m K GLASILO | ZVEZE I SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE -'ON . y< « ‘.VT C 4 *- h r»V w Js J. '‘'Lrf*'.- ‘ ^•^'4 8%" ^ - v'; - mjW * - ■i^nr i! , r: m- lil Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov *•’ ■ I Proti prekladanju iz desnega v levi žep Prednost so nadstandarne storitve Plesali so za revščino ***• t % Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov Predlog zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov je končno usklajen med socialnimi partnerji. Po dveh obravnavah v ekonomsko-socialnem svetu in po dveh usklajevanjih v posebni strokovni skupini, vodil jo je minister za delo dr.Vlado Dimovski,je predstavnikom socialnih partnerjev uspelo uskladiti delovno besedilo predloga zakona.Ta zakon smo sindikati pa tudi delodajalci zelo težko pričakovali in ga tudi dočakali. Njegov cilj je povečati zaposljivost in ohranjati zaposlitev invalidov. Ta zakon je zelo pomemben za zaposlovanje in delovnopravni položaj invalidov. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, uveljavljen i. januarja 2000, vsebuje določbe, ki omogočajo odpuščanje invalidov.Vendar se te določbe začasno, to je do 31. decembra letos, še ne uporabljajo, njihova uveljavitev je vezana na sprejem in uveljavitev zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Ker ta novi zakon ne more biti uveljavljen do konca letošnjega leta, je že pripravljen predlog sprememb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki bo uveljavitev določb o odpuščanju invalidov premaknil za leto dni, to je do konca leta 2004. V tem času bo predvidoma sprejet in uveljavljen zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov in sprejeti predpisi za njegovo izvajanje. Brez teh predpisov zakona praktično ne bi bilo mogoče izvajati. mcm-u Piše: Gregor Miklič Zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb iz daljnega leta 1976 še vedno velja in ga tudi uporabljamo, čeprav ga je zaradi sprememb v družbenopolitičnem in družbeno-ekonomskem sistemu čas povsem povozil. Zaradi tega smo se že pred več kot sedmimi leti odločili za pripravo povsem novega zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidov. Upravni odbor zavoda za zaposlovanje je takrat sklenil, da je zaposlovanje invalidov treba urediti po tako imenovanem kvotnem sistemu. Kvotni sistem pomeni, da mora vsak delodajalec zaposliti invalide, in sicer vnaprej določen odstotek.Takšen sistem zaposlovanja vsebuje tudi predlog novega zakona. Zaposlovanje invalidov je eno najbolj žalostnih poglavij zaposlovanja na Slovenskem. Čeprav so bili invalidi že po prejšnjih predpisih o delovnih razmerjih zaščitena kategorija, so ti predpisi imeli luknje, ki so včasih omogočale kar množično odpuščanje invalidov. To so omogočali zlasti predpisi o prisilni poravnavi, v katerih so delodajalci odpuščali tako invalide kot starejše delavce, delavce z zdravstvenimi težavami, ženske in podobno - odpuščali so vse tiste, od katerih ni bilo več mogoče pričakovati nadpovprečnih naporov in nadpovprečnih rezultatov. Novi zakon o delovnih razmerjih je pri odpuščanju invalidov naredil več reda, saj jih ni mogoče več odpuščati v postopkih prisilnih poravnav, pa tudi sicer je zakon zelo omejil možnosti delodajalcev za odpuščanje invalidov. Odpuščanje invalidov je bilo in je še velik problem, še večji pa je njihovo zaposlovanje ali ponovno zaposlovanje. Na zavodu za zaposlovanje je ta čas prijavljenih več kot 15.000 brezposelnih invalidov. Med njimi je veliko takih, ki so zaradi starosti ali zaradi pomanjkanja poklicne in strokovne izobrazbe ali svoje neusposobljenosti težko zaposljivi.Več kot 4000 pa je med njimi takšnih, ki jih je mogoče zaposliti in se tudi želijo, vendar so vrata za zaposlovanje invalidov pri delodajalcih trdno zaprta. Pri usklajevanju rešitev v zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov je ZSSS predlagala, da sistem usposabljanja in zaposlovanja poskrbi za vse invalide, še zlasti pa za delovne invalide, ki izgubijo zaposlitev in jih nihče noče več zaposliti. Predlagali smo tudi, da invalidov ne bi smeli zaposlovati za določen čas. Menili smo, da za invalide, usposobljene za delo, ne bi smeli uvajati poskusnega dela. Zapisali smo tudi, da zaradi nesposobnosti invalidom ne bi bilo mogoče odpovedati pogodbe o zaposlitvi in da je invalidom treba omogočiti prezaposlovanje pri drugem delodajalcu. Zahtevali smo, da morajo imeti socialni partnerji (sindikati in delodajalske organizacije) večji vpliv na urejanje zaposlovanja invalidov. Čeprav so bila pogajanja z delodajalci trda, smo večino svojih predlogov uveljavili. Invalid je vsaka oseba, ki ima status invalida po katerem koli predpisu, oseba, pri kateri so z odločbo pri' stojnega organa ugotovljene trajne posledice, telesne ali duševne okvare ali bolezni, in ima zato bistveno manjše možnosti, da se zaposli, ohrani zaposlitev ali v zaposlitvi napreduje. Zaposlitvena rehabilitacija so storitve, ki se izvajajo s ciljem, da se invalid usposobi za ustrezno delo, se zaposli, zaposlitev zadrži in v njej napreduje ali spremeni poklicno pot. Za pridobitev statusa invalida se bo uporabljala mednarodna klasifikacija funkcioniranja, invalidnosti in zdravja, ki jo ie leta 2001 sprejela Svetovna zdravstvena organizaciji Vsakemu invalidu zakon zagotavlja zaposlitveno rehabilitacijo in jo tudi podrobneje ureja. Izvajala so bo po načrtu zaposlitvene rehabilitacije, ki ga bodo za vsakega brezposelnega invalida pripravili strokovnjaki na zavodu za zaposlovanje. Zaposlitvena rehabilitacija se bo izvajala kot javna služba, izvajali pa jo bodo lahko javni zavodi ter druge pravne in fizične osebe, ki bodo izpolnjevale predpisane pogoj6 in bodo pridobile koncesijo za opravljanje te dejavnosti. Izvajalci bodo morali zaposliti svoje strokovnjake. Pravico do zaposlitvene rehabilitacije bodo invalidi uveljavljali pri zavodu za zaposlovanje. P° končani zaposlitveni rehabilitaciji bo treba izdela11 oceno zaposlitvenih možnosti invalida, ki mora predvsem povedati, ali je invalid zaposljiv v običajnen1 delovnem okolju, v podporni ali v zaščitni zaposliti ter za katera dela je usposobljen in kakšne prilagodit^ potrebuje na delovnem mestu. Invalidi se bodo v skladu z zakonom zaposlovali lahko v običajnem delovnem okolju, v invalidskih podjetjih ter v podporni in zaščitni zaposlitvi na delih, k' ustrezajo njihovim sposobnostim. Delodajalci bodo dolžni v aktu o sistemizaciji oziroma v letnem poS' lovnem načrtu predvideti delovna mesta za zaposlovanje invalidov. Za invalide je primerno tudi delo na domu in delo na daljavo. Delodajalec ne more invalidu redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Prav tako delodajalec ne more invalidu odpovedati pogodbe0 zaposlitvi iz razloga nesposobnosti in če invalid zaraO' svoje invalidnosti ne dosega pričakovanih rezultatom Delodajalec lahko odpove invalidu pogodbo 0 zaposlitvi, le če mu istočasno ponudi novo pogodh° o zaposlitvi za nedoločen čas na drugem delovne^ mestu, ki ustreza invalidovi strokovni izobrazb1' usposobljenosti in delovni zmožnosti. Delodajal^ lahko invalidu ponudi pogodbo o zaposlitvi tudi prl drugem delodajalcu, predvsem v invalidskih podjetj11^ Če delodajalec invalidu ne more ponuditi zaposli Tomaž Kšela, novinarka - tehnična urednica Mojca Matoi, tel. 01/43-41-264. Naročnina, tel. 01/43-41-283. Faks 01/23-17-298. E-pošta: nde@sindikat;^ Posamezna številka stane 310 tolarjev.Transakcijski račun, NLB d. d. 02222-0015182688. DTP: GALdesign.Tisk: DeloTČR d. d., Dunajska 5, Ljubljana. Min'5 za kulturo šteje Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8,5 % DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda. ISSN 1408-5569 ^ nedoločen čas in za dela, ki ustrezajo invalidovi nokovni izobrazbi, usposobljenosti in delovnim m°znostim’ odloči o utemeljenosti odpovedi po-S° be o zaposlitvi iz poslovnega razloga posebna 0™ls'ja> ^ je ustanovljena na podlagi zakona o P° ojninskem in invalidskem zavarovanju. re log zakona podrobneje ureja zaščitno zaposli-ev>to je zaposlitev invalida na delovnem mestu v Pogojenem delovnem okolju (zaposlitveni center); P° porno zaposlitev, to je zaposlitev v običajnem e ovnem okolju s strokovno in tehnično podporo; In v lnvaHdskih podjetjih. Predlog zakona podrobneje ^P,0^ in postopek za pridobitev statusa nvalidskega podjetja. Do sedaj so bila pogosto vse rngo,samo invalidska podjetja ne. Zelo bo poostren J 1 nadzor nad poslovanjem invalidskih podjetij in namensko uporabo sredstev, ki jih država daje oziroma Iraca invalidskim podjetjem. a zaposlovanje in ohranitev zaposlitve invalidov je narečja novost kvotni sistem njihovega zaposlovanja, ana bo na predlog ekonomsko-socialnega sveta 0 ocila kvoto invalidov, ki jih bo moral zaposliti vsak e odajalec v posamezni dejavnosti. Kvota ne bo 0Sla biti nižja od odstotka in ne višja od šestih odstotkov. Kvotni sistem bodo morali upoštevati delodajalci, ki zaposlujejo 20 ali več delavcev.V kvoto se ne bo štelo zaposlovanje invalidov v invalidskih podjetjih, ki so jih ustanovili posamezni delodajalci in vanje prezaposlili invalide. Delodajalec, ki iz kakršnega koli razloga ne bo zaposlil invalidov oziroma ne bo izpolnil kvote, bo dolžan mesečno ob izplačilu plač plačati prispevek za zaposlovanje invalidov v višini 70 odstotkov minimalne plače za vsakega invalida, ki bi ga bil dolžan zaposliti. Predlog zakona uvaja celo vrsto (finančnih) spodbud za zaposlovanje invalidov, pa tudi spodbud za večje zaposlovanje invalidov, kot je določeno s kvoto. Predlog zakona bo torej sankcioniral ravnanje delodajalcev, ki ne bodo spoštovali določb zakona, in jih stimuliral, tudi nagradil, če bodo zaposlovali invalide. Za celotno področje zaposlovanja invalidov bo skrbel sklad za spodbujanje zaposlovanja invalidov, ki bo organiziran kot javni finančni sklad.V ta sklad se bodo stekali prispevki delodajalcev, ki ne bodo zaposlovali invalidov. Državni proračun pa bo poskrbel, da bodo njegovav sredstva zadostovala za financiranje vseh nalog. Že za leto 2004 je v državnem proračunu predvidenih bistveno več sredstev za pospeševanje zaposlovanja invalidov kot do sedaj. Sklad bodo ustanovili vlada, zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in zavod za zaposlovanje. Pri upravljanju sklada pa bodo sodelovali tudi predstavniki sindikatov in delodajalskih organizacij. Reprezentativne zveze in konfederacije sindikatov za območje države bodo v nadzornem svetu sklada imele skupaj enega člana, enega pa reprezentativne delodajalske organizacije za območje države. Na prvi pogled majhno število članov, vendar je po zakonu o javnih skladih število članov nadzornega sveta omejeno na predsednika (ki je vedno minister, pod katerega spada dejavnost sklada) in največ šest članov. Če bo šlo vse po sreči, bo predlog zakona (zdaj je v koalicijskem usklajevanju) v začetku decembra predložen državnemu zboru v sprejem. Da bi bili zagotovljeni vsi pogoji za začetek njegovega izvajanja s I. januarjem 2005, bo moral biti sprejet najkasneje do konca junija 2004. Od takrat dalje pa naj bi bilo mogoče tudi odpovedati pogodbo o zaposlitvi invalidu iz poslovnega razloga, po postopku (soglasje posebne državne komisije, v sestavi katere bodo tudi predstavniki sindikatov), ki ga določa zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Zgodnja vključitev v območje evra je dobra jn ^ ^°^es Mira, evropski komisar za gospodarske „ enarne zadeve, je konec novembra v Varšavi or-'ziral mednarodno konferenco z naslovom Od t °^a v tropsko unijo do sprejema evra. Ker je ta tud'3 .tua'na tu^za nas’so se konference udeležili p 1 nas.' strokovnjaki,med njimi tudi podpisani. bruto domači proizvod v 10 državah pri-Mari*11 i V ^ ^'Per’ ^e^a' Estonija, Latvija, Litva, 200)31" . ^a^ta’ Poljska, Slovaška, Slovenija) je leta člani Samo ^ odstotkov povprečja držav bodotU \Sloveniii znaša 72,6 odstotka). Pristopnice Pošlo raZV't0 ^vroP° kosale dohiteti z dobrim 0^iem' investicijami v infrastrukturo in gotjV|. Im kapitalom.V njih bo država morala za-vanie *3tl ma^ se ljudje preveč bojijo možnih posledic? Stavk ie res manj, vendar se še uporabljajo. Stavko so denimo napovedali tudi v manjšem podjetju Dekop, |er 40 zaposlenih izdeluje opremo za plovila, in jim le as,fn^ dolžan pet plač. Ker se je območna orga-nizacija z lastnikom dogovorila, da bo terjatve delavcev P°P ačal iz kredita, so stavko za dva tedna zamrznili. 1 k meni, da so zaposleni zaradi strahu pred izgubo podjetniku predolgo popuščali.V letih 2001 in 2 sploh niso želeli stavkati. Sedaj je lastnik najel rJdit,s katerim bo podjetje dokapitaliziral in poplačal o Sove. Za najetje kredita podjetnik jamči tudi s svojim premoženjem. Da bi dosegel zamrznitev stavke, je lastnik zunanjemu sindikalnemu zaupniku dovolil vpogled v vse listine za pripravo kreditnega aranžmaja pri banki. Lastnik podjetja bo zaposlenim poravnal plačo za oktober in jim izplačal tudi štiri zamujene plače od junija do septembra. Sindikat bo z direktorjem podpisal dogovor o rokih za bodoča izplačila (plačilnem dnevu) in načinu pravočasnega obveščanja zaposlenih o morebitnih zamudah.V dogovor bodo vneseni tudi ukrepi za sanacijo družbe in določilo, po katerem bo sindikat lahko obnovil napoved stavke. Kako pa območna organizacija gleda na položaj v Iskrinih Kondenzatorjih v Semiču? Položaj je zaskrbljujoč, vendar sekretar Jožef Kočevar, odgovoren za SKEI, skrbi, da se delavcem ne bi zgodilo najhujše. Če bo do kraha vseeno prišlo, bo to hud problem, vendar bo območna organizacija opravila vse svoje naloge.Tudi na solidarnost lahko prizadeti računajo. Kljub vsem tem problemom je Dolenjska po uradnih podatkih med hitreje razvijajočimi se pokrajinami, relativno nizka je tudi stopnja brezposelnosti. To drži, pravi Miklič. Na to vpliva zlasti razvoj v Revozu,TPV, Preventu in drugih obratih, ki delajo za avtomobilsko industrijo. Razvija in širi se tudi Krka. Začasne težave v Danfossu so odpravljene.Trgovin je veliko in so dovolj dobro založene, da svoj denar Dolenjci in Belokranjci lahko porabijo doma. Kako pa območna organizacija še deluje, da je uspešna? Pomembno je izobraževanje in skrb za obveščanje javnosti in članstva. Mesečno izhaja informator za sindikalne zaupnike, štirikrat letno so organizirane novinarske konference. Novinarji so navajeni, da pri nas dobijo potrebne informacije, pravi Miklič. Franček Kavčič ^epubliški odbor Sindikata delavcev trgovine Slovenije P ozitivna ocena referendumskih aktivnosti jReenpub[iški odbor Sindikata delavcev trgovine Slovenije Pod' ni'te^enocen'la^ov.Vprašali smo jih, kako vidijo položaj zaposlenih, bo slabši ali se bo izboljšal? ; .. I Zdravko Bobnaric'. fr J%*. VfA ?■ >: o po ,uv:! joioraoo C Jžava nbna ustrezne Pametne politike Kolektivna pogodba za cestni potniški promet ni odpovedana in po mojem mnenju se moramo v kratkem začeti pogajati za spremembo te pogodbe, kar je tako v interesu delavcev kot delodajalcev. Gmotni položaj delavcev v naši dejavnosti se slabša, saj se podjetja ohranjajo pri življenju zlasti na račun pravbic delavcev. Razlog za takšno stanje tiči v tem, da na ravni države nimamo ustrezne prometne politike. V našem podjetju imamo delavci plače strogo po kolektivni pogodbi in dobimo samo tisto, kar nam pripada, in nič več.V skladu s kolektivno pogodbo smo dobili tudi regres. Podjetje ne odpušča delavcev, občutimo pa pomanjkanje voznikov avtobusov. Teh v Sloveniji že primanjkuje, ker se za ta poklic odloča čedalje manj mladih. Vozniki avtobusov so veliko odsotni od doma, plače pa nimajo ustrezne, saj ni razčiščeno, kakšen naj bi bil odnos med efektivnimi urami dela in med urami, ko voznik po voznem redu čaka na vožnjo. Zaskrbljujoče je tudi, da se število potnikov v cestnem potniškem prometu zmanjšuje, prav tako pa je vsako leto manj rednih avtobusnih linij. Zato bo nujno spremeniti prometno politiko na ravni države. Subvencije, ki jih avtobusnim podjetjem daje država, očitno ne zadostujejo za normalno poslovanje in razvoj. Emil Švagelj, Integral Jesenice Kako zajeziti črno ekonomijo? Ekonomski položaj delavcev v našem podjetju ni slab, še posebej pa bi lahko pohvalil raven socialnega dialoga. Odnosi med sindikatom in vodstvom podjetja so dobri, saj si prizadevamo najti usklajene rešitve za vsa vprašanja, povezana s položajem zaposlenih. Podjetje upošteva eskalacije plač. Letos so se plače dvakrat povečale celo za več odstotkov, kot je bilo predvideno po eskalaciji. Prvi del regresa smo dobili spomladi, zdaj pa bomo dobili še razliko do maksimalnega možnega zneskaTrenutno se pogajamo in dogovarjamo tudi za božičnico. Podjetje nudi zaposlenim več, kot bi bilo dolžno po kolektivni pogodbi,zato tudi vsi prizadevno delamo. Probleme imamo s pomanjkanjem kadra, saj šoferjev avtobusov na našem koncu primanjkuje. Šoferjev avtobusov primanjkuje, ker država dopušča sivo ekonomijo. Zaposleni imamo težave z izrabo dopusta, vendar na to ne moremo vplivati. Silvo Može, BTCTerminal Sežana Zaskrbljenost pred vstopom Slovenije v EU Delodajalska stran je kolektivno pogodbo za našo dejavnost odpovedala, vendar se to v praksi še ne pozna.V našem podjetju pripravljamo podjetniško kolektivno pogodbo. Kakšna bo, še ne morem reči, saj so pogajanja v teku. Položaj delavcev v naši dejavnosti je že dalj časa nespremenjen, podjetje upošteva eskalacije, zato se plače postopoma dvigujejo, vendar cene življenjskih potrebščin in inflacija rastejo hitreje. Naše podjetje spoštuje kolektivno pogodbo in zaposleni dobivamo plače in vse druge prejemke v skladu z njo. Socialni dialog v podjetju je dobro razvit, saj so odnosi med upravo in sindikatom korektni. Res pa vlada trenutno med delavci določena negotovost, ker se bodo z vstopom Slovenije v Evropsko unijo pogoji poslovanja za naše podjetje zelo spremenili, saj med Slovenijo in Italijo ne bo več carine.Vodstvo podjetja si sicer prizadevala bi se ustrezno pripravili na nove pogoje poslovanja, pri čemer mu po svoje pomagajo tudi lokalne skupnosti. Kljub temu pa je številne delavce strah, kaj nam bo prineslo naslednje leto. Sindikat si bo seveda prizadeval za spoštovanje delavskih pravic, čeprav se zavedamo tudi težav, s katerimi se srečujejo vsa podjetja v naši dejavnosti. ■ Sonja Comboc, M Pošta Slovenije -m Poslovna enota Murska Sobota »j] j Pošta Slovenije dosledno spoštuje kolektivno pogodbo V našem podjetju prejemamo plače po kolektivni pogodbi. Podjetje spoštuje kolektivno pogodbo tudi pri izplačilu regresa za malico in regresa za letni dopust, pri povračilu stroškov prevoza na delo in z dela ter pri izplačilu drugih prejemkov. Reči moram, da je to tudi zasluga sindikata, ki v našem podjetju dela dobro. Prav tako je v podjetju dobro razvito soupravljanje. Zelo pomembno se mi zdi, da v zadnjih letih ni izgubil dela noben delavec, pač pa se je število zaposlenih na Pošti Slovenije vsako leto celo nekoliko povečalo, ker se nenehno povečuje tudi obseg naših storitev. Kakor kaže, bomo tudi letos dosegli načrtovan obseg storitev in pozitivne rezultate poslovanja. Zaposleni zato upamo, da bomo dobili božičnico. Zagotovo pa bo podjetje ob novem letu obdarilo otroke zaposlenih. V podjetju imamo urejene medsebojne odnose, vodstvo pa zelo skrbi tudi za varnost in zdravje pri delu.Trenutno se denimo lahko vsak delavec, ki to želi, na stroške podjetja cepi proti gripi, saj smo zaposleni na pošti zaradi narave dela še posebej izpostavljeni. Emil Prohan, Avrigo Nova Gorica Namesto z avtomobilom na delo raje z avtobusom Kolektivna pogodba za našo dejavnost ni odpovedana, vAvrigu imamo tudi podjetniško kolektivno pogodbo, ki jo uprava v 90 odstotkih spoštuje. Plače imamo za 16 odstotkov višje od panožne kolektivne pogodbe, zlasti na račun dodatkov, za katere smo se v podjetju sami dogovorili.Tako imamo denimo triodstotni dodatek za to, če delavec ni bil na bolniškem dopustu. Vozniki, ki so stacionirani drugje, prejmejo k p^j desetodstotni dodatek in podobno. Regres za letni dopust smo prejeli v enkratnem znesku v višini /0 odstotkov povprečne plače do konca junija - razliko do najvišjega možnega regresa pa kasneje. Pričakujemo, da bomo dobili tudi božičnico. Sicer pa število potnikov v cestnem potniškem pn°' metu pri nas še vedno upada. Glavni problem jev tem, da Slovenija nima prave prometne politike.Vse anomalije, do katerih prihaja pri plačevanju potnib stroškov, občutimo avtobusni prevozniki. Država bi morala s svojo politiko ljudi stimulirati, da bi s® namesto z avtomobili več vozili z avtobusi, saj je ceneje in ekološko boljše. Smiselno bi bilo denimo stroške prevoza na delo in z dela z avtobusom upoštevati kot olajšavo pri plačevanju dohodnine. Lovrenc Nedeljko, Telekom - Poslovna enota Maribor Ekonomski položaj delavcev Telekoma je urejen Letos smo sklenili novo podjetniško kolektivno pogodbo, ki jo bomo začeli uveljavljati I. januarja naslednje leto. Menim, da je nova kolektivna pogodba dokaj solidna, saj prinaša delavcem nekaj več prl dodatkih, pa tudi osnove so boljše. Z novo kolektivno pogodbo so nekaj pridobili mlajši delavci, zlasti prl dopustih, medtem ko so starejši delavci nekaj malega izgubili. Kakšni bodo učinki nove podjetniške kolektivne pogodbe, bomo kmalu videli. Ob njenem sprejemu je prenehalo veljati tudi 200 individualnih pogodb. Tisti, ki so jih imeli, bodo poslej prejema11 plače po podjetniški kolektivni pogodbi. Pričakujemo, da bomo dobili tudi trinajsto plae° 'n božičnico. Sindikat v podjetju deluje dobro, soupravljanje delav- cev pa je na zelo visoki ravni, saj svet delavcev dela naravnost briljantno. Za to ima veliko zaslug tudi delavska direktorica Darja Senica. Pred časom je podjetje začelo z delavci sklepati nove pogodbe o zaposlitvi. Doslej do naše sindikat podružnice ni prišel še noben odmev - ne pozitiv^ in ne negativen. Če ne bi bilo vse v redu, bi nas delavc oziroma naši člani na to zagotovo že opozorili. Tomaži13 Seminar območne organizacije ZSSS za Koroško Vstop v Evropsko unijo odpira vroče sindikalne teme močna organizacija ZSSS za Koroško je konec prednjega tedna pripravila seminar za sindikalne župnike iz podjetij in zavodov. Osrednjo pozornost soudeleženci namenili aktualnim nalogam in pripravam ua vstop Slovenije v Evropsko unijo. aktualnih nalogah sta uvodoma spregovorila sekretar ° močne organizacije ZSSS Lojze Raško in predsednik močnega odbora sindikata KNG Vinko Permanšek ot predstavnik vseh industrijskih sindikatov. * redstavniki delodajalcev Plačujejo pogajanja o novih Panožnih kolektivnih pogodbah VriTianšek je najprej pojasnil, kako so se posamezni o US-tr'^' sindikati pogajali o spremembah svoje °zne kolektivne pogodbe. Sindikat KNG se je leta"?0 °tem za^ P°Saiat'ae na začetku lanskega • rogajjicj so se dogovorili, da bodo najprej spre- nov1' tar^n' ^ pogodbe, po sprejemu vJf.^ona o delovnih razmerjih pa so nameravali 2ai ll'v kolektivno pogodbo tudi določila novega 0^ L3, osemnajstih krogih pogajanj so se 18. u , ^ 'an' dogovorili za podpis novega tarifnega dela nov? tkVne P0^0^6’ katerega naj bi prišlo 6. st ^an'' Samo dva dni pred tem pa je delodajalska vorf!nrOVe<^a P°dP's’ ker so se tako dogovorili v P0 p U ^psPocfarske zbornice Slovenije. 0(j serrnan^kovih besedah vodstvo zbornice očitno že p0jame8a ščetka pogajanj ni imelo namena podpreti Ve jlsa sPremenjenih panožnih kolektivnih pogodb, bi nruj SL°iPPe^ s'n^kati to nekorektno prikrivali, da miniln ■ ' ve^ ^asa- odstopa od podpisa je še ni ^0t 'et0 ^nkvendar do nadaljnjih pogajanj Priorj-i °’ ^nt^^at je lani pred zgradbo zbornice sta|LV'PrWestni shod, vendar tudi to ni omehčalo vodstvu ivMrC!'Kot ie deial Permanšek, so se zato v na u ■, dogovorili, da takšnih protestnih shodov, ne boj' se zdere samo nebj sto sindikalnih zaupnikov, rezultat T orSaniz'rali. ker ne dajejo ustreznih z dnioirvA i da Pa se dodo za svoje pravice borili p/t.boij učinkovitimi metodami. anskovih besedah je za industrijske sindikate zdaj najbolj pomembno, kako delodajalce pripraviti do tega, da bodo ponovno sedli za pogajalsko mizo, seveda brez fige v žepih. Doslej to ni uspelo še nobenemu od industrijskih sindikatov.V sindikatu KNG zbirajo podpise zaposlenih za pogajanja o novi panožni kolektivni pogodbi. Poleg tega v republiškem odboru sindikata razmišljajo še o drugih oblikah pritiska, o katerih pa Permanšek javno še ni bil pripravljen govoriti. Namesto da bi se predstavniki delodajalcev začeli s sindikati pogajati o novih panožnih kolektivnih pogodbah, je gospodarska zbornica tik pred dopusti ponudila sindikatom osnutek nove splošne kolektivne pogodbe, po kateri naj bi delavcem nekatere pravice, ki jih že imajo in jim jih priznava tudi novi zakon o delovnih razmerjih, celo zmanjšale.To za Svobodne sindikate ni sprejemljivo. Kot je dejal Permanšek, se Svobodni sindikati o splošni kolektivni pogodbi niso pripravljeni pogajati, saj si prizadevajo za sprejem novih panožnih in podjetniških kolektivnih pogodb. Slovenija potrebuje zakon o reprezentativnosti sindikatov Raško je dejal, da se vodstvo gospodarske zbornice obnaša do sindikatov arogantno. Gospodarska zbornica Slovenije na pogajanjih o kolektivnih pogodbah sploh ne more biti partner sindikatom, saj je paradržavna ustanova, ker je članstvo podjetij v njej obvezno in urejeno z zakonom. Na to je Slovenijo že večkrat opozorila tudi Evropska komisija. Problem pa je tudi v tem, da so sindikati preveč razdrobljeni, saj deluje trenutno v Sloveniji menda 700 sindikatov in sedem sindikalnih central. Kot je dejal Raško, bi moral državni zbor čim prej sprejeti nov zakon o reprezentativnosti sindikatov, saj imajo na pogajanjih sedaj enako težo vsi sindikati ne glede na število članov. Raško je opozoril tudi, da so majhni sindikati zainteresirani za sprejem splošne kolektivne pogodbe, ker po panogah sploh niso organizirani, poleg tega pa jim primanjkuje kadrov, ki bi sodelovali na pogajanjih o panožnih kolektivnih pogodbah. Po Raškovih besedah so sindikalisti na območjih in v podjetjih dolžni zagotoviti spoštovanje veljavnih kolektivnih pogodb, sindikalni funkcionarji na državni ravni pa poskrbeti za pogajanja in podpis takšnih kolektivnih pogodb, ki bodo po meri delavcev. V razpravi so udeleženci seminarja podprli prizadevanja Svobodnih sindikatov za podpis novih panožnih kolektivnih pogodb. Največ vprašanj se je nanašalo na to, katere kolektivne pogodbe še veljajo in katere ne. Uvodničarja sta pojasnila, da splošna kolektivna pogodba ni bila odpovedana in zato velja.Veljajo tudi panožne kolektivne pogodbe, ki niso bile odpovedane, odpo- Z aktualnimi sindikalnimi nalogami sta udeležence seznanila Vinko Permanšek in Lojze Raško. vedane pa veljajo še leto dni.Veljajo tudi podjetniške kolektivne pogodbe, razen v členih, ki so v nasprotju z novim zakonom o delovnih razmerjih. Delo medregijskega sindikalnega sveta podpira EU V nadaljevanju je Raško sindikalne zaupnike seznanil z delom medregijskega sindiblnega sveta, ki so ga pred dvema letoma ustanovili sindiblisti Koroške, Gorenjske in avstrijske Koroške. Program sveta so pred kratkim potrdili tudi v Bruslju. Evropska unija bo za izvedbo tega programa naslednje leto namenila 65.000 evrov. Ta sredstva bodo porabili za jezikovno izobraževanje sindikalnih zaupnikov z obeh strani meje (prvi tečaji se bodo začeli že januarja naslednje leto), za skupne sindikalne delavnice ter za ekskurzije (sindikalni zaupniki iz Slovenije bodo obiskali nebj podjetij na avstrijskem Koroškem in obratno). V razpravi o aktualnih nalogah so udeleženci opozorili «r *! Metka Roksandič S čanstvom v Evropski konfederaciji sindikatov seje ZSSS dobro usposobila na vstop v Evropsko unijo. še na celo vrsto problemov, ki pestijo delavce. Na Koroškem je še vse preveč dela in zaposlovanja na črno, kar znižuje ceno dela. Prav tako pa ceno dela znižuje delo preko študentskih servisov, ki ga nekateri zlorabljajo. Veliko nepravilnosti je tudi pri urejanju delovnopravnih razmerij.Tako denimo nekateri delodajalci ponujajo delavcem ob zaposlitvi v podpis tudi prazne liste, na katere lahko kasneje napišejo njihovo odpoved. Posamezni delodajalci ponujajo delavcem v podpis dokumente, ki jih delavci ne utegnejo niti predtati.Ta del razprave na so končali z apelom, naj delavci ne podpisujejo ničesar, česar niso skrbno prebrali in proučili, kajti po toči zvoniti je prepozno! Najbolje je, da delavci o delovnopravnih zadevah komunicirajo z delodajalcem po pošti.Tako bodo imeli dovolj časa, da vsak dopis proučijo in se posvetujejo s službo pravne pomoči pri območni organizaciji ZSSS, ki ima uradne ure vsak četrtek od 10. do 12. ure na Ravnah in od 13. do 15. ure v Slovenj Gradcu. Delavci morajo skrbno proučiti tudi plačilne liste, ki jih marsikateri delodajalec namenoma sestavlja kar se da zapleteno in nerazumljivo. Če delavec ne hrani pravilno sestavljenih plačilnih list, v primeru stečaja ali prisilne poravnave težko zaščiti svoje terjatve iz naslova premalo izplačanih plač. Udeleženci seminarja so v skladu s pozivom Dušana Semoliča spregovorili tudi o izplačilu 13. plače in božičnice. Ugotovili so, da takšni pozivi vodstva ZSSS niso zaman, saj se število podjetij, ki izplačujejo 13. plačo ali božičnico, iz leta v leto povečuje. Sindikati si morajo še naprej prizadevati tudi za udeležbo delavcev pri delitvi dobička. Kaj lahko delavci pričakujejo od članstva Slovenije v EU? Izvršna sekretarka ZSSS Metka Roksandič je predstavila temo Mi v Evropi. Opozorila je, da se takoj po vstopu Slovenije v Evropsko unijo ne bo veliko spremenilo, le na mejah z Italijo, Avstrijo in Madžarsko ne bo več carinikov. Dolgoročno pa si v Sloveniji zaradi vstopa v Unijo lahko obetamo večje blagostanje in boljše življenje.V Sloveniji smo se na vstop dolgo in uspešno pripravljali, zato je naša država med vsemi kandidatkami najbolje pripravljena za polnopravno članstvo v Evropski uniji. V zvezi s tem je Roksandičeva opozorila, da smo se na vstop pripravljali zaradi nas samih. Evropska unija želi imeti najbolj konkurenčno gospodarstvo na svetu ter biti največji svetovni proizvajalec blaga in storitev.V takšni družbi bo naše gospodarstvo lahko konkurenčno samo uporabo znanja, z inovacijami in kakovostjo. Dolgoročno gledano z nizko ceno dela v Evropski uniji ne bo moglo preživeti nobeno gospodarstvo. Slovenija je fazo, ko je bila cena dela najnižja, na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletji preživela, zdaj pa je naše gospodarstvo v fazi raz' in rasti. Gospodarska rast v Sloveniji je bila v zadn obdobju dvakrat večja kot v Evropski uniji. Medtem ko se naša država še pripravlja za vstc Evropsko unijo, pa so Svobodni sindikati že v njej je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije polnopri članica Evropske konfederacije sindikatov (El Roksandičeva meni, da je bilo članstvo v EK! Svobodne sindikate zelo koristno, saj so se usposi za delovanje v Uniji.V EKS pa so naši sindikalisti vi tudi, kaj pomeni biti delavec v Evropski uniji, delojemalci uživajo vse spoštovanje. Brez sodelov v EKS ZSSS ne bi bila pripravljena na vstop naše dr v Unijo. Roksandičeva je predstavila tudi ustroj Evropske u ki je pogodbena združba. Še zlasti je govorila o n socialni politiki in zaposlovanju.Ti dve področji drž vključene v Unijo, urejajo z nacionalno zakonod vendar pa morajo slediti skupnim smotrom in cilj Članice skupno urejajo predvsem tista vprašanj zadevajo skupni evropski trg. Pogoji poslovanja poc namreč morajo biti enaki ne glede na to, v kateri dr podjetje posluje, saj bi sicer na skupnem trgu pr do nelojalne konkurence. Zato Evropska unija do minimalne standarde, ki jim morajo zadostiti vse drž Roksandičeva je med drugim spregovorila tur delovnih migracijah. Točnih podatkov o tem, ko Slovencev dela v Uniji, ni. Evropska komisija ocen; da ta čas dela v EU okoli 20.000 delavcev iz Slove Po slovenskih ocenah, ki slonijo na podatkih o prehr meje, pa naj bi v Avstriji delalo okoli 5500 delavc« Slovenije, v Italiji pa 6500. Vprašanja udeležencev seminarja kažejo, da so pc dela, poslovanja in življenja v Evropski uniji vr sindikalna tema. Tomaž K V Mariboru odprli nov poštni logistični center V industrijsko-poslovni coni na Teznem v Mariboru je Pošta Slovenije konec prejšnjega tedna predala namenu nov logistični center, Številnim poštnim delavcem so se pridružili tudi predsednik vlade Anton Rop, generalni direktor mednarodnega urada Svetovne poštne zveze Thomas E. Leavey, minister za informacijsko družbo Pavel Gantar in mariborski župan Boris Sovič. Direktor Pošte Slovenije Alfonz Podgorelec je v pozdravnem govoru dejal, da je slovenska pošta končala proces racionalizacije svojih logističnih centrov, v okviru katerega sta logistična centra v Ljubljani in Mariboru nadomestila osem manjših. Izgradnja in oprema novega centra je stala več kot 9,5 milijarde tolarjev, v njem pa bodo na novo zaposlili 60 delavcev, od tega deset že letos. Thomas E. Leavey, iz Svetovne poštne zveze, ki združuje poštarje iz 188 držav, je dejal, da so slovenski Slovesnega odprtja centra so se udeležili številni poštni delavci iz celotne severovzhodne Slovenije. poštarji ravnali pravilno, ko so se odločili za moder-n|zaci|o, saj drugače ne bi mogli ohraniti svoje vloge informativni družbi.V tem pogledu je Evro '' ^ ^°Ven^e za z^e<^ mnoS'm poštam v Premier Anton Rop je poudaril, da sodi Pošta Slovenije, Kl zaP°sluie 6000 delavcev in ima na 500 poštah 1200 postnih okenc, med najpomembnejša slovenska javna P°d|etja. Od leta 1995 do danes je Pošta Slovenije v sy°l ^oj vložila okoli 50 milijard tolarjev, od tega Polovico lastnih sredstev. erjamem, da so ljudje s pošto na splošno zadovoljni er da bo center omogočil, da bodo šla še naprej v orak s časom.Tudi pošta je eden izmed tistih sistemov, po katerih lahko sodimo, kako nam gre.Takšna ocena seveda ne temelji le na hitrosti pošte, ampak Iri. a$ti tudi na inovativnih rešitvah. Upoštevati nam-rač moramo tako tehnološki razvoj kot naš socialni spital,” je dejal premier. odpredsednica Sindikata delavcev prometa in zvez ovenije (SDPZ) in predsednica sindikalne podružnice v poštni enoti Maribor Hedvika Možina nam je po •‘Ovesnosti povedala: ”V novem logističnem centru °do imeli zaposleni mnogo boljše pogoje dela. Delo ne ho samo lažje, temveč tudi bolj zdravo in varno, ^al jo v njem najsodobnejša oprema. Sindikalisti smo valežni vodstvu Pošte Slovenije, da je z izgradnjo novega centra tako lepo poskrbelo za ustrezne delov-ne Pogoje zaposlenih.” V poslovni enoti pošte v Mariboru je zaposlenih okoli 1200 delavcev - od tega jih je 85,5 odstotka članov SDPZ. "Zaposleni imamo plače po kolektivni pogodbi. Vodstvo podjetja spoštuje tudi vsa druga določila kolektivne pogodbe, ki določajo višino regresa za letni dopust, regresa za malico, povračila stroškov prevoza na delo in z dela, jubilejnih nagrad in druge pravice delavcev," je dejala Možinova. "Socialni dialog v naši poslovni enoti in na ravni podjetja je dobro razvit, saj je sodelovanje vodstva podjetja in sindikata naravnost zgledno. Najbolj pomembno pa je, da bo podjetje zaradi odprtja novega logističnega centra odprlo 60 novih delovnih mest, ki jih v Mariboru tako primanjkuje,” je poudarila Hedvika Možina. Tomaž Kšela SINDIKALNA LISTA december 2003 PRVI DEL I. DNEVNICE Gospodarske dejavnosti (temelj je SKP za gospodarstvo) javni sektor* (nekdanje negospodarstvo) - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 3.500.00 1.750.00 1.218.00 4.511.00 2.254.00 1.570.00 2. KILOMETRINA (od 16.9.2003) 55,11 55,H (od 14.10.2003) 55,71 55,71 (od 25.11.2003) 55,98 55,98 3. LOČENO ŽIVLJENJE 100.081,00 65.845,00 4. PRENOČIŠČE - Povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. REGRES ZA PREHRANO (od 1.7.2003) ■ ... ......i——r - po SKPGD (na delovni dan) 725,00 725,00 1. JUBILEJNE NAGRADE po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) -za 10 let 71.171,00 55.354,0U - za 20 let 106.757,00 83.031,00 - za 30 let 142.342,00 110.708,00 2. ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI 500.406,00 754.446,00 3. SOLIDARNOSTNE POMOČI oziroma dve plači delavca, če je to zanj ugodneje oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje po SKPGD - ob smrti delavca 150.122,00 110.708,00 -ob smrti v ožji družini 75.064,00 1 4. MINIMALNA PLAČA (od 1.8.2003) 110.380,00 110.380,00 5. ZAJAMČENA PLAČA (od 1.8.2003) 52.177,00 52.177,00 . 6. REGRES ZA LETNI DOPUST —^ - minimalni regres za leto 2003 132.170,00 132.170,00 - najvišji regres za leto 2003 176.037,00 70 % povprečne slovenske plače *l. javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade, regres za letni dopust in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. 3. Regres za letni dopust v negospodarstvu je določen z Aneksom, Uradni list RS št. 99/01. 4. Izhodiščna plača za I. tarifni razred v Splošni kolektivni pogodbi za negospodarstvo za januar 2003 znaša 52.473 SIT na mesec. 5. Osnova za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja od I. januarja 2003 znaša na mesec bruto 173.374 in neto 110.708 SIT (podatek za nekdanje gospodarstvo). Strokovna služba ZSSS HniiranriiinnuHHiamnnHHHO Primerjava inflacije v evro področju in državah pristopnicah 2001 2,4 5,1 2002 2,3 2,5 2003 2,1 2,4 2004 2,0 3,5 2005 1,7 3,1 Vir: Evropska komisija * Belgija, Nemčija, Grčija, Španija, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Portugalsb, Finsb iVi44 AVTOR: RUDI MURN OSJE GNEZDO SOMER- NOST TURČIJA HARLE- KINSKO VEDENJE FRANC. PESNIK TZARA KONICA VEČJE MESTO NA NIZOZEM- SKEM MLEČNI IZDELEK RIBIŠKA PRIPRAVA KDOR POSTAVI ŠRANGO IVAN MINATTI VABA (ZASTAR.) DESNI PRITOK RONE RAFKO IRGOLIČ POVRAT- NA TEKMA MANJŠA MORSKA PTICA PRISTOJ- BINA PLETENO OGRINJA LO PREDSTOJ. KAPITLJA DANSKI OTOK VELIKA JEZA ARABSKI KNEZ IVAN ZAJC FR. FILM. IGR. DE-PARDIEU KARLOVAC AMER. FILM. IGRALKA CARRERE SOVJI SAMEC SOVRAZ NIK ŽENSK RADO ČASL ZG. DEL SAPNIKA KUHINJ. ZAČIMBA NALEZLJI- VO VNETJE KOŽE "JEZERO" NA OTOKU LUZONU, FILIPINI DRŽAVA Z GLAV. M. LUANDA ITAL. PRISTAN. MESTO OB JADRANU KRALJ MATJAŽ (MATIJA) BORIS STREL ANTON INGOLIČ OKUSNA MORSKA RIBA BREZ LUSK SREDSTVO ZA BARVANJE DREVESNI PANJ CARRERE Tia - amer. filmska igralka SREDSTVO ČIŠČ^N ENJE KOVIN. PREDMET. 'z današnje nagradne križanke napišite na kupon, ga izrežite in na dopisnici pPe na naslov: ^eza ^obodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana, p. p. 97. nasl' t°'