z njim želimo izvedeti dejansko stališče krajanov o načrtovani gradnji,« je uvodoma na seji občinskega sveta povedal župan Komna Uroš Slamič. »Želimo razčistiti na začetku, da zadeva ne bo ovirala postopka sprejemanja OPN. Po besedah Slamiča bo novo naselje prineslo v prostor več pozitivnih kot negativnih učinkov. »Ne glede na to, da bo referendum svetovalne narave, bo izid zame politično zavezujoč.« Na predlog svetnika Dejana Kukanje z liste Za naše kmetije, da naj se referendum izvede v celotni občini, je Slamič odvrnil, da se mu to ne zdi smiselno, saj je v tem primeru najbolj pomembna odločitev Kobjeglave in Tupelč. »Referendum itak pomeni samo to, ali projekt sploh uvrstimo v osnutek OPN, potem pa bo šel OPN skozi predpisano proceduro, kar pomeni v presojo vsaj 27- im soglasodajalcem, v celotni občini pa bo organizirana še javna razgrnitev in razprava. Podrobneje bo naselje opredeljeno z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, ki ga bo plačal investitor. Strošek za občino bo pri tem samo 2000 evrov, kolikor bo stala izvedba referenduma.« Ivo Kobal iz Nove Slovenije je menil, da je referendum smiseln, »ker se bomo tako izognili veliko težavam. Nočemo, da se ponovijo dogodki iz sosednjih občin, ko so najprej svetniki nekaj odločili, potem pa so se zgodile civilne iniciative in nasprotovanja v javnosti.« Po prepričanju Damjana Grmka iz Zveze za Primorsko je za referendumsko odločanje še prezgodaj. »Pogrešam analizo slabosti in prednosti, pa tudi ekonomski vidik projekta.« Tanja Godnič, Socialni demokrati, ja opozorila, da bo naselje varovanih stanovanj prineslo v prostor način življenja, ki ga na Krasu ne poznamo. »Domačini se verjetno ne bodo odločili za življenje v takem okolju.« Slamič je odgovoril, da pa bodo domačini imeli dostop do nekaterih storitev, ki jih sedaj v kraju nimajo. »Interesenti so seveda drugi ljudje, ki pa vaškega življenja ne bo- do motili.« Ivo Žvokelj iz Liberalne demokracije Slovenije je povedal, da se boji izida referenduma. »Če bo rezultat polpol, bomo ljudi skregali. Če sprejmemo pobudo, bomo degradirali pomen referenduma in občinskega sveta.« Njegov strankarski kolega Jože Adamič pa je podvomil, da se bo projekt realiziral. »Zamisel je utopična. Če občina ne more prodati parcel za gradnjo stanovanjskih hiš.« Z njim je soglašal tudi župan Sla-mič: »Računam, da se gradnja ne bo začela prej kot v petih letih in da bo samo prva fraza stala 10 milijonov evrov. Predlagatelj pa nima denarja, da bi projekt realiziral.« Na koncu razprave pa so svetniki dali besedo tudi predsedniku Vaške skupnosti Marjanu Grmku. »Verjamem, da je v zakonodaji dovolj nadzornih mehanizmov, sicer pa smo krajani zadnje sito. Referendum nas ne bo skregal, ampak bo presekal dileme in omogočil glasovanje vsem.« Od prisotnih enajst svetnikov je pobudo za razpis referenduma podprlo sedem svetnikov, eden je bil proti, trije pa niso glasovali. Referendum bodo izvedli v nedeljo, 28. marca. Irena Cunja SKLAD MITJA CUK SVETUJE Značilno žensko To so dnevi, ko moraš pomisliti na ženske, in njihovo vlogo v družbi. Morebiti ob koncu meseca še na to, kaj pomeni danes biti mati. Doslej so prodali nad dvanajst milijonov angleških izvodov knjige Zakaj moški ne poslušajo in ženske ne znajo brati zemljevidov. Napisala sta jo Allan in Barbara Pease, ameriška izvedenca za medosebne odnose. Očitno sta izhajala iz razlik, ki so kljub vsem nasprotnim prizadevanjem še prisotne v obnašanju, čutenju in razmišljanju spolov. Zanimanje za tako problematiko je torej veliko. Mnogi starši vzgajajo hčerke in sinove enako, na razpolago jim dajejo iste priložnosti. Potem pa ugotovijo, da so potem mnoge izbire njihovih otrok kljub vsemu tipično ženske ali tipično moške. Razlike naj bi bile zapisane že v genih in v možganih. Obnašanje moških in žensk ter njihova nagnjenost je na osnovi študij odvisna od različnih možganskih struktur, genov in hormonov. Ker pa so tudi v okviru istega spola mnoga obnašanja in izbire zelo različne, mnogi sociopsihologi pripisujejo tipično moško ali tipično žensko obnašanje še vrsti drugih dejavnikov. Biološka zgradba določi spol glede na kombinacijo dveh kromozomov XX (za žensko) ali XY (za moškega), določeni geni pa odločajo o proizvodnji hormonov, ki bodo vplivali na razvoj spolnih organov. Mnogi raziskovalci se ukvarjajo s povezanostjo med spolnimi hormoni ter kognitivnimi in ču-stvovalnimi sposobnostmi. Moških hormon testosteron še najbolj vpliva (v povezavi z drugimi) npr. na sposobnost zamišljanja predmetov v prostoru ali na agresivnost, medtem ko imajo ženski hormoni velik učinek na sposobnost govora in vži-vljanja v tuja čustva. Vendar pa, gledano individualno, so ti hormonski učinki zelo različni, saj je veliko odvisno tudi od starosti, dnevne ure ali letnega časa, teže in pri ženski - od menstruacije. Možgani so pri ženskah za kakih 13 odstotkov lažji, kar je razumljivo, če to primerjamo s skupno telesno težo, ki je pri ženskah v povprečju za 10 do 15 odstotkov nižja kot pri moškem. Ni še raziskano ali imajo svojo posebno vlogo tudi razlike v vizualnem korteksu, ki se v možganih nahaja za ušesi in ustvarja sliko. Ob golem primerjanju dvojih možganov, ni mogoče identificirati, kateri so moški in kateri ženski, pravijo strokovnjaki, saj so ti po svojih značilnostih prekrvavitve in presnove popolnoma enaki. Mnogi stereotipi nas prepričujejo, da je za moške značilno, da znajo nadzorovati svoja čustva, imajo bolj smotrno obnašanje, so ambicioznejši in sposobnejši. Ženski pripisujejo stereotipno, da je čustvena, ima socialni čut, je potrebna zaščite in intuitivna. Stereotipi učinkujejo kot najkrajša pot za splošno informacijo o nečem, vendar pa njihovo posploševanje ne upošteva posameznika. Prav zaradi takih zakoreninjenih stereotipnih predstav si potem velikokrat razlagamo na prav poseben in nepravilen način moško ali žensko konkretno obnašanje. Tako bo na primer moški, ki bo stal neomajno na svojih stališčih označen za trdnega, ženska, ki bo počela isto, pa bo trmoglavka. Še bolj razvidno pa je to na področju spolnega obnašanja: spolno zelo prizadeven moški je "frajer", ženska pa v najboljšem primeru »lahkoživka« (prednost pa imajo hujši izrazi). Pri zagovarjanju svojih prepričanj je moški na osnovi stereotipov vehementen, ženski pa že takoj pripišejo histeričnost. Seveda se v življenju tako ženske kot moški še dodatno naučijo različnega obnašanja. To je do poldrugega leta starosti spolno precej neopredeljeno. Kasneje pa so značilnosti v obnašanju priučene. Že od rojstva se celotno okolje tru- di, tudi nezavedno, pripisovati vsakemu od obeh spolov različno vlogo. Že prilastki so velikokrat različni za novorojenko in novorojenca. Ob naravni spolni danosti igra torej veliko vlogo tudi socialno obnašanje okolja. Z odraščanjem se otroci priučijo tudi obnašanja in svoje vloge, podrejene spolu, kateremu pripadajo. Na to učenje vplivajo najrazličnejši dejavniki. Otroci vidijo, kako se ženske in moški obnašajo med seboj, opazijo, kako se različne osebe obnašajo z njimi, hkrati pa doživljajo, da jim odrasli omogočajo razviti nekatera nagnjenja, druga pa jim omejujejo. Nič kaj po-redkoma tudi z besedami »To ni za deklice!« ali »To se fantu ne spodobi!« Ne pozabimo tudi, kako se podobo žensk in moških prikazuje, o njej piše in govori v medijih! Vsa ta doživljanja, predstave in mnenja učinkujejo na malčka v razvoju. Od mnogih bioloških in socialnih vplivov, ki so med seboj interaktivni, je odvisno, kakšna spolna identiteta se bo razvila v posamezniku, pravijo strokovnjaki s so-ciopsihološkega področja. Ob prirojenih spolnih značilnostih vplivajo na spolno istovetnost tudi družbeni dejavniki, ki se jih otrok navzema po rojstvu. S sistematičnim združevanjem rezultatov med seboj neodvisnih študij (z meta-analizo) so v zadnjih dveh desetletjih nekateri ameriški izvedenci ugotovili, da razlike v razmišljanju, delovanju in čustvovanju med žensko in moškim dejansko niso tako zelo velike, kakor so jih videli npr. pred sto leti. Večje razlike so opazili samo pri določenih športnih disciplinah, npr. pri metanju v daljino, kjer so moški uspešnejši, razlike so še v spolnem obnašanju in pri telesni agresivnosti. Sicer je res, da so se raziskovalci osredotočili zlasti na samozavest, nagnjenje k agresivnosti, osnovno obnašanje, moralo in motorične sposobnosti. Prej ženske niso imele širokega dostopa do izobraževanja, tako so se razlike med spoloma večale, sedaj, ko je v sodobni družbi to drugače, so tudi razlike med spoloma manjše. Nekateri si zastavljajo vprašanje, ali se bosta v bodočnosti spola izenačila in bo zaradi tega določanje značilno ženskega ali značilno moškega početja povsem neutemeljeno. Različno določanje vlog se zlasti za ženske spreminja, saj imajo v današnji družbi na razpolago veliko več možnosti tudi za svoj osebni razvoj. Seveda ne vse in ne povsod. Zagotovo pa odraščajo veliko bolj samozavestno kot nekoč in ne verjamejo več, da jim je neka vloga usojena. Ob družini živijo lahko tudi zadoščenja polno poklicno življenje. Veliko stvari je različnih od generacije njihovih mater, celo moški partnerji se spreminjajo, morebiti ne tako hitro, kakor bi si želele, pa vendar se spremembe poznajo. Podatki kažejo, da so moški celo kot očetje sedaj veliko bolj prisotni ob svojih otrocih, kakor pa se je to dogajalo še pred kakim desetletjem, ko so bili npr. starševski sestanki na šoli dejansko samo materinski. Sami namreč lahko odločajo o izbiri: naj bodo še naprej poudarjeno značilno moško ločeni od nekaterih dejavnosti ali pa ne. Dandanes se kaže struktura družbe še vedno značilno po moški meri. Ženske pa vse bolj izkoriščajo in uporabljajo svoj potencial, tako da se bo verjetno družbena težnja zagotovo polagoma spremenila. In kako bi se ne, saj je to prava pot k odpiranju enakih razvojnih možnosti za vse v človeški družbi, ne glede na kakršnokoli karakteristiko. (jec) 6 Sobota, 6. marca 2010 ITALIJA / deželne volitve - Za rešitev kandidatnih list desne sredine v Laciju in Lombardiji Vlada sprejela »pojasnjevalni« odlok, Napolitano ga potrdil Opozicija na bojni nogi - Bersani: To je trik - Di Pietro: To je državni udar - Casini: Za kandidatne liste naj skrbijo stranke RIM - Vlada se je sinoči zbrala na izrednem zasedanju in odobrila zakonski odlok, ki naj bi omogočil, da bi na deželnih volitvah 28. in 29. marca nastopile desnosredinske kandidatne liste, ki so bile v Laciju in Lombardiji izključene zaradi kršenja določil o predložitvi list. Odlok je že veljaven, saj ga je predsednik republike takoj podpisal, čeprav se je opozicija odločno izrekla proti njemu, češ da krši ustavna določila. Vsebina odloka naj bi bila približno takale. Dekret določa, da je za spoštovanje roka predstavitve list dovolj, da so bili njihovi delegati prisotni v pristojnem volilnem uradu pred njegovo zapadlostjo, pa čeprav niso zaključili predstavitvenega postopka. Za to naj bi imeli na razpolago dodatnih 24 ur po zapadlosti roka. Prehodno določilo pojasnjuje, da je treba dodatnih 24 ur za sanacijo formalnih nepravilnosti v primeru sedanjih deželnih volitev v Laciju in v Lombardi-ji šteti od trenutka, ko zakonski odlok stopi v veljavo. Na tak način naj bi rešili občansko listo desnosredinskega predsedniškega kandidata Roberta Formigonija v Lom-bardiji, ki jo je prizivno sodišče zavrnilo, ker ni bila opremljena z zadostnim številom veljavnih podpisov. Njeni predstavniki so se medtem pritožili na deželno upravno sodišče, ki bo o zadevi razsodilo predvidoma danes. Vladni odlok naj bi poleg tega rešil tudi listo Ljudstva svobode v rimski pokrajini, ki jo je pri-zivno sodišče zavrnilo, ker ni bila predložena v času. Upoštevati je namreč treba, da je njen delegat sicer prišel v volilni urad pred zapadlostjo roka, a da se je iz njega oddaljil, ne da bi liste potem predložil v predvidenem času. Tudi v tem primeru je že bila vložena pritožba na deželno upravno sodišče, ki se bo o zadevi predvidoma izreklo v ponedeljek. Vlada je poudarila, da je sprejela »pojasnjevalni« zakonski odlok. To naj bi pomenilo, da dekret zgolj pojasnjuje že veljavna zakonska določila, tako da bi jih upravna sodišča »pravilno tolmačila«, kot je dejal notranji minister Roberto Maroni. Predsednik republike Giorgio Napolitano je namreč v četrtek zvečer predsedniku vlade Silviu Berlusconiju in ministrom, ki so z njim prišli na Kviri-nal, povedal, da ni pripravljen podpisa- Silvio Berlusconi ti odloka, ki bi spreminjal zakonska določila o volitvah v teku. Kvečjemu naj bi vzel v pretres dekret, ki bi pojasnil že veljavne norme. Napolitano je takoj po vladni seji Giorgio Napolitano prejel besedilo in ga kmalu potem podpisal. Očitno je presodil, da je v skladu z ustavo. S tem pa se nikakor ne strinja opozicija. »Vlada govori o pojasnjevalnem Pier Luigi Bersani odloku, a to je trik,« je dejal voditelj Demokratske stranke Pier Luigi Bersani. »To je naravnost smešno. Z njim skuša rešiti desno sredino iz godlje, ki si jo je sama zakuhala. A pri tem bo naletela na delo - Po januarski umiritvi Februarja poskočili vpisi v dopolnilno blagajno, zlasti izredno RIM - Po januarski umiritvi so se februarja razmere na delovnem trgu poslabšale. Tako bi lahko sklepali na osnovi podatkov o številu vpisanih v dopolnilno blagajno, ki jih je včeraj objavil pokojninski zavod INPS. Ta je namreč februarja podjetjem dovolil vpise v dopolnilno blagajno za 95 milijonov delovnih ur, kar je za 12,4 odstotka več kot januarja in za 123,5 odstotka več kot februarja 2009. Zanimivo je, da redna in izredna dopolnilna blagajna beležita bistveno različna trenda. Vpisi v redno dopolnilno blagajno, ki priskoči na pomoč delavcem podjetij v začasnih težavah, so se februarja znižali za 5,38 odstotka v primerjavi z januarjem, v primerjavi s februarjem 2009 pa povečali za 26,14 odstotka. Vpisi v izredno dopolnilno blagajno, ki priskoči na pomoč delavcem na pragu definitivne odslovitve, so se februarja povečali za 28 odstotkov v primerjavi z januarjem in kar za 245,9 odstotka v primerjavi s februarjem 2009. tihotapljenje orožja Teheran protestiral zaradi aretacije dveh iranskih državljanov TEHERAN, RIM - Teheran je uradno protestiral zaradi aretacije dveh iranskih državljanov v Italiji. Gre za 51-letnega televizijskega časnikarja Nejada Hamida Masou-mija in za 55-letnega Alija Damirchilooja, ki so ju milanski sodniki v sredo dali pripreti skupno s 5 italijanskimi državljani pod obtožbo, da so tihotapili orožje v Iran in s tem kršili mednarodni embargo. Iran meni, da je to v resnici »politični manever«. Zunanje ministrstvo v Teheranu je včeraj povabilo na nujen razgovor italijanskega veleposlanika v Teheranu Alberta Bradaninija ter mu posredovalo zahtevo, naj Italija nemudoma izpusti iranska aretiranca. »Iranska reakcija je nerazsodna,« je zadevo komentiral italijanski zunanji minister Franco Frattini. »Italija je pravna država in v njej sodstvo deluje avtonomno. Do aretacij je prišlo zaradi kršenja mednarodnih norm glede trgovine z orožjem. Osumljencem bo seveda zagotovljena pravica do obrambe in pravna pomoč v vseh fazah procesa. Prav tako jim bodo zagotovljene vse osebne pravice med priporom,« je poudaril Frattini. naš najodločnejši odpor,« je pristavil. Prvi mož Italije vrednot Antonio Di Pietro je bil ostrejši. »Samo diktatura lahko spreminja pravila, potem ko se je volilna igra že pričela,« je dejal. »Priče smo pravemu državnemu udaru. Upreti se moramo z vsemi demokratičnimi sredstvi, začenši z mobilizacijo ljudi,« je dejal. Tudi voditelj sredincev UDC se ne strinja z zakonskim odlokom. »Bolje bi bilo, če bi se vlada zbrala na izrednem zasedanju, da bi obravnavala probleme brezposelnosti in porasta vpisov v dopolnilno blagajno,« je dejal. »To so problemi, s katerimi bi se morala ukvarjati. Za predstavitev kandidatnih list morajo skrbeti politične stranke,« je dodal. Radikalka Emma Bonino, sicer predsedniška kandidatka leve sredine v Laciju, je označila vladni dekret za »pre-vratniškega«. Sekretar Stranke italijanskih komunistov Oliviero Diliberto pa je je pozval vso opozicijo, naj se zbere na javnem zborovanju v obrambo demokracije. Združenje sodnikov kritično do novih določil o delu RIM - Senat je v sredo dokončno odobril zakon, ki uvaja arbitražo za razreševanje sporov med delodajalci in delavci. Opozicija in sindikati so prepričani, da nova norma izjalovi 18. člen statuta delavcev, ki je doslej preprečeval odpuste delavcev brez »pravičnega razloga«, o sporih pa so razsojali sodniki. Tega mnenja je tudi združenje sodnikov in javnih tožilcev ANM. V včeraj objavljenem sporočilu za javnost je združenje izrazilo »globoke pomisleke« glede sprememb, ki jih nova določila uvajajo v sodne postopke o delovnih sporih. Po oceni ANM nova določila »ponižujejo« vlogo sodnikov ter krnijo pravice delavcev. Kot rečeno, so do zakonskega ukrepa odločno kritični sindikati. Voditelj sindikalne zveze CGIL Guglielmo Epifani je v sredo napovedal celo pritožbo na ustavno sodišče. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Nemoralnost v javnem življenju presegla vsako mero, narašča nezaupanje in razočaranje, Italija na robu brezna Sergij Premru O zapletih okrog predstavitve list za deželne volitve poročajo mediji po vsem svetu. The Australian piše, da je Berlusconi besen zaradi »amaterjev in idiotov« lastne stranke, ki so zakuhali zadevo v Laciju in Lombardiji. Skorajšnje volitve predstavljajo test o pre-mierovi priljubljenosti, ki jo načenjajo spolni škandali in preiskave o korupciji. V poldrugem letu je priljubljenost premiera padla z 60 odstotkov na 46, premierova stranka pa kaže znake notranjih trenj, kot dokazujejo stališča notranjega tekmeca Finija, poroča konservativni avstralski dnevnik. Newyorški tednik The Times piše, da gre za komedijo zmešnjav, ki so jo povzročili »amaterji in idioti«, kot je izjavil sam premier. Britanski The Telegraph se šali, češ da je vsega kriva neobvladljiva želja po sendviču lačnega predstavnika Berlusconijeve liste. Španski La Vanguardia piše, da gre za italijanski »pasticcio« in da je Cavaliere ostal brez besed zaradi začetniške napake svojih predstavnikov. Celo indijski spletni časopis OneIndia poroča, da sta Berlusconijevi listi izpadli v dveh de- želah zaradi nepravilnosti pri predstavitvi in da se lepotička, ki je opravila zobno higieno premieru, verjetno ne bo mogla nastopiti kot kandidatka v Lom-bardiji. The Financial Times obnavlja zadnji škandal, ki je zajel Italijo: pranje umazanega denarja in milijonska davčna utaja dveh telefonskih podjetij, v kar je vpleten senator iz vrst večinske stranke, izvoljen v okrožju tujine (medtem je sicer odstopil, ob ploskanju senatorjev Ljudstva svobode). FT med drugim piše, da danes samo še 28 odstotkov Italijanov zaupa parlamentu, kar je za11 točk manj kot decembra lani, strankam pa zaupa 12 odstotkov, to je 6 točk manj kot decembra. Padec zaupanja pripisujejo »izrazitemu ozračju nezaupanja in razočaranja« zaradi verige škandalov, vendar negativna ocena prizadene, poleg vladne večine, tudi opozicijo, poroča londonski finančni dnevnik. Kam pluje Italija? Bolj kot sama vlada jo ogrožajo škandali in šibkost opozicije. Tako piše El Pais, ki našteva samo zadnje škandale, od finančno- spolnega dogajanja okrog civilne zaščite do pranja denarja s strani telefonskih podjetij in obtožbe na račun senatorja iz vrst večine zaradi sodelovanja s ca-morro. Nemoralnost v italijanskem javnem življenju je že presegla vsako mero, meni madridski časopis. Doslej so mnogi mislili, da je problem samo v vladi, ki vodi državo, sedaj pa se širi zaskrbljenost na vse republiške institucije. Najbolj očitni izraz politične in moralne degradacije države je sam predsednik vlade, ki se ukvarja predvsem z zagotavljanjem lastne imunitete. Medtem pa se Italija približuje breznu, iz katerega ni videti izhoda, meni madridski progresistični dnevnik. Pa še nekaj iz španskega El Paisa. V njem sem našel zanimivost, ki mi je sicer ušla pri italijanskih medijih. Gre za razsodbi milanskega sodnika Oscarja Magija: pred časom je obsodil skupino agentov ameriških obveščevalnih služb zaradi ugrabitve egiptovskega imama Abu Omarja, tokrat pa je taisti sodnik obsodil vodstvo Googlea zaradi objave videoposnetka nasilja nad prizadetim dečkom. Sodnik Magi postaja vir za- skrbljenosti za ameriško veleposlaništvo v Rimu, piše madridski dnevnik o sodniku, ki je tarča kritik ameriških medijev in predstavnikov washingtonske administracije. The Washington Post objavlja daljši dopis o milanskih modnih defilejih z naslovom »Sem ženska, sem močna«, v katerem ugotavlja, da je resnična moč italijanske modne industrije njena sposobnost, da prepričljivo in demokratično spregovori različnim ženskam. Jesenske zbirke slonijo na intelektualni doslednosti, na seksualni prikupnosti in na profesionalnosti, kar nedvomno zapeljuje ameriške ženske. Z razliko od ameriških ustvarjalcev, ki so usmerjeni predvsem v ozko nišo elitnih kupcev, imajo italijanski modni kreatorji v mislih večplastno publiko in omogočajo širšemu krogu žensk, da izražajo svojo prikupnost in moč. Za washingtonski časopis je s tega vidika najbolj uspešna firma Dolce & Gabbana, celotni milanski pret-a-porter pa napreduje na poti uveljavljanja ženske moči, ki zna biti tudi skrajno privlačna, ugotavlja washingtonski dnevnik. Med brskanjem po spletu sem zasledil tudi novičko, ki nas neposredno zadeva. The Financial Times namreč poroča iz Moskve, da se je kazaški predsednik Nazarbajev na srečanju z romunskim kolegom Basescujem zavzel za predlog, da bi izvažali nafto po obstoječem naftovodu do Črnega morja in s tankerji prepeljali do Romunije, od tod pa po novem naftovodu do Trsta. Bo torej poleg uplinjevalnika še terminal novega naftovoda v Miljskem zalivu? Pa še to, kar se nas tudi tiče. Specializirana ameriška revija The Parent Paper objavlja daljši prispevek o vzgoji večjezičnih otrok, iz katerega bi povzel naslednjo misel: »Ni dvoma o prednosti, ki jo nudi sposobnost sporočanja v več kot enem jeziku. Taka sposobnost nudi prednosti glede samostojnosti tako pri poslih kot pri vzgoji, v prostem času in na potovanjih.« Večjezičnim družinam med drugim priporoča sistem OPOL, one parent, one language, to se pravi, naj vsak od staršev uporablja z otrokom en sam jezik, kar otroku zagotavlja največ možnosti ločevanja med različnimi jezikovnimi sposobnostmi. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu slovenska manjšina - Srečanje DS in krovne organizacije Demokrati soglašajo s SKGZ: Cosolinija in Pavšiča skrbi zastoj v odnosih med Italijo in Slovenijo Demokratska stranka je politična stranka, Slovenska kulturno-gospo-darska zveza pa nestrankarska organizacija slovenske civilne družbe. Njuni vlogi sta ločeni in različni, skupaj pa lahko marsikaj naredita tako za manjšinske pravice, kot za sožitje v tem prostoru. To je bilo vodilo včerajšnjega delovnega sestanka deželnega tajništva SKGZ in tržaške DS, ki jo je vodil pokrajinski tajnik Roberto Cosolini. V delegaciji so bili še senatorka Tamara Blažina ter člana slovenske koordinacije Stefano Ukmar in Štefan Čok, medtem ko je zastopstvo krovne zveze vodil njen predsednik Rudi Pavšič. Sestanek je po Cosolinijevih besedah služil za oceno najbolj aktualnih problemov manjšine in širšega prostora. »Naša stranka se ob spoštovanju različnih vlog prizadeva za okrepitev manjšinske civilne družbe in podpira težnje po novostih in reformah, za katere se znotraj manjšine prizadeva SKGZ,« je po srečanju dejal Cosolini. Izmenjavo mnenj in informacij s Pavšičem in sogovorniki je ocenil za zelo koristno. Odnosi med DS in Slovensko skupnostjo temeljijo na deželnem volilnem dogovoru, ki ga obe strani dosledno spoštujeta, je dejal tržaški tajnik DS. Ni pa nobena novost, da imata stranki glede marsikaterega vprašanja zelo različne politične poglede in idejne usmeritve. Pavšič je povedal, da je sestanek temeljil na potrebi po skupnem pristopu za reševanje tako problemov slovenske manjšine, kot tudi našega širšega narodno mešanega prostora. SKGZ je posredovala sogovornikom svoje poglede na manjšinsko problematiko. Nekateri so že predmet javne razprave, druge pa bo krovna organizacija še izdelala ter jih posredovala vsem zainteresiranim dejavnikom. Pavšič je izpostavil, da je SKGZ zainteresirana za tesnejše odnose sodelovanja z Demokratsko stranko kot največjo italijansko opozicijsko stranko in tudi glede na vlogo, ki jo ima ta politična sila med Slovenci v Italiji. S tem v zvezi je voditelje SKGZ zanimalo trenutno stanje odnosov med Demokratsko stranko in Slovensko skupnostjo, ki hočeš nočeš zadevajo vso manjšinsko skupnost. S tem v zvezi so Blažina, Ukmar in Čok seznanili vodstvo SKGZ z nedavnimi spremembami za krmilom deželne strankine koordinacije (po novem jo vodi Andrej Gergolet). Beseda je nanesla tudi na odnose med Italijo in Slovenijo oziroma Furlanijo-Julijsko krajino in Slovenijo, ki - kot vemo - ne preživljajo ravno najboljših trenutkov. Pri SKGZ so mnenja, da lahko Demokratska stranka tudi na tem področju odigra pomembno vlogo tako v Rimu, kot na deželni ravni. In to v odnosu s politično sorodnimi strankami, ki so danes na oblasti v Ljubljani. S tem v zvezi je tekla beseda o načrtovanem posvetu o vlogi levosredinskih in reformisti-čnih strank v odnosu do narodnih manjšin na območju nekdanje delovne skupnosti Alpe-Jadran. Cosolini deli Pavšičevo zaskrbljenost glede zastoja vsestranskih odnosov med Rimom in Ljubljano, kar ne vpliva blagodejno na naše okolje, ki lahko samo nastrada s kopičenjem nerešenih problemov med sosednjima državama. V tem okviru se bo tržaška Demokratska stranka angažirala pri svojem vsedržavnem vodstvu, da naveže stike s sorodnimi strankami v Sloveniji. Vsi poskusi za premostitev sedanjega nespodbudnega stanja bodo dobrodošli. Sestanek med deželnim tajništvom SKGZ in zastopniki tržaške Demokratske stranke kroma ..v OBČINA TRST - Izgubila je šest tožb Porazi na sodišču Izgubljene tožbe bodo občinsko blagajno stale skoraj 19 tisoč evrov Tržaška občina je na sodišču izgubila šest tožb in bo morala poravnati skoraj 19 tisoč evrov odškodnine prizadetim strankam. O zadevi je včeraj razpravljala občinska komisija za proračun in finance, ki je lahko le vzela v vednost dejstvo, da je občina na sodišču potegnila krajši konec in da bo morala spoštovati odločitve sodišča. Od šestih tožb je gmotno »najlažji« spor z odvetniško pisarno Terrano, ki bo stal občinsko blagajno 392 evrov. Hudo pa je, da bo morala občina plačati ta znesek, zaradi zamude pri izplačilu uslug te pisarne. Drugo tožbo je proti občini vložila gozdna zadruga iz Trebč. Občina bo morala poravnati znesek v višini 5.215 evrov. Tretji primer je zadeval tržaško bolnišniško podjetje. Občina mu bo morala izplačati 9.170 evrov, kar je tudi največji znesek od šestih izgubljenih tožb. Občina pa je izgubila tudi drugo tožbo proti bolnišniškemu podjetju, kar jo bo stalo nadaljnjih 1.444 evrov. Nadalje bo morala poravnati spor z dvema zasebnikoma: prvemu bo morala odšteti 1.927 evrov, občinski uslužbenki, ki je opravljala višje delovne zadolžitve od pogodbeno predvidenih, pa 818 evrov. Skupno bo morala občina plačati 18.968,58 evra. Odbornik za finance Claudio Giacomelli je poudaril, da je plačilo odškodnin dolžnostno dejanje, ki pa ga mora potrditi občinski svet. Proti tržaški občini je tačas vloženih kar 1.200 (!) tožb, kar pa odbornika ne skrbi, saj je občina doslej zmagala kakih 90 odstotkov, ti uspehi pa ne prodrejo v javnost. Svetnik Stranke komunistične prenove Iztok Furlanič je hotel izvedeti, zakaj ni občina v roku poravnala plačilo odvetniški pisarni Terrano, a namestnik generalnega direktorja občine Fabio Lorenzut ni znal odgovoriti na vprašanje. »Očitno je prišlo do kakega problema,« je bilo vse, kar je povedal. Pač pa še vedno visi nad občino (in njeno blagajno) tožba, ki jo je že pred leti podjetje Ansaldo vložilo Podjetju za teritorialno mobilnost (katere lastnik je občina), ker se je občina odrekla novemu avtobusnemu prevoznemu sistemu Stream. Ansaldo zahteva kakih 25 milijonov evrov odškodnine, tožba je obtičala na sodišču in če se bo sojenje nadaljevalo s sedanjo »hitrostjo«, se bo tožba zaključila šele ... čez dva županska mandata, je napovedal Giacomelli. M.K. prometna nesreča - Sinoči okrog 20. ure pri Magdaleni Potnica v kritičnem stanju Med padcem je izgubila čelado - V nesrečo vpleten tudi avtomobil, ki je izginil? Na krvavem asfaltu je sinoči samevala čelada kroma Na asfaltu sta ostala madež in dolg curek krvi. Ter čelada z raztrganim varnostnim paskom: udarec je bil očitno premočen. Ponesrečenka se je peljala na rumenem motorčku, ki ga je po izjavah mestnih redarjev upravljal njen mož (oba naj bi bila stara okrog petdeset let). Slednji je okrog 20. ure na začetku Reške ceste (pri Magdaleni) zavozil v parkiran avtomobil znamke Ford Fiesta. Vzroki niso znani, mestni redarji in policija, ki so posegli na kraju nesreče, pa ne izključujejo, da bi bil v trčenje vpleten tudi drug avto: po nekaterih izjavah naj bi voznik večjega avtomobila po trku s skuterjem pobegnil v neznano. Preiskave so sinoči še potekale, zato redarji niso želeli dajati izjav. Reševalci so prvo pomoč ponesrečencema nudili na licu mesta. Voznik je bil ves čas pri zavesti in ni utrpel hujših poškodb, sopotničino zdravstveno stanje pa je bilo kritično. Prepeljali so jo na urgenco, kjer so jo sprejeli z rdečo oznako (za življenjsko ogrožene paciente). Del Reške ceste je bil dobro uro zaprt za promet. (pd) / SVET Sobota, 6. marca 2010 7 APrimorski ~ dnevnik ŽELEZARNA Direktor na prostosti, Severstal lastnik Sodišče v Firencah je včeraj sprejelo priziv odvetnikov družbe Lucchini proti odredbi hišnega pripora za direktorja škedenjske železarne Francesca Rosata in odgovornega za ekologijo in okolje Vincen-za D'Aurio, ki sta bila v priporu od 9. februarja na zahtevo tožilstva iz Grosseta zaradi suma vpletenosti v nezakonito trgovanje z odpadki. Vest so včeraj sporočili iz tiskovnega urada družbe Lucchini, se pravi lastnika obrata, ki pozdravlja odločitev sodišča v prepričanju, da tako Rosato kot D'Auria nista nikakor povezana z dejanji, ki jima pripisujejo. Pri Lucchiniju tudi opozarjajo, da so institucije in medije že večkrat seznanili s triletnim načrtom odpravljanja proizvodnih odpadkov, v katerega so vložili šest milijonov evrov. Včeraj pa je tudi na Tržaškem močno odmevala vest, da sta družba Lucchini in z njo škedenjska železarna od četrtka v stoodstotni lasti ruskega kolosa Severstal, ki je odkupil še preostalo dvajsetodstotno kvoto, ki je bila še v rokah družine Lucchini. Novico je v pismu zaposlenim sporočil kar predsednik uprave Giuseppe Lucchini, ki ni skrival nejevolje nad ruskim koncernom, ki mu po njegovih besedah zaradi velike sile, da bi čim prej kupil celotno družbo in jo potem prodal, ni dovolil, da bi poiskal skupino drugih investitorjev, ki bi lahko rešila podjetje. Koncern Severstal, ki ga vodi Aleksej Mordašov, je leta 2005 postal večinski lastnik družbe Lucchi-ni, v lasti družine Lucchini je ostalo 20,2 odstotka, Giuseppe Lucchini pa je, kot sam trdi, želel pritegniti nove investitorje in morda celo odkupiti nazaj podjetje, vendar ga je Mor-dašov prehitel. Želel je takoj celoten delež lastništva, ker Severstal verjetno želi družbo čim prej prodati. Leta 2005 naj bi se Lucchini in Mor-dašov bila dogovorila, da bi ruski koncern v slučaju nakupa deleža družine Lucchini slednji odštel 160 milijonov evrov, zdaj pa sta se strani menda dogovorili za precej nižjo vsoto, sto milijonov. Nekaj manjših tatvin v mestnem središču Tržaški karabinjerji in policisti so v teh dneh zalotili »pri delu« nekatere tatove; v vseh primerih je šlo za manjše količine ukradenega blaga, dve ženski in moški pa so sedaj preiskovane osebe. V prvem primeru so posegli barko-vljanski karabinjerji, ki so v sredo prejeli telefonski klic iz cerkve sv. Bartolo-meja. Gospa je namreč opazila moškega, medtem ko je skušal izprazniti tamkajšnji zabojček za darove. Moški je pobegnil, karabinjerjem pa ga je vseeno uspelo izslediti: šlo je za hrvaškega državljana (A. G., letnik 1951), ki je že imel opraviti s pravico. Tržaška policija je v četrtek posegla v prodajalni COOP na Drevoredu XX. septembra, kjer je 69-letna V. M. skušala ukrasti več jestvin in zavojčkov hrane. V trgovini z oblačili pa so pri kraji zasačili 33-letno V. S.: izmakniti je hotela oblačilo in ogrlico. Pazite na žeparje! Opozorilo ni nikoli odveč: pozor na že-parje, ki po mestnih avtobusih kradejo denarnice. Njihova najnovejša »žrtev« je upokojena Z. L., ki so ji denarnico izmaknili med vožnjo z avtobusom št. 15. Gospa je krajo prijavila karabinjerjem. 8 Sobota, 6. marca 2010 ITALIJA / repentabor - Sprejem na županstvu za mlade občane Na repentabrsko občino je pljusknil mladi val Zahvala župana Pisanija za uspeh ob pustu - Mladinska sekcija ima svoje prostore na Colu Med zadnjo občinsko sejo se je re-pentabrski župan Marko Pisani zahvalil domači mladini za uspeh na nedavnem Kraškem pustu in na tržaškem pustnem sprevodu. V četrtek je mlade povabil na županstvo in jim v imenu uprave čestital, ob tej priložnosti pa jim je občina tudi dodelila nove prostore v poslopju Kulturnega doma na Colu, v katerih se bodo lahko združevali. Na županstvu se je zbralo deset mladih, osem fantov in dve dekleti, v starosti od 15 do dvajset let. Mitja, Darma, Karin, Jan, Erik, Gabriele, Nik, Danjel, Damjan in Sebastiano so (z mentorico Natašo) sestavljali jedro skupine, ki je že oktobra lani začela »obdelovati« repenski pustni voz. V zimskih mesecih je bilo v garaži mrzlo, a mladi so vztrajali in s svojo zagnanostjo kmalu privabili k delu tudi nekdanje re-penske pustarje. Zadnje tedne pred open-skim sprevodom so se ob vozu prelivale mlajša in starejše generacije domačih veseljakov, ko je izdelan voz zapeljal iz garaže pa se je ob njem dejansko zbrala vsa vas. In tudi na Opčinah se je ob vozu Soudi in bale gnetla tolikšna množica pustnih šem, da je predsednica pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat malo za šalo malo za res vprašala župana Pisanija, ali je tisti dan sploh ostal kak vaščan v vasi. To anekdoto je župan izpovedal na četrtkovem srečanju z mladimi na županstvu na Colu. Spet jim je čestital za uspeh, za važne trenutke socializacije v mrzli garaži, za sodelovanje mladih, za tkanje vezi in tudi zveze s starejšo generacijo. Rezultat je bil nad vsakim pričakovanjem. Re-penski voz je izžareval simpatijo in slož-nost, je ocenil Pisani. Participacija je bila velika, pomeni, da so mladi znali pritegniti domala vsakega vaščana. V zahvalo za osvojeno tretje mesto na Kraškem pustu na Opčinah je župan predal najmlajšemu od prisotnih, 15-letnemu Danjelu Guštinu, veliko uokvirjeno fotografijo repenskega voza in repenskih mask na Velikem trgu v Trstu. Tako dobro uigrana skupina mladih je bila povsem vredna občinske pozornosti. Občinska uprava je sprevidela, da gre mlade podpreti, jim omogočiti združevanje za nadaljnje delovanje. Tako so bili mladim dodeljeni zgornji prostori Kulturnega doma na Colu. Pritlično dvorano že leta upravlja domače kulturno društvo Kraški dom, mladim so dodelili nekdanje večje stanovanje v prvem nadstropju. Prostore bo treba malce urediti, za mlade, ki so zmogli izdelati imeniten pustni voz, ne bo to nekaj hudega. Župan Pisani in predsednica Kra- Zgoraj: mladi v repentabrski občinski dvorani; desno: odbornica za kulturo Roberta Škabar je predala ključe prostorov Mitji Briščaku kroma škega doma Vesna Guštin sta podpisala predajo prostorov, za odgovorna prostorov sta bila imenovana Aleš Grilanc in Mitja Briščak, zatem je odbornica za kulturo Roberta Briščak predala Mitji Briščaku ključe prostorov mladinske sekcije društva. S tem je občinska uprava izkazala zaupanje mladim. Pisani je govoril o ne- kakšni predaji štafetne palice, ko naj bi v prihodnosti mladi prevzeli v svoje roke upravljanje in kulturno udejstvovanje v občini. Skratka, mladim je dal vedeti: »Računamo na vas.« »Na mladih stoji svet,« mu je pritrdila Guštinova. Mladi iz repentabrske občine so se - mimo letošnjega pusta - že več- krat izkazali z dejavnostmi, ki so jim pisane na mlado kožo, kot je bil na primer Kar-jola party, ali pa so že postale občinska tradicija, kot sta Kraška ohcet in občinski praznik ob »Vinkošti«. S tako mladino lahko zre Repentabor optimistično v prihodnost. M.K. občina trst Bandellijevci kritični do upravne večine Desna sredina v tržaškem občinskem svetu noče Sullijeve skupine, čeprav le-ta pripada desni sredini in je s svojim najnovejšim imenom Tržaško ljudstvo svobode sestavni (v Rimu vpisan) del Berlusconijeve stranke. Najnovejši primer tega desnosredinskega paradoksa je ponudila zadnja občinska seja, na kateri je Dipiazzova večina zavrnila vse resolucije, ki jih je Sullijeva skupina priložila k nedavno odobrenem proračunu. Zavrnitev so načelnik skupine Bruno Sulli in ostali trije Ban-dellijevci v mestni skupščini (Claudio Frommel, Andrea Pellarini in Salva-tore Porro) ostro obsodili na včerajšnji tiskovni konferenci. Sulli je spomnil, da je večina že med proračunsko razpravo zavrnila vse njihove amandmaje, čeprav so bili sprejemljivi, ker so se nanašali na konkretne potrebe prebivalstva. Proračunu so Bandellijevci priložili 29 resolucij, v katerih so pozvali mestno upravo, naj upošteva prioritetna dela, ki so jih nakazali posamezni rajonski sveti. Te posege je še pred proračunsko razpravo osvojila občinska komisija za javna dela, ki ji predseduje predstavnik Ljudstva svobode-Forza Italia Lorenzo Giorgi. Pričakovati je bilo, da bo mestna skupščina osvojila vsaj resolucije, ki so jemale v poštev ta dela, a ni bilo tako. Desnosredinska večina je vse te pozive zavrnila. Sulli je obsodil to politično zaprtje desne sredine na tržaški občini, podobno tudi Frommel in Porro. Upravna večina je sprejela nekaj zahtev Severne lige, sredinske UDC, svetnika mešane skupine Alessandra Mi-nisinija in tudi Demokratske stranke. Bandellijevce pa je pustila ob strani. Pellarini je podrezal v sedanje ne-delovanje občinske uprave. Novih gradbišč ni na vidiku, obstoječa javna dela pa so se zavlekla, kot kaže primer prenove Borznega trga. Prepotrebne-ga razvojnega načrta mesta ni. Načrt za novo prometno usmeritev čaka v predalih ... na prihodnjega župana. Regulacijski načrt je dežela dejansko zaustavila s svojimi 18 negativnimi mnenji. Z novim kongresnim središčem v palači Carciotti ni bilo še nič. Prav tako z novo zelenjadno tržnico in toliko opevanim morskim parkom. Tudi načrt za nova parkirišča ni bil še odobren, na novo parkirišče pod gričem sv. Justa pa bo treba še dolgo čakati, saj so se šele začele geološke ekspertize. M.K. vzpi - Opčine V spomin na Rozalijo Kos Kocjan - Guličevo Opčine so bile povezovalni člen med partizanskimi enotami na Krasu in narodnoosvobodilnim gibanjem v Trstu. Do Op-čin ali mimo njih so kurirke prenašale pošto in literaturo v Trst. Že oktobra 1943 je bil tu ustanovljen prvi odbor OF, ki je nepretrgoma deloval do osvoboditve. Zaradi konspi-racije so le redki starejši tovariši imeli vpogled v celotno ilegalno delo; mladi so bili povezani v manjše skupinice, kar je Nemcem v primeru njihove aretacije onemogočilo razkritje partizanske mreže. Med aktivisti in kurirji je tudi marsikatera žena in partizanska mati tvegala življenje. Tako tudi Rozalija Kos poročena Kocjan - Guličeva, ki so jo Nemci pred 60 leti obesili na drevo ob glavni cesti v Narodni ulici, pred hišno številko 41. 7. marca 1994 je ob 50-letnici njene smrti openska sekcija VZPI-ANPI postavila na pročelje stavbe v Narodni ulici 28 spominsko ploščo. Ravno tu bo jutri ob 10. uri krajša slovesnost ob 66-letnici smrti Rozali-je Kos Kocjan - Guličeve. Ob polaganju venca bo sodeloval zbor osnovne šole Franceta Bevka pod vodstvom Ane Palčič, za priložnostno misel pa bo poskrbela Majna Pangerc. fojbe - Pobuda Tržaškega antifašističnega odbora in deželne svetniške skupine Mavrične levice Proti »dnevu fašističnega ponosa« Na včerajšnjem javnem srečanju v dvorani Tessitori so o dnevu spomina na fojbe in eksodus ter o bazovskem šohtu govorili Sandi Volk, Claudia Cernigoi in Gorazd Bajc Dan spomina na fojbe in eksodus je dan fašističnega ponosa: tako ga je označil zgodovinar Sandi Volk na včerajšnjem javnem srečanju z naslovom Dan spomina in bazovski šoht, ki sta ga v dvorani Tessitori priredila Tržaški antifašistični odbor in deželna svetniška skupina Mavrične levice, ki sta hotela s tem opozoriti na poskus depenalizacije fašističnih zločinov ter blatenja in jemanja legitimnosti odporništvu, ki ga po mnenju pobudnikov predstavlja prav uvedba dneva spomina. Pobuda je očitno naletela na precejšnje zanimanje, saj je dvorano zasedlo lepo število ljudi, ki so prisluhnili že omenjenemu Sandiju Volku, novinarki in raziskovalki Claudii Cernigoj in zgodovinarju Gorazdu Bajcu, ki so spregovorili tako o dnevu spomina kot o bazovski foj-bi oz. šohtu tudi v luči novih angloameriških dokumentov. Uvedba dneva spomina nima nobene veze z zgodovino, saj gre za izrazito politično potezo, katere cilj je oblikovanje novega skupnega nacionalnega in nacionalističnega čuta v Italiji, ki sloni na igranju vloge žrtve in na predpostavki, da so Italijani dobri ljudje, je dejal Volk, ki je opozoril, kako želi politika pisa- ti zgodovino in to ne z resnimi zgodovinskimi raziskavami, ampak z igranimi filmi in proslavami. Vendar so se po vsej Italiji prebudili tudi tisti, ki takemu početju nasprotujejo, zato je med pobudniki dneva spomina čutiti živčnost, kar dokazujejo npr. tudi nedavni napadi na zadnjo knjigo Jožeta Pirjevca o fojbah. Za kritike dneva spomina je zgovoren primer manipulacije z zgodovino prav ba-zovski šoht, ki je danes italijanski državni spomenik. Claudia Cernigoi je predstavila zgodbo o tem, kako je opuščen rudniški jašek postal to, kar je danes, čeprav ga je tržaška občinska uprava v povojnem času uporabljala kot deponijo, kar je za Cernigoievo dokaz, da v šohtu ni človeških trupel. Bajc pa je spregovoril o povojnih britanskih in ameriških dokumentih, iz katerih izhaja, da so takratni italijanski mediji pretiravali pri poročanju o povojnih pobojih in aretacijah, prav tako v nobenem dokumentu ne piše o pobojih pri Bazovici oz. o več sto truplih. Tudi glede depor-tirancev v jugoslovanske zapore in taborišča so zavezniki takrat ugotovili, da veliko t.i. de-portirancev to sploh niso bili, nekateri od teh pa tudi niso nikoli zapustili Trsta. (iž) Za pobudnike srečanja je dan spomina na fojbe dan fašističnega ponosa kroma / SVET Sobota, 6. marca 2010 9 ženske - Obisk princese Indie Afganistanske, hčerke odstavljenega kralja »Vsakič ponovim isto prošnjo: prosim, ne pozabite na Afganistan« »Prebivalstvu želim zagotoviti polne želodce in prav tako polne glave: če študiraš, lahko tudi izbiraš...« »Zmaga talibanskega režima je bila za afganistanske ženske prava tragedija. Burka, ki ni tradicionalno afganistansko oblačilo, je postalo simbol suženjstva, ostali problemi pa so veliko hujši.« Princesa India Afganistanska je sivolasa energična gospa, ki govori brezhibno italijanščino. Odraščala je namreč v Rimu (imela je tudi tržaški varuški, ki sta ji posredovali ljubezen do Italije), kamor se je njen oče zatekel, potem ko so ga leta 1929 odstavili. »Po tretji angleško-afganistanski vojni (1919) je postal Afganistan tudi politično samostojen. Kraljica in kralj sta takrat bila moja mama in moj oče, ki je rad ponavljal: odložimo orožje in oborožimo se s peresi, kajti nepismen narod ne bo nikoli svoboden. Zgradil je šole in obvezno šolstvo predpisal tudi deklicam: v Evropi so morale obiskovati le tri razrede, v Afganistanu pa pet. Prepovedal je suženjstvo in poroke med starci in deklicami, poslal študentke in študente na izobraževanje v Nemčijo in Turčijo. Zavzemal pa se je tudi za samostojnost Indije, kar Angležem ni bilo po godu, zato so podprli revolucijo najbolj tradicionalističnih afganistanskih sil, ki so nasprotovale očetovim reformam.« Princesa India je z družino pobegnila v Rim, velika ljubezen do domovine pa je ostala. Preko radijskih valov kanala Voice of America je spodbujala afganistanske ženske, danes je njena pomoč bolj konkretna. »V Afganistanu imam dve prioriteti: prebivalstvu želim zagotoviti polne želodce in prav tako polne glave. Ljudstvo umira od lakote, zato mora začeti ponovno gojiti poljedelstvo. Zemlja je zelo rodovitna, kjer je končno vsaj delno očiščena protipehotnih min, sem dala izkopati vodnjake. Drug moj projekt pa predvideva izobraževanje učiteljev: če študiraš, lahko tudi izbiraš ... « V Afganistanu vlada danes kaos, »gospodje vojne in opija« gradijo nebotičnike, večina pa živi sredi popolne revščine. »Kdor nima nič, si sposoja denar in ustvarja dolgove: ko jih ne more izplačati, v zameno ponudi hčerko ... Poroke med starci in deklicami so prave tragedije, kar dokazuje tudi dejstvo, da so kabulski bolnici, ki jo je zgledno zgradila italijanska kooperacija, morali dograditi poseben oddelek za deklice, ki so se iz obupa zažgale ... « Gospa India je svojo pripoved zaključila tako kot vsakič: s prošnjo, da ne bi pozabili na Afganistan. Zaploskala ji je polna dvorana žensk, ki so sprejele vabilo mednarodnega ženskega združenja Soroptimist (prisotna je bila tudi predsednica italijanske podružnice Wilma Malucelli). Med redkimi moškimi je bil prefekt Alessandro Giacchetti. (pd) Posnetek z včerajšnjega srečanja v tržaškem hotelu, ki se ga je udeležila tudi občinska odbornica Marina Gruden Vlach (levo): na skrajni desni princesa India Afganistanska kroma opčine - Jutri ob dnevu žensk Enodejanka Nič ni tako kot zgleda Na Opčinah je praznovanje dneva žena že dolgoletna tradicija in večkrat je minilo v znamenju ženske ustvarjalnosti. Tako bo tudi letos. Na oder jutri pre-mierno prihaja enodejanka Nič ni tako kot zgleda, v kateri nastopata članici domače dramske skupine Tatjana Malalan in Irene Pahor. V nelahko avtorsko in režisersko pustolovščino se je podala domačinka Tatjana Malalan, ki je v sebi začutila potrebo po pisanju, po izpovedi svoje zavesti o sedanjem družbenem trenutku. V svojem dramskem tekstu je izpostavila ženski lik in ga umestila v pisarno, kjer se dnevno srečujeta kolegici in se ironično pogovarjata o družini, delu, o drugih ženskah in moških. Med seboj sta si zelo različni, tako da na ista vprašanja odgovarjata različno. Dogajanje se začne, se zaplete in naposled razplete v enem dnevu. Avtorica želi z igro razvedriti gledalca in obenem opozoriti na nekatera vprašanja, ki so danes blizu predvsem ženskam, pa tudi moškim. Jutrišnje dogajanje pri SKD Tabor se bo začelo ob 18.uri. Pred in po predstavi si bo mogoče ogledati tudi razstavo Marjo Sosič in njegove skulpture. Vabljene in vabljeni v Prosvetni dom! bazovski dom - SKD Lipa Življenjska parabola Od ljubezni ...do ljubezni V goste prihajajo igralci in pevci SKD Kraški dom SKD Lipa iz Bazovice prireja ob dnevu žena srečanje z ljubeznijo - do ljudskih pesmi, do ljudi in do domače zemlje. V Bazovskem domu se bodo tokrat predstavili kulturni delavci iz Repentabra, ki delujejo v okviru SKD Kraški dom. V izvedbi članov dramske skupine in moške pevske skupine Kraški dom bo publika prisluhnila lepljenki Od ljubezni... do ljubezni, ki želi predstaviti življenjsko parabolo od goreče mladosti do umirjenih starostnih dni. Ljubezen, to prelepo čustvo, se razplamti in ne da miru v mladih letih, s časom pa se umiri; tako je pač življenje in naša ljudska pesem in poezija sta ga skozi stoletja upodabljala v vseh njegovi odtenkih. Moška pevska skupina društva Kraški dom je pred dvema letoma izdala zgoščenko Po okolici tržaški, v kateri so zbrane pesmi na ljubezensko in vinsko tematiko, ki jih pevci najraje izvajajo. Zgoščenko so izdali ob 10. obletnici ustanovitve skupine. Ljudske viže bodo vezna nit jutrišnjega večera, za vezni tekst pa bodo poskrbeli člani dramske skupine re-penskega društva. Kulturni večer, ki se bo jutri začel ob 18.30 v Bazovskem domu, je priložnost za srečanje ob dnevu žensk. In kaj bi bilo lepšega od šopka ljudskih pesmi in vesele družbe? boljunec - Prijeten petkov večer Trst od zgoraj in od spodaj inž. Sergio Ashiku predaval o Trstu in njegovem podzemlju - Na pobudo Skupine 35-55, ki deluje pri SKD France Prešeren podzemno zaklonišče Kleine Berlin Na prijetnem večeru, ki so ga prejšnji petek priredile članice Skupine 35-55, ki deluje pri SKD France Prešeren iz Boljunca, je bil tokrat gost inž. Sergio Ashiku, urbanist, zaposlen na tržaški občini, poznavalec tržaškega cestnega omrežja in njegovega razvoja v teku stoletij. Ker se službeno ukvarja prav s preurejanjem mestnega jedra in je sodeloval pri načrtovanju tlakovanja pomembnih ulic v mestnem središču, dobro pozna tudi njegovo podzemlje. In prav tu se skriva veliko nenavadnih zanimivosti. Večer pa ni bil posvečen samo podzemlju; spoznali smo, kako se je Trst razvijal od časa Rimljanov do danes in kako so se razvijali njegovo cestno omrežje ter povezave s severom in vzhodom. Izvedeli smo, da je bila dolga stoletja glavna cesta, ki je povezovala Trst z njegovem zaledjem in Krasom Ulica Flavia in da so šele v času av-stroogrskega cesarstva zgradili Ulico Commerciale, ki je omogočala hiter dostop s Krasa do morja. Zelo nenavadno pa je bilo dejstvo, da so v času konjskih vpreg zgradili tako cesto, ki se skoraj navpično spušča s kraškega obronka. Prebivalci tistega časa so to znali s pridom izkoristiti. Natovorjeni vozovi so na tej poti nujno potrebovali dvojno konjsko vprego in prav zato so v samem mestu namestili staje ter konje proti plačilu posojali tedanjim trgovcem. In še bi lahko naštevali zanimivosti; spoznali smo primer obalne ceste, ki so jo začeli graditi šele po razpadu avstroogrske-ga cesarstva, ker so bila zemljišča last cesarja, speljavo takoimenovane "Camionale" in nove ceste za Opčine ter sodobne cestne povezave s sosednjimi državami, ki jo zahteva današnji čas. Druga tematika, o kateri je spregovoril inž. Ashiku, pa je bilo oskrbovanje Trsta s pitno vodo, ki je v mesto prihajala s kraškega obronka, izpod Lo-njerja in Sv. Ivana, od Sv. Alojzija, Ul. Settefontane, od Sv. Ane in tudi iz doline Glinščice, kjer so Rimljani zgradili vodovod. V naših krajih o njem pričajo danes žal le ostanki, v samem mestu pa še obstaja in še vedno služi svojemu namenu. Pod glavnimi mestnimi ulicami so speljani kanali, danes seveda prekriti, drugačni kot nekoč, ko je bila današnja Ulica Carducci velika odprta struga, prav tako Ulica Battisti in še nekatere druge. Ta del mestnega podzemlja je dostopen jamarjem in izvedencem, ki morajo redno kontrolirati in vzdrževati starodavne kamnite oboke, pod katerimi se v morje steka voda in žal, v primeru velikega deževja, tudi greznica. Nazadnje pa smo spoznali še pomembnejše predore, skozi katere se velikokrat peljemo ter zaklonišča, ki so nastala v času druge svetovne vojne. Največje med njimi je Kleine Berlin, ki se v širokih galerijah razprostira pod Ulico Romagna. Inž. Sergio Ashiku je ob koncu zelo strokovno, mestoma pa duhovito odgovarjal na številna vprašanja ter se še dolgo zadržal s prisotnimi v prijetnem klepetu ob domačem prigrizku. Glede na veliko zanimanje so se članice Skupine 35-55 odločile, da bi si ogledali tudi v živo, zato se bomo v spremstvu Maurizia Radacicha, ki vodi obiske, v njegove galerije podali v četrtek, 11. marca v večernih urah. Prijave bodo sprejemale nekaj dni prej in pravočasno sporočile vse nadaljnje informacije. (so) Dneva odprtih vrat na liceju Slomšek Jutri in v petek bosta na Pedagoškem in družboslovnem liceju Antona Martina Slomška potekala dneva odprtih vrat ob začetku vpisovanja v višje srednje šole. Spričo višješolske reforme bo Slomšek postal humanistični licej z dvema smerema: stara pedagoška smer se bo spremenila v humanistično, družboslovna pa v družbenoekonomsko. Profesorji bodo zainteresiranim nižješolcem in njihovim staršem na voljo v šolskih prostorih v Ul. Caravaggio 4 pri Sv. Ivanu jutri med 11. in 13. uro, v petek pa med 17. in 19. uro. Vedno jutri pa bodo dan odprtih vrat ponovili na Liceju Franceta Prešerna, ko bo možno šolo obiskati med 10. in 12. uro. Večer glasbe in poezije Trst spi? V prostorih dvorane Spazio Villas v svetoivanskem parku (Ul. De Pastrovich 5/A) bo dre- vi ob 21. uri večer glasbe in poezije. Večer z naslovom Trieste dormi? (Trst spi?) bodo oblikovali Toni Bruna, Pietro Isoni, Paolo Paolin, Tommaso Scar-cia, Stafano Schiraldi, Massimo Serli, Laura Comuzzi, Aljoša Kalc, Chiara Minca, Alice Porro, Erica Rossi, Massimo Tunin. Vstop je prost. Pobude ob 8. marcu Ženske so v teh dneh protago-nistke najrazličnejših srečanj in debat, saj se hitrih nog bližamo 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk. Tako bo danes ob 10.30 v knjigarni Minerva (Ul. S. Nicolo 20), kjer prirejajo ženske Demokratske stranke srečanje Ženske in delo. Posegli bodo senatorka Tamara Bla-žina, tržaška pokrajinska od-bornica Adele Pino in tržaški pokrajinski tajnik DS Roberto Cosolini. Drevi ob 19. uri v ka-varni-baru Settelune (Ul. Nicolo 3/b), kjer skupina Donne a confronto prireja žensko branje: predstavnice t.i. nežnega spola bodo segle po poezijah in esejih, ki so jih podpisale ženske. V knjigarni Lovat bodo jutri ob 11. uri razglasili zmagovalko prvega tekmovanja v ženskem pisanju z naslovom Ipazia. Napovedana je bila prisotnost astrofizičarke Margherite Hack, ki pa se srečanja ne bo udeležila. Prostovoljci tržaške skupine Emergency bodo s svojo stojnico jutri od 10. do 19. ure prisotni na Trgu Cavana. Mimoidočim bodo ponujali raznora-zne informacije o svojem delovanju, o projektih v teku in o uspehih, ki jih je v vseh teh letih organizacija požela. Ob prazniku žensk bodo mimoidoči lahko našli tudi mimoze. Zbrane prispevke bodo namenili zdravstvenemu centru v Angharamu v Afganistanu, kjer se vsako leto zdravi 10 tisoč oseb. AcegasAps Pokopališka in pogrebna služba Preklic za opuščene grobove na pokopališču pri Sv. Ani in na bivšem vojaškem pokopališču v Trstu Obveščamo, da je Občina Trst sprožila postopek za izgubo pravice do oz. za preklic opuščenih grobov, ki se nahajajo na pokopališču pri Sv. Ani in bivšem vojaškem pokopališču. Na podlagi zahteve upravičencev je možna prekinitev postopka. Uredbe in seznam zadevnih grobov so na razpolago v Uradih za pokopališke storitve in pri Občinskih okrožjih. Obvestilo je v skladu z zakonom št. 241 z dne 7. avgusta 1990 in sklepom odbora št. 305/2003. 10 Sobota, 6. marca 2010 ITALIJA / palača gopčevič - Razstava do 5. aprila Življenje in kariera velike sopranistke Renate Tebaldi V Trstu se nam bo v prihodnjih tednih ponujala edinstvena priložnost, da odkrijemo vznemirljivo več kot pol stoletja dolgo pevsko kariero priznane italijanske sopranistke Renate Tebaldi (1922-2004). Življenje in kariera te sopranistke bosta predstavljena na razstavi v palači Gopčevic, ki so jo uradno odprli včeraj, za obiskovalce pa danes. Vsebino razstave z naslovom Renata Tebaldi - profonda ed infinita (Renata Tebaldi - globoka in neskončna) pa so na sredini dobro obiskani novinarski konferenci predstavili njeni idejni snovatelji. Občinski odbornik za kulturo Massimo Greco je z zadovoljstvom povedal, da Mestni muzeji za zgodovino in umetnost nadaljujejo z nizom razstav, ki v žarišče postavljajo imena s svetovne klasične glasbene scene. Medtem ko smo v preteklih letih lahko spoznavali kariero Fedore Barbieri in Marie Callas, bo zdaj od blizu mogoče spoznati življenje in delo še ene mednarodno uveljavljene sopranistke, je povedal Greco, ki je nato besedo predal glavnim akterjem. Direktor Mestnega gledališkega muzeja Carlo Schmidl Stefano Bianchi je razložil, da gre za potujočo razstavo, ki se je v zadnjih petih letih ustavila na različnih koncih sveta, ob tem pa je še dodal, da je na trenutni razstavi mogoče spoznati tudi Renatino tržaško etapo v njeni bogati karieri. Sopranistka je namreč v Trstu debitirala v operni hiši Verdi leta 1945, ko je nastopila v vlogi Desdemone v operi Othello. V letih, ki so sledila, je v našem mestu so-pranistka nastopila še v štirih drugih operah, kar dokumentirajo razstavljeni operni plakati, na Verdijeve odrske deske pa se je vrnila še leta 1994, ko je proslavljala petdesetletnico svoje kariere. Več o razstavi sta v nadaljevanju povedala njena kura-torja, Giovanna Colombo in Alfredo Corno, ki sta izpostavila, da bodo obiskovalci razstave lahko občudovali fotografije, nakit, operne kostume, Renatina šolska spričevala, korespondenco itn. Vse to gradivo bo na ogled v treh muzejskih avlah, domiselna postavitev razstave pa je zasnovana tako, da so razstavni panoji postavljeni sredi muzejskih prostorov. Na teh bo mogoče občudovati fotografije, na katerih so ujeti Renatini trenutki na različnih sve- Včeraj danes U Kino Danes, SOBOTA, 6. marca 2010 NIKA Sonce vzide ob 6.35 in zatone ob 17.58 - Dolžina dneva 11.23 - Luna vzide 0.24 in zatone ob 9.09. Jutri, NEDELJA, 7. marca 2010 TOMAŽ VREME VČERAJ: temperatura zraka 5,4 stopinje C, zračni tlak 1016,4 mb raste, veter 33 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik, burja, vlaga 52-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 8,7 stopinje C. [13 Lekarne Danes, 6. marca 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 33 (040 638454), Ul. Bel-poggio 4 (040 3062838), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1 (040 635264). AMBASCIATORI - 15.00, 16.50, 18.40, 20.30, 22.20 »Alice in Wonderland-3D«. ARISTON - 16.00, 18.30, 21.00 »Il concerto«. CINECITY - 15.10, 16.20, 17.30, 18.40, 20.00, 21.00, 22.10 »Alice in Wonderland 3D«; 15.30, 18.30, 21.30 »Shutter Island«; 14.40, 17.10, 19.40, 22.10 »In-victus - L'invincibile«; 15.25, 17.40, 22.00 »Codice Genesi«; 15.10, 17.30, 20.00, 22.05 »Genitori e figli - Agitare bene prima dell'uso«; 20.00 »Wolf-man«; 15.00, 18.15, 21.30 »Avatar 3D«. FELLINI - 16.30, 20.15 »Tra le nuvole«; 18.15, 22.15 »The Hurt Locker«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 17.30, 20.40, 22.20 »L'amante Inglese«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Invictus«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.10, 18.10, 20.15, 22.15 »Genitori e figli: Agitare bene prima dell'uso«; 19.00 »A single man«. KOPER - KOLOSEJ - 20.00 »Beograjski fantom«; 19.30 »Drugi moški«; 15.10, 17.20, 21.20, 23.30 »Državljan nevarnih namer«; 13.50, 19.00, 21.10, 23.20 »Prestopno leto«; 15.00, 17.30, 21.40 »Valentinovo«; 16.00 »Avatar-3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Shutter Island«; Dvorana 2: 18.15, 22.15 »Codice Genesi«; Dvorana 3: 16.00, 18.45, 21.30 »Avatar 3D«; Dvorana 4: 16.30, 20.20 »Che fine hanno fatto i Morgan?«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Alice in Wonderland 2D«. SUPER - 15.30 »Alvin Superstar 2«; 17.00, 18.45 »Il figlio piu piccolo«; 20.30, 22.15 »Wolfman«. KD KRAŠKI DOM vabi ob dnevu žena na ogled veseloigre SMUKUCE, PUTR IN JAJCA v Izvedbi društva podeželskih žena s Predmeje. Danes, 6. marca, ob 19. uri v kulturnem domu na Colu. Pri organizaciji razstave sodelujeta Fundacija Teatra Regio iz Parme in Odbor Renata Tebaldi kroma tovnih odrskih deskah, zanimive so tudi fotografije, na katerih Tebaldi-jeva pozira v družbi eminentnih oseb iz sveta politike, kulture, umetnosti itn. Zelo zanimiva je fotografija Renate Tebaldi in Salvatorja Da-lija, o njeni izjemni priljubljenosti pričajo tudi fotografije, na katerih so župan New Yorka Rudolf Giuliani, Barbara Streisand, Maria Callas, Carmen Melis in drugi. Med panoji je mogoče občudovati tudi čudovite kostume, skupno je na ogled 10 gledaliških kostumov in dve večerni toaleti. Vse obleke so oblikovali uveljavljeni oblikovalci, kot so Alexandre in Nicolas Benoit, Montresor ... Na razstavi ne bodo manjkali niti telegrami, pisma, čestitke, v vitrinah pa bodo razstavljeni različni damski predmeti in nakit, ki ga je so-pranistka nosila v operi Lohengrin. Skratka, razstava bo atraktivno doživetje in edinstvena priložnost, da odkrijemo še eno uspešno italijansko sopranistko, je bilo rečeno na včerajšnji predstavitvi, na kateri so tudi povedali, da se po Trstu razstava seli v New York. Naj povemo še to, da bo razstava na ogled do 5. aprila, in sicer vsak dan med 9. in 19. uro. (sč) PODARIMO mladega simpatičnega psička mešane pasme. Tel.: 3406600709 (v večernih urah). PRODAM zidni vodnjak iz kamna. Tel. št.: 040-200167. PRODAM DVONADSTROPNO HIŠO pri Domju, površina 120 kv. m s 200 kv. m dvorišča. Cena 320.000,00 evrov. Poklicati na tel. št. 3396085622 po 19. uri. ¿i Čestitke Elisi in Markotu čestitamo, mali SOFII pa želimo nešteto srečnih dni! Emanuel z družino, Igor s Hasanom, Jar in Neja! Ob rojstvu male SOFIE prevzema radost srečno nono Majdo in nonota Rudita, kot tudi nono Gino in nonota Mirkota! Čestitke vsem skupaj, Martinovi. Končno je privekala SOFIA, zdaj je večja naša kompanija! Iz srca čestitamo Marku in Elisi, zdaj bo fešta ob obloženi mizi! Družine Cavarra, Bandi, Lizza. Kot tradicija veli, vsaka predstavnica rodi: ASJA je na svet prišla in se pri starših že crta. Tei poljubčke na oba lička vsi iz vrtca Pika Nogavička. »Ker bila je prava lunca, rodila se je punca... ker na puncah svet stoji, saj punca je za fante tri«. Ob rojstvu male ASJE čestitamo Sa-brini, Primožu in Teji: Deva, Liza, Dana, Emanuela in Aleksej. HI Osmice TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.10, 19.40, 22.10 »Shutter Island«; Dvorana 2: 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Alice in Wonderland 3D«; Dvorana 3: 15.50, 17.50, 20.00, 22.00 »Genitori e figli - Agitare bene prima dell'uso«; Dvorana 4: 17.30, 19.50, 22.10 »Invic-tus«; Dvorana 5: 20.00, 22.10 »Codice genesi«; 16.00, 18.00 »Alice in Wonderland«. 0 Mali oglasi TRI MESECE STARE MUCE trije samčki iščejo toplo hišico ter ljubeznivega in resnega gospodarja, ki bi zanje rad poskrbel. V zameno nudijo prijetno družbo, veselje in polno dobre volje v hiši. Info: 3498406206. PRODAM zemljišče na Krasu, 1.200 kv.m., delno zazidljivo. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št. 3495204007 v večernih urah. DVOETAŽNO HALO V DRAGI z sanitarijami, tušem, približno 600 kv. m površine, dostop tudi s težkimi vozili, dajem v najem. Poklicati na tel. številko 040 - 228932. DVOSOBNO CELOTNO PRENOVLJENO STANOVANJE v bližini Devina, delno opremljeno, z balkonom, sončna lega dajem v najem. Tel. št. 348-4462664. IŠČEM DELO kot varuška ter nudim pomoč otrokom pri pisanju domačih nalog. Telefonska številka: 3453594409. NA PROSEKU dajem v najem na novo prenovljeno stanovanje, tri sobe, velika kuhinja, kopalnica. Tel. 3382532241. NUDIM POMOČ ostarelim in bolnim ljudem v večernih in nočnih urah. Kličite na tel. št. 335-6445419. IGOR IN ROBERTA sta odprla osmi-co v Gabrovcu št. 27. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Kocman. MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmico. Nudi domač prigrizek. Tel. 0481-419956. FRANC IN TOMAŽ nudita v Mavhi-njah belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 040-299442. OSMICA je odprta pri Štolfovih, Sa-lež 46. Nudimo domače dobrote. Tel. 040-229439. OSMICO je v Lonjerju št. 255 odprl Damjan Glavina. Tel. 348-8435444. OSMICO sta odprla Alma in Stanko Gruden v Samatorci. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-229349. OSMICO sta odprla Andrej in Ivan Antonič v Cerovljah 34. Toplo vabljeni. Tel. 040-299800. V MEDJI VASI št. 16, sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel. št.: 040-208451. Ženske, ženske, ženske... Bliža se 8. marec in z njim mednarodni dan, posvečen vsem ženskam sveta. Primorski dnevnik bo letošnji praznik obeležil na poseben način. Svoje bralke in bralce vabi, da nam posredujejo fotografije, katerih nesporne protagonist-ke so ženske: znane ali neznane, zaročenke, žene, mame, sestre, prijateljice ... Spletni strani www.primorski.eu pošljite svoje posnetke: najlepše bomo objavili tudi v Primorskem dnevniku! SEKCIJA VZPI-ANPI Opčine, Bani, Ferlugi, Piščanci jutri, 7. marca, ob 10. uri ob 66-letnici mučeniške smrti ROZAIIJEKOS KOCJAN-GULIČEVE na počastitev njenega spomina s polaganjem venca na spominsko ploščo v Narodni ul. 28 na Opčinah Sodeluje šolski zbor OŠ Franceta Bevka mentorica Ana Palčič; priložnostna beseda Majna Pangerc So dnevi sreče in miline, ko človek želi, da nikoli ne mine! Srečna starša Marko in Eliza bosta pestovala ljubko Sofio Vso srečo in zdravje družinici želimo Pavel, Jožica, Livio in Elena Rodila se je mala Sofia Z mamo Elizo in očkom Markotom se veselijo nonoti Majda in Rudi, Gina in Mirko ter teta Franka in Maurizio Naši dragi Tei se je pridružila sestrica Asja Sabrini in Primožu iskreno čestitamo ter želimo vsem mirne noči in srečno pot v nadaljnjem življenju. Nonoti, tete in strici Svet slovenskih organizacij iskreno čestita Ivu Jevniharju ob prejemu Jurčičeve nagrade in mu obenem želi veliko nadaljnjih uspehov na področju časnikarskega in zgodovinskega raziskovanja. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP:Drevored Campi Elisi 59, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin -državna cesta 14 SHELL: Drevored Sanzio ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče Q8: Istrska ulica 212 TAMOIL: Miramarski drevored 233/1 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. / Bambičeva galerija DANES, 6.3.2010, ob 20.30 Hommage Ljubki ŠorJi Odprtje fotografske razstave Borisa Prinčiča Sporočilo v steklenici Misli o ustvarjalki Ljubki Šorli bo podala prof. Majda Artač Recitacija Jasmina Smotlak Harmonikar Manuel Figelj bo za glasbeno medigro izvajal Bacha SVET Zveza cerkvenih pevskih zborov-Trst Zveza pevskih zborov Primorske • Zveza slovenskih kulturnih društev Trst-Gorica-Videm Zveza slovenske katoliške prosvete-Gorica • Javni sklad za kulturne dejavnosti RS -vabijo na koncert revije- Primorska poje 2010 *-- DANES, 6. marca 2010, ob 20.30 v Marijinem domu v ul. Risorta 3 v Trstu --: Nastopili bodo: MoPZ Kromberški Vodopivci - Kromberk, Vokalna skupina Unica - Postojna, MoPZ Izola, MoPZ in MePZ Justin Kogoj - Dolenja Trebuša, MePZ Brnistra - Koper DAN ODPRTIH VRAT NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA bo v nedeljo, 7. marca, od 10. do 12. ure. Na predstavitev šole in učnih smeri so toplo vabljeni starši dijakov, ki se bodo letos vpisali na višjo srednjo šolo. LICEJ A. M. SLOMŠKA vabi na dan odprtih vrat v nedeljo, 7. marca, od 11. do 13. ure in v petek, 12. marca od 17. do 19. ure v Ul. Caravaggio 4, v Trstu. Toplo vabljeni vsi dijaki, ki se bodo vpisali v 1. razred višje srednje šole ter njihovi starši. Profesorji bodo na razpolago za pojasnila in predstavili nove šolske smeri: humanistični in družbenoekonomski licej. Obiskovalci bodo lahko parkirali v notranjem šolskem parkirišču. □ Obvestila MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi vse otroke iz vrtca in osnovne šole na »Dan odprtih vrat«. Delavnice bodo potekale na velikonočno temo. Danes, 6. marca - ustvarjanje velikonočnih voščilnic; 13. marca - kreativni pirhi; 20. marca - pripravimo in spečemo pinco; 27. marca - oblikovanje oljčnih vejic. Delavnicam in igram, glede na starostno dobo otrok, bodo sledile domače ani-matorke in priložnostni gostje. Toplo vabljeni ob sobotah od 15. ure dalje. OB PRILIKI DNEVA ŽENA krožek Auser za kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne danes, 6. marca, s pričetkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih Dopola-voro ferroviario v Nabrežini. SOCIALNO SKRBSTVO občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga »La Quercia«, v sodelovanju s KRD »Dom Briščiki«, organizirajo v mali dvorani zgoraj omenjenega društva, v Briščikih 77, danes, 6. marca, ob 15.30, delavnico barvanja na steklo, ki je namenjena otrokom, ki obiskujejo vrtce in osnovne šole, bivajoče v treh občinah (info: četrtek, od 16. do 19. ure na tel. št.: 040-2028028). DOLINČANKE bomo praznovale mednarodni dan žena s kulturnim programom, tradicionalno loterijo in družabnostjo v nedeljo, 7. marca, ob 17. uri v prostorih SKD Valentin Vodnik v Dolini. JUS TREBČE vabi člane, da se v nedeljo, 7. marca, udeležijo rabute za postavitev kamnov z ledinskimi imeni. Zbirno mesto je P'r kale ob 8.30. NARAVOSLOVNI DIDAKTIČNI CENTER Kot vsako prvo nedeljo v mesecu, bo tudi danes odprt Naravoslovni didaktični center v Bazovici. Ogled centra bo možen od 9. do 17. ure. Obenem bo ob 10. uri otvoritev nove razstave. Predstavljene bodo keramične umetnine Fulvie Sabrini Mergoni »Kamnite hiše«. Razstava bo na ogled vse do 31. marca od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Vstop prost. V BARKOVLJAH, v nedeljo, 7. marca, po maši od 11. ure, bomo počastili msgr. Matijo Škabarja ob obeležju v vrtu, ki se po njem imenuje (pri bar-kovljanskem portiču). KMEČKA ZVEZA vabi na posvet »Odkrijmo Kraški breg - Prilika za razvoj krajevnega kmetijstva«, ki bo v ponedeljek, 8. marca, ob 10. uri v dvorani EPT tržaškega sejmišča. Posvet bo v okviru prireditve »Olio Capitale«. SEKCIJA VZPI ANPI Opčine, Bani, Fer-lugi, Piščanci ob 66-letnici mučeniške smrti Rozalije Kos Kocjan - Guličeve bomo v nedeljo, 7. marca, ob 10. uri počastili njen spomin s polaganjem venca na spominsko ploščo v Narodni ul. 28. Sodeluje šolski zbor OŠ Franceta Bevka, mentorica Ana Palčič. Priložnostna beseda Majna Pangerc. SKD VESNA v sodelovanju z sekcijo VZPI Evald Antončič - Stojan vabi na praznovanje dneva žena z večerjo, družabnostjo in plesom v nedeljo, 7. marca, ob 18.30 v dvorani Ljudskega doma v Križu. Rezervacije: tel. 0402209058, informacije: 340-7235369 -Sara. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST obvešča, da iz tehničnih razlogov odpadejo »Zimske športne igre« napovedane za 7. marec 2010. LJUDSKI DOM »CANCIANI« v Podlo-njerju prireja v ponedeljek, 8. marca, od 20. ure dalje praznovanje mednarodnega dneva žena. V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV bo prihodnji ponedeljek, 8. marca, gost dr. Pavel Fonda, ki bo govoril na temo »Tržaška umobolnica: osrednji dogodek psihiatrije 20. stoletja«. V Peterlinovi dvorani, Donizetti-jeva 3. Začetek ob 20.30. MLADINSKI DOM BOLJUNEC priredi srečanje z gospodom Paolom Sossijem pod geslom »Iz morja kraški kamen«. Predavanje bo v torek, 9. marca, ob 20. uri. Toplo vabljeni. AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo tekme»XXII. Pokala prijateljstva treh dežel« VI. Memorial »Lucijan Sosič«, ki bo v soboto, 13. marca, v Forni di Sopra. Tekma bo veljala za posebno lestvico za 6. Pokal »Alternativa Sport« in »5. Primorski smučarski pokal«. Vpisovanje je možno do srede, 10. marca, na tel. št. 348-8012454 (Sabina). KRUT začenja v sredo, 10. marca, spomladanski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Ankaranu in v Gradežu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR, v sodelovanju z zadrugo »La Quercia« vabijo na drugi del delavnic za starejše osebe, družine in zainteresirane na temo »Pomagajmo si pri ohranjevanju dobrega počutja - drugi del« v kulturnem središču »Dom Briščki«, Briščiki 77, od 17. do 19. ure ob sredah. Prvo srečanje bo 10. marca s fizioterapevtko K. Vitez »Naučimo se pravilnega gibanja - drugi del«; nato 17. marca z muzi-koterapevtko S. Mazziero »Zaplešimo, da se boljše počutimo 2« ter 24. marca s psihoterapevtko M. Bagolin »Spomin in tehnike izboljšanja spomina -praktični del«. Delavnice so brezplačne, zaželjen je predvpis na telefonske številke 040-2907151, 345-6552673 (dr. Roberta Sulčič). OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »LAlbero Azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: 10. marca: »Obrni papir«, »Proste barve«; 12. marca: »Zivalice pripovedujejo«, »Kamene živali«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št.040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane in povabljence, da bo seja Pokrajinskega sveta za Tržaško v sredo, 10. marca, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opči-nah (Ul. Ricreatorio 1). KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki bo na društvenem sedežu vsak četrtek od 16. do 18. ure. Prvo srečanje bo v četrtek, 11. marca. PROMEMORIA prireja v četrtek, 11. marca, solidarnostno večerjo na Kon-tovelu. Zbirali se bodo prispevki za kritje sodnih stroškov aretiranih protifa-šistov iz Verone, Rovereta, Pistoie, Neaplja in od drugod po Italiji. Za informacije in rezervacije kličite do torka, 9. marca na tel. št. 340-0802508. SK DEVIN prireja tekmo za »22. Pokal prijateljstva treh dežel« - 6. Memorial Lucijan Sosič v soboto, 13. marca, v kraju Forni di Sopra. Avtobus odpelje iz Trga v Nabrežini ob 6. uri, iz Štiva-na pa ob 6.10. Vpisovanja do četrtka, 11. marca, na info@skdevin.it, ali na 340-2232538 ali 335-8180449. SKUPINA 35-55 PRI SKD F. PREŠEREN iz Boljunca prireja v četrtek, 11. marca, v večernih urah (predvidoma ob 20.30), voden obisk z Mauriziem Ra-dacichem v zaklonišče Kleine Berlin. Potrebna je predhodna prijava, zato bomo vse informacije posredovali pravočasno. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja degustacijski večer posvečen vinom kleti Batič iz Vipavske doline. Srečanje bo v petek, 12. marca, ob 20.30 na sedežu združenja (Lonjerska cesta, 267). Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, tel. št. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). TEČAJ V BAZENU ZA DOJENČKE Šc Melanie Klein v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov AN-PEC obvešča, da se bodo tečaji v bazenu začeli 12. oz. 13. marca s sledečim urnikom: skupina 0-12 mesecev, ob petkih zjutraj, skupina 12-36 mesecev ob sobotah popoldne. Sprememba dnevov po dogovoru. Za prijave in informacije: info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. Število mest je omejeno. AŠD MLADINA - Smučarski odsek obvešča člane, da se lahko do četrtka, 11. marca, do 16. ure vpišejo na smučarsko tekmo »Pokala prijateljstva treh dežel« veljavno za 5. Primorski smučarski pokal, ki bo v soboto, 13. marca, v Forni di Sopra. Tel. 040-220718, 3386376575 (Sonja ) ali 040-213518, 3487730389 (Ennio). ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD ALKOHOLA »ASTRA« sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo vsem ob četrtkih od 12. do 13. ure. FUNDACIJA ELIC vabi tvojega otroka na delavnice »Mavrična odkritja« ob sobotah od 16.00 do 17.30: 13. marca - Gibanje in Yoga za otroke; 20. marca - Znanost in igra: Zrak in letenje, zgradimo leteči balon; 27. marca: Risanke in vzgojne risanke - delavnica in kinoforum. Čakamo vas na sedežu na Ul. Mazzini št. 30, 5. nadstropje. Informacije na: 040-55273, 320-0488202. ZVEZA ŽENSK BOLJUNEC IN SKD F. PREŠEREN vabita vse žene in dekleta na praznovanje mednarodnega dneva žena, ki bo v soboto, 13. marca, od 19.30 dalje v društvenih prostorih gledališča France Prešeren. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD France Prešeren obvešča, da se je v Trubarjevi dvorani Nižje srednje šole v Dolini pričela redna vadba pilatesa za vse izkušene tečajnice. Vadba poteka ob torkih in petkih: ob 18. uri dinamično raztezanje ter priprava na napor, ob 19. uri klasični Pilates. Vabljene. TEČAJ RESTAVRIRANJA STAREGA KRAŠKEGA POHIŠTVA organizira Društvo Noe' za začetnike. Info: noeinfonoe@yahoo.it ali na tel. št.: 349-8419497. TEČAJ YOGE: na razpolago je še nekaj prostih mest za tečaj yoge, ki se vrši ob torkih od 20. do 21.30 pri Skladu Mitja Čuk, Proseška ul. 131 - Opčine. Za informacije in vpis: 339-7051338 (Eva). SLOVENSKI KULTURNI KLUB IN MOSP razpisujeta ob prazniku slovenske kulture literarni, likovni in fotografski natečaj za mlade do 25. leta (neobvezna tema »Zvok trobente plava skozi gozd. Kakor vzdih. Kakor stok.« - ob 100-letnici Cirila Kosmača). Prispevki morajo biti opremljeni s psevdonimom, podatki pa priloženi v zapečateni kuverti. Prispevke lahko zainteresirani oddajo ali pošljejo do ponedeljka, 15. marca, na sedež Slovenske prosvete, Ul. Donizetti št. 3. Informacije: 040-370846. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU IN FEIGLOVA KNJIŽNICA V GORICI sta zaradi kriznega stanja ustanove začasno uvedli skrajšani urnik odprtja: vsak delavnik od 9. do 17. ure. Iz istih razlogov bo Odsek za zgodovino odprt od 9. do 12. ure. SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gorica-Videm prireja izpopolnjevalni tečaj slovenščine, ki ga bo vodila prof. dr. Andreja Zele. Na programu so štiri srečanja po dve uri: 18. marca »Vezljivost besed za pravilno tvorbo sporočil«, 25. marca »Pravilna raba sklonov, besedni red in raba ločil«, 15. aprila »Razmerja stavek-stavčni vzorec-poved-besedilo«, 22. aprila »Predložni skloni v slovenščini«. Začetek ob 16.30. Vpisovanje do ponedeljka, 16. marca, na tel. št. 040-299632 in 339-5281729 ali na e-pošto: eficur@alice.it in vera-tuta@tiscali.it . Vpisnina 25 evrov. KRUT prireja delavnico o urinski in-kontinenci v dneh 18. in 25. marca ob 16. uri. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8B, tel. 040360072. KŠD ROJANSKI KRPAN v sodelovanju z ZSKD razpisuje 2. natečaj za izvirno ljubezensko pesem. Rok za oddajo pesmi se izteče 21. marca (svetovni dan poezije). Razpisni pogoji so na voljo na spletni strani www.rojanskikrpan.org. Natečaj je namenjen vsem, posebej pa bodo obravnavani izdelki dijakov slovenskih višjih srednjih šol. Za dodatne informacije: peterverri@yahoo.it, rojanskikrpan@gmail.com ali na tel.: (0039)335435369, (0039)3280337910, 00386(0)31215512. Prireditve BAMBIČEVA GALERIJA vabi danes, 6. marca, ob 20.30 na Hommage Ljubki Šorli. Odprtje fotografske razstave Borisa Prinčiča »Sporočilo v steklenici«. Misli o ustvarjalki Ljubki Šorli bo podala prof. Majda Artač. Recitacija Jasmina Smotlak. Harmonikar Manuel Figelj bo za glasbeno medigro izvajal Bacha. Opčine, Sklad Mitja Čuk, Pro-seška ul. 131. Razstava bo odprta do 28. marca. SKD LONJER-KATINARA vabi na praznik v počastitev mednarodnega dneva žensk v ponedeljek, 8. marca, ob 19.30 v ŠKC v Lonjer. Program bodo oblikovali člani MPZ Tončka Čok. FOTOKROŽEK FOTOVIDEO TS 80 vabi v petek, 12. marca, ob 18. uri v galerijo Narodnega doma na odprtje skupinske razstave članov ob 30-le-tnici društva. KD KRAŠKI DOM vabi ob dnevu žena na ogled veseloigre »Smukuce, putr in jajca« v izvedbi društva podeželskih žena s predmeje. Prireditev bo danes, 6. marca, ob 19. uri v kulturnem domu na Colu. OB DNEVU ŽENA vas prisrčno vabimo na Ferluge v dom »Edi Brišček in Robert Perosa« na odprtje razstave unikatnih uporabnih predmetov in slik danes, 6. marca, ob 19. uri. Večer bo popestrilo branje poezij in prepevanje ljudskih pevk »Kraški šopek« iz Sežane. PRIMORSKA POJE 2010 Zveza cerkvenih pevskih zborov-Trst, Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev, Zveza slovenske katoliške prosvete-Gorica ter Javni sklad za kulturne dejavnosti RS vabijo na koncert revije »Primorska poje 2010« danes, 6. marca, ob 20.30 v Marijinem domu v Ul. Ri-sorta 3 v Trstu. Nastopili bodo: MoPZ Kromberški Vodopivci -Kromberk, Vokalna skupina Unica -Postojna, MoPZ Izola, MoPZ in MePZ Justin Kogoj - Dolenja Trebu-ša, MePZ Brnistra - Koper. Sobota, 6. marca 2010 115 SKD LIPA IZ BAZOVICE vabi ob dnevu žena v nedeljo, 7. marca, ob 18.30 v Bazovski dom na kulturni večer »Od ljubezni ... do ljubezni« v izvedbi članov dramske skupine in moške pevske skupine Kraški dom iz Repentabra. Vabljeni. SKD TABOR vabi ob mednarodnem dnevu žensk v nedeljo, 7. marca, ob 18. uri v Prosvetni dom na Opčinah na premiero predstave »Nič ni tako kot zgleda«. V igri, ki jo je napisala in re-žirala Tatjana Malalan, nastopata Tatjana Malalan in Irene Pahor. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in Društvo Slovencev milj-ske občine Kiljan Ferluga vabita na koncert nagrajenih skladb natečaja Ignacij Ota in iz njegovega opusa »Moji zemlji« v sklopu revije Primorska poje v nedeljo, 7. marca, ob 19. uri v Občinsko gledališče Giuseppe Verdi v Milje. Nastopajo MePZ Adriatic-Hrvatini, MoPZ Valentin Vodnik-Do-lina, MePZ Halietum iz italijanske skupnosti »Pasquale Besenghi Degli Ughi«-Izola, Vokalna skupina/ Grup-po vocale ANSIBS-Štarancan, MePZ Jacobus Gallus-Trst, MeMlPZ Trst, APZ Univerze na Primorskem-Koper. SKD VIGRED vabi ob 8. marcu - mednarodnem dnevu žena, na kulturni večer v Štalco v Šempolaju, ki bo v sredo, 10. marca, ob 20.30. Na sporedu bosta dve predstavi: »Danes sem sit-na...ahti kaku ploskaš!«, nastopa Irene Pahor in »Nič ni tako kot zgleda«, nastopata Tatjana Malalan in Irene Pahor. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, prireja v četrtek, 11. marca »Spominski večer Nadje Kriščak« in predstavitev njene knjige ob sodelovanju ženske pevske skupine Stu ledi. O knjigi in avtorici bosta spregovorila Marko Tavčar in ilustratorka Jasna Merku. Začetek ob 20.30. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev Trst-Gorica -Videm, Zveza slovenske katoliške prosvete -Gorica, Javni sklad za kulturne dejavnosti RS vabijo na koncert revije »Primorska poje 2010 v petek, 12. marca, ob 20.30 v cerkvi sv. Jerneja ap. na Opčinah. Nastopili bodo: Združeni zbor ZCPZ -Trst, Duhovni MePZ Anton Martin Slomšek - Zagreb, MePZ Marezige, CMePZ Zavratec, MePZ Sv. Lucija -Portorož, MePZ Angelski spev - Otli-ca, MePZ Quo vadis - Razdrto. V NABREŽINSKI ŽUPNIJSKI DVORANI bo do nedelje, 14. marca, na ogled razstava starodavnih mašnih oblačil in sakralnih predmetov »Zup-nijska podstrešja pripovedujejo našo krščansko zgodovino«. Urnik: ob četrtkih, sobotah in praznikih od 16. do 19 ure, ob ponedeljkih in petkih od 9.30 do 12. ure. Prispevki Popravek: V spomin na Lidijo Carli por. Furlan daruje družina Rudež 50,00 evrov za Slovenski lovski pevski zbor Doberdob. V spomin na Danico Rebula vd. Verša daruje Ivan Černjava 20,00 evrov za godbeno društvo Prosek. V spomin na prijatelja Petra Rogeljo darujeta Dorjan in Fulvia 100,00 evrov za Združenje prostovoljcev v boju proti rakastim obolenjem (ANVOLT). V spomin na drago teto Danico poklanja nečakinja Ljuba z družino 50,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. V spomin na Fatino Škabar in Anito Re-becchi darujeta Romana in Egon 20,00 evrov za OŠ Alojza Gradnika na Re-pentabru. V drag spomin na Divno Tomažič vd. Zerjal darujeta Sergio in Milena 50,00 evrov za SKD France Prešeren. V spomin na Lidijo Carli por. Furlan daruje svak Mario 50,00 evrov za Slovenski lovski pevski zbor Doberdob. V spomin na svakinjo Lidijo Carli por. Furlan darujeta Gigi in Neva 50,00 evrov za Slovenski lovski pevski zbor Doberdob. Namesti cvetja na grob Ivanu Drnovšč-ku darujeta Dragica in Dino Stopar 20,00 evrov za OPZ A.M. Slomšek V spomin na sestrično Tatjano Sedmak daruje Gaby z družino 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na Anito Rebecchi vd. Guštin daruje Marija Čok 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. 12 Sobota, 6. marca 2010 KULTURA / TOMIZZEV DUH Nekropolitika < ; Milan Rakovac _ j Ma cossa 'sta Grecia la ne mena fondo tutti quanti? Ma cossa La 'Merica no ghe da piu schei? Ma alora cossa solo la Merkel la tenta regolar la crisi a la europea, e i altri piutosto a la americana? Ma ča su svi slipi? Mediteran i Balkan alles zusamen gremo v malo-ro; Grčka, ex-Juga (antička grčka tragedija jur dvajset lit); Italija, Španja, Portugal: Ne ticati banke i bogataše, ne ticati državu i budžete, šparati na si-rotinji. Ma ča niedan niš ne štije, ni ne čuje ni ne vidi ni ne reče? Ma alora ča da smo svi skupa kako une činieške tri šimije? E no, a?! Propio svi ne. Almeno Giorgio Bocca grmi: „ Furto generale, indiferenziato, continuo e crescente fra chi sta al potere e chi dal potere e escluso ma al potere aspira... I maestri dell'Italia povera, progressisti o con-servatori che fossero, comunisti o li-beral-socialisti, pensavano la politica, il governo della citta, come qualcosa d'inseparabile da un comportamento morale, persino casto"... Da, ma Bocca je komuništa, i tako anke La Repubblica, l'Espresso, The Economist, The Financial Times, The Guradian; come disi el B.Kaiser: ma alora per forssa sara rosso anche „l'amico Obama"?! Ma ne, necu anke danas propio soliti pamet, ni vami ni sebi da ča ga je to ta kriza i kako rabi zapivati Ban-diera rossa. Kriza je vero grda, ma nego hrdahrda, ter hrda! Ma ča samo di-šperane individue simo i tamo viču all'armi, all'armi, i proleterizirani Gregi gredu na barikade, ča da ni ča novega? Išcen po padin, koje vržen de parte kada najden to ča pametnega, i tako najden stranicu iz Dnevnika ljubljanskega prid Mladin liton: I tako štijen ča je rekla ta bot dr.sci. Marina Gržinic (rdom Fjuman-ka, ma u Riki ni mista za svoje najbolje; i arhitektica Miculinic je u Ljubljani, i sociolog Milohnic... ) i pak da van danas zapišen za jedan zabljeni do-gadaj, minoriziran medijski u Sloveniji i posvuda, a tamo su ljudi u vrime vi'li-je Satrega lita dvi šetemane (!!!) u lju-bljansken Mestnem muzeju držali al-troke projekt, in samo Dnevnik dostojno reagira: Proti solasništvu kapitala in oblasti. Naslov projekta - Zakon kapitala: Zgodovine zatiranja. Projekt, »ki je obsegal razstavo, simpozij in izdajo treh številk (7, 8 in 9) časopisa Reartikulacija. Projekt sta zasnovala Marina Gržinic (dr. filozofije) in Se-bastjan Leban ... sodelovala sta še Staš Kleindinst in Tanja Passoni« ... - »Ali je Reartikulacija neke vrsti aktivizem?« (Ida Hiršenfelder) - (Marina Gržinic). »To ni utopični aktivizem, temeveč aktivizem, ki mu gre za olbikovanje nekega radikalnega družbenopolitičnega konteksta, ki zahteva tudi spremembo institucionalnih sklopov. Protest sam po sebi ni ni dovolj pa tudi gola kritika sama na sebi se je pokazala za neuspešno. Z projektom želimo izoblikovati kontekst in vzpostaviti mrežo ... A nekropolitika ni pridevnik, ampak ima zelo jasne in realne posledice, posebno zdaj, v času krize, tuid za prvi kapitlaiasitčni svet. Recimo v Sloveniji s krizo vidimo ne-kropolitiko na lastne oči. Kaj drugega pomeni 5000 delavcev v Muri, ki mo-stane brez dela in živi pod življenjskim minimumom?.. Pomislimo le na saniranje bank v ameriškem senatu v pičlih sedmih urah. To ni ponovitev stanja iz leta 1929. način tovrsnega rše-vanja keize imenujem solasništvo kapitala in oblasti, ki se potem prevaja v vse zgodbe o privatizaciji ... Ta privatizacija vsega javnega - šolstva, zdravstva, sociale, institucij umetnosti in kulture - ki nam jo vsiljujejo kot nekaj normalnega, je pravzaprav neko novo razmerje med kapitalom in oblastjo, ki bi ga imenovala tudi 'zasebna posredna oblast'... « Zasebna posredna vlast; paralelni krugovi odlučivanja, umreženi stu-povi finacijsko-političko-medijske mo-ci, podzemlje-u-nadzemlju, nepoti-zam, klijentizam, tribalizam... Na umornome i usmornome geneološkome stablu civilizacije, ne-nadano kao da izrastaju nove grane, ali to su nametnici, a bilogija nas uči da su paraziti snažniji, otporniji, žilaviji od tijela domačina (civlizacije) iz kojega crpe energiju, i pretvaraju ju u vlasti-tu. No i parazit ima vijek trajanja, nemarno je suicidalan, ne hajuci zatom što ce ubijajuci tijelo iz kojega se hrani i raste, ubiti i samoga sebe. Nastala je »nova klasa« (by Milovan Dilas) destruktivnih društevnih parazita, taj spoj „vlasti i kapitala", nikada ovako i oov-liko izravan, beskrupulozan, autorita-ran; za sada zašticen zakonima i obi-čajima liberalistične demokracije. Utješno i pomalo »neočekivano«, u ovom svijetu potrošenih ideala, in-telektualističnoga eskapizma i mene-fregizma, pronaci pravi biser zdrave pameti, odlučne i misaone mlade lju-de, kompetentne i agilne, koji poku-šavaju uzeti stvari u svoje ruke. Naravno da treba uprijeti prstom u srce tame, a ideje, pokreti i projekti, kakva je i ljubljanska „Reartikulacija", ohrabrujuca su novost u ovakvom svi-jetu; agilno i aktivno i aktivistički. TVS: dokumentarni film Boris Pahor - trmasti spomin bo na sporedu v torek, 9. marca ob 21. uri Kinodvor je z včerajšnjo projekcijo dokumentarnega filma Boris Pahor - trmasti spomin in predstavitvijo avtorjev filma napovedal njegovo televizijsko predvajanje na prvem programu TVS v torek, 9. marca, ob 21. uri. Osrednja tema filma je pisateljeva pot iz Trsta v Pariz, ki odkriva njegovo dolgo in zapleteno življenje. Film se ne izogne temi zgodnjega fašizma, požiganja slovenskih knjig in tržaškega Narodnega doma, ki mu je bil priča tudi mladi Boris. Dokumentarec povzame ključne življenjske trenutke, Pahor-jevo bivanje v nemških delovnih taboriščih, bolečino in paralizo, ki jo je doživljal ob izgubi slovenskega jezika v okupiranem tržaškem prostoru, zmedo povojnega Trsta in se vedno znova obrne k stalni Pahorjevi temi - ljubezni. Pripoved o slovenskem avtorju iz Trsta dokumentirajo besede zgodovinarjev, italijanskih, slovenskih in francoskih pisateljev, založnikov in prijateljev. Med njimi je tudi avtor knjige o fojbah »Foibe, Una sto-ria d'Italia«, zgodovinar Jože Pirjevec, ki je prišel na projekcijo v Kinodvoru. Režiser filma Tomaž Burlin je zbrane opomnil, da se Pahorjeva zgodba še nadaljuje in postaja večna, novinarka in scenaristka Neva Zajc pa je dodala, da je bil Pahor po ogledu premiere na Primorskem zelo zadovoljen. Kot je še povedala, se mu zdi prav, da ga ljudje želijo spremljati in poslušati, saj je njegova zgodba del svetovne zgodovine in slovenske narodne zavesti. Pirjevec je povzel Pa-horjevo misel, da je med Slovenijo in Italijo možno prijateljstvo le na čistini, saj tudi sam opaža, da se Italija še ni pripravljena soočiti z umazano platjo svoje zgodovine v pravi luči. V šali je še dodal, da ima Pahor srečo, ker je doživel tako visoko starost, saj je v tem času voda naplavila trupla že vseh njegovih sovražnikov. Dokumentarec je nastal v okviru niza dokumentarnih televizijskih in radijskih oddaj štirih uredništev RTV centra Koper v sodelovanju z RTV Slovenija. Oddaje pod skupnim naslovom Sinovi dveh narodov - velikani našega časa so v slovenščini in italijanščini, predstavljajo pa opuse umetnikov, književnikov in glasbenikov. Dokumentarec je Burlinov režijski prvenec, direktor fotografije je bil Niko Čadež, avtor glasbe pa Vlado Batista. (STA) trst - V krožku Generali Hornistka Jasna Komar z zahtevnim programom popolnoma prepričala Hornistka Jasna Komar že več let opozarja na talent, ki jo spremlja na izredno uspešni študijski poti. Po diplomi na tržaškem konservatoriju Tartini je bila sprejeta v Italijanski mladinski orkester- OGI, s katerim je nastopila na odmevnih turnejah v Italiji in Evropi; medtem je osvojila številne nagrade na mednarodnih tekmovanjih, svoje znanje pa izpopolnjuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod mentorstvom prof. Boštjana Lipovška. Z resnim delom si je prislužila kar dve štipendiji, eno ji je podelil tržaški sklad Ananian, drugo pa ljubljanska akademija. Med najnovejšimi uspehi beležimo zmago na lanskem natečaju Wiener Klassik, ki ji je Mlada glasbenica veliko nastopa omogočila nastop in snemanje za vse-državno avstrijsko radijsko mrežo ORF, prava posvetitev v izbrani krog mladih evropskih talentov pa je bila avdicija, s katero je bila Jasna sprejeta v sloviti Gustav Mahler Jugendorchester, najpre-stižnejši mladinski sestav v svetovnem merilu, ki ga je ustanovil in večkrat dirigiral Claudio Abbado. Z orkestrom GMJO se bo odlična hornistka letos udeležila dveh turnej po evropskih prestolnicah. Ob teh izredno laskavih dosežkih se curriculum mlade glasbenice bogati z vrsto koncertov: 11.februarja je nastopila v Ljubljani za Glasbeno mladino Slovenije, naslednji teden (v petek, 12.marca) bo v okviru Ricmanjskega tedna igrala s kolegi ljubljanske akademije, v četrtek pa je s pianistko Majo Kli-nar oblikovala lep koncert v krožku zavarovalnice Generali v Trstu. Niz koncertov, ki jih organizira prof. Doriana Dorligo, je Komarjevo gostil že lani, v letošnji sezoni pa je uspešno nastopila tudi Jasnina sestra, trobentačica Živa Komar. Jasna Komar je za tržaški nastop pripravila zanimiv in zahteven program, ki se je odprl s Sonato v F-duru op.17 Ludwiga van Beethovna. Svojo vlogo je izpeljala z lepo izdelanim fraziranjem in toplim zvokom, pokazala pa je tudi suverenost na tehničnem področju. Spev-nost roga je še bolj izstopala v Romanci v E-duru op.67 Camilla Saint-Saënsa: dolge pojoče fraze so gradile ekspresi-vno napetost, ki je v sredini skladbe za-drhtela s strastnimi odtenki. Hornistka je v svoj program vključila tudi bolj drzno oblikovano skladbo Olivierja Messiaena, odlomek iz simfoničnega dela Des canyons aux étoiles (Zvezdnati kanjoni). Partitura za simfonični orkester in štiri soliste podeljuje rogu solistično poglavje z naslovom Appel interstellaire (Vesoljski-ali med-zvezdnati- klic) in Jasna je v dokaj prostem recitativu dokazala lepo mero po-ustvarjalne fantazije. Svoj nastop je sklenila z mojstrovino Uroša Kreka, Koncert za rog in klavir, ki ga je slovenski skladatelj l.1979 posvetil takrat najboljšemu slovenskemu hornistu Jožetu Faloutu. Tehtno in domiselno zgrajena skladba, ki zna upoštevati specifiko trobila in ovrednotiti njegove najlepše značilnosti, je potrdila dozo-relost mlade, komaj enaindvajsetletne interpretke, ki je ob profesionalno neoporečni spremljavi Maje Klinar zarisala raznolik in dovršen glasbeni lok. Žal je rohneča burja marsikoga zadržala doma, prisotni pa so znali ceniti kakovost odlične glasbenice ter so svoje navdušenje pokazali s toplimi aplavzi. Katja Kralj REVIJE - Prva številka Mladike z letnico 2010 Poudarek na dnevu kulture Revija je vstopila v 54. leto izhajanja - Uvodno razmišljanjeje namenjeno »dvojnikom in trojnikom« Pri založbi Mladika v Trstu je izšla prva številka revije Mladika z letnico 2010: revija je s tem stopila v štiriinpetdeseto leto izhajanja. V uvodniku z naslovom Dvojniki in trojniki avtor izpostavlja pomen dediščine katoliških društev in organizacij v zgodovini dvajsetega stoletja in vse do današnjih dni in poudarja: »Odpovedati se tej dediščini, bi pomenilo zatajiti to preteklost. Zato moramo na vprašanje racionalizacije naših ustanov gledati tudi z zornega kota naše preteklosti, ki ima določene značilnosti. Ta preteklost je bila usmerjena v vzdrževanje in ohranjanje narodne zavesti, ki je občečloveško priznana naravna vrednota, medtem ko je levica, sicer razdeljena, zasledovala bolj svoje ideološko-strankarske poglede in interese. Na teh vidikih različne preteklosti temelji tudi naša sedanja različnost, ki je ne more nobena racionalizacija z enim zamahom dobre volje zabrisati.« Spominu Zorka Hareja se klanja njegov dolgoletni prijatelj Pavle Merku. Teta Mara in vlak je naslov novele, priporočene na 36. literarnem natečaju revije Mladika, katere avtorica je Darka Zvonar Predan. Sledi izbor pesmi iz hrvaške poezije, ki ga je pripravil Martin Silvester. Objavljene so pesmi Sonje Jurič, Malkice Dugeč, Živka Prodano-viča, Mimice Marele in Pierra de Ronsard. Pesem so za to številko prispevali še Vladimir Kos (Umetnik živih palet, Recept za srce, Še to) in Zlatka Obed (Potovanje skozi pot). Majhen prepir ali tragedija? je naslov spominskega zapisa Petra Merkuja v rubriki Moje življenje v Nemčiji. V tej številki se začne nova celoletna rubrika, ki jo ureja in piše Primož Sturman, Manjšina onkraj šengenskih zaporni«, posvečena pogovorom s predstavniki in kulturnimi delavci italijanske narodne skupnosti na Hrvaškem. Objavljen je drugi del potopisnega zapisa Nataše Stanič Med slovenskimi misijonarji na Rdečem otoku. Prof. Marija Pirjevec je avtorica izčrpnega zapisa o Goriški knjigi, ki jo je za Slovensko matico in Goriško Mohorjevo družbo uredila prof. Lojzka Bratuž. Sledi Odprto pismo dr. Francetu Bučarju Andreja Lenarčiča o istrskem ozemlju, Antena, Novice Knjižnice Dušana Černeta s poročilom o delovanju knjižnice v preteklem letu ter ocena knjige Marjana Bradeška Privlačna Slovenija. Uvodni poudarek je na prazniku slovenske kulture ali prazniku srečnega pristana, kot ga je imenoval Mitja Oz-bič, govornik na Prešernovi proslavi v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu 9. februarja letos: Ozbič je opozoril, da gre pri Prešernovem prazniku predvsem za proslavljanje tega, kar smo na kulturnem področju znali ustvariti in gojiti, in tega, kar smo znali sami v sebi kot skupnost in kot posamezniki nadgraditi in prerasti. Odtod tudi stalna aktualnost tega praznika. Drugi poudarek njegovega govora je bil tudi na pomenu narodnih simbolov: med Slovenci v Italiji je eno temeljnih vprašanj problem istovetnosti in simbolov, s katerim se moramo kot skupnost čimprej soočiti, da se ne bi ponavljali polemike, ki so na primer nastale ob rezanju slovenskega traku na doprtju nove šolske jedilnice v barkovljanski osnovni šoli. Mladika nudi veliko literarnega, zgodovinskega branje in kritičnih razmišljanj. Objavlja se komentar v zvezi s porajanjem potrebe po združevanju v zamejstvu, do katere je avtor prispevka kritičen. Rešitev krize v zamejstvu ni po piščevih besedah v razkolu, pomembna pa je zdrava pluralnost. / SVET Sobota, 6. marca 2010 13 turčija-zda - Odobril jo je odbor za mednarodne odnose predstavniškega doma Turčija jezna na ZDA zaradi resolucije o genocidu nad Armenci Umaknila je svojega veleposlanika iz Washingtona - V Erevanu resolucijo pozdravili WASHINGTON - Turčija je v četrtek nemudoma odpoklicala svojega veleposlanika iz ZDA, potem ko je odbor za mednarodne odnose predstavniškega doma kongresa s 23 glasovi proti 22 potrdil simbolično resolucijo, ki poboj Armencev v Turčiji v času prve svetovne vojne opredeljuje za genocid. Resolucija je v Ankari sprožila ostre odzive. Kot je dejal turški predsednik Abdullah Gul, je omenjena odločitev, ki je bila sprejeta politično, krivična do zgodovine in zgodovinske znanosti. Ob tem pa dodal, da Turčija ne bo odgovorna za negativne posledice, do katerih bi lahko privedel tak dogodek. Ankara se je tudi odločila od-poklicati svojega veleposlanika iz Was-hingtona. Veleposlanik Namik Tan je sicer šele februarja predsedniku ZDA Baracku Obami izročil poverilno pismo, a že se je moral posloviti. Turški zunanji minister Ahmed Da-vutoglu je včeraj Washington pozval, naj resolucijo blokira. Dejal je, da ta resolucija nikakor ne more koristiti prizadevanjem za normalizacijo odnosov med Turčijo in Armenijo, poudaril pa tudi, da v Ankari niso nikoli sprejemali odločitev pod pritiskom in tako bo tudi v prihodnje. Obama in Gul sta govorila po telefonu, tiskovni predstavnik ameriškega sveta za nacionalno varnost Mike Hammer pa je povedal, da je Obama turškega kolega pozval, naj Turčija pohiti z ratifikacijo oktobra sprejetega sporazuma z Armenijo o odprtju meje. Turčija je mejo med državama zaprla leta 1993 zaradi vojne med Armenijo in Azerbajdžanom. Obama pa je Gulu tudi povedal, da ceni prizadevanja Turčije za normalizacijo odnosov z Armenijo. Po besedah Hammerja je državna sekretarka Hillary Clinton pred glasovanjem poklicala predsednika odbora, demokrata Howarda Bermana iz Kalifornije. Kot je opozorila, bi lahko potrditev resolucije ovirala proces normalizacije med Turčijo in Armenijo. Turčija poboja Armencev ne šteje za genocid in trdi, da je šlo za žrtve upora in državljanske vojne. Večina zgodovinarjev se sicer strinja, da je umrlo kar 1,5 milijona Armencev in da je šlo za prvi genocid 20. stoletja. Demokrati in republikanci se zadnje čase redko strinjajo o čemerkoli, vendar pri armenski resoluciji ni šlo za strankarsko glasovanje. Za sprejetje resolucije, čeprav simbolne, si že dolga leta prizadevajo predvsem ameriški Armenci. Isti odbor je že leta 2007 potrdil enako resolucijo, vendar ni šla na glasovanje pred celoten predstavniški dom, med drugim zaradi odločnega nasprotovanja predsednika ZDA Georgea Busha. Turčija je tudi takrat umaknila veleposlanika iz ZDA. O tem, ali bo resolucija šla pred celoten predstavniški dom kongresa, pa bo odločala njegova predsednica Nancy Pelosi iz Kalifornije. Odločitev ne bo enostavna, saj večina ameriških Armencev živi v Kaliforniji, obenem pa ni dvoma, da bi glasovanje v predstavniškem domu, še posebej, če bi bilo uspešno, še bolj pokvarilo odnose med ZDA in Turčijo. Berman je sicer dejal, da Turčija grozi s posledicami za bilateralne odnose, vendar meni, da Turčija vsaj tako ceni odnose z ZDA, kot ZDA cenijo odnose s Turčijo. Kot je namignil, bi bilo poslabšanje odnosov vsaj toliko v škodo Turčije kot v škodo ZDA. V Erevanu so v nasprotju z Ankaro sprejem resolucije seveda pozdravili. Armenski zunanji minister Edvard Nal-bandjan je ocenil, da gre za pomemben korak naprej pri preprečevanju zločinov proti človečnosti. V sporočilu, ki ga je objavilo armensko zunanje ministrstvo, je Nalbandjan še izrazil zadovoljstvo, da se ZDA držijo "humanitarnih vrednot". (STA) Resolucija je v Turčiji izzvala tudi poulične proteste ansa cerkev - Po razkritju škandalov Vatikan pedofilski škandal v nemški Cerkvi jemlje resno VATIKAN/BERLIN - Vatikan je včeraj sporočil, da "zelo resno" jemlje pedofilsko afero, ki zadnje tedne pretresa Rimskokatoliško cerkev v Nemčiji. O tej temi bo čez teden dni v Vatikanu s papežem Benediktom XVI. spregovoril vodja nemške škofovske konference Robert Zollitsch. Nemška škofovska konferenca se je konec februarja opravičila več kot 120 žrtvam spolnih zlorab v katoliških šolah in jih prosila za odpuščanje, potem ko je Nemčijo pretreslo razkritje več škandalov, povezanih s spolnimi zlorabami otrok v jezuitskih šolah in v šolah nekaterih drugih katoliških redov. Afera je novo razsežnost dobila z razkritjem, da je do zlorab očitno prihajalo tudi v ugledni katoliški internatski šoli za dečke, ki pojejo v enem najbolj znanih nemških deških zborov Domspatzen. To šolo pa je med letoma 1964 in 1994 vodil brat sedanjega papeža Georg Ratzinger, na- Georg Ratzinger ansa vaja nemška tiskovna agencija dpa. Šola, ustanovljena davnega leta 975, je v "pismu staršem", objavljenem na spletni strani, včeraj priznala, da je bil v 50. letih minulega stoletja pri njih zlorabljen nek deček. Zapisali so tudi, da je moški, ki je bil v 60. letih minulega stoletja član zbora, nedavno za nemške časnike razkril, da so ga spolno zlorabljali. Šola je po lastnih navedbah skušala priti v stik s tem moškim, za zdaj pa po njihovih trditvah ni jasno, ali je do zlorab prišlo pri njih ali v neki drugi šoli. O drugih zlorabah pa v šoli za zdaj nimajo informacij, prosijo pa vse, ki bi o tem imeli kakšne informacije, ki jim nameravajo preiskati, naj jim to sporočijo. Predstavnik škofije v Regens-burgu Clemens Neck je medtem v nasprotju s trditvami šole razkril obstoj informacij o domnevnih zlorabah v Domspatznu v obdobju med letoma 1958 in 1973, torej tudi v času, ko je bil na čelu šole danes 86-letni Georg Ratzinger. Sedanji papež Joseph Ratzinger je bil v času domnevnih zlorab profesor na univerzi v Regensburgu. V Vatikanu včeraj informacij o domnevnih zlorabah v Domspatznu niso želeli komentirati. So pa povedali, da je Georg Ratzinger za nemški radio izjavil, da za zlorabe ni vedel. Afera o spolni zlorabi otrok v nemški Cerkvi je izbruhnila po pedo-filskem škandalu, ki je lani pretresel Cerkev na Irskem. Nova stavka ohromila Grčijo Papandreu v Berlinu ATENE/BERLIN - Grčija je bila včeraj znova v znamenju stavke in protestov proti varčevalnim ukrepom vlade. Tako kot 24. februarja so tudi včeraj stavkali zaposleni v javnem sektorju, ki so želeli na ta način vlado odvrniti od bolečih posegov v javni sektor. Medtem ko je bilo življenje v Grčiji dodobra ohromljeno, pa je grškegagrškega premiera Geor-gea Papandreuja včeraj popoldne v Berlinu sprejela nemška kanclerka Angela Merkel. »Z zadovoljstvom smo sprejeli novico o dodatnih ukrepih za javnofi-nančno konsolidacijo, gre za izjemno pomemben korak,«je po srečanju povedala Merklova. Ob tem je izrecno poudarila, da Grčija ne potrebuje finančne pomoči in da je stabilnost evrskega območja zagotovljena. V Čilu po potresu razglasili tridnevno žalovanje SANTIAGO DE CHILE - Oblasti v Čilu so za nedeljo razglasile začetek tridnevnega žalovanja za žrtvami sobotnega katastrofalnega potresa, ki je zahteval več kot 800 življenj. Državo je v četrtek stresel nov potres z močjo 6,3 stopnje po Richterju, ki pa ni zahteval žrtev. Središče potresa, ki sicer ni bil povezan s sobotnim, je bilo v mestu Calama na severu države. Oblasti so že pripravile prve ocene o tem, koliko časa bodo potrebovale za odpravo posledic sobotnega tresenja tal v osrednjem delu države. Kot je v četrtek dejala čilska predsednica Michelle Bachelet, bo država za po-potresno obnovo potrebovala "od tri do štiri leta". To pomeni, da se bo Sebastian Pinera, ki bo 11. marca Bac-heletovo tudi uradno nasledil na predsedniškem položaju, moral s tem vprašanjem ukvarjati skoraj ves svoj mandat. V Pekingu zaseda kitajski ljudski kongres PEKING - V Pekingu se je včeraj začelo letno zasedanje kitajskega ljudskega kongresa, na katerem je premier Wen Jiabao predstavil prednostne naloge kitajske vlade za letos. Na prvem mestu je omenil ohranitev visoke gospodarske rasti ob hkratni pravičnejši delitvi sadov razvoja med državljane. Wen je za letos napovedal nekoliko nižjo rast kot lani, ko je znašala 8,7 odstotka, in sicer naj bi bila 8-od-stotna, kar je še dovolj za ohranitev sedanje ravni zaposlenosti. Opozoril je, da bo leto 2010 ključno za ohranitev hitrega gospodarskega razvoja, od katerega pa morajo imeti korist vsi državljani. (STA) irak - Jutri druge parlamentarne volitve po padcu režima Sadama Huseina pred sedmimi leti Volitve v napetem ozračju, saj državo še vedno pretresata etnični in verski razkol ter nasilje BAGDAD - Iračani se bodo jutri odpravili na druge parlamentarne volitve po padcu režima Sadama Huseina pred sedmimi leti. Volitve bodo potekale v napetem ozračju, saj državo še vedno pretresata etnični in verski razkol ter nasilje. Njihov izid in posledično prihodnost države sta zato negotova. Na volitvah za sedeže v 325-članskem parlamentu s štiriletnim mandatom kandidira okoli 6200 kandidatov iz širokega spektra po verski, etnični ali politični liniji razdeljenih skupin, kar kaže, da je država še vedno razdeljena. Sektaško nasilje med večinskimi šiiti in manjšinskimi suniti v Iraku se je sicer po vrhuncu v letih 2006 in 2007 umirilo, a še vedno vztrajno tli, kar se je pokazalo tudi v nizu napadov tik pred volitvami. Razhajanja med šiiti in suniti, ki so sicer vsi Arabci, pa niso edina v Iraku. Na drugi strani je namreč prav tako pereč razkol med Arabci in Kurdi, predvsem zaradi usode z nafto bogatega mesta Kirkuk. Irak šteje okoli 30 milijonov prebivalcev, od katerih jih je 58 odstotkov šiitov, 25 odstotkov sunitov, 14 odstotkov Kurdov, ostali delež pa tvorijo pripadniki različnih etničnih in verskih manjšin. Na dejstvo, da je država razdeljena, kaže tudi napovedan upad volilne udeležbe -volitev naj bi se namreč udeležilo 64 odstotkov volivcev, medtem ko je bila volilna udeležba na parlamentarnih volitvah decembra 2005 približno 80-odstotna. Državo poleg etničnih in verskih napetosti ter nasilja pestijo tudi korupcija, slabo gospodarsko stanje, šepajoče javne službe in odsotnost zanesljive oskrbe z električno energijo - posledica neučinkovitega vladanja. Ker v skladu z iraškim volilnim sistemom nobena izmed strank ne bo zasedla 163 poslanskih sedežev, potrebnih za oblikovanje vlade, je po napovedih pričakovati dolgotrajno povolilno politično kupčka-nje. Novi premier bo skoraj zagotovo tako kot doslej šiit. Predvolilne javnomnenjske raziskave, ki so sicer skrajno nezanesljive, pravijo, da bo kot zmagovalec z volitev izšel sedanji premier Nuri al Maliki, ki mu je po prevzemu položaja leta 2006 uspelo preprečiti razpad Iraka. Vlado naj bi oblikova- la njegova koalicija Pravna država, ki pa naj bi se povezala z eno izmed sunitskih strank in kurdskim blokom. Stranka Pravna država je šiitska, a hkrati sekularna koalicija, saj so v njej tudi sunitski plemenski vodje, kristjani in neodvisni politiki. Ta koalicija je zmagala na lanskih lokalnih volitvah v Iraku, ni pa jasno, ali bo uspeh ponovila. Al Maliki je pred volitvami kot svoj uspeh predvsem poskušal izpostavljati upad nasilja, a je to tik pred volitvami kljub poostrenim varnostnim ukrepom močno poraslo. Glavni izzivalec Pravne države je Iraško narodno zavezništvo, šiitska koalicija, v kateri med drugim sodelujejo privrženci skrajnega klerika Moktade al Sadra in glavna islamistična šiitska skupina, Iraški vrhovni islamski svet. Še posebej pa je izpostavljen nekdanji namestnik premiera, Ahmed Čalabi. Gre za političnega oportunista, nekdanjega ljubljenca ZDA, ki se je v zadnjih letih močno naslonil na Iran, se strinjajo politični analitiki. Tudi Čalabi upa na premierski stolček. Gibanje Irakija medtem vključuje ta- ko šiitske kot sunitske politike. Med njimi sta npr. ugleden sunit, nekdanji podpredsednik Tarik al Hašemi, in znani nekdanji sekularni šiitski premier Ijad Alavi - prav tako med možnimi kandidati za novega premiera. Del Irakije je tudi sunitska Fronta narodnega dialoga Saleha al Mutlaka. Slednji se je znašel na seznamu 511 kandidatov, ki jim je t. i. Odbor za pravico in odgovornost pod vodstvom Čalabija zaradi domnevnih povezav s Huseinovo nekdaj vladajočo stranko Baas prepovedal udeležbo na volitvah. To je sprožilo nemalo kritik in novih napetosti v državi, saj se mnogi, predvsem suniti, bojijo povečevanja vpliva Teherana. Več sunitskih strank je zaradi prepovedi najprej napovedalo bojkot volitev, a so si nato premislile. Suniti so leta 2005 v veliki meri bojkotirali volitve, zaradi česar je prevlada v državi šla v roke šiitov. Tokrat naj bi se suniti volitev udeležili množično. Za najverjetnejšega koalicijskega partnerja Pravne države, če bo zmagala na volitvah, velja lista Enotnost Iraka notranjega ministra Džavada al Bolanija. Tudi slednji upa, da bi v primeru pričakovanega povo-lilnega kupčkanja lahko izšel kot kompromisni kandidat za premiera. Poleg navedenih bo pomembna sila na volitvah tudi Kurdsko zavezništvo, v katerem sta obe glavni kurdski stranki, Kurdska demokratska stranka in Domoljubna unija Kurdistana. Sicer imata letos prvič tudi izzivalca v novi uspešni kurdski stranki Reforme. Na volišča je v nedeljo pozvanih 19 milijonov Iračanov, med katerimi jih 1,4 milijona živi v tujini. V državi bo podatkih volilne komisije 10.000 volišč, ki jih bodo odprli ob 8. uri po lokalnem času (ob 6. uri po srednjeevropskem času), zaprli pa deset ur kasneje. Med kandidati je tudi 1800 žensk, saj volilna zakonodaja predvideva najmanj četrtino oz. 82 žensk v parlamentu. Parlament v Bagdadu je sicer doslej štel 275 poslancev, a so njihovo število z volilno reformo, ki predvideva enega poslanca na vsakih 100.000 Iračanov, povečali na 325. Osem poslanskih sedežev je rezerviranih za manjšine. Andreja Juvan Kmetec (STA) 1 4 Sobota, 6. marca 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Upada povpraševanje po visoko izobraženem kadru Diplomiranci morajo iskati zaposlitev drugje Pokrajinski odbornik Pascolin: »Obubožanje za Goriško«- Trst izredno vabljiv V goriški pokrajini se niža povpraševanje po visoko izobraženem kadru, zato mladi diplomiranci vse težje pridejo do kvalificirane zaposlitve in se odločajo za selitev v kraje, kjer je njihova izobrazba upoštevana in ovrednotena. Med sosednjimi pokrajinami je zelo vabljiv Trst, kjer visoko izobraženo mladino zaposlujejo razne raziskovalne ustanove, finančne družbe, banke in velike zavarovalnice. »Nizko povpraševanje po diplomi-rancih postaja na Goriškem zelo pereč socialni problem, veliko večji od priseljencev, na katere streljajo nekatere politične stranke. To, da mladi zapuščajo našo pokrajino, se dogaja že nekaj let, sploh pa je zelo zaskrbljujoče, saj izgubljamo svoje najboljše kadre,« opozarja pokrajinski odbornik za delo Alfredo Pascolin, ki je včeraj na sedežu Demokratske stranke v Ulici DAnnunzio v Gorici spregovoril ravno o problematikah trga dela v goriški pokrajini. »Odhod visokega števila mladih diplomirancev učinkuje na socialno strukturo naše pokrajine, ki se zaradi tega spreminja in obuboža,« poudarja Pascolin in pojasnjuje, da k odhodu mladih prispevajo tudi politične odločitve. »Ko so razmišljali o ustanovitvi enotne deželne hranilnice, bi lahko za njen sedež predlagali Gorico. Na ta način bi v goriški pokrajini imeli ustanovo, ki bi nudila priložnost za zaposlitev številnim mladim di-plomirancem. Po drugi strani je v ospredju medijske pozornosti prodaja energetskega sektorja družbe IRIS; temu se ne moremo upreti, lahko pa zahtevamo, da ohranijo vodilne urade v Gorici, kar bi predstavljalo še eno pomembno zaposlitveno priložnost,« pravi Pascolin in opozarja, da so svojčas v Gorici zaprli sedež Banke Italije, več velikih družb in tovarn pa so prevzeli tuji lastniki, ki na Goriškem niso ohranili svojih direkcij. »Od sosednjih pokrajin je za mlade najbolj vabljiv Trst, kjer ima svoj sedež več raziskovalnih ustanov, kot so Area Science Park, Sissa in druge. Poleg tega ne smemo pozabiti na veliki zavarovalniški podjetji Generali in Llyod Adriatico ter na številne banke in finančne družbe, pri katerih iščejo zaposlitev tudi mladi iz goriške pokrajine,« razlaga Pascolin. Po njegovih besedah smo na Goriškem, kar se tiče delovnih mest v industrijskem sektorju, na boljšem kot v drugih pokrajinah iz naše dežele, saj so lani industrijska podjetja z dopolnilno blagajno nekako uspela ohraniti isto zaposlitveno raven. »Nedvomno si moramo prizadevati za kvantiteto, to se pravi za delovna mesta v industriji, hkrati pa moramo poskrbeti tudi za kakovost, s tem da nudimo mladim diplomirancem čim boljša delovna mesta,« zaključuje Alfredo Pascolin. (dr) tržič - Sejo občinskega sveta posvetili ladjedelnici Vir dohodkov in težav Sindikati zahtevajo spremembo sistema za izbiranje zunanjih podjetij - Zaskrbljenost za tovarno Eaton b F i nçAn Î gorica - Arcobaleno S hrano oskrbujejo petdeset družin Fincantierijeva ladjedelnica vTržiču altran Iz ladjedelnice Fincantieri prihaja 52 odstotkov bruto domačega proizvoda goriške pokrajine, kar pomeni, da je tržiški industrijski obrat steber pokrajinskega gospodarstva. Po drugi strani ima ladjedelnica ogromen socialni učinek na Tržič zaradi številnih zunanjih podjetij, ki sodelujejo pri proizvodnem procesu. O teh in drugih vidikih prisotnosti in proizvodnje ladjedelnice Fin-cantieri je bilo govora med četrtkovim zasedanjem tržiškega občinskega sveta, ki so se ga udeležili tudi predstavniki sindikatov kovinarjev FIOM, FIM in UILM. Med srečanjem so spregovorili tudi o integraciji tujih delavcev, varnosti na delovnem mestu in središču za raziskovanje bolezni, ki jih povzroči vdihovanje azbesta. »V sistemu izbire zunanjih podjetij, ki se vključuje v proizvodni proces družbe Fincantieri, je več nejasnosti, tako da lahko prihaja do velikih težav, ko se v ladjedelnico vrinejo ne ravno poštena podjetja,« je opozoril pokrajinski tajnik sindikata FIOM Thomas Casotto; po njegovih besedah je nujno sklicati omizje, na katerem bi se pogovorili o izbiranju in določanju zunanjih podjetjih, ki ga je treba pozorneje nadzorovati. Podobne misli je izrazil tudi pokrajinski tajnik sindikat FIM Giampiero Turus, ki opozarja, da je pri spremembah sistema izbiranja zunanjih podjetij treba sodelovati z družbo Fincantieri. »Na določene problematike opozarjamo vodstvo ladjedelnice že dalj časa, nova naročila pa nam zato končno dajejo priložnost, da uvedemo prepotrebne novosti,« je poudaril Turus. Po drugi strani je predstavnik sindikata UILM Luca Holier opozoril, da imajo delavci družbe Fincantieri in zaposleni v zunanjih podjetjih precej drugačen tretma, čeprav bi seveda morali imeti iste pravice in dolžnosti. Predstavniki sindikata FIOM so pri tem pojasnili, da že nekaj časa deluje okence za delavce zunanjih podjetjih, ki so doslej opozorili že na celo vrsto kršitev delovne pogodbe in osnovnih delavskih pravic. »Nekateri delavci iz zunanjih podjetij se znajdejo v takem položaju, da jih njihovi delodajalci izsiljujejo, pogosto pa ne morejo ničesar ukreniti, saj se bojijo, da bi izgubili delovno mesto,« so opozorili sindikalisti in poudarili, da se delavci bojijo tudi azbesta. Vodstvo ladjedelnice je svojčas zagotovilo, da so azbest uporabljali do leta 1989, toda delavci so prepričani, da so bila nevarna vlakna prisotna v obratu še veliko več časa. Med pogovorom so sindikalisti pojasnili tudi, da je trenutno devetdeset delavcev na dopolnilni blagajni, na podlagi dogovora z zvezo industrijcev pa ravnokar opravljajo tečaj, med katerim se usposabljajo za nove naloge. Ker gospodarska kriza je močno prizadela ves industrijski sektor, so med občinskim svetom spregovorili tudi o drugih industrijskih obratih, ki doživljajo težke čase. Posebno pozornost so namenili tovarni Eaton, ki ima svoje sedež v Ulici Bagni Nuova v Tržiču in v kateri proizvajajo ventile za avtomobile. V njej je zaposlenih 330 delavcev, za katere se bo dopolnilna blagajna zaključila 13. aprila. Kaj bo potem, zaenkrat ni še znano, saj je v zadnjih mesecih družba Eaton izgubil velik del svojega tržišča. Po besedah sindikalistov je sredi razburkanih vod tudi tovarna Reggiane, ki ima naročila, a nima denarja za nakup surovin. Sindikalisti so izrazili zadovoljstvo, da je vsaj ladjedelnica Fincantieri prejela naročilo za dve novi potniški ladji, to pa po njihovih besedah ni nikar dovolj. »Tržiško gospodarstvo ne more računati samo na ladjedelnico, pač pa je treba razviti tudi druge sektorje. Če bi ladjedelnico prizadela podobna kriza, kot je pred časom tovarno Eaton, bi bili pred pravo katastrofo,« je poudaril Thomas Casotto. Andrea Bellavite bumbaca V Gorici se je v zadnjih mesecih krepko dvignilo število družin, ki s svojimi dohodki ne pridejo do konca meseca. To so opazili tudi pri zadrugi Ar-cobaleno, ki že mnogo let pomaga družinam in posameznikom v stiski. »S prehrambenimi izdelki, ki nam jih daje na razpolago družba Coop Nordest, trenutno nudimo pomoč 147 posameznikom oz. 50 družinam, ki imajo tako nizke dohodke, da s težavo preživijo,« pojasnjuje predsednik zadruge Arcobaleno Andrea Bellavite in poudarja, da so številne družine zašle v težave zaradi izgube delovnega mesta. »Mnogi so se znašli na cesti, tako da res nimajo denarja za preživetje. Mi jim pomagamo, tako da jim dvakrat do trikrat na teden damo na razpolago sveže je-stvine, vsaka dva tedna pa izdelke, ki imajo daljši rok trajanja,« pravi Bella-vite, po drugi strani pa Mauro Grion, predstavnik zadruge Coop Consuma-tori Nordest, pojasnjuje, da hrano dajo na razpolago zadrugi Arcobaleno na podlagi državnega zakona 150 iz leta 2003. »Zadrugi Arcobaleno izročamo izdelke, ki bi jim v kratkem zapadel rok trajanja. Pri tem je treba pojasniti, da gre v primeru industrijskih izdelkov za kar štirideset dni pred zapadlostjo, tako da je hrana povsem neoporečna in kakovostna,« pravi Grion in pojasnjuje, da so lani v okviru tega projekta zadrugi Arcobaleno nudili na razpolago prehrambene izdelke, vredne 110.000 evrov, kar po njegovih besedah niso nikakor mačje solze. Bellavite dalje razlaga, da prehrambene izdelke iz družbe Coop Nordest uporabljajo tudi v menzi zadruge Arcobaleno, ki ima svoj sedež v Ulici San Michele med Štandrežem in Rojcami. »Poleg tega nekaj hrane damo na razpolago menzi ka-pucinov in skupnosti La Tempesta,« pravi Bellavite in pojasnjuje, da hrano delijo družinam, ki jih poznajo in s katerimi so v stiku. »Zaradi tega ni potrebnih nikakršnih prošenj, saj nudimo pomoč družinam, za katere vemo, da so v resničnih težavah,« zaključuje Andrea Bellavite. (dr) štandrež - Gradnja kanalizacije Pri načrtovanju pozabili na del vasi Pri načrtovanju nove kanalizacije v Štandrežu so tehniki pozabili na del vasi. Postavitev novih grezničnih cevi so namreč predvideli za večji del vaškega središča, toda v načrt niso vključili ulic Matajur in Na-tisone ter njima sosednjega dela Ulice San Michele. Očitno napako, ki zgleda skorajda absurdna, je opazil predsednik štan-dreškega rajonskega sveta Marjan Brescia, ki v prvi osebi spremlja uresničevanje kanalizacije v Štandrežu. V Ulicah Reggi-mento Piemonte Reale, San Michele med Piloščem in industrijsko cono so že namestili nove cevi za kanalizacijo, v prihodnjih mesecih pa se bo gradbišče selilo še v druge dele vasi. Da je treba kanaliza- cijo zgraditi tudi v ulicah Matajur in Nati-sone, je Brescia opozoril goriško občino in podjetje Irisacqua. Do napake je po vsej verjetnosti prišlo, ker je podjetje Irisacqua za namestitev grezničnih cevi »podedovalo« star načrt, ki ga je svojčas pripravila občina, potem pa ga baje ni dovolj dobro preučilo in priredilo današnji stvarnosti. Štandreška kanalizacija bo priključena na goriško čistilno napravo, ki stoji na meji s sovodenjsko občino. Na ta način bodo štandreške črne vode prečiščevali v čistilni napravi, kamor bodo sicer odtekale tudi meteorne vode. Deževnica se bo namreč iztekala v cevi s črno vodo, ko bo dežja preveč, pa bo vse skupaj na žalost odtekalo v Sočo. tržič - Konec leta začetek pomembnega gradbenega posega Krožišče sredi mesta Odpravili bodo semaforje med ulicama Boito in Verdi ter med drevoredoma Cosulich in San Marco V najbolj s prometom obremenjeni točki v Tržiču bodo uresničili krožišče, s katerim naj bi rešili težave zaradi dolgih čakalnih vrst pred tamkajšnjimi semaforji. Križišče med ulicama Verdi in Boito ter med drevoredoma Cosulich in San Marco bodo začeli preurejati proti koncu letošnjega leta, najkasneje v začetku prihodnjega. Ko bo novo krožišče dograjeno, bo veliko varnejša vožnja tudi za kolesarje, saj bodo zanje zgradili podvoz. Le-ta bo speljan ravno pod krožiščem, na ta način pa bodo lahko varno zavili na kolesarki poti ob kanalu De Dottori in ob Ulici Valentinis. Projekt za uresničitev novega krožišča so včeraj na tržiški občini predstavili deželnemu odborniku za promet Riccardu Riccardiju, saj bo ravno dežela namenila 7.600.000 evrov za prenovo najbolj obremenjenih križišč v Tržiču in bližnji okolici. Z Riccardijem so se na občini pogovarjali župan Gianfranco Pizzolitto, občinski odbornik za urbanistiko Massimo Schiavo, predsednik družbe FVG Strade Paolo Polli, deželna svetnika Roberto Marin in Federico Razzini ter občinski svetnik Ljudstva Svobode Giuseppe Nicoli. Sogovorniki so se strinjali, da so številne prometnice na Trži-škem potrebne prenove, zato pa so tehniki podjetja FVG Strade spregovorili tudi o projektih, ki so tik pred uresničitvijo oz. začetkom del. Krožišči bodo namreč zgradili tudi med ulicami Romana, Timavo, in Portorosega ter v Ulici Galvani pri bolnišnici San Polo. Novo povezovalno cesto, ki bo razbremenila prometa mestno četrt Pancan, bodo dalje zgradili med letališčem in Bistrinjo, sploh pa so za hitrejši dostop v mesto pomembna tudi gradbena dela med ulicama Boito in Colombo. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 4. marca 2010 15 nova gorica - Aleksandrinkam v spomin trijezična plošča v Kairu Pokončne, ambiciozne, naše prve svetovljanke Žekš:»Če smo pošteni, takih izseljencev Slovenci nikoli nismo imeli«- Zaščitili nagrobne kamne vzpon trg dela IKA drsi v stečaj, Iskro čaka Slovenski nagrobni kamen na pokopališču v Egiptu (levo), trijezična spominska plošča, ki jo bodo odkrili v Kairu (desno) foto t.b. l.'-flL.r /.jihíii'.i-jln-ji.j .liciiii.jifijhrdíü: :■. L: K .: -_r.-l. \ V ]'j]lpn . '^-rfitiat IV, uoie^i 4? Dvltu Jft'aakvi. J'íió.rts-WTra ki jjijfw.i+Juj^lí dnna-iT. • ■ pch ,L± HjVm J "■ . : Ji ' ki ¡O. . (..fn . - Í ÜÍT r;ji-n 7t=Líí HBCn lin 5lin-rnLi- Y-ii-:r:i - a CLin/r .:-v .uiiUdi lu-JIli*, -' . ¿ 11 vil i¿¿ * Ha-p J ' l'ivwr. rti-í i'ii V nj-H ^JjFy. 4 W ' I . d '¡'^ «í.'i .i uwl n.l..". i :i ■ i r ^i1. ■ ^ktvn Na pokopališčih v Egiptu še danes stojijo nagrobniki s slovenskimi imeni in slovensko pisano besedo, ki spominjajo na čas, ko so predvsem primorska dekleta in žene odhajale služit v to takrat obljubljeno deželo. Zapuščeni nagrobni kamni žal izginjajo iz leta v leto, saj jih postopoma odstranjujejo, s tem pa izginja neprecenljiva slovenska kulturna dediščina, povezana predvsem z aleksandrinkami. Da bi tako grobove kot spomin odtrgali pozabi, bosta republiški Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Slovenska izseljenska matica 25. marca, na pobudo mestne občine Nova Gorica, na pokopališču v Kairu odkrili spominsko ploščo aleksandrinkam oz. vsem v Egiptu pokopanim Slovenkam in Slovencem. Tam so namreč v italijanski vojski umirali tudi slovenski fantje. Pobudo je pred letom dni in pol dal novogoriški župan Mirko Brulc, ko je ob stoletnici šolskih sester obiskal Egipt. »Obiskali smo tudi pokopališča in bili zgroženi nad tem, kaj se tam dogaja. Zato sem bila izredno vesela, da je župan takoj po prihodu nazaj s pisno pobudo pozval pristoj- ne institucije, da te grobove zaščitijo. To je najmanj, kar lahko iz pietete in spoštovanja naredimo do naših prednikov, zlasti do prednic, ki so vzdrževale ta naš del Primorske, da smo tu, doma, lahko preživeli,« je prepričana novogoriška podžupanja, Darinka Kozinc. Akcija je stekla pod okriljem Slovenske izseljenske matice, ki je kot svoje poslanstvo sprejela tudi skrb za mrtve Slovenke in Slovence, kasneje pa tudi republiškega urada za zamejce in Slovence po svetu, ki je preko Slovenske izseljenske matice plačal enoletno najemnino grobov, tako da se je uničevanje teh zaenkrat vendarle ustavilo, ter slovenskega veleposlaništva v Kairu. Nad njo je navdušen tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, ki je to pobudo označil kot eno redkih, ki je prerasla lokalne okvire in postala državna, vedno bolj pa tudi mednarodna. »Izčistila je desetletja zmotno mnenje o aleksandrinkah kot re-vicah, ki so šle v neko bedno deželo na drugem koncu Sredozemlja. Nasprotno, to so bile pokončne, ambiciozne gospe, ki so sicer izhajale iz revnega okolja, a delovale v ■ f-.*. Vil k'" T -J"-.' ' + 1 > P* . ' 'r iT1 J j j.i u^l W i*"-1';S ■ '►«€'. r ' ■■■ ' Í* "•• 'V" bogatih družinah, predvsem v Aleksandriji, ki je bila takrat eden od centrov sveta. Bile so naše prve svetovljanke, to je bil prvi vstop Slovencev in Slovenk v svet na visokem nivoju. In če smo pošteni, takih izseljencev Slovenci nikoli nismo imeli,« je prepričan Žekš, osvetljujoč tudi drugo plat zgodbe aleksandrink: »Gre hkrati za tragične osebe, ki jih po vrnitvi nihče ni resno jemal. Če so se enkrat na teden lepše oblekle, so jih doma vsi že imeli za šeme. Veseli me, da je ta akcija, ki se je začela v Prvačini in se zaključuje v Kairu, v bistvu ponovitev njihovega junaškega dejanja, vodi pa do tega, da bomo Slovenci in svet bolje poznali ta fenomen,« še dodaja minister. Spominsko ploščo je oblikoval Vlado Pezdirc, ki je med dve plošči iz rdečega egipčanskega marmorja - na levi so napisi v slovenščini in angleščini, na desni pa v arabščini - vpel manjšo ploščo iz kraškega kamna, z vklesano kraško domačijo. Plošča bo v opomin in spomin postavljena na pokopališču v Kairu, kot pravi Ko-zinčeva, pa puščajo odprto možnost nadgradnje. Namreč, »po raziskavi, s katero bo- mo prišli do imen vseh tam pokopanih, bo ploščo mogoče dopolnjevati z imeni tistih, ki tam grobov več nimajo. V Kairu in Alek-sandriji namreč obstajajo t.i. mrtvaške knjige, iz katerih bo treba razbrati naše ljudi in jih zabeležiti«. O njihovem številu in imenih bo stekla posebna raziskava, ki jo bodo vodili v Goriškem muzeju, s pomočjo Društva za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink iz Prvačine. To že leta aktivno sistematično zbira in popisuje materialno in nematerialno dediščino aleksan-drink in njihovih potomcev. »Leto 2010 smo začeli s prijavo na javnem razpisu ministrstva za Slovence v zamejstvu in po svetu ter pridobili sredstva, namenjena za popis kulturne dediščine aleksandrink v Egiptu, to je popis grobov umrlih Slovenk in za pripravo kulturnega programa ob postavitvi plošče v Kairu,« pravi predsednica društva Dejana Baša. Ob tej priložnosti so organizirali tudi nekajdnevno potovanje Po poteh aleksandrink, ki pa je zaradi premajhnega zanimanja zaenkrat še pod vprašajem. Tamara Benedetič Industrija konfekcije Ajdovščina (IKA), specializirana za izdelavo delavskih oblačil, bo morala po vsej verjetnosti v stečaj. S tem se strinjajo tako direktor kot tudi delavci in območna sindikalna organizacija, ki so zaradi razmer v družbi obupani. Okoli 60 pretežno delavk družbe IKA v letošnjem letu še ni prejelo plače. Ostale so brez povračila stroškov za malico in prevoz na delo, prejele pa niso niti še lanskega regresa. Stečaj podjetja je zato po mnenju sindikalistov zanje skoraj najboljša možna rešitev, saj bodo na zavodu za zaposlovanje lahko dobile vsaj nadomestila plač. Težava je v tem, da jih ima večina med njimi nizko izobrazbo. Mnoge so priučene šivilje, njihova povprečna starost pa je 48 let, zato bodo po lastnem pričevanju zelo težko dobile drugo zaposlitev. V tem je najverjetneje iskati tudi razlog, zakaj so ob minimalni plači vztrajale toliko časa in niso ajdovske družbe že prej zapustile. Med razlogi za stečaj naj bi bilo predvsem pomanjkanje dela, dolgovi in nezadostna likvidnost. Po besedah delavk naj bi imeli dela dovolj, saj naj bi pravkar na razpisu pridobili delo za Pošto Slovenije, vendar podjetje nima dovolj likvidnostnih sredstev za nakup repromateriala; od začetka februarja ima tudi blokiran bančni račun. Z drugačnim predznakom so napovedi šempetrske Iskre Avtoelektrike. Skupina bo v letu 2010 ustvarila 175,4 milijona evrov prihodkov od prodaje, do leta 2013 pa bodo prihodke od prodaje povišali na 246,3 milijona evrov. Za investicije bodo do leta 2013 v povprečju letno namenili 7,8 milijona evrov. Iskra Avtoelektrika bo do leta 2013 beležila 11,6-odstotno povprečno letno rast prihodkov od prodaje, predvideva strateški načrt skupine, ki ga je včeraj sprejel nadzorni svet družbe. V letu 2013 bo imela skupina 2.460 zaposlenih, kar pomeni, da bodo vsako leto v povprečju zaposlili 107 oseb. pokrajina - Šolstvo V Trstu razčiščevali zamrznitev reforme Jarc:»Razbili smo zid nezaupanja« Zaradi deželne odločitve o zamrznitvi načrta reorganizacije italijanskega višješolskega sistema v goriški pokrajini se je pokrajinska delegacija včeraj v Trstu sestala z ravnateljico deželnega šolskega urada Danielo Beltrame. Pokrajinskega odbornika Maurizia Salomonija sta spremljala člana svetniške komisije za kulturo in šolstvo Marino De Grassi in Marko Jarc, pa še pokrajinska funkcionarja, ki sta sodelovala pri sestavi načrta. Sogovornici so utemeljili, da je pokrajinski predlog reorganizacije, ki je posledica državne reforme, najboljša možna rešitev za goriške dijake in njihove družine. Kot znano, problem ne zadeva slovenskih višjih srednjih šol v Gorici, kar so potrdili tudi v Trstu. Po oceni Marka Jarca je vodja deželnega šolskega urada po začetnem vztrajanju pri lastnih stališčih pokazala večjo odprtost, kar je posledica dejstva, da je prejela pravilne in popolne informacije o pokrajinskem predlogu reforme. »Poudarili smo in s predlogom reorganizacije šol tudi dokazali, da goriška pokrajina razmišlja resno in preudarjeno, ko gre za šolstvo. Po vrhu pa še to, da izbire niso na noben način politično pogojevane,« je vsebino pogovorov strnil Jarc in poudaril, da so včeraj »razbili zid nezaupanja v odnosih med goriško pokrajino in deželnim šolskim uradom«. Pojasnil je, da bodo počakali na zaključek vpisovanja v šole, ob koncu marca, nakar bodo začeli tesneje sodelovati z deželnim šolskim uradom, zato da izpeljejo načrtovano reorganizacijo. gorica - Predavateljica Helena Jeriček Klanšček gostja Sončnice Stres naj ne bo gospodar Glavno vprašanje je v tem, kako stresno situacijo prepoznati in prekiniti, saj lahko povzroči tudi bolezenska stanja Helena Jeriček Klanšček bumbaca Gostja prvega izmed štirih predavanj, ki jih Skupnost družin Sončnica prireja v domu Franc Močnik v Gorici od 2. do 23. marca, je bila Helena Jeriček Klanšček, doktorica socialne pedagogike in specializantka psihoterapije, zaposlena na Inštitutu za varovanje zdravja, predava pa tudi na Pedagoški fakulteti. Po uvodnem pozdravu predsednice skupnosti Sončnica, Ani Saksida Zorzut, je predavateljica povedala, da smo vsi podvrženi stresu. Vprašanje je, ali se tega zavedamo in ali se znamo z njim učinkovito spoprijemati. Beseda »stres« se je prvič pojavila sredi prejšnjega stoletja, je popularna, saj veliko pove o duhu našega časa, pojav sam na sebi pa je vedno obstajal. Gre za nezavedno reakcijo, ki jo povzroča večji telesni ali duševni napor, težava ali problem. T.i. »pozitiven stres« je kratkotrajen, sledi mu sprostitev. T.i. »negativen stres« pa je tisti, ki se ponavlja ali traja dalj časa in v nas povzroča nemir, kar lahko vodi v fizične, duševne in vedenjske motnje. Pomembno je se zavedati svojih meja, je pri-bila gostja večera. Stres si lahko povzročamo tudi sami, če smo preveč ali premalo ambiciozni. Predavateljica je opisala simptome in znake stresnih reakcij, nato pa podčrtala, da je glavno vprašanje v tem, kako naj stresno situacijo prepoznamo in prekinemo, saj različne motnje lahko povzročijo tudi bolezenska stanja. Bistveno pri obvladovanju stresa je premišljeno ravnanje »kljub burnim čustvom, ki nas preplavljajo«. Zaradi njih je namreč naš »racio izklopljen«. Pomagamo si lahko z globokim dihanjem ali z vplivanjem na misli, to pa tako, da npr. obrnemo perspektivo ali skušamo drugače gledati na situacijo, na kozarec, ki je lahko tudi pol poln in ne nujno vedno pol prazen. Učinkovita je misel na smrt kot na edino gotovost, ki jo imamo v življenju: »Kaj bi naredil, ko bi vedel, da bom umrl čez šest mesecev?« Konec koncev nam vsaka situacija prinaša nekaj pozitivnega, »darilo«, ki se ga morda hitro ne zavedamo. Psihoterapevtka je nato opisala, kaj lahko proti stresu storimo na delovnem mestu ali v družini. Dala je nekaj primerov, kako se lahko z njim učinkovito spopadamo na telesni, čustveni in miselni ravni prek fizičnih dejavnosti, iskanja ravnovesja v odnosih in z osredotočanjem na pozitivne misli, pa tudi prek smeha, ki z znižanjem ravni stresnih hormonov blagodejno vpliva na naše počutje. Naslednje predavanje bo drevi ob 20.30, ko bo Christian Gostečnik govoril o družinah pred novimi izzivi. 1 6 Sobota, 6. marca 2010 GORIŠKI PROSTOR / štandrež - V gostilni Turri počastili značilno zimsko zelenjavo »Vržot« pod žarometi gurmanskega večera Štandreški kmetje so nekoč prodajali pridelke tudi na Dunaju in v Gradcu Priprava »vržotov« v kuhinji gostilne Turri (levo); Aleš Waltritsch in Cristina Burcheri (zgoraj) bumbaca gorica - Na pobudo občine Tečaj priprave rib tudi v slovenščini Kako spoznati sveže ribe? Kako pripraviti sardone, iglice in druge ribe iz Tržaškega zaliva? Kako z obiskom ribarnice prispevati k znižanju onesnaževanja? Na ta in druga vprašanja bodo odgovorili predavatelji iz zadruge ribičev Lisert, ki jim je goriška občina zaupala organizacijo tečaja za spoznavanje ribjih vrst in za njihovo čim okus-nejšo pripravo. »Goričane, prebivalce vseh sosednjih občin in tudi Nove Gorice hočemo spodbuditi k uživanju rib iz Tržaškega zaliva in sploh iz severnega Jadrana. Številne ribje vrste so na žalost nepoznane, ko jih spečemo ali ocvremo, pa ne nikakor zaostajajo za bran-cini in oradami. Poleg tega so ribe, ki jih ujamejo naši ribiči, sveže in so zaradi tega še toliko bolj zdrave od tistih, ki jih ujamejo v bolj oddaljenih krajih in pridejo na pult ribarnic veliko kasneje,« poudarja goriški podžupan Fabio Gentile in pojasnjuje, da je za organizacijo tečaja občina razpisala natečaj. Prijavile so se štiri ustanove, na koncu pa so izbrali zadrugo Lisert iz Tržiča. »Tržiški ribiči so pripravili najboljši "business plan", organizacijo pobude pa smo jim zaupali tudi, ker bodo poskrbeli za tečaj v slovenskem jeziku,« pojasnjuje Gentile, po drugi strani pa Michele Doz, Nabrežinec in predsednik ribiške zadruge Lisert, razlaga, da bo tečaju sledilo dvanajst skupin ljudi. »V vsaki skupini bo po petindvajset udeležencev; za eno ali dve skupini - odvisno od povpraševanja - bo tečaj potekal v slovenskem jeziku, saj sta v naši zadrugi zaposlena naturalist in ribič slovenske narodnosti, ki bosta o ribah in njihovi pripravi spregovorila v slovenščini,« pravi Doz in skupaj z Gentilejem razlaga, da bo udeležba na tečaju popolnoma brezplačna. »Med udeleženci bomo porazdelili knjižico o ribah severnega Jadrana, poleg tega pa še nož za pripravo ribjih filejev in kuhinjsko desko. »Za vsako skupino udeležencev bomo priredili štiri srečanja. Prvi dve bosta potekali v občinskem večnamenskem središču v Ulici Baiamonti in bosta posvečeni poznavanju ribjih vrst, drugi dve bosta v ribarnici v Ulici Boccaccio, kjer bomo pokazali, kako se pripravijo ribji fileji, karpačo in druge dobrote,« pravi Doz. Da bo tečaj potekal tudi v slovenščini, je sicer logična posledica dejstva, da goriško ribarnico obiskujejo tudi slovenski kupci, ki predstavljajo eno tretjino vseh odjemalcev. Za informacije in prijave je na voljo telefonska številka zadruge Lisert 3392808222; tečaj se bo pričel 16. marca. (dr) Ponudba goriške ribarnice bumbaca sovodnje ■ a • v* v v • Jutri čiščenje bregov Soče in Vipave Na območju sovodenjske občine bodo jutri čistili bregove Soče in Vipave. Čistilno akcijo prirejajo ribiči društva Vipava, občinska uprava, ekipa civilna zaščite in goriški okoliš ribiškega zavoda Ente tutela pesca. Zbrali se bodo ob 8.30 na sedežu društva Vipava ob cesti za Petovlje, od koder se bodo odpravili na čiščenje Vipave in Soče; vsak udeleženec naj ima rokavice in primerno obutev. Na sotočju obeh rek je žal že več let pravo divje odlagališče, kamor objestneži dovažajo svoje odpadke, sicer pa se bodo udeleženci čistilne akcije odpravili tudi do ceste ob mi-renskem letališču, kjer nekateri ravno tako odlagajo odpadke. K udeležbi na čistilno akcijo so povabili tudi sovodenjske osnovnošolce, ki so se vabilu že odzvali tako, da so v prejšnjih dneh očistili okolico svoje šole. Ob zaključku jutrišnjega čiščenja se bodo zbrali v ribiškem domu društva Vipava, kjer bo udeležence pričakala »paštašuta«. Tudi navadna povrtnina lahko postane protagonist gurmanskega večera. Zamisel Renata Fiorellija in krožka »I Verdi del Giorno«, da »vržotu« posveti družabno srečanje, je popolnoma uspela, saj se je v sredo v gostilni Turri v Štandrežu vabilu prirediteljev odzvalo trideset udeležencev. Po Fio-rellijevem pozdravu je besedo prevzela novinarka Cristina Burcheri, poznavalka kulinaričnega in kmetijskega sveta, ki je opisala kraje Furlanije in Krasa, kjer gojijo različne vrste »vržota«. Podala je zgodovinski presek njegovih omemb in opisala jedi s to povrtnino, katerih recepti segajo v osemnajsto stoletje. Domala vsi kuharski priročniki v Furlaniji, Sloveniji in celo v Reziji (»Rezija. Jëst tu-w rožini dulïni« Dina del Medica in Vesne Leskovič) vključujejo kako jed z »vržoti«. Burcherijeva je sklenila svoj poseg z omembo Giannija Stuparicha, ki v knjigi »L'isola« opisuje svoje otroštvo na Malem Lo-šinju, kjer so za božič jedli »vržot napofrik« oz. zelenjavno juho z »vržoti« in kalamari. »Vržot« je tesno povezan s Štandre-žem, saj je med dvema puranoma krasil grb nekdaj samostojne občine, danes pa to znamenje uporabljajo rajonski svet, kulturno društvo Oton Župančič in nogometna ekipa Juventine. Tako je Aleš Waltritsch začel zgodovinski opis prisotnosti ohrovta v Štan-drežu in pretežno italijanski publiki razkril marsikatero zanimivost. Iz leta 2004 izdane knjige Elde Gravner Nanut, dolgoletne in prizadevne pobudnice kulturnega življenja v vasi, z naslovom »Kako smo trgovali - trgovci s sadjem in zelenjavo« je povzel več zanimivih anekdot. Prvo pomembnejšo omembo o štandreških pridelkih, kot je v uvodu knjige Elde Nanut napisal Marko Waltritsch, najdemo v publikaciji barona Carla Von Czoerniga »Goerz Oesterreich's Nizza« iz le- ta 1873. Štandreški mladenič je med služenjem vojaškega roka na dunajski tržnici zagledal štandreške šparglje in druge pridelke, ki so jih prodajali po visokih cenah. Ob po-vratku domov je prepričal sovaščane v povečanje proizvodnje povrtnin, ki so jih avstrijski trgovci nato prodajali na Dunaju, v Gradcu in seveda tudi v Trstu. Druga zanimivost večera je bilo razkritje uspehov, ki so jih štandreški kmetje dosegli na prvi vseav-strijski vrtnarski razstavi na Dunaju leta 1901. Z županom Lutmanom na čelu so pripravili stojnico s kar 35 vrstami zelenjave, ki je dosegla najvišjo oceno, zlato državno svetinjo. Le stopničko niže, srebrno državno svetinjo, so dosegli tako »vržoti« kot zimski rdeči radič. Waltritsch je opozoril tudi na nočna potovanja z voli in konji na tržaško tržnico, spomnil je na predanost Štandrežcev kmetijstvu in trgovanju z zelenjavo, saj je bila v letih petdeset v Štandrežu ustanovljena tudi zadruga s kar 56 pridelovalci, trgovcev s povrtnino pa je bilo trinajst. To tradicijo so Štandrežci nadaljevali tudi kasneje, saj so bili med največjimi trgovci na goriški tržnici. Po klepetu so gostje okusili več dobrot, ki so jih bratje Turri pripravili z »vržo-tom«. Flan z »vržoti« in sirom je bila odlična predjed, ki so ji sledili kocka mesnega »pastiča« z »vržotovo« omako, sarma z riževim nadevom, dalje klobasa, zavita v »vržotov« list in testo, jetrca s polento, sveže riban »vržot« z ocvirki, ličnica z »vržo-tovo« omako ter klobasa z »vržoti« in krompirjem v kozici. Vsi hodi so bili količinsko primerno omejeni in zelo okusni. Večer je bil lep izziv za štandreško gostilno, ki bo odslej lahko nudila še dodatne domače jedi, za organizatorje pa spodbuda za nove pobude, v katere bi lahko vključili tudi druge avtohtone goriške pridelke. Turisti zastonj na grad Turisti, ki vsaj eno noč prespijo v Gorici, naj si grad ogledajo zastonj. Omenjeni predlog je na srečanju med goriškimi hotelirji ter predstavniki ustanove Turismo FVG in posoškega turističnega konzorcija iznesel občinski odbornik Antonio Devetag, ki bo v kratkem o svoji zamisli spregovoril tudi s pokrajinskimi upravitelji in Fundacijo Goriške hranilnice. Naveza obmorskih mest Občina Tržič vzpostavlja sodelovanje z mestom Lecce, grškim otokom Krf, raznimi kraji v Abrucih in devetimi občinami iz Andaluzije. O projektu bo 10. marca razpravljal občinski svet, sicer pa župan Gianfranco Pizzolitto pojasnjuje, da gre za podobno obliko sodelovanja, kot so jo občine Gorica, Nova Gorica in Šem-peter-Vrtojba vzpostavile z ustanovitvijo EZTS-ja. Minister bo prišel aprila Iz goriškega izobraževalnega konzorcija Slovik so včeraj sporočili, da srečanje s slovenskim ministrom Francem Križaničem, ki je bilo napovedano za četrtek, 11. marca, odpade zaradi nepredvidenih vladnih obveznosti gosta. Odloženo je na kasnejši datum, predvidoma v aprilu. Tatovi ponovno v baru Nočni tatovi so bili še enkrat na delu v Tržiču. Potem ko so v ponedeljek vlomili v bar krožka Romana, so tokrat obiskali bar Al dado v Ulici Monti, v katerem so s silo odprli napravo za igranje videopo-kerja in iz nje pobrali denar. Stojnice za polmaraton Med Gorico, Novo Gorico in Šempe-trom-Vrtojbo bo speljan 32. posoški polmaraton. Na Trgu Battisti v Gorici, kjer bo jutri ob 9.30 start, so že namestili nekaj stojnic s hrano in pijačo, med katerimi je ena iz Štajerske. Stojnice bodo uradno odprli danes ob 15. uri; poskrbljeno bo tudi za glasbo v živo. Ob 19. uri bodo predstavili tekmo in najboljše tekače. Poplave, povračilo za škodo Dežela bo zagotovila povračila za škodo lastnikom hiš, ki so jih decembra lanskega leta prizadele poplave. Deželni odbornik Riccardo Riccardi je tozadevni sklep podpisal včeraj, pravnomočen pa bo postal čez nekaj dni, ko bo objavljen v deželnem listu. Nagrade za »fair play« V avditoriju šolskega zavoda Max Fabia-ni v Gorici bodo danes ob 11.30 podelili nagrade za »fair play« v nogometu in drugih športnih panogah. Prisotni bodo ravnateljica zavoda Fabiani Bombina Carmela Giudice, predsednik krožka Fair Play FVG Alessandro Grassi in predsednik goriške sekcije zveze CONI Giorgio Brandolin. NA VRHU Nočni tek za začetek Športnega meseca Z nočnim tekom se je v ponedeljek začel vrhovski Športni mesec. Na startu pred športno-kulturnim centrom Danica se je zbralo 43 tekačev, med katerimi je bilo 23 moških in 20 žensk. Nad udeležbo so bili prireditelji izredno zadovoljni, saj si tolikšnega števila tekačev niso pričakovali. Tekmovalna trasa je bila speljana do »meje« s sosednjo Martin-ščino, vsega skupaj pa so tekmovalci pretekli približno 5,5 kilometrov poti, med katero so obšli vse vrhovske zaselke. Med moškimi je zmagal Julijan Černic, med ženskami pa Cristina Paruzzi; oba sta tekmovala za Gornji Vrh, ki tako vodi proti Cotičem z rezultatom 2 proti 0. Prireditelji teka so zelo zadovoljni tudi, ker se je v centru Danica vključno s tekmovalci zbralo okrog sedemdeset ljudi; pobuda je bila torej v vasi zelo dobro sprejeta, kar dokazujejo tudi pentlje in traki z barvami, izbranimi za oba dela Vrha, s katerimi so vaščani okrasili svoje domove. Sinoči se je Športni mesec nadaljeval z damo, danes popoldne od 13. ure dalje pa se bodo tekmovalci Cotičev in Gornjega Vrha pomerili v raznih igrah. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 4. marca 2010 17 gorica - Županu predstavili nastajajočo mediateko Odprtje v maju Upravitelja opozorili na vsebino nove ustanove in na potrebo po čimprejšnji ureditvi Travnika Mediateka, ki nastaja v pritličnih prostorih Hiše filma na Travniku in bo poimenovana po filmskem kritiku Ugu Casiraghiju, bo zaživela ob koncu meseca maja. To so napovedali njeni uresničevalci, ki so potek del včeraj dopoldne na licu mesta predstavili županu Ettoreju Romoliju. Razpored prostorov so gostu nazorno prikazali s pomočjo makete, ki je izdelana na podlagi načrta arhitekta Dimitrija Waltritscha. Ob načrtovalcu so se srečanja z županom udeležili še predsednik družbe KB 1909 Boris Peric, docent na filmski smeri DAMS Videmske univerze Roy Menarini in Giuseppe Longo, direktor družbe Transmedia, ki upravlja tamkajšnji Kinemax in je s pokrajinsko upravo in drugimi partnerji - med temi je tudi Kinoatelje - ustanovni član mediateke. Le-ta bo okronala dejavnosti v Hiši filma, odprta bo javnosti in bo postala referenčna točka za vse to, kar zadeva filmsko in video umetnost, tako v podobi kot na papirju, saj bo imela na razpolago več tisoč filmov in pa dragoceni arhiv - zapuščino Uga Casiraghija, ki ga mediateki daje na razpolago državna knjižnica. Da bo to pridobitev za čezmejni prostor, priča dejstvo, da bo posvečala pozornost tudi slovenski filmski kulturi in delovala dvojezično. Vanjo želijo privabljati študente in poznavalce filma, pa tudi vse, ki si želijo ogledati film, fotografije, diapozitive, prebirati filmske revije in časopise ali prisluhniti zvočnim posnetkom. Ponujala bo možnost poglabljanja v zgodovino filma in razumevanja sodobnih filmskih tokov, so včeraj pojasnili županu in ga tudi opozorili na potrebo po čimprejšnji ureditvi Travnika in umiku gradbišča. Vhod v pokrajinsko media-teko bo namreč tako s Travnika kot z dvora Bombi. Obnovo prostorov, ki se izteka, sta finančno omogočili dežela FJK in družba KB 1909, nakup opreme je financirala pokrajina, knjižni fond in programsko opremo za računalniško upravljanje Casi-raghijevega arhiva pa Fundacija Goriške hranilnice. Župan z uresničevalci mediateke v njenih še nedokončanih prostorih DREVI V STEVERJANU Izrazito ženski pogledi V Galeriji75 na Bukovju bo drevi ob 20. uri prireditev Ženski pogledi, ki jo Skupina 75 od leta 2003 organizira ob mednarodnem dnevu žena. Soustvarjajo jo izključno ženske. Osrednji dogodek bo odprtje razstave šestih umetnic, slovenskega in italijanskega rodu ter s širšega ozemlja, ki se izražajo skozi različne likovne zvrsti. Med njimi so tri mlade foto-grafinje, ki uporabljajo digitalno barvno tehniko: Teja Pahor izpostavlja svoj pogled na žensko telo z nizom »Like a woman«, Katerina Pittoli svojo impresionistično vizijo brooklinškega mostu, Slavica Radinja pa islandske pokrajine. Claudia Raza razstavlja svoje akvarele, Silvana Buttera pustne maske, Nadja Tomasetig pa keramike. Govor bo imela županja Franka Padovan, zapel bo zbor Kraški slavček, Ada To-masetig bo prebirala pravljice iz Benečije, vzdušje bodo poživile še Corinne in plesalke njene skupine. Razstave KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ ob svetovnem dnevu žena vabi na odprtje razstave Skriti obrazi Aleksandrije, slovenske šolske sestre in aleksandrinke v ponedeljek, 8. marca, ob 18. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Razstavo spremlja dokumentarni film Aleksandrija, ki odhaja, ki ga bodo predvajali v četrtek, 11. marca, ob 20.30 v komorni dvorani. O razstavi in dokumentarnem filmu bosta spregovorili avtorica razstave etnologinja Inga Brezigar in soustvarjalka filma Vesna Humar. Na večeru sodeluje dramska skupina Društva žena iz Prvačine V POKRAJINSKIH MUZEJIH v goriškem grajskem naselju je na ogled razstava »Fu-turismo - Moda - Design. La ricostruzio-ne futurista dell'universo quotidiano«; do 1. maja vsak dan med 9. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto. Danes ob 15.30 in jutri ob 11.30 in 15.30 bodo brezplačni vodeni ogledi razstave, jutri pa tudi prost vstop. Ženske, ženske, ženske Bliža se 8. marec in z njim mednarodni dan, posvečen vsem ženskam sveta. Primorski dnevnik bo letošnji praznik obeležil na poseben način. Svoje bralke in bralce vabi, da nam posredujejo fotografije, katerih nesporne protagonist-ke so ženske: znane ali neznane, zaročenke, žene, mame, sestre, prijateljice ... Spletni strani www.primorski.eu pošljite svoje posnetke: najlepše bomo objavili tudi v Primorskem dnevniku! [I] Lekarne Q Kino M Koncerti DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 0481-70135. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja danes, 6. marca, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju koncert pianista Salvatoreja Ginnelle; vstop prost. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v ponedeljek, 8. marca, ob 20.30 koncert skupine The Beatles Revival Band; informacije in predprodaja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici (tel. 048133288). M Izleti DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 19.50 »Alice in Wonderland«; 22.00 »Codice: Genesi«. Dvorana 2: 17.50 - 20.10 - 22.10 »Genitori e figli - Agitare bene prima dell'uso«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »In-victus«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 20.15 »Sherlock Holmes«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.10 - 19.40 -22.10 »Shutter Island«. Dvorana 2: 15.30 - 17.40 - 19.50 -22.00 »Alice in Wonderland« (Digital 3D). Dvorana 3: 15.50 - 17.50 - 20.00 -22.00 »Genitori e figli - Agitare be-ne prima dell'uso«. Dvorana 4: 17.30 - 19.50 - 22.10 »In-victus«. Dvorana 5: 16.00 - 18.00 »Alice in Wonderland«; 20.00 - 22.10 »Codice: Genesi«. Mali oglasi NA PUSTNI PONEDELJEK so mi v župnijski dvorani v Doberdobu zamenjali črno bundo znamke Marina yachting. Poštenega najditelja prosim, naj pokliče na tel. 0481419947. PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalni sobi, dve kopalnici, dva balkona, shramba in garaža, cena 140.000 evrov; tel. 328-8872507. SI Šolske vesti VPISOVANJE V PRVE LETNIKE SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL poteka v višješolskem središču v Ulici Puccini v Gorici do 26. marca. SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE v Gorici vabijo na dan odprtih vrat po-klicno-tehničnega in licejskega pola v sredo, 17. marca, od 18. do 20. ure v šolskem centru v Ulici Puccini 14 v Gorici. Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolo, profesorji pa jim bodo nudili informacije o posameznih študijskih smereh in bodo na razpolago tudi za individualne pogovore. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo ob dnevu žena v nedeljo, 7. marca, odpeljal na izlet na grad Brdo pri Kranju prvi avtobus ob 6.45 s trga Medaglie d'oro v Gorici, nato s postanki pri vagi ob pevmskem mostu, v Podgori pri športni palači in Štandrežu pred cerkvijo. Drugi avtobus bo odpeljal ob 7. uri iz Sovodenj s postankom v Štan-drežu. Tretji avtobus bo odpeljal ob 6.45 iz Doberdoba, nato s Poljan in Vrha ter iz Štandreža. SPDG obvešča svoje člane, da se bodo na zimsko turo na Vrh nad Škrbino (m 2054) odpravili 7. marca. Vzpon je zelo zahteven in obvezna je popolna zimska oprema. Odhod s parkirišča pri Rdeči hiši ob 6.30 z osebnimi vozili; informacije na boris@kinoatelje.it ali po tel.339-7047196. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo štiridnevni avtobusni izlet od 22. do 25. aprila v Maremmo in na otok Giglio v Toskani; informacije in vpisovanje po tel. 0481-78000 (Ivica), tel. 0481-78398 (trgovina pri Mili) in tel. 380-4203829 (Miloš). [TT] Osmice BERTO TONKIČ v Doberdobu ima odprto osmico. Ponuja domač prigrizek in toči belo ter črno vino; tel. 048178066. KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268. □ Obvestila DRUŽBA se dobi v nedeljo, 7. marca, ob 13. uri. PUSTNA LOTERIJA DRUŠTVA KAR-NIVAL: 1. nagrada - srečka št. 6367 (enotedenske počitnice za dve osebi v letoviščarskem kraju Hammamet v Tuniziji), št. 4915 (vikend za dve osebi v Termah Čatež), št. 8073 (konzola Nintendo Wii Sports Pack), št. 0368 (19 palčni LCD televizor), št. 8543 (večerja za dve osebi v priznani gostilni), št. 7148 (aparat za espresso kavo), št. 3810 (dvanajst programski aparat za peko kruha), št. 3574 (surovi domači pršut), št. 9355 (dekoder za digitalno zemeljsko TV omrežje) , št. 0798 (mobilni telefon), št. 3077 (košaro gastronomskih dobrot) in št. 1784, 2602, 9249 in 2637 (konfekcijo izbranih vin). ŽENSKI PEVSKI ZBOR JEZERO prireja v ponedeljek, 8. marca, večerjo z zabavo, ki bo v društvenih prostorih v Doberdobu ob 19.30. Vabljene so mlade in manj mlade ženske s predhodno prijavo na tel. 0481-784021 (Katja) ali 3471243400 (Magda). KMEČKA ZVEZA obvešča svoje odbornike, da bo v torek, 9. marca, ob 19. uri na sedežu v KB centru v Gorici zasedal glavni svet zveze. MLADE IN MANJ MLADE ŽENSKE, pridružite se kulturnemu društvu Oton Župančič iz Štandreža ob dnevu žena danes, 6. marca, v domu Andreja Budala v Štandrežu; informacije po tel. 048121407 (Marta) ob uri kosila. KRUT obvešča, da se v sredo, 10. marca, začne pomladanski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu; informacije in prijave na sedežu krožka v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072 ali 346-3693234 od ponedeljka do četrtka med 9. in 13. uro ter med 15. in 17. uro, ob petkih med 9. in 13. uro. KD DANICA z Vrha vabi vse ženske in dekleta v soboto, 13. marca, ob 20. uri v prostore centra Danica na praznovanje Dneva žena. Ob bogatem jedilnem listu ne bo manjkalo glasbe in smeha, s sabo prinesite le dobro voljo in malo sreče. Vpisovanje do dneva prej po tel. 3397484533 (Dolores). 0 Prireditve SKRD JADRO prireja ob dnevu žena gostovanje dramskega odseka PD Štan-drež, ki bo uprizoril veseloigro Čudna bolezen danes, 6. marca, ob 20. uri v spodnji dvorani cerkve Sv. Štefana v Romjanu. Nastopajo Majda Zavadlav, Božidar Tabaj in Marko Brajnik, režija Janez Starina. KD DANICA prireja mladostno obarvano Prešernovo proslavo z naslovom V sladki radosti rožne mladosti, ki bo v nedeljo 7. marca, ob 18. uri v ŠKD Danica na Vrhu. Nastopajo Barski oktet, MLPZ Gorica ter otroška in mladinska skupina Danica. SKRD JADRO iz Ronk vabi na informativni sestanek o zdravju (za tečaj, ki bo potekal v prihodnosti) z naslovom Naravni in enostavni pripomočki za dobro in zdravo počutje: pravilno dihanje, av-tomasaža, vaje za sprostitev, ki bo v četrtek 11. marca, ob 20. uri na sedežu društva. PRAVLJICE SVETA v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s slovensko knjižnico Damir Feigel, z dijaki Zavoda združenega sveta v Devinu ter Videmske univerze: v ponedeljek, 8. marca, ob 18. uri v Feiglovi knjižnici v Gorici bo na vrsti pravljica Tinko Polovinko, ki jo bo pripovedovala Martina Šolc ter italijanska pravljica Un topolino per amico, ki jo bo posredoval Federico Capuano. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090): danes, 6. marca, ob 19. uri bo psihologinja Rosa Mininno, ki je uredila splet www.bi-blioterapia.it. DRUŠTVO OTON ŽUPANČIČ v sodelovanju z ZSKD in GM vabi v petek, 12. marca, ob 20.30 v dom Andreja Buda-la v Štandrežu na počastitev dneva slovenske kulture. Nastopil bo kvintet UWCAD (Zavod združenega sveta v Devinu) s programom skladb od Haendla do Bernsteina. SKRD JADRO PRIREDITEV OB DNEVU ŽENA Vabljeni na ogled veseloigre ČUDIVA BOLEZEN Nastopajo člani dramskega odseka PD ŠTANDREŽ: Majda Zavadlav, Božidar Tabaj In Marko Brajnlk REŽIJA Janez Starina DANES, 6. marca 2010, ob 20. uri v spodnji dvorani cerkve sv. Štefana v Romjanu V OBČINSKI KNJIŽNICI V SOVODNJAH bodo v marcu potekala srečanja z avtorji. V ponedeljek, 8. marca, ob dnevu žena, bo gostja Alenka Rebula, ki bo predstavila pesniško zbirko V naročju; 15. marca bo o svojem knjižnem prvencu spregovoril Matjaž Klemše, 22. marca pa bodo z Jožetom Šušmeljem razmišljali o trpkem sosedstvu med Slovenci in Italijani. Srečanja se bodo pričela ob 18. uri. ZDRUŽENJE CONCORDIA ET PAX prireja v petek, 12. marca, ob 17.30 v sejni dvorani goriške pokrajine (Korzo Italia 55 v Gorici) predstavitev knjige »Na-ufraghi della pace. Il 1945 - i profughi e le memorie divise d'Europa«. Sodelovala bosta Raoul Pupo in Marta Verginella. Pogrebi DANES V GORICI: 9.30, Silvano Zaverta-ni (iz tržiške bolnišnice) v stolnico in na glavno pokopališče. DANES V ŠTEVERJANU: 12.00, Ilario Vo-gric (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V LOČNIKU: 12.00, Antonio Marini v cerkvi in na pokopališču. DANES V MOŠU: 10.45, Mario Bevilacqua (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Flavio Ruzzier s pokopališča v cerkev Sv. Jožefa in na pokopališče. Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. San Michele 57 AGIP- Ul. Trieste 179 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN OMV- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 60/a, na državni cesti 351 RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN OMV- Ul. Manzoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS API- Ul. del Castelliere 50 1 8 Sobota, 6. marca 2010 PRIREDITVE fotografija - Od 11. marca do 1. aprila v galeriji Mi ka do Trgi-Piazze: v Ljubljani razstavljajo Andrej Furlan, Robi Jakomin in Viljam Lavrenčič V prostorih Kulturno umetniškega društva Mi ka do v Ljubljani bodo v četrtek ob 20. uri odprli fotografsko razstavo Trgi-Piazze, ki bo tržaško obarvana. Na ogled bodo namreč fotografije Andreja Furlana, Robija Jakomina in Viljama La-vrenčiča; vsi trije so rojeni v Trstu (kjer razen Furlana tudi živijo) in člani krožka Fotovideo Trst 80. Razstava bo na Slovenski cesti 6 na ogled do 1. aprila. Kot je zapisal Claudio Domini, »ideja, ki združuje dela Andreja Furlana, Robija Jakomina in Viljama Lavrenčiča, ni le konceptualno definiran prostor - TRG - ki že zaradi svoje narave nosi v sebi močan simboličen in pripovedni element, temveč predvsem svobodno in namerno opuščanje fotografskih specifičnosti iz sredine prejšnjega stoletja (pomen kompozicije in oblik, chiaroscuro in obsesiven nadzor nad formo) v prid bolj ontoloških fotografskih specifičnosti, kjer je v osrčju izbranega komunikacijskega jezika sama referenčna narava fotografije«. (...) »Furlan se popolnoma preda duhu "impresionističnega" vizualnega zapisa. Ujame trenutke, ne da bi skrbel za formalna fotografska pravila. V vseh delih se pojavlja tanka pripovedna nit, ki jo obdaja neoprijemljiv občutek prostorske izgubljenosti. Robi Jakomin razširi fotografski hic et nunc s serijo fotogramov, zajetih v hitrem zaporedju in z zavestnim delnim prikrivanjem le-teh. Jakomin že pri samem fotografiranju ustvarja nekakšno filmsko montažo s pridihom futurizma in z njenim učinkom pričara prostorsko-časovno sočasnost. Viljam Lavrenčič je uporabljal pinhole kamero, ki za delovanje ne potrebuje sistema leč, ampak le milimetrsko luknjico, skozi katero prodre svetloba, ki sliko vtisne na film. Skratka, gre za princip camere obscure, kjer odsotnost kontrolnih sredstev (nobene možnosti ni, da bi natanko določili kader, ostrino in kompozicijo) zmanjšuje možnost, da bi pravilno izoblikovali želene posnetke.« GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno Gledališče FJK Rossetti Danes, 6. marca ob 20.30 / Luigi Pirandello in Nicola fano: »Non si sa come«; nastopa: Sebastiano Lo Monaco. / Ponovitve: v nedeljo, 7. marca ob 16.00. V sredo, 10. marca ob 20.30 / »Dix-play«. Nastopa: Gioele Dix. Režija: Giancarlo Bozzo. V četrtek, 11. marca ob 20.30 / Robert Lopez in Jeff Marx: »Avenue Q«. Režija: Stefano Genovese. / Ponovitve: v petek, 12. in v soboto, 13. ob 20.30 ter v nedeljo, 14. marca ob 16.00. Dvorana Bartoli Danes, 6. marca ob 21.00 / Alan Ayck-bourn: »Natale in cucina«. Režija: Giovanni Lombardo Radice. / Ponovitve: v nedeljo, 7. marca ob 17.00. V torek, 9. marca ob 21.00 / »Oblivion show«. Režija: Gioiele Dix. Nastopata: Davide Calabrese in Lorenzo Scuda. Ponovitve: od srede, 10. do sobote, 13. ob 21.00 ter v nedeljo, 14. marca ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Con- trada V petek, 12. marca ob 20.30 / Renato Simoni: »Tramonto«. Režija: Damiano Michieletto. Natopa Gledališka skupina Teatro Stabile del Veneto C. Gol-doni. / Ponovitve: V soboto, 13. ob 20.30 in v nedeljo ob 16.30. Danes, 6. marca ob 20.30 / Italo Sve-vo: »Una commedia inedita« in »Prima del ballo«. Nastopajo: Maurizio Zacchigna, Marzia Postogna, Paola Saitta in Massimigliano Borghesi. / Ponovitve: v nedeljo, 7. marca ob 16.30. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 16. marca ob 20.45 / Luigi Pirandello: »I giganti della montagna«. Režija: Enzo vetrano. Nastopajo: Enzo Vetrano, Stefano Randisi, Ester Cuci-notti, Maria Cucinotti in Giovanni Moschella. / Ponovitve: V sredo, 17. marca ob 20.45. V petek, 12. marca ob 20.45 / Daniele Timpano: »Ecce Robot, cronaca di un'invasione«. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosoelov dom V ponedeljek, 15. marca ob 20.00 / Tit Makcij Plavt: »Osli«. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder V petek, 12. marca ob 21.40 / Bernard Marie Koltès: »Roberto Zucco«. / Po- novitve: v soboto, 13. marca ob 19.30 in ob 21.40. V torek, 9. marca ob 19.30 in ob 21.45 / Andrej Rozman Roza in Davor Božič: »Neron«. / Ponovitve: v sredo, 10in v četrtek, 11. marca ob 19.30 in ob 21.45. Mala drama V četrtek, 11. marca ob 20.00 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. / Ponovitve: v soboto, 13. marca ob 20.00. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder V torek, 9. marca ob 19.30 / Ivor Mar-tinic: »Drama o Mirjani in tisti okrog nje«. / Ponovitve: v četrtek 11. in v ponedeljek, 15. marca ob 19.30. Danes, 6. marca ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. / Ponovitve: v ponedeljek, 8., v soboto, 13. in v nedeljo, 14. marca ob 19.30. V sredo, 10. marca ob 15.30 in ob 19.30 / Bertold Brecht: »Bobni v noči«. / Ponovitve: v petek, 12. marca ob 19.30. V petek, 12. marca ob 20.00 in ob 22.20 / Conor McPherson: »Jez«. V torek, 16. marca ob 15.30 in ob 19.30 / Bertold Brecht: »Bobni v noči«. / ob 19.30 / Steven Sater in Duncan Sheik: »Pomladno prebujenje«. Mala scena Danes, 6. marca ob 20.00 / Eric-Emmanuel Schmitt: »Mali zakonski zločini«. / Ponovitve: v sredo, 10. marca ob 20.00. V torek, 9. marca ob 20.00 / Conor McPherson: »Sijoče mesto«. V ponedeljek, 8. marca ob 16.00 / Peter rezman: »Skok iz kože«. V soboto, 13. marca ob 20.00 / Janez Janša in Dušan Jovanovic: »Spomenik G2«. Cankarjev dom Danes, 6, marca ob 17.00 Linhartova dvorana / »Maček Muri«. Nastopa Slovensko ljudsko gledališče. V torek, 16. marca ob 20.00 / Conor McPherson: »Sijoče mesto«. V sredo, 17. marca ob 20.00 / Eric-Emmanuel Schmitt: »Mali zakonski zločini«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V soboto, 13. marca ob 20.30 / »Leli-sir d'amore«. Galsba: G. Donizetti. / Ponovitve: v nedeljo, 14. ob 16.00, v torek, 16., v sredo, 17. in v četrtek, 18. ob 20.30, v petek, 19. ob 18.00 in v nedeljo, 20. marca ob 17.00. Stalno Gledališče FJK Rossetti V torek, 9. marca ob 20.30 / Koncert Allessandre Amoroso. GORICA Kulturni dom Gorica V ponedeljek, 8. marca ob 20.30 / bo koncert skupine The Beatles Revival Band iz Reke. (Info: Kulturni dom Gorica 0481-33288) TRŽIČ Tržiška katedrala V ponedeljek, 15. marca ob 20.45 / »Officum cnsort«. Dirigent: Danilo Zeni. _SLOVENIJA_ Cankarjev dom V torek, 9. marca ob 20.30 / Nastopa: Rene Lacaille. V torek, 9. marca ob 19.30 Dvorana Marjana Kozine / »Zvoki šestih strun«: nastopa Tilman Hoppstock - kitara. V torek, 16. marca ob 20.30 / Nastopa: Boris Kovač & La Campanella. V četrtek, 11. marca ob 9.00, 10.00 Kosovelova dvorana / »Janko in Metka«. Glasba: Engelbert Humperdinck, režija: Katja Konvalinka, scenografija: Ksenija Konvalinka. Danes, 6. marca ob 20.00 Štihova dvorana / »Monty Python«. Nastopajo: Ni-ka Vipotnik - glas; Jože Šalej - klavir, druga glasbila in priredbe; Kris Guček in Tomo Tomšič igralca. Režija: Tijana Zinajic. / Ponovitve. v ponedeljek, 8. marca ob 20.00. Kino Šiška (Center urbane kulture) V torek, 9. marca ob 20.00 / Nastopa skupina Fiddler in the Loop. Luca Ciarla - violina in looper ter Keziat - vizualne umetnosti. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Slovensko Stalno Gledališče: je na ogled slikarska razstava Megije Pepeu. Ogled bo možen do 15. marca. Urnik: od po-nedeljeka do petka od 10.00 do 17.00. Narodna in študijska knjižnica: je na ogled fotografska razstava Biserke Cesar pod naslovom »Pogledi afriških otrok«. Avtorico bo predstavil predsednik društva Fotovideo Trst 80 Marko Civardi. Glasbena točka: Jari Jarc -harmonika. Prosvetni dom: je na ogled razstava »Marjo Sosič in njegove skulpture«. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. VIDEM Knjižnica Einaudi (Ul. Vittorio Veneto 49): še danes je na ogled razstava pod naslovom: »Di segni in segni« neapeljskega slikarja Francesco de Marco. Urnik: razstava bo na ogled od 9.00 do 12.30 ter od 15.30 do 19.00. GORICA Galerija A. Kosič (Raštel 5-7, Travnik 62) je na ogled razstava akvarelov in olj slikarja Andreja Kosiča. Urnik: od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. Kulturni center Lojze Bratuž: je na ogled razstava pod naslovom: »Fašizem in Slovenci«, izbrane podobe, ki jo je pripravil Muzej novejše zgodovine iz Ljubljane. Urnik: od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro, do 5. marca ob prireditvah. Kulturni Center Lojze Bratuž: v ponedeljek, 8. marca ob 18.00 bo otvoritev razstave pod naslovom: »Skriti obrazi Aleksandrije«. Galerija Maria Di Ioria (v državni knjižnici v Ul. Mameli): do 31. marca je na ogled razstava Marie Grazie Persolja z naslovom »Viaggio di ricor-di«. Urnik: od ponedeljka do petka med 10. uro in 18.30, ob sobotah med 10. uro in 13.30. Kulturnem dom: do 14. marca je na ogled razstava slikarja Ivana Stojana Rutarja. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ter med prireditvami. ■ Goriške razstave o futurizmu Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2: je na ogled razstava »Futurismo. Filippo Tommaso Marinetti, l'avanguardia giuliana e i rapporti internazionali«; v dvorani Deželnih stanov goriškega gradu je na ogled »Futurismi Giuliani. Gli anni Trenta. Omaggio a Tullio Crali« do 28. februarja vsak dan med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto. V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju je na ogled razstava »Futurismo - Moda - Design. La ricostruzione futurista dell'universo quotidiano«; do 1. maja vsak dan med 9. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava -/ »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom (Mala galerija Mira Kranjca): je na ogled slikarska razstava Magdalene Cej. KOPER Središče Rotunda (Destradijev trg 11, stari zapori): je na ogled fotografska razstava foto kluba »Žarek«. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Galerija Pri Valetovih: je na ogled razstava Akademije Lepih umetnosti iz St. Petersburga. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Mestna Galerija Nova Gorica (na Trgu Edvarda Kardelja 5): je na ogled razstava »What's happening? Stereo Exhibition, Kaj se dogaja? Stereo razstava, Što ima novo? Stereo izložba«. Sodelujejo Lovro Artukovic, Viktor Ber-nik, Jasmina Cibic, Ivan Fijolic, Ištvan Išt Huzjan, Jaša, Gorazd Krnc, Kristina Lenard, oKo, Puma34, Arjan Pregl, Marko Tadic; na ogled bo do 26. februarja, od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Galerija Kapelica (Kersnikova 4): je na ogled razstava Marka A. Kovačiča pod naslovom: »Prometerjeve iskre«. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): je na ogled razstava Petra Črneta pod naslovom: »Videti, česar znanost ne vidi«. Razstava bo na ogled do junija. Cankarjev dom (Mala galerija): do 14. marca je na ogled fotografska razstava Saše Kos: »Beton«. Cankarjev dom (Velika sprejemna dvorana): do 18. marca je na ogled fotografska razstava pod naslovom: »Slovenska novinarska fotografija 2010«. w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu / SVET Sobota, 6. marca 2010 123 APrimorski ~ dnevnik košarka - Po porazu sienskega Montepaschija v evroligi Manjka center, izkušenost in denar To naj bi bili razlogi za izpad - Partizan je preseneljivo napredoval med najboljših osem Italijanski košarkarski velikan Mon-tepaschi Siena, ki je v državnem prvenstvu A-lige že 39 tekem nepremagan (vštete so tudi zmage lanske sezone), je krog pred koncem že izpadel iz boja za uvrstitev v četrt-finale najprestižnejšega evropskega košarkarskega tekmovanja. V predzadnji tekmi osmine finala evrolige je Sieno še drugič premagal izraelski Maccabi. Po dveh sezonah torej spet ne bo italijanske ekipe v nadaljnjem tekmovanju. Italijansko čast v Evropi rešuje zdaj samo Pesaro v pokalu Eurochallen-ge, ki pa je šele tretjerazredno evropsko tekmovanje. Vse ostale ekipe pa so izpadle: v prvem delu evrolige sta izpadla že Rim in Milan, v predtekmovanju pa Treviso, v Eu-rocupu, drugorazrednem tekmovanju, pa je v igri samo še Benetton, ki ima že štiri poraze. Trend krize dopolnjuje tudi dejstvo, da se italijanska članska reprezentanca sploh ni uvrstila na evropsko prvenstvo. Je izpad iz nadaljnjega tekmovanja tudi odraz krize italijanske košarke? Andrea Mura, bivši trener Bora Radenske, izpada ni pričakoval. »Topa ni katastrofa. Mislim, da so igralci za ta nivo še neizkušeni, pa čeprav v Italiji delajo razliko. Obakrat je Siena proti Maccabiju izgubila prav v končnici. v Prvem delu evrolige pa je klonila le proti Barceloni.« Trener, ki zdaj vodi Goriziano v deželni C-ligi, pravi, da je imela Siena tudi nekaj smole pri žrebu skupine, ki je združevala res vrhunske ekipe (ob Maccabiju še Real Madrid in Efes Pilsen). Trener Oderza v državni C-ligi Val-ter Vatovec pa je poraz utemeljil drugače: »Če nimaš kvalitetnega organizatorja igre in centra, si že v podrejenem položaju. Pri Sie-ni manjka dober center in zato je bil poraz na dlani.« Oba trenerja pa sta se zaustavila predvsem pri finančnih zmogljivostih klubov. Evropski klubi imajo namreč 25 do 50 % večji finančni zalogaj kot Siena. To naj bi bil glavni razlog za neuspehe. »Res škoda za Sieno, saj sodi organizacijsko v sam evropski vrh,« trdi Mura, Vatovec pa še dodaja: »V primerjavi z ostalimi italijanskimi klubi je Siena prava oaza. Struktura dobro deluje in ima zelo dobro razvit mladinski sektor. V Italiji jefinančno najboljše priskrbljen klub, vsote pa so za evropske standarde še premajhne. Kriza v Italiji se kaže tudi tu.« Še toliko bolj presenetljiva sta torej izpada Panathinaikosa in Efes Pilsna, ki sta s finančnimi sredstvi boljše priskrbljena. Da je Sieni vsekakor uspelo več kot ostalim italijanskim ekipam, vpliva klubska politika. Ta pa je v bistvu odraz krize košarkarskega gibanja. »Pri Sieni v ključnih položajih italijanski igralci ne igrajo. To pa zato, ker najbrž v Italiji res ni več kvalitetnih italijanskih igralcev. Jasno je torej, zakaj Italije ne bo na evropskem prvenstvu,« ugotavlja Mura. Bo torej izpad vodilnega italijanskega kluba povod za korenito prenovo celotnega košarkarskega gibanja? Vatovec se je ob neuspehu Siene zaustavil tudi pri drugih ekipah: »Presenetljiv je uspeh Partizana. Budžet, s katerim razpolaga, je najnižjimi v evroligi. To je še edini klub, ki skrbi za razvoj mladih igralcev. Ko le-ti dozorijo, jih nato proda drugim klubom, in se s tem finansira.« Ljubljansko Union Olimpijo pa je označil kot katastrofo. »Neuspehi na evropski ravni so povezani z gospodarsko krizno situacijo, obenem pa menim, da veliko vpliva dejstvo, da klub kot tak nima svojega lastnika. Večina evropskih klubov ima svojega lastnika, ki v ekipo vlaga. To je nujno za uspehe. Vprašanje pa je, kdo bi v Sloveniji vlagal v ekipo.« (V.S.) Zgoraj: Valter Vatovec, spodaj: Andrea Mura; desno: Hawkins (Montepaschi Siena) meče na koš mimo Wisniewskija (Maccabi) ansa, kroma smučanje Mali kristalni globus Vonnovi? CRANS MONTANA -Mednarodna smučarska zveza (FIS) je sporočila, da včeraj odpovedane tekme alpskih smučark v superkombinaciji ne bodo nadomeščali. Zaradi pomanjkanja ustreznih terminov tekme ne bodo nadomestili niti v Crans Mon-tani niti na kakšnem drugem prizorišču v iztekajoči se sezoni 2009/10. Z odpovedjo se je sprožilo tudi vprašanje skupne zmage v svetovnem pokalu v tej disciplini. Američanka Lindsey Vonn je bila vodilna v tem seštevku in bi si tako predčasno zaslužila mali kristalni globus, vendar morajo po pravilih FIS v sezoni v vsaki disciplini izvesti vsaj tri tekme. O usodi kombinacijskega seštevka bo FIS odločila do finala svetovnega pokala v Garmisch-Par-tenkirchnu, ki bo naslednji konec tedna. Program tekem v Crans Montani se po odpovedi tekme v superkombianciji ne bo spremenil. Danes bo na sporedu smuk, jutri pa superveleslalom. ZELENA LUČ - Delegacija Košarkarske zveze Slovenije skupaj s selektorjem Memijem Beči-rovičem je obiskala pet slovenskih reprezentantov, Jako Lakoviča, Erazma Lorbka, Boštjana Nach-barja, Emirja Preldžica in Sama Udriha. Prav vsi so z zadovoljstvom sprejeli povabilo in izrazili željo po nastopu na SP, ki bo od 28. avgusta v Turčiji. ČERNIC - Perugia goriškega odbojkarja Mateja Černica je na povratni četrtfinalni tekmi pokala Challenge s 3:2 premagala ekipo Asse-Lennik (Černic je zbral 3 točke) in se uvrstila v finalni čet-veroboj, ki bo 27. in 28. marca. nogomet - V A-ligi nocoj dvoboj med tretjeuvrščeno rimsko ekipo in drugouvrščenim Milanom Mourinhov Inter navija za Romo Danes še Fiorentina-Juventus - Vodilni črno-modri bodo jutri gostili Genoo - Udinese za obstanek proti Atalanti - K Triestini prihaja Maranova Vicenza - Scurto bo igral Milanov nogometaš Pato danes ne bo igral, na razpolago pa naj bi bil za sredino povratno tekmo lige prvakov proti Manchestru Unitedu ansa TEKMEC MANJ - V boju za naslov bo danes najbrž zmanjkala ena ekipa, lahko pa bi v tem koncu tedna prišlo do takega razpleta, da bi v Interjevem taboru ulovili dve muhi na en mah. Drevi ob 20.45 bo tretja sila Roma gostila drugo silo Milan, za vodilno ekipo pa bi bil dobrodošel vsak izid z izjemo zmage Milana. Trener Rome Ranieri je v tem tednu lahko videl na delu tako Pizarra kot Tonija in očitno bosta oba v začetni postavi Rimljanov. Zlasti motiviran je Toni, ki še upa na vozovnico za svetovno prvenstvo v JAR. Odsoten bo torej le kapetan Totti. Leonardo je še brez Pata (ki pa naj bi igral v ligi prvakov) in Seedorfa, vendar pri Milanu še verjamejo v možnost osvojitve naslova in torej morajo ciljati na zmago tudi na tako zahtevnem gostovanju. Precejšnje so možnosti, da bo igral Brazilec Mancini, ki se bo hotel dokazati proti nekdanjim soigralcem. Inter bo torej danes pozorno sledil dogajanju, igral pa bo šele 24 ur kasneje na San Siru proti Genoi. Genoa je najbolj »nora« ekipa v A-ligi, saj je vsak izid možen, ko na igrišče stopijo Gasperinijevi varovanci. Zelo verjetno bomo videli kar nekaj golov in dvojica Eto'o-Milito bo izkoristila vsako napako na trenutke nepozor-ne obrambe gostov. Gasperini seveda svoje začetne postave ne prilagodi kakovosti in značilnostim nasprotnika, tako da bo Genoa tudi proti Interju igrala s tremi napadalci, Mestom, Suazom in Palaciom. POMEMBNO ZA UDINESE - Obstanek Udineseja je zelo odvisen od takih tekem, kot je jutrišnja. Marinovi varovanci odhajajo v Bergamo. Domača Atalanta ima na lestvici šest točk manj od Furlanov in prav zaradi tega bi Di Natale in soigralci \ YJ 'j. MU z zmago naredili velik korak naprej proti obstanku, saj bi najbrž obsodili na izpad enega od tekmecev. Pri Atalanti se tega dobro zavedajo, tako da bodo Muttijevi varovanci gotovo igrali na vse ali nič. Atalanta ni zelo kakovostna ekipa in je večkrat odvisna od potez svojega edinega »zvezdnika« Donija. Če bi Udineseju uspelo omejiti tega igralca, bi bilo vsaj polovico dela opravljenega. V napadu bo trener Marino znova lahko razpolagal s Floro Flore-som, ki bo delal družbo nedotakljivemu Di Nataleju. ZADNJI VLAK - Za Fiorentino je današnja tekma proti Juventusu zadnja priložnost, da se vključi v boj za mesto v Evropi. V Firencah bodo v štirih dneh padle odločitve o tej sezoni, saj bo le tri dni kasneje na sporedu še tekma osmine finala lige prvakov proti Bayernu (v Nemčiji je Fio- rentino sodniška trojica dobesedno okradla). Če vijoličastim bosta nastopa spodletela, potem bi lahko že govorili o dokaj negativni sezoni. Juventus mora po nedeljskem porazu zasledovati Palermo, Zacc-heroni pa bo znova zaupal Diegu, kljub temu da je brazilski as doslej krepko razočaral. Edinstveno priložnost, da poveča naskok nad zasledovalci, ima Palermo vročekrvnega predsednika Zamparinija, ki bo na Favoriti igral proti Livornu. Napoli in Sampdoria imata namreč zahtevnejše nastope v Bologni oziroma doma proti La-ziu. FANTANOGOMET - Vratar Chie-va Sorrentino prejema le gol na tekmo in napadalci Barija zadnje čase niso zelo razpoloženi. V obrambi je Chiellini edini steber obrambe Juventusa, Terlizzi in Silve- stri (oba Catania) zagotavljata vsaj zadostno oceno, branilec Lazia Siviglia pa bi se lahko izkazal tudi v napadu. V vezno vrsto uvrstite tri od teh štirih igralcev: Cuadrado (Udinese), Busce' (Bologna), Liverani in Nocerino (oba Palermo). V napadu je izbira težka, a Di Natale (Udinese), De Paula (Chievo) in Milito (Inter) bi lahko uspešno igrali. NOGOMETNE STAVE - V tem krogu sta le dve tekmi kotirani pod 2, to se pravi, da imata izrazitega favorita. To sta Palermo - Livorno (1 - 1,55) in Inter -Genoa (1 - 1,42). Ostale tekme so veliko bolj izenačene, tako da je verjetno bolj primerno se odločiti za dvojno možnost oziroma za stave vezane na gole. Roma - Milan je klasična tekma, kjer naj bi obe ekipi dosegli vsaj en gol (stava gol - 1,80), Atalanta - Udinese X2 (1,62), Bari - Chievo X2 (1,75), na tekmi Bologna - Napoli manj kot trije doseženi goli (1,70), za tekmo Sampdoria - Lazio tvegajte no gol (ena od dveh ekip ne bo dosegla golov - 1,67) in vsaj delno zaupajte Sieni proti Parmi (1X - 1,31). V B-ligi igra Triestina proti Vicenzi lanskega trenerja Marana. Favoriti so Tržačani (2,20 zmaga Triestine, 2,90 neodločen izid, 3,65 zmaga Vicenze), ki bi z ugodnim razpletom dohiteli tekmeca. NAŠA NAPOVED - Danes (ob 18.00) Fiorentina - Juventus 1:1, (ob 20.45) Roma - Milan 2:2; jutri (ob 15.00) Atalanta - Udinese 1:1, Bari - Chievo 1:2, Bologna - Napoli 1:1, Cagliari - Catania 2:0, Palermo - Livorno 2:0, Sampdoria -Lazio 0:0, Siena - Prma 2:1, (ob 20.45) Inter - Genoa 4:2. TRIESTINA LOVI VICENZO - Znova z običajnim urnikom (pričetek ob 15.30) bo Triestina pred domačim občin- stvom gostila Vicenzo, ki jo trenira Rolando Maran. Maran je v prejšnjih dveh sezonah treniral ravno Tržačane in jih v obeh prvenstvih predčasno popeljal do mirnega obstanka, v lanski sezoni pa se je celo do zadnjega kroga boril za uvrstitev v končnico za napredovanje. Vicenza je trenutno na sredini lestvice, a v resnici ima le tri točke več od Triestine, kar je le še en dokaz o tem, kako je letošnja B-liga izenačena. Z zmago bi torej Triestina dohitela na lestvici tekmeca. Maran lahko računa na kakovostno napadalno dvojico, saj sta Bje-lanovic in zlasti Sgrigna zelo uigrana. Sgri-gna je imel v teh dneh težave z mišico, a bo danes gotovo stisnil zobe in igral. Pri Triestini se Arrigoni ubada z običajnimi težavami (zaradi poškodb so odsotni Tabbiani, Godeas, Cossu, D'Aversa in Siligardi, diskvalificiran pa Cottafava). V napadu bo poškodovanega Go-deasa nadomeščal Della Rocca, Siligardi-ja pa Volpe. Verjetna postava Triestine: Calde-roni, Nef, Brosco, Scurto, Sabato, Volpe, Gorgone, Gissi, Testini, Pasquato, Della Rocca. Sodil bo Calvarese iz Terama. V prvem delu sezone sta se ekipi razšli pri 0:0. PRIMER SCURTO - Disciplinska komisija B-lige je v torek, s pomočjo televizijskih posnetkov, kaznovala branilca Trie-stine Scurta, češ naj bi slednji izrekel kletvico. Triestina je vložila priziv, ki ga je disciplinska komisija sprejela. Predstavniki tržaškega kluba so v prizivu utemeljili, da Scurto, ki izhaja iz zelo verne družine, ni izrekel tiste kletvice. Tržaški klub je poiskal pomoč celo pri specialistki, ki razbira besede zgolj s pomočjo premikanja ustnic. Scurto bo tako danes na razpolago trenerju Arrigoniju. (I.F.) 20 Sobota, 6. marca 2010 ITALIJA / odbojka - Moška B2-liga Televita Trieste volley 2010 mora izkoristiti vse adute Gostitelj Mattalsider Trento v okrnjeni postavi je imel niz slabih nastopov - Vsi na razpolago Televito Trieste volley 2010 čaka danes gostovanje v Trentu proti ekipi Mettalsider (ob 20.30). Gre za premagljivega tekmeca (na sedmem mestu z 29 točkami), ki je v zadnjih dveh krogih proti nižjepostavljenim ekipam dosegel samo točko. Prejšnji konec tedna je zad-njeuvrščeno Loreggio premagal šele po petih nizih, proti mladincem Sisleya pa je izgubil s 3:1. Da je proti ekipi iz Trenta mogoče osvojiti vsaj kako točko, kažejo že izidi prvega dela prvenstva. Na domačih tleh je Televita (po zamenjavi trenerja Bosicha je ekipo prvič samostojno vodil Drasič) izgubila s 3:1, sicer pa je potek srečanja obetal vsaj točko. Prvi niz so Co-razza in ostali osvojili brez težav, v drugem pa so že vodili z 22:18. Nato je Metalssider dosegel sedem zaporednih točk, skoraj vse po napakah domače ekipe v napadu in set nepričakovano osvojil. Samozavest je takrat padla, tako da so nasprotniki brez težavo osvojili še ostala dva niza. Če je Televita že takrat dokazala, da je lahko s sproščeno igro povsem konkurenčna, ima tokrat še karto več. Mettalsider ne bo igral v popolni postavi: Christian Corazza je v prvem delu prvenstva proti Mettalsiderju dosegel 24 točk kroma skoraj gotovo bosta odsotna Rizzo in tudi Lasko, ki je prav v Trstu bil med najboljšimi na igrišču (18 točk). Trener Dianti naj bi torej na krilu in korektorju vrstil Cor-radinija in Gotscha. Gostitelji se kljub temu ne bodo pustili presenetiti, saj želijo čim prej osvojiti manjkajoče točke za matematični obstanek v ligi, hkrati pa še upajo na morebitno uvrstitev v končnico prvenstva. Televita bi torej v Trentu resda vknjižila kako točko, igrati pa mora boljše kot na prejšnjih tekmah. Med tednom so vsi igralci redno trenirali, konec tedna pa se je ekipi pridružil tudi Vatovaz. Krilni napadalec sicer ni še nared, da bi lahko pomagal igralcem na igrišču, je pa vrnitev vsekakor dobra novica. V četrtek so Drasičevi varovanci odigrali tudi prijateljsko tekmo z Bibionejem, ki nastopa v ligi više; s prikazano igro je bil trener zadovoljen. Prepričljivo predstavo bo treba zdaj ponoviti na tekmi. Katera postava bo stopila na igrišče, je še neznanka. Trener včeraj še ni odločil, ali bo v vlogi libera igral Ambrož Peterlin ali brat Matevž, na krilu pa bi ob Stefanu Mariju lahko ponovno izrabil Vasilija Kanteja. košarka - A-liga amaterjev H V V • V « Trzacani za sesto zaporedno zmago Po dveh zaporednih zmagah na tujem bo tržaški AcegasAps sedaj dvakrat igral doma, vmes pa imel še krog počitka. Prvi nasprotnik bo ekipa Centrale del latte iz Brescie, ki si trenutno s Trentom deli 4. mesto s 26 točkami. Igralski kader je kvaliteten, saj je tu veliko igralcev z bogatimi izkušnjami v državnih kategorijah: beka Mus-so (192 cm, naturalizirani Argentinec, povprečno skoraj 16 točk na tekmo) in Rossetti (192 cm, zaradi poškodb je letos igral bolj malo, postopoma pa prihaja v najbol-šo formo), krili Crow (198 cm, sin ameriškega košarkarja, ki je igral v Italiji, povprečno 13 točk na tekmo) in Rez-zano (Tržačan, 203 cm, skoraj 12 točk na tekmo) in centri Alberti (37 let, 207 cm, več let v najvišji ligi, več kot 6 skokov na tekmo), Maiocco (200cm) in Wojcechow-ski (Poljak, 214 cm, ekipi se je pridružil pred kratkim in enkrat že dosegel 15 točk). Manjkal pa bo poškodovani organizator igre Quaroni (193 cm, dosega povprečno več kot 11 točk na tekmo). Bernardijeva ekipa je neprema-gana že pet kol, ključni igralci so v dobri formi, tako da imajo možnosti za zmago. Morebitni poraz bi skoraj gotovo pomenil dokončno slovo od končnice. Napoved za zmago: AcegasAps 50, Brescia 50% (Marko Oblak) ROKOMET - Tržaški rokometaši bodo v današnjem krogu A2-lige v Trstu, v stari športni palači na Čarboli, gostili Girgenti. VATERPOLO - Tržaška ekipa Pallanuoto Trieste bo danes (ob 20.30) v tržaškem bazenu Bianchi, v okviru A2-lige, gostili Plebiscito iz Padove. Ženska ekipa v A2-ligi pa bo jutri prav tako v Trstu gostila Tolentino (začetek ob 13.30). namizni tenis A. CorbattI in E. Malorgio bronasta na DP Alen Corbatti kroma Igralca s posebnimi potrebami nam-iznotenšikega krožka Kras Alen Corbatti in Ettore Malorgio se te dni mudita v Turinu na državnem prvenstvu paraolimpijcev. Včeraj sta se v moških dvojicah kategorij 15 izkazala: osvojila sta bronasto kolajno. V V tekmi za tretje mesto sta sicer izgubila. Danes bosta nadaljevala s posamičnimi nastopi. Prihodnji teden 10. zimske paraolimpijske igre Čeprav so se olimpijske igre v Kanadi končale, bodo tekmovališča v Vancouvru in Whistlerju mirovala le dobrih deset dni. Že 12. marca se bodo namreč v Kanadi začele še 10. zimske paraolimpijske igre, največje tekmovanje za športnike invalide, tudi za edinega slovenskega udeleženca Gala Jakiča. Številčno skromna slovenska ekipa -v njej so tekmovalec v alpskem smučanju Gal Jakič, trener Bojan Kavčič in vodja reprezentance Roman Jakič - bo v Kanado odpotovala danes. Čas do iger bodo izkoristili za aklimatizacijo in treninge. Slavnostno odprtje iger bo 12. marca. Pravi tekmovalni ritem se bo za Jakiča začel v drugi polovici iger, ko bosta na sporedu njegovi disciplini slalom in veleslalom. Odprava »azzurrov« bo štela kar 35 atletov. Šest italijanskih reprezentanov bo tekmovalo v alpskem smučanju, šest v nordijskem, petnajst v posebni zvrsti hokeja na ledu in pet v curlingu na vozičku. košarka - Državna moška C-liga Jadran Qubick caffe za biti ali ne biti V San Danieleju proti zadnjeuvrščeni ekipi: obema bi zmaga znatno pomagala v boju za obstanek - Gostje v popolni postavi marko kojanec K atletiki ga je privabil državni prvak, kot jadralec pa bi lahko nastopil na OI Sokolov blagajnik Marko Ko-janec je svojo športno kariero začel prav z minibasketom pri nabrežin-skem društvu. S Sokolom je igral dokler niso ekipe njegovega letnika združili najprej s Kontovelovo, nato pa še z drugimi v Jadranovo. Ob tem je kot višješolec šest mesecev gojil tudi atletiko, da bi se fizično okrepil, pritegnil pa je sošolec in tedanji državni prvak Pučnik. »Kraljica vseh športov« ga je sicer navdušila, zaradi študijskih obveznosti pa se ji je moral kmalu odpovedati. Z Jadranom je dve leti nastopal tudi na članski ravni in z njo leta 1984-85 tudi napredoval v B-ligo. Za tem je še dve sezoni igral pri Boru, nato pa zaradi nesoglasij z društvom igranje opustil. Posvetil pa se je jadranju - pri Čupi je bil odbornik in blagajnik, vodja ekipe, trener in spremljevalec tekmovalcev v kategoriji Laser. Tu je tudi tekmoval in prišel v širši zbor italijanske reprezentance za nastop na olimpijskih igrah. H košarki (in Sokolu) se je vrnil v sezoni 2006-07, ko je igral v D-ligi. Naslednjo sezono je odigral v Gorici pri Domu, za tem pa se ponovno vrnil k matičnemu društvu. Z aktivnim igranjem je prenehal letos - in to na račun zdravstvenih težav, ki mu jih povzroča pod v nabrežinski telovadnici. Pri Sokolu je sedaj tudi odbornik, blagajnik in spremljevalec ekipe U14, ob potrebi pa tudi trener - pod njegovim vodstvom so mladi sokolovci osvojili tretje mesto v deželi v igri 3 proti 3. »V zamejstvu imamo tri izjemno številne letnike, 1996-97-98, med njimi pa je precej nadarjenih in perspektivnih igralcev. Ti so se v bistvu brez skupnih treningov že izkazali v reprezentanci ZSŠDI Bilo bi zabito, da bi iz »političnih« razlogov zapravili ta potencial.« (M.O.) MARKOVE NAPOVEDI: Super Solar San Daniele - Jadran Qubik caffe zmaga Jadran +7; CBU - Breg zmaga Breg +11; Bor - Ardita zmaga Ardita +3; Dinamo - Kontovel zmaga Kontovel +18 Tekma za biti ali ne biti, je primeren naslov za današnji dvoboj v San Danie-leju med domačo ekipo Supersolar in Jadranom Qubik caffe (na posnetku KROMA Saša Ferfoglia). Ekipi namreč zasedata zadnje oz. predzadnje mesto na začasnem razporedu, obema pa bi zmaga znatno pomagala v boju za obstanek. Domačini bi tako dohiteli Grbčeve varovance, prehiteli pa jih na račun dveh zmag v medsebojnih spopadih. Franco in soigralci pa bodo na gostovanju skušali zmagati z dvanajstimi ali več točkami naskoka. Tako bi pred nasprotniki imeli dve zmagi prednosti in ugodnejši koš količnik v medsebojnih spopadih. V tem primeru bi verjetno bilo verjetneje, da se jadranovci uvrstijo v play-off, kot pa da jih prehiti San Daniele. V tem primeru bi lahko Supersolar ogrožal predvsem Spilimbergo, s katerim ima dve zmagi v medsebojnih spopadih in kar +32 koš razlike. Furlani so po dobrem začetku (dve zmagi in porazu proti Pordenonu) izgubili kar osem zaporednih srečanj. S tremi zaporednimi zmagami so se nato oddaljili od dna lestvice, po dveh serijah treh porazov in ene zmage pa sedaj zasedajo zadnje mesto na lestvici. Na prvem srečanju je jadranovce pokopal play-maker Pellarini z devetnajstimi točkami, osmimi prejetimi prekrški in odličnim 11:12 izza črte prostih metov. To je bila gotovo njegova najboljša letošnja predstava, saj običajno dosega le tretjino teh točk. Po enajst pik so novembra dosegli trije najboljši strelci Furlanov, Ellero, De Clara in Dri-gani, ki sicer običajno dosegajo po 15, 12 oz. deset točk na srečanje. Krilo Ellero in center Drigani temu dodajata po 6 do 7 skokov, bek De Clara pa je s štiridesetodstotno realizacijo najboljši strelec trojk. Pri Furlanih izstopajo predvsem krila, saj v tej vlogi igrajo še solidni Rossi, Bierti in nov nakup, dvometraš Gaspardo (vsi od 5 do 7 točk na srečanje). Ta se je v Furlanijo vrnil po nekajletnem nastopanju v višjih ligah, nazadnje v amaterski A-ligi s Forlijem. V zunanjih položajih sta najnevarnejša play-bek Puto in bek Colutta. Na današnjem srečanju bosta od 20.45 delila pravico Menegal-li in Fasoli iz Verone. Jadranovci so med tednom redno trenirali in bodo drevi nastopili v popolni postavi in seveda ciljali na drugo zaporedno zmago. (M.O.) košarka - Deželne lige V dometu so vsi nasprotniki V osmem krogu povratnega dela deželne C-lige bo Bor Radenska drevi igral doma, Breg pa že popoldne v go-steh. Na Stadionu 1. maja se bodo Zo-vattovi fantje (14 točk) ob 20.30 (sodnika Videmčana Della Valle in Anastasi) spoprijeli z ugledno Ardito, ki je šesta na lestvici s 26 točkami in je na prvi tekmi v Gorici po hudem boju ugnala borovce z 69:65. Na zunanjih položajih so nosilci igre izkušeni Gaggioli, Visintin (ex Jadran) in zimzeleni Gandolfi, pod košema pa se kretajo Dreas, Franco, Leban in Stroppolo. Četudi jih nedvomno čaka izjemno težka naloga, Svetoivančani preprosto morajo uveljaviti večjo žejo po točkah in - bržkone v popolni postavi -premagati favoriziranega nasprotnika. Konkurenti v boju za obstanek namreč ne popuščajo, tako da ne gre zamujati ugodnih priložnosti, še zlasti na domačem igrišču. Breg (24) se bo ob uri popoldanskega čaja, se pravi ob 17.20 (pravico bosta delila Goričana Ticozzi in Fabris), v videmski telovadnici Benedetti v ulici Marangoni v mestnem središču pomeril s Snaiderovimi mladinci, ki branijo barve kluba CBU (16). Ker članska vrsta videmskih prvoligašev ta konec tedna počiva zaradi pokalnega finala, bodo predvidoma na tretjeligaški tekmi prisotni vsi igralci (stebri so zlasti nadarjeni Alibegovič, Pascolo in Maganza), najverjetneje pa tudi nova okrepitev, branilec Truccolo, ki je prejšnjo soboto prvič zaigral za CBU, potem ko je bil po do- brem začetku sezone v A2-ligi diskvalificiran za dva meseca zaradi dopinga. Kljub vsemu je menda rosno mlad tekmec povsem v dometu Krašovčevih varovancev (v Dolini so jih že premagali s 75:67), ki so se na tekmo pripravljali tudi preko torkovega prijateljskega srečanja proti vodilnemu Santosu. V D-ligi bo Kontovel (24) ob 18.30 v Gorici v telovadnici UGG igral proti pe-pelki Dinamu (2), ki se je v dvajsetih nastopih samo enkrat veselil zmage. Seveda je za Gerjevičevo posadko zmaga imperativ, kajti poraz bi bil v boju za uvrstitev v končnico poguben in morda celo usoden. Kontovelci torej v prvi vrsti ne smejo podcenjevati nasprotnika, proti kateremu bi morala po poškodbah biti spet na razpolago Peter Lisjak (na sliki KROMA) in Danjel Zaccaria. Sodnika bosta Del Fabro iz Tricesima in Bernes iz Fare ob Soči. / ŠPORT Sobota, 6. marca 2010 21 nogomet - V jutrišnjem 23. krogu v 2. AL Pri Bregu si želijo reakcije Kras v gosteh - Pomembno za Sovodnje - Zarja Gaja za play-off ELITNA LIGA - Kras Koimpex za vodilno Torviscoso zaostaja za 10 točk. Dvoboj med prvo in drugouvrščeno na lestvici bo 21. marca v Repnu. »Lepo bi bilo, da bi dotlej zmanjšali zaostanek,« pravi športni vodja Krasa Goran Kocman in dodaja: »Prvi pogoj je, da mi v nedeljo (jutri op. ur.) premagamo Sevegliano in nato še Fontana-freddo.« Trener Musolino bo imel nekaj težav s postavo. Daniel Tomizza bo moral zaradi poškodbe mirovati vsaj do velike noči. Odsoten bo še diskvalificirani Sessi, Viglia-ni pa bo tekmo začel na klopi. Pod vprašajem je tudi Orlando, ki med tednom ni treniral. V prvem delu je Kras zmagal s 3:1. Vodilna Torviscosa bo igrala proti Tolmezzu, tretjeuvrščeni Pro Cervignano pa proti Sa-roneju. Danes bo pri Svetem Alojziju tržaški derbi San Luigi - Muggia. PROMOCIJSKA LIGA - V jutrišnjem 23. krogu bodo Sovodenjci (17 točk) na domačem pravokotniku gostili Villesse (20). Za belo-modre bo bržkone zadnja priložnost, da se znova vključijo v boj za neposredni obstanek v ligi. »Če bomo zmagali, se bomo lahko še izognili play-outu,« je prepričan predsednik Zdravko Kuštrin. Sovodenjci bodo nastopili v okrnjeni postavi. Odsotni bodo: Eros Kogoj (službene obveznosti), Feri in Martellani (oba poškodovana). Pod vprašajem so Ferro, Por-telli in Simone. V prvem delu so Sarijevi varovanci igrali neodločeno 1:1. Vesna (40 točk) bo v Križu gostila Poz-zuolo (20). Trener Roberto Veneziano ne bo imel na razpolago kaznovanega Monteja ter poškodovanih Grgiča in Giorgija. Grgiča bo zamenjal Bertocchi. Vesna mora zbrati vse tri točke, če želi obdržati stik z vodilno ekipo Gemonese, ki bo gostovala v Buttriu. V prvem delu je Vesna zmagala z 2:1. Juventina (36 točk) bo gostovala pri tržaški Ponziani (31), ki je v sredo premagala Sovodnje (2:1). Trener Giovanni Juventinin zvezni igralec Nejc Radovac iz Izole na posnetku s sredinega 20. derbija proti Vesni v Križu kroma Tomizza upa, da bo jutri imel na razpolago Morsuta. V prvem delu je bila Ju-ventina boljša z 1:0. 1. AMATERSKA LIGA - Primorec (34 točk) se bo skušal Gradeseju (26) maščevati za poraz v prvem delu prvenstva (4:3). Trener Sciarrone ne bo imel večjih težav postavo. Odsoten bo kaznovani Ojo in poškodovani Boccuccia. 2. AMATERSKA LIGA - Največje pričakovanje vlada pri Bregu (25), pri katerem je na začetku tedna prišlo do zamenjave na klopi. Brežani bodo v gosteh igrali proti drugouvrščeni Esperii (43). Pe-tagno je zamenjal Oliviero Macor, ki bo jutri imel nekaj težav s postavo. Odsotni bodo Pernorio, Sovic, Daniele Degrassi in kaznovani Trevisan. Težka naloga čaka tudi Primorje (36), ki bo gostovalo pri miljski Muglii (41). Trener Gulič ne bo imel na razpolago Merlaka in Puzzerja. Zarja Gaja (30) bo v Bazovici gostila San Canzian (35). Vzhodno-kraška ekipa mora zmagati, če se želi približati mestom, ki vodijo v končnico prvenstva. V prvem delu: Breg - Esperia 0:0, San Canzian - Zarja Gaja 0:2, Primorje -Muglia 2:0. 3. AMATERSKA LIGA - K Mladosti v Doberdob prihaja tržaški Cgs, ki je v prvem delu zmagal s 4:0. Trener Kra-vos bo imel kar nekaj težav s postavo, saj bodo odsotni Peric, Zorzin, Ferletič, De-vetak, Kobal in Bensa. (jng) bruno pavio Z več kot dvajsetletnim stažem Športni delavec Bruno Pa-vio sodeluje z odborom športnega društva Juventina že 23 let. Pavio (letnik 1949) se je odboru štandre-škega društva približal v mandatni dobi predsednika Tabaja. »S Kerpanom, to se pravi pred osmimi leti, sem prevzel mesto podpredsednika. Delo pri društvu je precej zahtevno in zahteva kar veliko žrtvovanja prostega časa,« je dejal Pavio, ki - kot je dodal - ni bil nikoli dober nogometaš. »Nogomet sem igral le v mladinskih ligah. Vedno pri Juventini.« Pavio, navijač Milana, je že nekaj let v pokoju. V službi je bil v goriškem podjetju Princi, v katerem je bil odgovoren za proizvodnjo. O letošnji sezoni Juventine je povedal naslednje: »Položaj na lestvici je dober, bil pa bi lahko še boljši, saj smo po nepotrebnem izgubili kar nekaj točk po cesti. Prepričan sem, da bomo v zadnjem delu prvenstva bolj uspešni in se bomo na koncu uvrstili v play-off, ki je bil tudi naš glavni cilj pred začetkom sezone. Zdaj je v najboljši formi Gemonese, ki bo tudi glavni kandidat za 1. mesto in napredovanje v elitno ligo. Tudi Vesna in San Daniele se lahko še vključita v boj za sam vrh.« BRUNOVE NAPOVEDI: Sevegliano - Kras 2 (0:2) Vesna - Pozzuolo X (1:1) Sovodnje - Villesse 1 (1:0) Primorec - Gradese 1 (1:0) Zarja Gaja - San Canzian 2 (0:1) Muglia - Primorje 1 (1:0) Esperia - Breg X (1:1) Mladost - Cgs 1 (1:0) odbojka - V deželni moški C-ligi V Gorici Olympia - Soča Val Imsa in Sloga pred domačim občinstvom - Pomembna tekma za Slogo List - Bor Breg v gosteh pri vodilnem andrej maver Iz Ljubljane se vrača, da bi pisal zapisnik Na tekmah ekipe Televita Trieste Volley 2010, ki je nastala na pobudo Sloge Tabor (in ki jo sestavljajo v glavnem njeni igralci), redno piše zapisnik Andrej Maver. »Bil sem skoraj na vseh domačih tekmah Televite, tudi na zadnji, ki so jo fantje nesrečno izgubili proti Sisleyu. Škoda, bili so na pragu gladke zmage, tri točke pa bi bile v boju za obstanek zelo pomembne. Mislim pa, da lahko zaostanek še nadoknadijo,« je prepričan bivši Slogin odbojkar in odbornik. Andrej, ki je med drugim kar šest let preživel v Munchnu, je med tednom zaradi službenih razlogov v Ljubljani, domov pa se vrača le ob vikendih. »Zato tudi našim ekipam v glavnem sledim samo po časopisih. Sem si pa enkrat v Ljubljani ogledal tekmo evropske lige prvakov, v kateri nastopa Bled.« (T.G.) ANDREJEVE NAPOVEDI Volleybas - Sloga 2:3 Millenium - Bor/Breg 3:0 Val - Basiliano 3:1 Olympia - Soča 3:2 Sloga - Buia 1:3 Carnia - Govolley 3:0 Kontovel - Gemona 3:1 San Sergio - Naš prapor 1:3 V ospredju petega kroga deželnih odbojkarskih prvenstev bo gotovo goriški derbi moške C-lige med Olympio Fer Style in Sočo Zadružna banka Doberdob Sovodnje, ki bo zelo pomemben tudi v boju za obstanek. Na uvodni tekmi so gladko slavili zmago soča-ni, Jerončičevi varovanci pa so takrat igrali brez Matije Komjanca. Tako bo po vsej verjetnosti tudi danes, saj si je mladi tolkač Olympie na četrtkovem treningu poškodoval gleženj in bo moral zato nekaj časa počivati. Lucio Battisti pa bo, kot kaže, po dolgem času imel na razpolago vse svoje igralce, vključno z veteranom Testenom. Soča se sicer na derbi ni mogla najboljše pripraviti, saj je v ekipi še vedno razsajala gripa. Več možnosti za zmago imajo vsekakor danes gostje, ki so nekoliko bolj izkušeni od domačinov, in so doslej zbrali pet točk več, a si kljub temu obstanka še niso zagotovili (še posebno če se bo število izpadov povečano). Olympia pa vsekakor gotovo ne bo vnaprej vrgla puške v koruzo, saj nujno potrebuje točke. V isti ligi bosta Val Imsa in Sloga igrala pred domačim občinstvom. Valovci bodo gostili nevarni Basiliano, ki pa je v zadnjih krogih polovico točk prepustil Olympii in Slogi. Makučevi varovanci si danes ne smejo privoščiti spodrsljaja, če nočejo, da bi se vodilne štiri ekipe (in z njimi tudi uvrstitev v končnico) še bolj oddaljile. Pe-terlinove varovance pa čaka nova težka preizkušnja, saj se bodo v Repnu pomerili s tretjeuvrščeno Buio, kateri so se v prvem delu upirali le en set, medtem ko so jih v ostalih dveh nasprotniki povsem nadigrali. Slogaši imajo danes priložnost, da popravijo vtis s prve tekme, možnosti za osvojitev novih točk pa so žal minimalne. V ženski C-ligi bo današnja tekma pomembna predvsem za Slogo List, ki bo v Vidmu gostovala pri Volleybasu. Domačinke so odlično začele drugi del prvenstva in se povzpele na sedmo mesto, a gotovo niso boljše od naše ekipe, ki pa za mesec dni ne bo imela na razpolago Elise La Bianca. V prvem delu so Ciocchijeva in soigralke slavile po tie-breaku, nujno morajo točke osvojiti tudi danes, če nočejo, da bi se njihov položaj še bolj zakompliciral. Zelo težka naloga pa čaka združeno ekipo Bora in Brega Kmečka banka, ki se bo danes odpravila v Gradišče, kjer se bo pomerila s prvouvrš-čenim Milleniumom. Nasprotnice so gotovo precej boljše od plavih, ki pa se jim bodo skušale čim boljše upirati. Pla-ve bodo igrale brez poškodovane Katje Spetič, trener Smotlak pa bi moral imeti kljub temu več manevrskega prostora kot na zadnjih tekmah, ko je bila ekipa iz različnih razlogov dobesedno zdesetkana. V ženski D-ligi bosta Kontovel in Govolley Kmečka banka igrala proti ekipama iz sredine lestvice. Kontovel-ke bodo skušale tri točke osvojiti proti Gemoni, ki jim je v prvem delu odtrgala točko. Nova zmaga bi pomenila nov korak naprej na poti do play-offa. Govol-ley pa bo gostoval v Tolmeču. Domače odbojkarice so ga v prvem delu gladko premagale, Petejanove varovanke pa morajo danes iztržiti več, če hočejo v boju za obstanek nadoknaditi visok zaostanek. Njihova naloga pa vsekakor ne bo enostavna. Naš prapor pa bo na igrišče stopil šele jutri. V Trstu se bo pomeril s sicer izkušenimi odbojkarji San Sergia, ki jih je že v prvem delu brez težav premagal. Zato mora tudi danes nujno os- Domači šport Danes Sobota, 6. marca 2010 KOŠARKA DRŽAVNA C-LIGA 20.45 v San Danieleju: San Daniele - Jadran Qubik DEŽELNA C-LIGA - 17.20 v Vidmu, Marangoni: CBU - Breg; 20.30 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska -Ardita DEŽELNA D-LIGA - 20.30 v Gorici: Dinamo -Kontovel UNDER 15 MOŠKI - 20.00 v Trstu, Fabiani: Libertas TS - Bor ZKB UNDER 13 MOŠKI - 15.00 v Dolini: Breg - Azzurra B: 17.15 pri Briščikih: Kontovel - Bor NLB ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 20.00 v Gorici, center Špacapan: Olympia Fer Style - Soča ZBDS; 20.30 v Štandrežu: Val Imsa - Basiliano; 20.30 v Repnu: Sloga - Buia ŽENSKA C-LIGA - 20.30 v Vidmu, ul. 25. aprila: Volleybas - Sloga List; 20.30 v Gradišču: Millenium - Bor Breg Kmečka banka MOŠKA D-LIGA - 18.00 v Trstu, Ul. della valle: San Sergio - Naš prapor ŽENSKA D-LIGA - 20.30 v Tolmeču: Volley Carnia - Govolley Kmečka banka; 20.30 pri Briščikih: Kontovel - Volley Gemona 1. ŽENSKA DIVIZIJA 18.00 v Dolini: Breg Alta Informatica - Libertas 3. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.30 v Nabrežini: Sokol -S. Andrea UNDER 14 ŽENSKE - 18.00 v Trstu, 1. maj: Bor - Azzurra NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 17.30 v Štandrežu: Juventina - Staranzano; 17.30 v Repnu: Kras -Ponziana Jutri 10.30 v Repnu: Pomlad - San vojiti vse tri točke, kar bi mu glede na ostali razpored tekem verjetno omogočilo, da še rahlo izboljša svoj položaj na lestvici. (T.G.) 1. ŽENSKA DIVIZIJA Soča Pizzeria Frnažar - Millenium Lu-cinico 1:3 (24:26, 21:25, 25:17, 13:25) SOČA: Beuciar 0, Brumat, Ca-mauli 5, Černic 8, Gabbana 4, Marus-si 0, Nanut 11, Povšič 2, Pozzo, Turus libero 1, Ursič 9, Zavadlav 9. Trener: Paola Ursič. V prvem setu so gostiteljice vodile skoraj do konca in imele celo 4-5 točk prednosti. V odločilnem trenutku pa so popustile in ekipa iz Ločni-ka je zmagala set. Drugi set je bil izenačen skoraj do konca, ko so znova slavile zmago bolj zbrane gostje. Po zmagi in dobri igri v tretjem setu je Soča v četrtem nizu popustila na celotni črti in zmaga je odšla v Ločnik. 1. MOŠKA DIVIZIJA Soča Lokanda Devetak - G.S.P. Mossa 2:3 (17:25, 25:18, 25:18, 23:25, 13:15) SOČA: Butkovič 6, Černic 15, Čevdek 13, Cotič 7, Devetak I. 6, Devetak T. 0, Juren 0, Kovic 1, Levpušček 17. Trener: Boris Jelavič. Začetek tekme je bil za Sočo obetaven, saj so gostitelji že vodili z 8:3. Nato pa so popustili in gostje so poskrbeli za preobrat. Soča je nato dobro igrala v drugem in tretjem setu, ko so povedli na 2:1. Sočani so načrtovali, da bodo ekipi, ki je letos le enkrat klonila in to šele po tie-breaku prejšnji teden proti Olympii, iztrgali vse tri točke. Tudi v petem setu so gostitelji že vodili z 10:5. Sledil je preobrat in na koncu se je morala Soča zadovoljiti le z eno osvojeno točko. Nedelja, 7. marca 2010 NOGOMET ELITNA LIGA - 15.00 v Sevegliano: Sevegliano -Kras Koimpex PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Trstu, igrišče Ferrini: Ponziana - Juventina; 15.00 v Križu: Vesna - Pozzuolo; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Villesse 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Trebčah: Primorec - Gradese 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Bazovici: Zarja Gaja - San Canzian; 15.00 v Miljah: Muglia - Primorje; 15.00 v Trstu, pri Sv. Ivanu: Esperia - Breg 3. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Doberdobu: Mladost - Cgs NAJMLAJŠI - 9.00 v Trstu, pri Sv. Ivanu: Esperia -Pomlad ZAČETNIKI Giovanni A ODBOJKA 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 19.00 v Trstu, 1. Maj: Bor ZKB - Triestina UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Trstu, 1. maj: Bor Kinemax - Virtus UNDER 14 ŽENSKE - 11.00 v Trstu, ul. della Valle: Coselli - Sloga KOLESARSTVO 34. TROFEJA ZSŠDI - 13.00 neuradni start v Lonjerju; 13.15 start v Barkovljah; 16.50 cilj nad Lonjerjem Pojutrišnjem Ponedeljek, 8. marca 2010 KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA 21.30 v Trstu, Max Fabiani: 69ers - Bor Art Group UNDER 19 DRŽAVNI - 21.00 pri Briščikih: Jadran ZKB - Portogruaro; 21.00 v Žavljah: Venezia Giulia - Bor ZKB UNDER 19 DEŽELNI - 19.00 pri Briščikih: Jadran ZKB - Salesiani Don Bosco NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 18.00 v Tržiču: Monfalcone - Vesna □ Obvestila ZSŠDI vabi ljubitelje teka na sodelovanje v združeni ekipi športnikov iz zamejstva in iz Slovenije, ki bo nastopila na letošnjem 10. Malem kraškem maratonu (21.098 m), v nedeljo, 21. marca 2010. Prijave sprejemata tržaški (tel. 040-635627 trst@zssdi.it ) in goriški urad (tel. 0481-33029 gorica@zssdi.it ) do petka, 12.03.2010. SK DEVIN prireja tekmo za »22. Pokal prijateljstva treh dežel« - 6. Memorial Lucijan Sosič v soboto, 13. marca, v kraju Forni di Sopra. Avtobus odpelje iz Trga v Nabrežini ob 6. uri, iz Štivana pa ob 6.10. Vpisovanja do četrtka, 11. marca, na info@skdevin.it, ali na 340-2232538 ali 3358180449. AŠD MLADINA - Smučarski odsek obvešča člane, da se lahko do četrtka, 11. marca, do 16. ure vpišejo na smučarsko tekmo »Pokala prijateljstva treh dežel« veljavno za 5. Primorski smučarski pokal, ki bo v soboto, 13. marca, v Forni di Sopra. Tel. 040-220718, 338-6376575 (Sonja ) ali 040-213518, 348-7730389 (Ennio). AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo tekme »XXII. Pokala prijateljstva treh dežel« VI. Memorial »Lucijan Sosič«, ki bo v soboto, 13. marca, v Forni di Sopra. Tekma bo veljala za posebno lestvico za 6. Pokal »Alternativa Sport« in »5. Primorski smučarski pokal«. Vpisovanje je možno do srede, 10. marca, na tel. št. 348-8012454 (Sabina). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST obvešča, da iz tehničnih razlogov odpadejo »Zimske športne igre« napovedane za 7. marec 2010. 22 Sobota, 6. marca 2010 ITALIJA / ta teden edinost pred 100 leti Edinost je tokrat poročala o občnem zboru Tržaškega slovenskega planinskega društva: »Zborovanje je otvoril načelnik društva dr. Pretner, ki je prisrčno pozdravil navzoče planince, omenjal važnost tržaške podružnice ter se spominjal pred kratkim umrlega najstarejšega člena, planinca Blaža Dobide, ki je premi-nol nagle smrti v oseminšestdesetem letu svoje dobe. Nato je poročal tajnik Miroslav Pretner o društvenem delovanju. Podružnica, ki je jedna najmo-čnejih - šteje namreč 217 členov - je tudi v mino-lem letu čvrsto napredovala v prospeh slovenske tu-ristike. Zaznamovala in popravila je razna pota in steze ter jih opremila ličnimi kažipoti in napisi. Posebno pozornost je pa obračala tudi podzemskim jamam in ti sta: romantična 'Divaška vilenica' in čarobna orjaška jama 'Dimnice' v Slivjah. Podružnica postavi tudi v bližnji bodočnosti na vrhu hribovja, ki obdaja Trst, razgledni stolp, v kar je že storila potrebne korake. Pri vsem svojem delu pa odbor ni pozabil nuditi svojim členom tudi zabave katero je združeval v lepih veselih društvenih izletih po naši slovenski domovini. Priredil je izlete v Branico, Sv. Križ, na Erzelj, Trstelj, Nanos, Črno prst, Bohinj, itd. Toda čvrsti in neustrašni naši planinci, ki jih šteje podružnica lepo število, so se povspeli tudi na strme, snežne planine Triglav, Mangart, Razor, Montaž, Kamniške planine, na divje Dolomite in celo na balkansko pogorje. Podružnica se spominja tudi s hvaležnostjo svojih dobrotnikov za podporo, ter slovenskemu časopisju, predvsem 'Edinosti', ki je vsikdar prinašala radovoljno vse društvene vesti. V iskrenih besedah zaključuje poročilo da bi sleherni, ki utrujen od napora dnevnega dela išče počitka in tolažbe, pohitel v prirodo ter užival pod milim nebom lepe dni, ki minevajo tako hitro! Verjamemo, da bo podružnica tudi v bodoče delovala z ono vztrajnostjo kakor do sedaj, odpirala nam pota v prirodne krasote ter jih čuvala pred navalom tujinstva.« ta teden primorski dnevnik pred 50 leti PRIMORSKI DNEVNIK V teh dneh se je pričela nova kampanja za borbo proti jetiki. Odprli so jo v dvorani gledališča Verdi z govorom profesorja Dadija, ravnatelja ftiziološke klinike milanske univerze, v katerem je govoril o profilaksi je-tike. »Otvoritvene cerimonije so se med drugim udeležili pokrajinski predsednik prof. Gregoretti, podpre-fekta Pasino in Maninchedda, pokrajinski zdravnik Mi-nissale, predstavniki raznih drugih oblasti, socialno -zavarovalnih ustanov, itd. Prvi je spregovoril prof. Gre-goretti, ki je tudi predsednik protituberkoloznega konzorcija. Orisal je pomen te kampanje in dejavnost konzorcija v petih dispanzerjih v mestu, v dispanzerju v Miljah in v premičnih dispanzerjih, ki so izmenoma na razpolago manjšim občinam in begunskim taboriščem. Prof. Gregoretti je dejal, da se jetika more in mora za-treti, da pa mora biti borba proti njej trajna trajna in ne le kampanjska. Zaradi tega vlaga konzorcij velike napore za okrepitev svojih naprav, pri čemer je dosegel že le- pe uspehe zlasti pri fluorografiranju. Profesor Daddi je govoril o umrljivosti in nale-zljivosti bolezni ter omenil velika znastvena odkritja v preteklem stoletju zlasti pa Forlaninijev pnevmotoraks. Jetika je resna bolezen, ki pa se mora zdraviti. Je nalezljiva in s tem družbena bolezen, zaradi česar morajo država in vse oblasti intervenirati, da se okrepijo diagnostična sredstva, spopolnjujejo načini zdravljenja in pomoč sploh. Kampanje proti jetiki pa imajo namen, da seznanijo široke plasti prebivalstva z nevarnostjo okužbe po jetiki. Borba proti tej bolezni je imela že velike uspehe, toda ni je bilo še mogoče zatreti. Močno se je skrčila samo umrljivost. V Trstu je bil dosežen v borbi proti jetiki precejšnji uspeh. Opravili 91.372 fluo-rografskih pregledov in število ugotovljenih obolenj se je v zadnjih dveh letih znižalo od 2025 na 1059. Kar se tiče povečanega števila novih obolenj v državi, je to treba najbrž pripisati manjšemu številu pregledov.« FILMI PO TV Nedelja, 7. marca, Rai 1, ob 3.35 Phenomena Režija: Dario Argento Igrajo: Jennifer Connelly, Daria Nicolodi in Donald Pleasence Verjetno eden najlepših Argentovih srhljivih filmov pripoveduje o dijakinji švicarskega zavoda, ki s pomoEjo žuželk in simpatične opice, odkrije istovetnost neuravnovešenega zločinca. Prota-gonistka, Jennifer Connelly je pred tem nastopila tudi v Leonejevem C'era una volta in America, in si skoraj dve desetletji kasneje zagotovila oskarjevo nagrado s filmom A beautiful mind. Četrtek, 11. marca, Canale 5, ob 21.10 La ricerca della felicita Režija: Gabriele Muccino Igrata: Will Smith in Thandie Newton Chris Gardner je trgovski potnik, ki ga utrujena in razočarana žena zapusti, tako da mora sam skrbeti za petletnega sina. V želji po boljšem življenju se Chris vpiše na tečaj za borzne posrednike, toda zaradi pomanjkanja denarja s sinom kmalu pristaneta na cesti. Chris se kljub vsem težavam in ponižanjem odloči vztrajati, ob tem pa skuša na domiselne načine sina obvarovati pred neprizanesljivo krutostjo vsakdana. Ko Gardner dobi pripravništvo v prestižni borzno-posredniški hiši, morata s sinom veliko prestati, med drugim živeti v zavetiščih, da bi sledila svojim sanjam o boljšem življenju. Četrtek, 11. marca, Rete 4, ob 23.25 Fight club ^//Juwv Režija: David Fincher Igrata: Brad Pitt in Helena Bonham Carter Celovečerec, povzet po istoimenskem delu ameriškega pisatelja Chucka Palahniuka je nekakšna kritika sodobne družbe, ki se skuša znebiti frustracij in težav z izvajanjem vsakovrstnega nasilja. Tako se tudi protagonist filma odloči, da se bo udeležil skupinske terapije, ki naj bi mu omogočila premostitev vseh težav. Na enem od teh srečanj pa spozna Tylerja Durdena. Ta mu spregovori o nekoliko nenavadnem klubu, ki je nastal prav zato, da bi v njem člani sproščali vse frustracije z nasilno medsebojno borbo. Četrtek, 11. marca, Rai 1, ob 3.10 Quiz show Režija: Robert Redford Igrajo: John Turturro, Ralph Fiennes in Martin Scorsese Leta 1958 je v ZDA počil dokaj svojevrsten škandal. Javnost je namreč izvedela, da si ena najbolj priljubljenih televizijskih oddaj, Twenty-one, izbira tekmovalce po meri. Herbie Stempel je pred tem zaslovel ravno zaradi svojega talenta v odgovarjanju na zahtevna vprašanja, pri čemer je iz tedna v teden zmagal vse več denarja. Ko pa so uredniki oddaje opazili, da gledanost televizijskega sporeda počasi upada, so odločili za Herbijevo zamenjavo z veliko bolj telegeničnim tekmovalcem, ki je seveda privabljal tudi številnejše občinstvo. Redfordov celo-večerec, ki je pred leti prejel kar štiri nominacije, ni naposled zmagal niti enega oscarjevega kipca. Petek, 12. marca, Rete 4, ob 16.25 La grande guerra Režija: Mario Monicelli Igrata Alberto Sordi, in Vittorio Gassman Leto 1916, prva svetovna vojna. Oreste Jacovacci in Giovanni Busacca, sta mlada, seveda povsem neizkušena vojaka, ki so ju iz rodnega Rima in Milana vpoklicali na fronto. Med ofenzivo jih ujamejo avstrijske enote, ki jih nato tudi ustrelijo. Oreste in Giovanni tako kljub vsemu umreta kot junaka. Petek, 12. marca, Rete 4, ob 23.20 Parla con lei Režija: Pedro Almodovar Igrajo: Javier Camara, Dario Grandinetti, Lenor Watling, Rosario Flores in Geraldine Chaplin Almodovarjev celovečerec, ki si je leta 2003 zagotovil Oscarjvo nagrado za najboljši scenarij, pripoveduje o Benignu, mladem medicinskem asistentu, ki skrbi za plesalko Alicio, ki je po nesreči padla v komo. Bolničar se s časom zaljubi v negibno dekle in ji pripoveduje svoje dnevne doživljaje. Potem sreča svojega soseda Marca čigar dekle Lydia je po nesreči ravno tako v komi. Oba moška čakata, da se njuni dekleti prebudita iz globokega sna, pri tem pa prvi verjame in upa, drugi pa dvomi. (Iga) NASA SLIKOVNA in MALA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV TEPEC (NAREČ.) KEM. ZNAK ZA BIZMUT FOTO ARHIV PRIMORSKEGA DNEVNIKA TELESNA ODPRTINA; ZAČETEK DEJANJE ORGANA VIDA DOTIK ZOGICE OB MREZI LJUBIMEC SVEČ. HERO OSEBNI RATING PRI ŠAHU AM. IGRALEC LADD AZIJSKI MEDVEDEK SLOVENSKA IGRALKA ITA ... SPODNJI DEL POSODE SL. OUMPIO-NIK ŠTUKELJ IVAN TAVČAR KANARČEK, GOSTOLEVEC LOUIS DAOUERRE RUSKI $AHIST KARPOV TANJA ROMANO GLAVNO MESTO ALBANIJE OPEKLINA ZNANSTVENIK SUKAR SVETIH PRAVOSLAVNIH PODOB GORIŠKO ODBOJKARSKO DRUŠTVO NASA GLEDALIŠKA IGRALKA SARDOC POZIV, KLIC BERI PRIMORSKI DNEVNIK SLOVENSKI AHITEKT IN URBANIST FABIANI FENIČANSKA BOGINJA LJUBEZNI ERNST MACH JUG. IGRALr KA LONČAR BISTROUMNOST MESTO V SLOVENIJI ADA NEGRI RICHARD OWEN AVTO-MOTO PREIZKUŠNJA KRAJŠA, LAZJA PUŠKA OKROGLO ŠTEVILO FRANCOSKI PISATELJ (EMILE) NAS ŠPORTNI PUBLICIST IONESCO EUGENE ITALIJANSKA NIKALNICA KURT RUSSEL ZLAHTEN, NEAKTIVEN PLIN LJUBEZENSKI SESTANEK, ZMENEK EUROPEAN ARTICLE NUMBER UV IVANOV JE TUDI PREB. SANTIAGA SL. NOGOMETAŠ OBLAK BREZPRAVNA MNOZICA VRSTA VIŠNJE PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK JEZA, SRD ORGAN VOHA RIMSKI PESNIK ZIVAL Z LOVKAMI VULKANSKI IZMEČEK ITALIJANSKA CESTNA SLUZBA AMERIŠKI IGRALEC MOONEY VEZNIK NEMŠKI FILOZOF (GEORG) AM. PISATELJ HEMINGWAY PRVA IN ZADNJA ČRKA SL. PISATELJICA PEROCI IT. PESNICA NEGRI ZAMISEL, PREDSTAVA, POJEM HOMERJEVI GRKI NEKD SEKR. OZN (KOFI) RIMSKO ŠTEVILO ŠEST ARABSKI ZREBEC REKA V ANGLIJI, KI TEČE SKOZI CAMBRIDGE MLADOSTNEGA VIDEZA ITALIJANSKO MESTO SV. ANTONA TOLSTOJEVA JUNAKINJA KARENINA ZELEZNIŠKA PROGA PONOVLJENI GLAS, ODMEV MAKEDONSKO MOŠKO IME SLOVARČEK - AJAR = francoski pisatelj • ANAT = feničanska boginja ljubezni • AST = nemški filozof • ATANAS = makedonsko ime * CAM = reka v Angliji • LEANDER = ljubimec svečenice Hero 1 2 3 4 5 6 7 8 9 ■ ■ 10 11 12 13 14 VODORAVNO: 1. zimsko vozilo, sanke; 5. gnojno vnetje lasnega mešička in okolice, bul a, tur; 6. mesto pri Teramu; 7. ljubljanska vel eblagovnica; 8. azijska drŽava z glavnim mestom Teheran; 9. začetnici slovenskega pesnika Kosovela; 10. francoski igral ec Ventura; 13. slovita nizozemska nogometna ekipa; 14. očiščena in obeljena vlakna bombaža. NAVPIČNO: 1. nekdanji urednik našega dnevnika Renko; 2. gospodarska neodvisnost države, samozadostnost; 3. vodil o, pravilo, predpis; 4. indonezijski del Nove Gvinej e; 11. ameriški pevec King Cole; 12. ita l ijanska pevka, albanskega rodu (Anna). (lako) / RADIO IN TV SPORED Sobota, 6. marca 2010 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Risanka: Črvička 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Variete: Da da da 6.30 Aktualno: Unomattina Weekend 10.25 Aktualno: ApriRai 10.35 16.55 Vremenska napoved 10.40 Aktualno: Tuttobenessere 11.30 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. E. Isoardi) 13.30 17.00, 0.35 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy Driver 14.30 Variete: Le amiche del sabato 17.10 Aktualno: A Sua immagine 17.40 Dnevnik L.I.S. 17.45 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'Eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Affari tuoi 21.30 Talent show: Ballando con le stelle (v. M. Carlucci) 0.40 Dok.: Memorie dal Bianco e Nero 1.20 Nočni dnevnik in vremenska napoved V^ Rai Due 6.00 Aktualno: Scanzonatissima 6.15 Aktualno: Tg2 Eat Parade 6.25 Aktualno: L'avvocato risponde 6.35 Aktualno: Inconscio e magia 6.45 Variete: Mattino in famiglia 10.30 Aktualno: Sulla via di Damasco 11.15 Aktualno: ApriRai 11.25 Aktualno: Mezzogiorno in famiglia 13.00 20.30, 23.25 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 14.00 Glasba: Top of the Pops 15.10 Nan.: Giardini e misteri 16.55 Aktualno: Sereno variabile 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.10 Nan.: Primeval 19.00 Resničnostni show: L'isola dei fa-mosi 20.00 Žrebanje lota 21.05 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 22.40 Šport: Sabato Sprint 23.35 Dok.: Tg2 Dossier 0.20 Dok.: Tg2 Storie 1.00 Aktualno: Tg2 Mizar ^ Rai Tre 7.00 Risanke 8.00 Variete: Il videogiornale del Fanta-bosco 9.00 Aktualno: Tv Talk 10.30 Aktualno: Art News 11.00 Aktualno: Tgr I nostri soldi 11.15 Aktualno: Tgr EstOvest, sledi Tgr Levante 11.45 Aktualno: Tgr Italia Agricoltura 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tgr Il Settimanale 12.55 Aktualno: Tgr BellItalia 13.20 Aktualno: Tgr Mediterraneo 14.00 Deželni dnevni, vremenska napoved in rubrike 14.50 Aktualno: Tgr Ambiente Italia 15.50 Dnevnik L.I.S. 15.55 Šport: Sabato sport, sledi Magazine Champions League 16.25 Šport: Kolesarstvo 17.25 Šport: Calcio a 5 18.10 Šport: 90° minuto - Nogomet, B liga 18.55 Vremenska napoved 19.00 0.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Aktualno: Ulisse - Il piacere della scoperta 23.45 Palco e retropalco 1.00 Nočni dnevnik u Rete 4 7.30 Nan.: Il Conte di Montecristo 9.30 Aktualno: Vivere meglio 10.55 Aktualno: Cuochi senza frontiere 11.30 Dnevnik in prometne vesti 12.30 Nan.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Popoldanski Forum 15.00 Nan.: Poirot 17.10 Nan.: Monk 18.00 Aktualno: Pianeta mare 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.30 Nan.: Bones 23.20 Nan.: Law & Order - Unita speciale 0.10 Šport: Guida al campionato 0.45 Film: Federal protection (akc., ZDA, '02, i. A. Assante) 1.30 Pregled tiska 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Glasb. odd.: Loggione 9.45 Aktualno: Super Partes 10.20 Film: Scambio di identità (kom., ZDA, '96, r. R. Benjamin, i. S. Mac-Laine) 11.30 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Resničnostni show: Grande Fratel-lo 14.00 Resničnostni show: Amici 16.00 Aktualno: Verissimo (v. S. Toffanin) 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia (v. M. Hunziker in E. Greggio) 21.10 Talent show: Io canto (v. G. Scot-ti), sledi Io canto e poi... 0.55 Variete: Mai dire Grande Fratello 1.25 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.10 7.00 10.45 11.05 11.50 12.25 13.40 14.00 15.00 15.55 17.50 18.15 18.30 19.00 21.10 Nan.: Flipper Risanke Aktualno: Cotto e mangiato Aktualno: Tv moda Aktualno: Jekyll - La vera faccia del-la Tv Dnevnik in športne vesti Nan.: Til Death - Per tutta la vita Film: Un agente segreto al liceo (kom., ZDA, '91, r. W. Dear, i. R. Grieco) 17.10, 20.00, 22.40, 0.15 Dnevnik -kratke vesti in vremenska napoved Film: Un poliziotto a 4 zampe - 3 (akc., ZDA, '99, i. J. Belushi) Nan.: Zack e Cody sul ponte di comando Nan.: Quelli dell'intervallo Dnevnik in vremenska napoved Film: Barnyard - Il cortile (anim., ZDA, '06, r. S. Oedekerk) Film: Madagascar (anim., ZDA, '05, r. E. Darnell, i. T. McGraft) 22.50 Film: Bats (srh., ZDA, '99, i. L. Diamond) ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.00 Dnevnik 8.05 Pregled tiska 9.00 Šport: Volley Time 10.05 Nan.: Daniel Boone 10.50 Aktualno: Formato famiglia 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.45 Dok.: Borgo Italia 2010 13.05 Aktualno: Fede, perche no? 13.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 14.00 14.20 14.55 17.00 19.10 20.00 20.05 20.30 21.00 22.55 23.35 Šport: Passione sport Aktualno: Ci parlano di se Dokumentarec o naravi Risanke Glasb.: Musica, che passione! Športe vesti Aktualno: Dai nostri archivi Deželni dnevnik Film: Con gli occhi dell'amore (dram., '95, r. D. Mackay, i. J. London) Aktualno: Qui Tolmezzo Aktualno: Stoa' LA 6.00 7.00 10.10 10.40 12.30 13.00 14.05 16.00 18.00 La l Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne vesti Aktualno: Omnibus Week-End, sledi Omnibus Life Week-End Aktualno: Il tempo della politica Film: Passaporto per l'Oriente (kom., It., '51, i. E. Bartolk) Dnevnik in športne vesti Nan.: L'ispettore Tibbs Film: Il segreto della piramide d'oro (pust., ZDA, '88, i. C. Lauper) Nan.: Il ritorno di Missione Im-possibile Film: Supergirl - La ragazza d'ac-ciaio (fant., V.B. '84, r. J. Szwarc, i. H. Slater) 20.00 0.30 Dnevnik 20.30 Resničnostni show: Chef per un giorno 21.35 Nan.: L'ispettore Barnaby 23.30 Aktualno: Complotti 0.30 Aktualno: M.O.D.A. (T Slovenija 1 6.15 Kulutra, sledi Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke (pon.) 7.20 Križ Kraž 8.50 Film: Kino Kekec (pon.) 10.40 Polnočni klub (pon.) 11.55 Tednik (pon.) 13.00 17.00, 22.50 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.20 Film: Ni vse zlato, kar se sveti (pon.) 15.55 O živalih in ljudeh 16.10 Zdravje 16.30 Usoda, sledi Nasvet 17.15 Ozare 17.20 Zakaj pa ne 17.40 Na vrtu, oddaja Tv Maribor 18.05 Nagradna igra 18.10 Z Damijanom 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti 19.20 Utrip 19.50 Gledamo naprej 19.55 Parada 21.05 Ars 360 21.20 Hri-Bar 23.00 Nad.: Vroči Bronx 23.45 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 06.03.1992 (pon.) 0.35 Dnevnik (pon.) Jr Slovenija 2 6.30 1.50 Zabavni infokanal 7.20 Skozi čas 7.30 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 06.03.1992 8.00 Polemika (pon.) 9.00 Circom Regional, oddaja Tv Maribor 9.55 SP v alpskem smučanju, smuk (Ž) 10.55 Kraji in običaji 11.25 SP v alpskem smučanju, smuk (M) 13.00 Dok. serija: Druga stran genialnosti 14.00 Nogomet: Rudar - Celje 16.10 SP v smučarskih skokih, ekipno 18.00 20.00 22.05 22.35 23.00 1.10 13.45 14.00 14.20 15.00 15.30 16.00 16.30 17.15 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 19.40 20.00 20.10 21.45 22.15 22.45 Nogomet: Aston Villa - Sunderland Rokomet: Gorenje - Chambery Bleščica, oddaja o modi Slovenski magazin Sobotno popoldne Tranzitor, 14. oddaja Koper Dnevni program Čezmejna TV - deželne vesti Srečanja v skupnosti Italijanov Potopisi Zoom - Vsestranska ustvarjalnost 23.30 Vsedanes - Aktualnost Arhivski posnetki Globus Brez meje Vremenska napoved Primorska kronika 22.00, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik Športne vesti Jutri je nedelja - verska oddaja Vzhod - Zahod Kino premiere Rokomet: Liga prvakov, prenos Avtomobilizem Back Stage Live Dokumentarec Tv Primorka 11.30 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved in kultura (pon.) 12.00 0.45 Videostrani 16.30 Razgledovanja 17.00 Hrana in vino (pon.) 18.00 Kultura 18.30 Izzivi mladih (pon.) 19.15 Settimana Friuli 19.40 Monitor 20.00 Duhovna misel 20.15 Tedenski pregled 20.30 Primorski tednik (pon.) 21.30 Glasb. odd.: Z Mojco po domače 22.30 Koncert skupine Kalamari, 1. del 23.30 Veliko platno RADIO TRST A 7.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 14.00, Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Radio paprika; 10.10 Koncert; 11.20 Sobotni mix; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Music box; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 17.45 Glasba za vsakogar; 18.00 Mala scena; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska, vremenska napoved; 9.00-12.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve; 9.45 Predstavitev colskega gledališča Trilček; 10.45 Nedeljski izlet; 11.00 Osebnost Primorske februarja; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja; 14.45 Du jes?!; 16.15-19.00 SMS - Lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 20.00 Legende; 22.30 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri...; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Capo-distria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.10 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Jagodni izbor; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.15 Izlivi; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni večer; 21.20 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 11.15 Zapisi iz močvirja; 11.30 Novice; 11.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturni val; 14.20 Obvestila; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.30 Novice; 17.45 Na val na šport; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 20.15 Rokomet; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 19.00 Opera: Giacomo Puccini: Boheme; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sobota, 6. marca 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa mocan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan sneg fjlAJUUi.l topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA Obsežen atlantski anticiklon se rasteza proti severovzhodu. Proti Mediteranu se zato spušča hladen polani zrak. Danes bodo ti tokovi tudi sorazmerno vlažni. Za jutri je slika še nejasna a . kaže da bo s severozahoda dotekal bolj suh < zrak. Nad severno polovico Evrope in nad Alpami je šibko območje visokega zračnega pritiska. V višinah priteka k nam od jugozahoda prehodno nekoliko manj mrzel zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.35 in zatone ob 17.58 Dolžina dneva 11.23 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 0.24 in zatone ob 9.09 BIOPROGNOZA Občutljivi ljudje bodo imeli predvsem v drugi polovici dneva z vremenom povezane težave, ki se bodo najpogosteje kazale v obliki okrepljenih bolezenskih znakov. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 8,9 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.31 najvišje 26 cm, ob 9.48 najnižje -22. Jutri: ob 2.59 najvišje 19 cm, ob 11.56 najnižje -28, ob 19.59 najvišje 14 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................400 Vogel.................200 Kranjska Gora.........65 Krvavec..............160 Cerkno...............130 Rogla.................140 Mariborsko Pohorje . .90 Civetta...............210 Piancavallo..........150 Forni di Sopra........120 Zoncolan............105 Trbiž..................130 Na Žlebeh ...........320 Mokrine..............190 Podklošter...........100 Bad Kleinkirchheim . 100 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER .'.S tolmeč o -10/1 videm o ¿Sí -6/7 o pordenon -5/6 & trbiž o -11/0 O gradec -7/3 celovec O -6/3 O -12/0 ^ kranjska g. q tržič hst - o^ -7/3 o čedad 0„ kranj , _ -5/6 o iS riffii^ ljubljana gorica r» ° n. gorica -6/3 n. mesto -6/3 gori o „z* postojna o O -8/1 ^ & O-7/2 s. gradec ptuj O celje -7/4 "•iS-- maribor O-7/3 m. sobota O-6/4 d/fi M , kočevje . O ¡//p črnomelj reka 0/7 zagreb -5/4 (^NAPOVED ZA DANES' Dopoldne bo prevladovalo jasno vreme, občasno bo nekaj tanke visoke oblačnosti. Mrzlo bo. Tekom dneva bo oblačnost naraščala, ni povsem izključeno da bo lahko kra- jevno nastala kakšna kratkotrajna ploha, lahko tudi snežna. južni ali jugozahodni veter. Sprva bo pretežno jasno, čez dan pa zopet spremenljivo, predvsem na zahodu pretežno oblačno. Možne bodo posamezne snežne plohe. Popoldne bo prehodno zapihal tolmeč o -8/-1 o gradec -5/3 celovec O -6/2 trbiž o -9/-2 O -13/-1 A^i O -6/2 s. gradec maribor O-6/1 m. sobota O-5/2 in u^i čedad o videm O -3/6 -4/7 ptuj ^ tr?ič ¿st/> celje _5/3 ° -6/3 _ C/ O kranjska g. o pordenon -3/6 £ gorica n o n. gorica gior a 0 2/7 a, postojna -1/7 ^ -2/7 ./7o-4/2 O ^^ ^ , ljubljana k, zagreb -3/4 -4/4 avn. mesto -4/3 ° a portorož o ty 0/8 reka 2/8 pazin o Po vsej deželi bo prevladovalo zmerno oblačno do občasno spremenljivo vreme. Mrzlo bo, v nižinskem pasu bo pihala zmerna burja, ob morju pa močna. Zjutraj bo v Trbiški kotlini lahko nastala kratkotrajna megla ali nizka oblačnost, ki se bo kmalu razkrojila. V Karniji bo lahko ponekod nastala kakšna kratkotrajna snežna ploha. (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. V severovzhodnih krajih bo lahko občasno naletaval sneg. šveDska - Nekatere so bile ujete teden dni Ledolomilci iz ledu v Baltiku rešili več deset ukleščenih ladij palestinci - Prepoved Hamasa V ženskih kozmetičnih ■ «V V VI »I salonih nič več moških GAZA - Palestinsko gibanje Hamas je moškim prepovedalo delo v ženskih kozmetičnih salonih na območju Gaze. "Policija bo preganjala vsakogar, ki bo kršil to odločitev, grozi pa mu zaslišanje in sodni pregon," je na svoji spletni strani sporočil Hamas. V številnih ženskih frizerskih salonih je v zadnjih mesecih odjeknilo več eksplozij, domnevno pa naj bi bili zanje odgovorni islamski skrajneži, ki nasprotujejo mešanju moških in nepokritih žensk. Napadi žrtev niso terjali. Gibanje Hamas je sicer od prevzema oblasti junija 2007 storilo le malo za uveljavljanje islamskega prava, kljub temu pa preko socialnih programov na misijonarski način širilo islamske vrednote na tradicionalno konservativnem območju. V Španiji začeli pravo vojno proti stenicam MADRID - Oblasti v španski prestolnici Madrid so razglasile vojno proti rastočemu se sovražniku - stenicam. Te se namreč širijo s pospešeno hitrostjo po hotelskih sobah povsod po državi. Oblasti so v boju proti stenicam tako izdale priročnik, s katerim želijo ozaveščati ljudi o pojavu zajedavcev, hkrati pa poučevati ljudi in osebje hotelov, kako se znebiti te nadloge. Ta je posebej prizadela priljubljene turistične destinacije na Kanarskih otokih in na območju ob sredozemski obali. Število stenic je v Španiji v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja upadlo. Vendar so se današnje razmere, kot izhaja iz priročnika, popolnoma spremenile, saj se je število primerov povečalo in se ponekod celo približalo epidemiji. Dramatično povečanje števila stenic sovpada z umikom številnih kemičnih sredstev s tržišča. Ta so sicer uničila zajedavce in podobne nadloge, bila pa so škodljiva za okolje. (STA) STOCKHOLM - Ledolomilci so včeraj v Baltskem morju rešili več deset ladij, ki so z na tisoče potniki in člani posadke v četrtek zaradi izredno nizkih temperatur nedaleč od obale Stock-holma obstale sredi ledu. V zalivu Bothnia med Švedsko in Finsko pa je bilo medtem več ladij v ledu ujetih že več dni, nekatere celo od sobote. Več ladij, med njimi nekaj velikih potniških trajektov, se je v četrtek nedaleč od arhipelaga Stockholm ujelo v debel led, ki so ga proti obali potisnili mrzli vetrovi. Na vsakem izmed trajektov, ki vozijo med Švedsko, Finsko in Estonijo, je bilo po okoli 1000 potnikov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V zalivu Bothnia so si medtem ledolomilci že več dni prizadevali rešiti okoli 50 tovornih in komercialnih ladij. Nekatere med njimi so bili ujete ob sobote. Kot so sporočili s švedske pomorske uprave, so včeraj iz ledu rešili vse ladje. Uprava je že pred tem izdaja opozorilo ladjam, naj ne ne pljujejo po poti, na kateri je obstala večina trajektov. Veliki trajekti so običajno primerno opremljeni, da se lahko prebijejo skozi tanko plast ledu, ki pogosto pokrije Baltsko morje. Švedska pomorska uprava pa je bila včeraj zelo kritična, saj številne ladje niso upoštevale njenega svarila, naj se izognejo arhipelagu Stockholm. "Problem je, da so veliki trajekti prepričani, da lahko obvladajo led. Imajo izjemno močne motorje, a v tem primeru je bil led zanje preprosto preveč težaven," je za švedski radi izjavil Ulf Guline s pomorske uprave. Švedska se letos sooča z izjemno hudo zimo. Temperature po vsej državi se že praktično vse od decembra gibljejo pod lediščem. glasba - Sicer jih bo vodil že 399-tič Maazel bo za 80. rojstni dan dirigiral Dunajskim filharmonikom DUNAJ - Ameriški violinist in skladatelj Lorin Maazel bo svoj 80. rojstni dan danes praznoval na sebi lasten način, saj bo v avstrijski prestolnici dirigiral Dunajskim filhar-monikom. Glasbeniki bodo na koncertu premierno izvedli suito iz Maa-zlove opere 1984, ki sloni na romanu Georgea Orwella, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Koncert bo hommage Lorinu Maazlu, ki bo danes Dunajskim fil-harmonikom dirigiral že 399-tič. S slavnimi filharmoniki je nastopil na kar 11 tradicionalnih novoletnih koncertih, ki v svetu veljajo za najbolj priljubljen glasbeni dogodek. Maazel je Dunajskim filharmonikom prvič dirigiral leta 1962, ko je zamenjal bolnega Herberta von Karajana. Maazel, ki se je ameriškim staršem v Franciji rodil leta 1930, je veljal za čudežnega glasbenega dečka. Pri 30. letih je bil najmlajši dirigent, ki je nastopil na Wagnerjevem festivalu v Bayreuthu. (STA)