LetoXIV, št. 2, april 2012 - Poštnina plačana pri pošti2288HAJDINA
Čestitke ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, in 1. maju, prazniku dela!
April 2012
Čudovite pisanke v Martinovi cerkvi
Društvo žena in deklet občine Hajdina je v času velikonočnih praznikov pred osrednjim oltarjem v župnijski cerkvi sv. Martina pripravilo razstavo pisank v najrazličnejših barvah in materialih. Vse pisanke so izdelale Hajdinčanke same in za izvirnost prejele veliko pohval. Pisanke so krasile tudi podružnično cerkev v Slovenji vasi.
Besedilo in foto:TM
2
April 2012
Uvodnik
Spoštovane občanke in občani!
Začuden in presenečen sem bil, ko sta mi gospod župan in odgovorna urednica Hajdinčana ponudila, da napišem uvodnik za naslednjo številko tega priljubljenega lokalnega glasila. Zato izkoriščam priložnost, da vam kot predstavnik gasilske organizacije poskušam predstaviti to humanitarno prostovoljno združbo v naši občini.
Gasilstvo na Slovenskem je staro že več kot 140 let. Kakor drugje so se tudi naši predniki pred 100 leti odločili ustanoviti Požarno brambo, katere naloga je bila obvarovati sovaščane in sosede pred ognjeno nevarnostjo, ki je v tistih časih, ko so prevladovale s slamo pokrite hiše in poslopja, predstavljala eno večjih katastrof za strnjena naselja. Seveda današnje gasilstvo ni primerljivo s tistimi časi, čeprav je osnovna naloga še vedno enaka. Pomagati ljudem, ki jih je doletela nesre-
ča, naj si bo to ogenj, toča, povodenj, orkanski veter ali kaj podobnega. Današnji gasilci smo zelo dobro organizirani, po številu pa smo močnejši celo od Slovenske vojske. Prostovoljci, pripravljeni pomagati ob vsakem času in ob vsaki uri. Statistično v svetu kot tudi v Sloveniji beležimo manj požarov kot pred desetimi leti, vendar so ti požari danes veliko bolj uničljivi, povzročijo veliko večjo škodo in so tudi za gašenje veliko bolj zahtevni. Zaradi tega se moramo gasilci nenehno izobraževati in uriti, da smo lahko pripravljeni na vedno nove vzroke nesreč. Danes so stanovanjski objekti višji kot pred desetletji, so polni električnih naprav, plinovodnih instalacij in raznih gorljivih snovi, ki se uporabljajo pri ogrevanju.
Gospodarska poslopja so polna moderne mehanizacije, umetnih gnojil, pogonskih goriv in maziv. Seveda se tudi gasilska tehnika nenehno spreminja, avtomobili morajo na požari-šče pripeljati veliko dodatne opreme, kot so rezalke, razne škarje, motorne žage, izpihovalci dima in podobne naprave, brez katerih hitro in učinkovito posredovanje ni možno. Vse opisano in starost je seveda vzrok, da moramo menjati tudi svoja, na oko še vedno lepa vozila. Zamenjati moramo tudi manjša vozila, ki jih uporabljamo za prevoze, saj po zakonu v starejših vozilih ne smemo prevažati otrok.
Ker so tekmovanja del gasilskega izobraževanja, se v naših društvih veliko udeležujemo tudi le-teh. Tekmujejo
vse kategorije gasilcev, pionirji, mladinci, članice, člani in starejši gasilci. Da smo na tem področju zelo uspešni, povedo rezultati lanskega leta, saj smo na nivoju Slovenije dosegli dve prvi mesti med člani, tretje mesto starejših gasilcev in tretje mesto pionirjev na kvizu. Najboljše ekipe iz naše občine pa so se udeležile že več gasilskih olimpijad. V svojih vrstah premoremo tudi gasilski pevski zbor, ki bo kmalu praznoval 40. obletnico obstoja in veliko nastopa na gasilskih kakor tudi drugih kulturnih prireditvah v občini in drugod po Sloveniji.
Letošnje leto je za gasilce iz Hajdine in celotne občine še posebej svečano, saj bodo člani PGD Hajdina v juniju praznovali 100 let obstoja. Kot je ob takšnem jubileju v navadi, bo ob svečani prireditvi parada, na kateri bo sodelovalo veliko število gasilcev iz celotne območne gasilske zveze Ptuj. Pripravljamo pa tudi tradicionalni sprevod ob godu sv. Florjana, kjer gasilci iz domačih društev v svečanih uniformah prikorakamo v farno cerkev in sodelujemo pri sveti maši. Spoštovani bralci, poskušal sem vam predstaviti delo naših gasilskih društev, ki pa je ne glede na prostovoljnost vseeno povezano tudi s finančnimi sredstvi. Kljub vsemu sem trdno prepričan, da se gasilci obnašamo gospodarno in varčno, četudi na prvi pogled ni videti ravno tako. Hvala vam, spoštovane soobčanke in soobčani, ki nas spremljate in z zaupanjem gledate na naše delo.
Ivan Glažar, VGČ, poveljnik občinskega gasilskega poveljstva Hajdina
HAJDINČAN je glasilo Občine Hajdina.
Člani uredništva:Tatjana Mohorko (odgovorna urednica), Silva Hajšek, Jože Mohorič,Tanja Furek, Maja Leber,
Magda Intihar, Silvestra Brodnjak, Sanja Muršec in Estera Korošec.
Lektoriranje: Petra Krajnc
Tisk:Tiskarna Ekart, d. o. o.
Oblikovanje in priprava na tisk: Mspot, s. p.
Naslov uredništva: Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 44a, 2288 Hajdina, telefon: 02 788 30 30, telefaks 02 788 30 31, elektronski naslov: uprava@hajdina.si. Glasilo Občine Hajdina je vpisano v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 1639. V skladu z določili Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1, Uradni list RS, št. 117/2006,13/2011-UPB3 in 18/2011) je glasilo Hajdinčan uvrščeno v proizvode, od katerih se obračunava in plačuje 8,5-odstotni davek.
3
April 2012
10. redna seja Občinskega sveta Občine Hajdina
V marcu se je občinski svet sestal na 10. redni seji, ki je bila 14. marca 2012 ob 17. uri v prostorih občine Hajdina.
Na seji je bilo sprejeto:
1.	Sklepi in zapisnik 9. redne seje.
2.	Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Hajdina za leto 2011.
3.	Odlok o rebalansu proračuna Občine Hajdina za leto 2012.
4.	Odlok o načinu opravljanja rednega vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin v Občini Hajdina, s katerim se določi način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih javnih cest in izbirne lokalne gospodarske javne službe vzdrževanja prometnih površin, objektov in naprav na, ob ali nad vozišči državnih cest, ki so v funkciji javnih površin naselja na območju Občine Hajdina.
5.	Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje rednega vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin v Občini Hajdina, s katerim se kot koncesijskim aktom določijo predmet
in pogoji opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih javnih cest in izbirne lokalne gospodarske javne službe vzdrževanja prometnih površin, objektov in naprav na, ob ali nad vozišči državnih cest, ki so v funkciji javnih površin naselja na območju Občine Hajdina.
6.	Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o plakatiranju v Občini Hajdina, v katerem se spreminja velikost plakatov, ki jih je dovoljeno lepiti in nameščati na občinske plaka-tnike, in sicer iz dozdajšnjih 0,40 m2 na 0,70 m2. Ta sprememba je predvsem tehnične narave, saj se v zadnjih letih plakati tiskajo na format papirja BI, ki meri 100 x 70 cm, in ne več v manjših formatih kot v preteklosti.
7.	Sklep o sprejemu cenika uporabe in načinu oddajanja šolskih in vrtčevskih prostorov ter šolske telovadnice OŠ Hajdina. Občinski svet Občine Hajdina je s tem sklepom sprejel Cenik uporabe šolskih in vrtčevskih prostorov ter šolske telovadnice OŠ Hajdina, ki je sestavni del tega sklepa, ter določa način oddajanja
šolskih in vrtčevskih prostorov ter šolske telovadnice OŠ Hajdina. (Cenik je objavljen v Uradnih objavah).
Na seji je bilo obravnavano še:
8.	Predlog Odloka o proračunu Občine Hajdina za leto 2013, in sicer je Občinski svet Občine Hajdina sprejel sklep o izvedbi javne razprave o predlogu proračuna Občine Hajdina za leto 2013, ki je trajala do 31. 3.2012.
9.	Osnutek Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Hajdina, ki določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov, prevoza komunalnih odpadkov, obdelave mešanih komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Hajdina.
10.	Osnutek Odloka o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Hajdina, s katerim se določijo predmet in pogoji opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Občine Hajdina.
Občinska uprava
Obvestilo o uvedbi telefonske številke 031 777 311
Pri vsakodnevnem stiku s strankami in dogajanjem v popoldanskem in večernem času smo ugotovili, da obstaja potreba po kakovostnejši in neposredni komunikaciji z občani. Zato smo od 1. februarja 2012 poskusno uvedli dodatno telefonsko številko za neposredno komunikacijo z občinskim redarjem na terenu. Telefonska številka je 031 777 311 in bo v funkciji vsak delavnik od 8.00 do 21.30, kot je redni delovni čas medobčinskega redarstva. Na to številko lahko občani vseh občin iz naše krajevne pristojnosti obveščajo medobčinsko redarstvo o dogodkih in nevarnostih, ki ogrožajo splošno ali prometno varnost, podajajo pobude za izboljšanje stanja oziroma odpravo pomanjkljivosti ter podajajo prijave zaradi ugotovljenih kršitev, ki spadajo v stvarno pristojnost občinskih redarjev.
Pri podaji prijave mora prijavitelj občinskemu redarju po-
sredovati svoje podatke, in sicer ime, priimek in naslov bivanja. Zavestna lažna naznanitev prekrška je v 23. členu Zakona o varstvu javnega reda in miru opisana kot prekršek.
S klicem na dežurno številko ne bo mogoče pridobiti podatkov o konkretnih postopkih o prekršku, vložiti pritožbe zoper posamezne postopke, opravičevati razlogov storitve prekrška, zaradi katerega je bilo izdano obvestilo o prekršku ali plačilni nalog, in podobno. Tovrstne informacije se lahko še naprej pridobijo v poslovnem času Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju na telefon 02 748 29 95 in 02 748 29 84 ali neposredno v času uradnih ur.
Pripravil: Robert Brkič, vodja medobčinskih redarjev
Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, direktorica Alenka Korpar
4
April 2012
Županovo uspešno leto in pol
Po letu in pol vodenja občine Hajdina je za županom mag. Stanislavom Glažarjem prav gotovo naporno, a uspešno obdobje. V tem kratkem času mu je skupaj s sodelavci uspelo že marsikaj postoriti in urediti, z občankami in občani pa si ustvariti pristen odnos in dobro sodelovanje. Vse to je dobra napoved za prihodnost, kije v občini Hajdina skrbno začrtana, kar pa se lahko vedno znova prepričamo tudi v pogovorih z županom Glažarjem. Tokrat smo mu posebej za Hajdinčana zastavili nekaj vprašanj in njegovi odgovori so zanimivi.
Gospod župan, leto in pol županova-nja v občini Hajdina je za vami. Kako ste podoživeli to obdobje, kako ste se privadili na to funkcijo in nasploh na nove obveznosti, kijih je prineslo žu-panovanje v vaše življenje? Kakšen odnos ste uspeli ustvariti z občankami in občani?
Mag. Stanislav Glažar: »Z veseljem ugotavljam, da je bilo prvo leto in pol mojega županovanja izredno aktivno in polno dogodkov, zato je tudi hitro minilo. Čeprav sem bil že prej navajen delati na različnih področjih od jutra do poznega popoldneva, sem si z nastopom funkcije župana moral številne obveznosti drugače prerazporediti, nekatere pa opustiti. Po mojem mnenju in na osnovi razgovorov z občani, ki sem jih opravil na sedežu občine ter na številnih dogodkih, sem vzpostavil pristen in korekten odnos z njimi. Glede na realno predstavljeno stanje in predvideno strategijo in vizijo razvoja občine so pričakovanja ljudi povsem normalna. Zadeve se urejujejo v skladu s finančnimi in materialnimi možnostmi. Največ problemov nastaja na področjih, kjer občina nima neposrednega vpliva na odločanje in urejanje, ampak je to v državni pristojnosti. Tudi sodelovanje z občinskim svetom in občinsko upravo je zgledno, predvsem pa moram pohvaliti oba podžupana, ki me zaradi številnih dogodkov v občini, ki se terminsko pokrivajo, marsikdaj nadomestita na področjih, kijih pokrivata.«
Zanimivo bi bilo slišati, kako je biti župan v eni od bolj naprednih, aktivnih občin na širšem Ptujskem. Je to tudi izziv, priložnost, ki jo velja izkoristiti? Mag. Stanislav Glažar: »Občina Hajdina je v preteklosti s svojo aktivnostjo in uspešnostjo naših društev in posameznikov poskrbela za prepoznavnost ne samo v širšem slovenskem prostoru, ampak tudi izven naših državnih meja. Seveda so pričakovanja v takem okolju bistveno večja in zahtevnejša. Zame osebno to predstavlja izziv, seveda pa zaupanje občank in občanov, ki so mi namenili vodenje občine, pomeni tudi obvezo.«
V tem kratkem obdobju vašega vodenja občine Hajdina se je že veliko dogajalo, tudi kaj spremenilo -stena kaj še posebej ponosni?
»Z veseljem ugotavljam, da je bilo prvo leto in pol mojega županovanja izredno aktivno in polno dogodkov, zato je tudi hitro minilo,« poudarja župan mag. Stanislav Glažar. Foto: zasebni arhiv
Mag. Stanislav Glažar: »Glede na to, da sem v preteklem obdobju že sodeloval v občinskem svetu in bil seznanjen z aktualno problematiko, gre v bistvu za kontinuirano nadaljevanje vodenja občine v smislu ohraniti tisto, kar je dobro, in izboljšati na tistih področjih, kjer se to lahko stori na osnovi izkušenj in primerov dobre prakse.
Sprejemanje vlog za osebne izkaznice in potne liste Letos se pričakuje povečano število vlog za izdajo osebnih izkaznic in potnih listov, kar posledično podaljšuje čakalno dobo za pridobitev osebnega dokumenta. Upravna enota Ptuj, Krajevni urad Hajdina, obvešča, da lahko podate vloge za osebne izkaznice in potne liste na Krajevnem uradu Hajdina, Zg. Hajdina 44 a, vsak torek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00. Dosegljivi so na tel. št. 781 1041.
Občinska uprava
... nadaljevanje na naslednji strani
Obvestilo Obveščamo vas, da bo Pošta Slovenije v obdobju do 1. 7. 2012 na območju celotne Slovenije izvedla preoblikovanje delovnih časov pošt, in sicer zaradi boljše prilagoditve svojih zmogljivosti potrebam strank.
Pošta 2288 Hajdina bo od 1. 5. 2012 poslovala po novem delovnem času:
-	od ponedeljka do petka od 8.00 do 11.30 in od 14.30 do 18.00,
-	ob sobotah od 8.00 do 11.00.
Občinska uprava
5
»Z ustanovitvijo Turističnega društva Mitra smo pridobili asociacijo, ki bo združevala vse potenciale na področju turistične ponudbe. Na področju Mariničeve domačije v sodelovanju z občino Varaždinske Toplice že sodelujemo v evropskem projektu za pridobitev sredstev za ureditev arheološkega parka,« pravi župan Glažar. Foto: TM
Sam osebno sem izjemno zadovoljen z delom občinskega sveta, odborov in komisij ter občinske uprave. Gradiva so dobro pripravljena, na odborih pre-diskutirana in nato soglasno potrjena na osnovi strokovnih argumentov, kar dokazuje, da so občinski svetniki ne glede na strankarsko pripadnost ugotovili, da je treba odločitve sprejemati s konsenzom za dobrobit vseh naših občanov.«
V katero smer pa želite, da se razvija občina Hajdina, ki v bližnji prihodnosti potrebuje kaj vse? Mag. Stanislav Glažar: »V naši občini smo ustanovili Strateški svet, ki ga sestavlja 5 članov z veliko znanja in bogatimi izkušnjami na različnih področjih življenja in dela. S strani te projektne skupine bomo pripravili strateške dokumente, kijih bo seveda na koncu potrdil občinski svet v okviru občinskega razvojnega programa.«
Kakšno naj bi bilo leto 2012 v občini Hajdina in kakšna so tudi pričakovanja ter napovedi - letošnje prednostne naloge, investicije, ki jih velja znova omeniti?
Mag. Stanislav Glažar: »Na državni razpis smo se prijavili s sedmimi projekti za urejanje vaških središč (v vsaki
vasi poseben projekt), vendar rezultati razpisa še niso znani. Seveda pa imamo v sprejetem proračunu veliko investicij, ki pa jih bomo izvedli ne glede na državne razpise. Na področju kanalizacije je predvideno nadaljevanje in zaključek investicije na Sp. in Zg. Hajdini (poskrbljeno bo tudi za spremljajočo infrastrukturo), manjši sekundarni vodi pa se bodo zaključili tudi v Gerečji vasi, Slovenji vasi in Haj-došah. Vzporedno se bodo lahko izvajali tudi hišni priključki. Pri cestni infrastrukturi je predvidena izgradnja pločnikov in javne razsvetljave od semaforiziranega križišča na Zg. Hajdini mimo pokopališča do prehoda preko železnice, ob lokalni cesti na Sp. Hajdini in v Dražencih (odcep Kodrič-Nemec), ki pa sta dvoletna projekta. Asfaltirali se bosta cesta v Gajec in javna pot od črpališča vode do Krulca v Skorbi. Odkupilo se bo zemljišče in pripravila projektna dokumentacija za izgradnjo hodnika za pešce od občinskega središča po Zg. Hajdini do odcepa za gostilno Maja. Na področju javne razsvetljave se bodo dela nadaljevala v Skorbi ob cesti G1. Na pokopališču se bo delno preuredila in posodobila mrliška vežica. Poskrbeli bomo tudi za vlaganja v gasilska (Hajdina, Hajdoše)
April 2012
in vaška domova (Draženci, Skorba), kjer ustvarjajo naša izredno aktivna društva. Ob osnovni šoli bo zgrajeno novo igrišče z umetno travo, ograjo in razsvetljavo (sredstva Fundacije za šport in Evropske nogometne zveze), za potrebe otroške nogometne šole pa bo urejen tudi namakalni sistem na nogometnem igrišču. Novi gasilski vozili bosta letos pridobili PGD Hajdina in PGD Slovenja vas. Predvidenih je veliko novih pridobitev, in če ne bo bistvenih posegov s strani države v financiranje občin, bomo na koncu leta ugotavljali, da je bilo to leto investicijsko izjemno uspešno.«
OBETA SE LETO ŠTEVILNIH POMEMBNIH DOGODKOV IN PRILOŽNOSTI
Katerim večjim dogodkom v občini Hajdina bomo priča v tem letu in se jih tudi kot župan veselite, za občino pa bodo dobra promocija? Mag. Stanislav Glažar: »V začetku leta smo se potrudili in sestavili program prireditev in dogodkov za celotno leto 2012, ki smo jih izdali v posebni publikaciji. Naša številna društva bodo tudi v tem letu izredno aktivna na različnih področjih dela v naši občini (gasilci, športniki, kulturniki, lovci, društva žena, deklet in gospodinj, upokojenci, mladi, planinci, krvodajalci ...). Ob občinskih (občinski praznik s spremljajočimi aktivnostmi, dan državnosti, božično-novoletni koncert ...), šolskih in cerkvenih (birma, prvo sveto obhajilo ...) prireditvah je treba posebej izpostaviti še praznovanje 100-letnice PGD Hajdina s predajo novega vozila, predajo novega gasilskega vozila v PGD Slovenja vas, 865 let pisne omembe vasi Skorba in 30. obletnico vaškega doma v Skorbi. Ob odprtju igrišča z umetno travo pri osnovni šoli bo organizirana tradicionalna športno-humanitarna prireditev »S srcem za ljudi«. Ob koncu leta pa se predvideva prva predstava iz abonmaja ob 100-letnici KPD Stane Petrovič Hajdina.«
6
April 2012
Ob osnovni šoli bo zgrajeno novo igrišče z umetno travo, ograjo in razsvetljavo. Sredstva za naložbo bo občina črpala iz Fundacije za šport in Evropske nogometne zveze. Foto: TM
Veliko je načrtov na področju turizma, velik doprinos k uresničevanju le--teh je prav gotovo TD Mitra Hajdina. Se vam zdi, da je na področju turizma že veliko priložnosti za občino in njene ljudi? Kje jih denimo najprej opazite vi?
Mag. Stanislav Glažar: »Z ustanovitvijo Turističnega društva Mitra smo
pridobili asociacijo, ki bo združevala vse potenciale na področju turistične ponudbe. Program, ki si ga je društvo zadalo, je izredno pester in širok. V sami občini in naši bližnji okolici je veliko ponudbe, ki jo je treba izkoristiti v smislu promocije in turistične prepoznavnosti. Na področju Marini-čeve domačije v sodelovanju z občino Varaždinske Toplice že sodelujemo v evropskem projektu za pridobitev sredstev za ureditev arheološkega parka. Z neposredno bližino prvega mitreja in drugimi kulturnimi in naravnimi znamenitostmi bo v prihodnosti izboljšal turistično ponudbo naše občine.«
Hajdinčan je od letos v celoti v barvah in bo izhajal bolj pogosto. Zakaj takšna odločitev, da seveda pojasnimo našim bralkam in bralcem, občankam in občanom?
Mag. Stanislav Glažar: »Obveščanje občanov o odločitvah občinskega
sveta ter o prireditvah in dogodkih, ki se izvajajo pri nas in v okolici, mora biti dovolj hitro in aktualno, zato smo se odločili, da bo Hajdinčan izhajal vsaka dva meseca. Vseh šest letošnjih izdaj smo terminsko opredelili in datume objavili v publikaciji, ki so jo prejela vsa gospodinjstva v občini. Vse, ki želijo pri tem sodelovati, seveda vabimo, da pri tem sodelujejo, saj ima urednica z uredniškim odborom željo vzpostaviti čim boljšo komunikacijo z našimi občani. Tudi to, da je po novem Hajdinčan v barvah, je v smislu pridobivanja kakovostnejšega medija. Ob tem pa smo v sodelovanju s SIP TV zagotovili tudi redne tedenske oddaje o dogajanju v naši občini, ki pa so sedaj vidne po vsej Sloveniji. Razširjena pa je programska shema, saj lahko tudi mi spremljamo oddaje iz sosednjih občin.«
TM
Čistilni dan po hajdinsko
Letošnja akcija Očistimo Slovenijo je v soboto, 24. marca, privabila več kot 270.000 prostovoljcev po vsej Sloveniji, ki so po do zdaj znanih podatkih zbrali okoli 3.000 ton odpadkov. Pri čiščenju je dejavno sodelovalo 207 od 211 občin, med njimi tudi občina Hajdina, letos s še večjo udeležbo kot lani in z manj zbranimi odpadki, kar je spodbuden podatek k čistejšemu okolju.
Čistilna akcija je potekala v vseh sedmih vaških skupnostih: od Dražencev, Sp. in Zg. Hajdine do Gerečje vasi, Slovenje vasi, Hajdoš in Skorbe, kjer je bila organizacija v veliki meri zaupana prav predsednikom vaških skupnosti, ki so delo dobro opravili. Za celotno koordinacijo in potek akcije je tudi letos skrbela predsednica odbora za okolje in prostor, seveda ob pomoči župana mag. Stanislava Glažarja in njegove ekipe sodelavcev. Že dan pred vseslovensko čistilno akcijo so odpadke pobirali učenci OŠ Hajdina in nekateri so se v soboto pridružili tudi starejšim, skupaj pa so v treh urah naredili izjemno pomembno delo. Občino Hajdina so očistili
odpadkov, ki jih je bilo žal videti že marsikje, ampak kar nekaj kilogramov manj kot v lanskem in predlanskem letu. Odpadke so po zaključku akcije pripeljali na zbirno mesto, na parkirišče pri pokopališču, od koder pa so jih prepeljali na deponijo. Zaključek letošnje čistilne akcije je bil znova na dvorišču lovskega doma na Zg. Hajdi-ni, kjer so nekatere pridne gospodinje poskrbele za pogostitev, župan Glažar in Drevenškova pa sta se vsem udeležencem akcije posebej zahvalila in jih povabila, da skupaj skrbijo za še lepšo in bolj prijazno podobo svoje občine. Anica Drevenšek, predsednica odbora za okolje in prostor: »Zelo smo veseli, zadovoljni, da je v občini Haj-
dina uspela tudi letošnja čistilna akcija. Iskreno se vsem zahvaljujemo za udeležbo in takšne si želimo tudi v prihodnje. Opažamo, da je vsako leto manj odpadkov, smeti, verjetno tudi zaradi teh vsakoletnih akcij, ki jih bomo v naši občini spodbujali tudi v prihodnje. Želimo, da bi bila naša občina vedno bolj čista, udeležencev na akciji pa vedno več.«
TM
Foto utrinki: Tatjana Mohorko, Silvestra Brodnjak, Magda Intihar, Viki Hotko
8
April 2012
Zasajanje grmičkov v obliki napisa Hajdoše	Še zadnji popravki in krožišče že ima novo, polepšano podobo.
Urejeno hajdoško krožišče
Dokaz, da vaški odbor Hajdoše skrbi za urejeno in lepo vaško okolje, je pobuda, da se uredi in zasadi edino krožišče v vasi. S pomočjo spretnih rok članic društva žensk Hajdoše je krožišče dobilo popolnoma novo podobo.
20. marca, popoldne, sta tako kot že velikokrat složno stopila skupaj vaški odbor in društvo žensk Hajdoše.
Grmičke so zasadili tako, da je nastal napis Hajdoše. Vmesni prostor krasita rumeno lubje na eni polovici in okra-
sno kamenje na drugi. Res so se potrudili in polepšali naš rondo.
Tanja Furek
OKNA
9
April 2012
Strategija občine Hajdina na področju mladinske
politike 2013-2018
Komisija za mlade pripravlja skupaj z Občino Hajdina strategijo na področju mladinske politike za obdobje 2013-2018, ki bo na eni od sej občinskega sveta tudi sprejeta.
Pravzaprav gre za dokument, v katerem bodo zbrani konkretni ukrepi za mlade s področja izobraževanja, stanovanjske politike mladih, zaposlovanja mladih, mobilnosti mladih, prostega časa in participacije mladih ter nekaterih drugih, ki bodo skozi proces ustvarjanja zaznani kot pomembni. Z uresničitvijo tovrstnih ukrepov na področju mladinske politike bo občina Hajdina postala mladim še prijaznejša občina.
Ker gre za ukrepe za mlade, je nujno, da mladi sami sodelujejo pri pripravi tega dokumenta, zato bo del strategije zajemal tudi katalog želja mladih,
Naši hajdinski krvodajalci, na katere smo lahko zelo, zelo ponosni...
Simona Šlamberger, predsednica 00 RK Hajdina, je na dan krvodajalske akcije povedala: »Prvi občutki so zelo dobri, saj si nisem mislila, da se bodo krvodajalci že na naši prvi akciji odzvali v tako velikem številu. Malo po 8. uri zjutraj je bilo že okrog 30 krvodajalcev, skratka lepa številka, ki se bo čez dan še spremenila ob dejstvu, da so se le redki Hajdinčani v zadnjih letih udeleževali krvodajalskih akcij. Vesela sem, da nas je prišel pozdravit tudi gospod župan, ki me podpira pri
kjer bodo zbrane njihove želje, ki jih bomo v naslednjih mesecih zbrali:
-	v knjigi želja, ki bo odprta v tajništvu Občine Hajdina,
-	preko facebooka,
-	preko elektronske pošte upra-va@hajdina.si,
-	preko Komisije za mlade, ki bo konkretneje delala na pripravi samega dokumenta.
V nadaljevanju bomo z raziskavo stanja mladih v občini Hajdina ugotovili potrebe in želje mladih, na katerih bodo ukrepi strategije tudi temeljili. V okviru raziskave bomo z anketo
tem dejanju, in da skupaj pomagamo ljudem, ki so bolni in kri še kako potrebujejo. Hajdinčani se zavedamo, da moramo pomagati drug drugemu, še posebej takrat, ko se zgodi nesreča in kri rešuje življenje.
Po tej krvodajalski akciji nas čakajo nove aktivnosti in na skupnem sestanku smo se dogovorili, da bi v tem letu poskušali organizirati vsaj dve večji krvodajalski akciji, eno manjšo pa poleti. Morda konec junija ali v začetku julija, o tem se bomo še dogovorili.
pridobili dodatne odgovore na vprašanja, kako mladi v občini ocenjujejo obstoječe ukrepe v okviru mladinske politike lokalne skupnosti in kaj je treba storiti, da se bo zadovoljstvo mladih povečalo. Ugotovitve analize obstoječega stanja mladih bodo javno predstavljene skupaj s strategijo Občine Hajdina na področju mladinske politike.
Vsi, ki vas zanima sodelovanje pri pripravi dokumenta, nam to sporočite na e-naslov: uprava@hajdina.si.
Uroš Gojkovič, predsednik Komisije za mlade
Upam, da bomo imeli v občinski organizaciji RK Hajdina dovolj idej tudi v prihodnje, predvsem pa si želimo dobrega sodelovanja z vsemi v občini, tudi s Štabom civilne zaščite, gasilci, vodstvom občine ... Želimo ustvariti ekipo, ki bo dovolj usposobljena za tekmovanja ekip prve pomoči RK in morda tekmovanje organiziramo najprej v naši občini.«
Besedilo in foto: Tatjana Mohorko
Darovali kri za življenje
Naša krije nenadomestljivo zdravilo in najdragocenejše, kar lahko podarimo. Te besede je bilo slišati tudi v začetku marca na prvi krvodajalski akciji, ki jo je organizirala občinska organizacija Rdečega križa (RK) Hajdina, potem ko je ta znova začela humanitarno delo. Odziv je bil presenetljivo zelo dober in na ptujskem oddelku za transfuziologijo se je zbralo veliko znanih obrazov iz občine Hajdina, ki so prišli darovat kri in s tem pomagat tistim, ki zelo potrebujejo to življenjsko tekočino.
10
m
Krvodajalce je prišel spodbudit tudi hajdinski župan mag. Stanislav Glažar, ki smo ga ujeli v družbi Simone Šlamberger, predsednice 00 RK Hajdina.
Da je še kako pomembno darovati kri, ki rešuje življenja, se zaveda tudi naddekan Marijan Fesel (na skrajni levi), ki je krvodajalec že kar nekaj let. Z njim smo se srečali pred vrati, ko je čakal na obisk pri zdravnici.
Po odvzemu krvi je bilo prijetno posedeti še v posebni jedilnici, kjer je vsakega krvodajalca čakalo tudi okrepčilo.
Prvo svečko TD h/litra Hajdina prižgali učenci
OŠ Hajdina
4. aprila 2011 rojeno Turistično društvo Mitra Hajdina je 13. aprila 2012 naredilo bilanco svojega enoletnega dela. Zbrali so se v hotelu Roškar v Hajdošah, veseli, da so se njihovemu povabilu odzvali tudi turistični somišljeniki iz sosednjih društev, prav tako pa niso manjkali trije stebri občine - župan mag. Stanislav Glažar, ravnateljica OŠ Hajdina Vesna Mesaric Lorber in farni župnik naddekan Marijan Fesel.
Učenci OŠ Hajdina, ki so na tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava z Učno-kolesarsko potjo osvojili srebrno priznanje, so si s tem prislužili tudi darilo župana Občine Hajdina. Z Leksikonom turizma, najnovejšo knjižno zakladnico znanja s tega področja, bo občinska uprava obogatila šolsko knjižnico in s tem pomagala učencem in učiteljem, da bodo vedno imeli pri roki izjemen učni pripomoček, ki jim bo na voljo pri njihovem turističnem opismenjevanju.
V uvodu so nastopili učenci Osnovne šole Hajdina, ki so pod mentorstvom Majde Korošec in Tatjane Lukovnjak, učiteljic slovenskega in angleškega jezika, predstavili projektno nalogo Učno-kolesarska pot po občini Hajdina, s katero so na tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava 10. aprila 2012 v Super mestu na Ptuju osvojili srebrno priznanje. Natisnili so poseben vodnik za kolesarje in o tem posneli tudi video. Vse skupaj so pope-
strili s kratkim kulturnim programom in razstavo vsega gradiva. Sledila je podelitev zahval OŠ Hajdina vsem, ki so prihodnjim turističnim zanesenjakom pomagali pri realizaciji projekta. Iskrene pohvale in čestitke učencem in učiteljem, ki so pri svojem delu zelo zagnani in dajejo pogum, da gremo novim izzivom nasproti, je izrekel tudi župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar.
11
Predsednica TD Sonja Brlek Krajnc se je zahvalila učencem in njihovima mentoricama z OŠ Hajdina ter poudarila pomen dosedanjega sodelovanja.
Sonja Brlek Krajnc, predsednica TD Mitra Hajdina, je v obširnem poročilu (marsikaj o tem smo predstavili že v preteklih številkah Hajdinčana) posredovala informacijo o uspešnem izidu prijave na Javni poziv LAS »Društvo Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah« občin Ptuj, Kidričevo, Hajdina, Markovci, Destrnik, Sv. Andraž v Slovenskih goricah, Juršinci, Dornava in Trnovska vas za leto 2012, v katerem kot vlagatelj nastopa Občina Hajdina, društvo pa je v projektu partner. »V projekt smo skupaj vključili ureditev dostopa in neposredne okolice I. mitreja ter izdajo brošure o občini Hajdina. S tem smo uspeli zagotoviti skoraj nepovratna sredstva za izvedbo projekta v višini približno 70 % skupne bruto vrednosti. K realizaciji projekta bomo pristopili že v naslednjih dneh, rok dokončanja in končnega poročila pa je v začetku septem-
bra,« je povedala predsednica TD. Uredniški odbor v postavi Mojca Vo-mer Gojkovič, Nataša Kolar, Vesna Mesaric Lorber, Jože Majerhofer, Anita Ze-lenko, Franc Mlakar, Matija Brodnjak, Karolina Roškar, Vilma Angel, Alberta Drevenšek, Tatjana Mohorko, Sonja Brlek Krajnc in Silvestra Brodnjak je svoje delo resno zastavil in predvidoma bo brošura idejno predstavljena v juniju. Natisnjena bo dvojezično na 16 straneh kot slovensko-angleška ter nemško-italijanska izdaja. Skupna naklada bo 10.000 izvodov. »TD Mitra je povabljeno za partnerja pri izvedbi dela projekta pri EPK - Umetnost okrog 1400, ki ga bosta vodili dr. Marjeta Ciglenečki in dr. Polona Vidmar s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. V projekt je vključena tudi cerkev sv. Martina na Hajdini. Od projekta si lahko obetamo strokovne izsledke o obravnavanem obdobju, ki nam bodo koristili za seznanjanje vseh generacij tako o spomenikih na našem območju kot z drugimi spomeniki, ki so na območju EPK. Termin pri nas je za delavnice 19. 6.2012, za terenski ogled spomenikov pa 22. 6. 2012. TD je bilo povabljeno kot koordinator med izvajalci projekta in lokalno skupnostjo. V skladu s tem smo že organizirali uvodno srečanje med g. župnikom, vodstvom in učitelji osnovne šole Hajdina ter eno od vodij projekta, dr. Polono Vidmar, na katerem smo se seznanili z vsebino projekta in vključenimi aktivnostmi ter določili prej navede termine izvedbe. Seveda bomo poskrbeli za pravo-
April 2012
časno obveščanje vse zainteresirane javnosti.
V marcu smo na seji upravnega odbora pregledali opravljene aktivnosti, se seznanili s stanjem Mariničeve hiše, ki je bila v preteklosti s strani občine namenjena za izvajanje turistične in informacijske dejavnosti, ter pregledali predlog načrta dela za drugo leto delovanja. Hkrati smo na njeno osebno željo razrešili tajnico društva Tanjo Ščavničar in za novo tajnico imenovali Milko Lovenjak.
Naša trenutna največja preokupaci-ja je priprava gradiva na razpis IPA - Čezmejno sodelovanje Slovenija--Hrvaška, kjerTD nastopa kot partner Občine Hajdina in hrvaških partnerjev občine VaraždinskeToplice in Zavičaj-nega muzeja Varaždinske Toplice. Rok za oddajo je 16. 4. 2012, ob uspešnosti prijave pa se lahko nadejamo 95 % sofinanciranja v projektu oživljanja arheološkega parka Vicus Fortune, kakor smo delovno poimenovali projekt. Med letom smo pripravili nekaj prispevkov za objave v medijih, na interaktivnih tablah, oblikovali predloge spremembe odloka o ocenjevanju najlepše urejenih objektov, se udeležili prireditev, zborov članov in delovnih srečanj drugih društev, predstavitev novooblikovane RDO Ptuj-Jeruzalem Ormož-Haloze-Slovenske gorice in vseh drugih aktivnosti, kamor smo bili povabljeni.
Upravni in nadzorni odbor sta se sestala na štirih sejah, po trikrat so zasedale delovne skupine in prav tako do sedaj trikrat uredniški odbor za izdajo brošure.«
Načrt dela je nadaljevanje že začetega dela, ki mu bodo dodane še konkretne aktivnosti:
1.	dokončno oblikovanje besedila brošure, fotografiranje na terenu, izbor vsebin in oblike, prevodi besedil, oblikovanje in tisk, priprava poročil, zahtevanih po razpisu
2.	sodelovanje pri ureditvi okolice I. mitreja
3.	izdaja 2-4 motivov razglednic občine Hajdina
Naprošamo vse, ki dobro poznate našo občino in njeno preteklost, da nam pomagate pri iskanju virov, ki bi jih lahko vključevali v naše prihodnje publikacije. Posredujte nam informacije o ljudeh, ki so še živi pomniki dogodkov iz preteklosti.
Vabimo vas tudi, da podate predloge in ideje o obliki turističnega spominka Občine Hajdina, kijih naslovite na TD Mitra Hajdina, Draženci 99.
Skupina za ohranjanje žive dediščine pod vodstvom Milke Lovenjak je oblikovala vprašalnik in v kratkem bo začela z obiski najstarejših občanov, ki še kaj pomnijo iz nezapisane dediščine ali imajo na voljo kakšne zanimive stare fotografije in druge dokumente, ki pričajo o preteklosti v naših krajih.
12
April 2012
4.	javna predstavitev brošure in razglednic
5.	oblikovanje spletne strani TD
6.	priprava predloga za obliko in vsebino občinskih označb in simbolov
7.	izvedba aktivnosti v okviru projekta Umetnost 1400 - terensko delo, delavnice in ekskurzija
8.	predavanja - ureditev okolice na podeželju, 8.5.2012
9.	javni poziv za spominek občine Hajdina - Hajdinčan in druge objave do konca aprila
10.	javni poziv za starejše fotografije občine Hajdina - enako
11.	izvedba strokovne ekskurzije
12.	oblikovanje pohodne poti po občini in izvedba pohoda - v sodelovanju s PD Hajdina
13.	ocenjevanje najlepše urejenih objektov, priložnostna razstava fotografij in opisov
14.	nadaljevanje sodelovanja z OŠ Hajdina ter učenci pri izbirnem predmetu turistična vzgoja
15.	povezovanje gostinske ponudbe
v občini, oblikovanje inovativnih menijev ter skupno nastopanje na tržišču
16.	organizacija tečaja pletarstva
17.	oblikovanje osnutka dokumentarnega filma
18.	redno obveščanje javnosti o delovanju društva
19.	pridobivanje novih članov
Dela bo več kot dovolj in z dobro voljo vseh občanov bo možno uresničiti večino točk.
Silvestra Brodnjak Foto: Matija Brodnjak
Župani podpisali gasilske anekse
V Hajdošah je bil 23. marca svečani podpis aneksov k pogodbi o opravljanju javne gasilske službe, ki ga vsako leto znova uspešno izpeljejo v okviru Območne gasilske zveze Ptuj. S podpisom aneksov so župani in podžupan vseh petih občin gasilcem zagotovili vse pogoje za nemoteno delo in razvoj v letu 2012. V občinah Hajdina, Cirkulane, Markovci, Zavre in M O Ptuj ter 24 gasilskih društvih načrtov in želja ne bo zmanjkalo, mnoge od teh pa bodo poskušali izpolniti tudi v občinskem poveljstvu Hajdina.
Utrinek s podpisovanja gasilskih aneksov, ki tudi za PGD Slovenja vas (na fotografiji predsednik Janez Markovič, ki je zastopal društvo) pomenijo veliko, saj bo društvo tudi z deležem sredstev iz skupne gasilske blagajne lahko kupilo novo gasilsko vozilo.
Na podpisu gasilskih aneksov v PGD Hajdoše so se predsednikom in poveljnikom prostovoljnih gasilskih društev, podpredsedniku GZ Slovenije mag. Janezu Mercu, regijskemu poveljniku Janezu Liponiku, predsedniku in poveljniku OGZ Ptuj Marjanu Megliču in Zvonku Glažarju, občinskim predsednikom in poveljnikom pridružili še vodilni možje iz lokalnih skupnosti: župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, župan občine Markovci Milan Gabrovec, župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar, župan občine Cirkulane Janez Jurgec in podžupan občine Zavrč Janko Lorbek.
Vseh pet občin bo v letu 2012 za delovanje gasilske organizacije in vseh društev v OGZ Ptuj zagotovilo dobrih 795.000 evrov, med letošnjimi večjimi gasilskimi dogodki in jubileji, ki bodo organizirani v okviru OGZ Ptuj, pa bo 2. junija na Ptuju, na Mestnem stadionu, tudi državno mladinsko gasilsko tekmovanje. Omeniti velja tudi veliko gasilsko praznovanje 100- letnice PGD Hajdina, v okviru tega praznovanja pa je napovedana tudi slovesnost
ob Dnevu gasilcev OGZ Ptuj. Mag. Stanislav Glažar, župan občine gostiteljice: »Naša gasilska društva beležijo velike jubileje, na kar smo zelo ponosni. Z veseljem ugotavljam, da smo župani z opravljenim prostovoljnim delom gasilcev zelo zadovoljni. Imamo uspešne gasilke in gasilce, glede na razpoložljiva sredstva na področju gasilstva pa lahko povem, da se bomo potrudili po najboljših močeh, saj je občina Hajdina naklo-
njena gasilcem. Tudi s tem današnjim podpisom verjamem, da smo naredili dobro delo v korist vseh. Ponosni smo na naše gasilce.«
Marjan Meglic, predsednik OGZ Ptuj: »Občine so kljub krizi, ki vlada v Sloveniji, namenile kar »lepa« sredstva za naše delovanje. Menim, da so župani in občinski sveti ocenili, da je gasilsko delo tisto, ki je zelo potrebno v občinah in temu primerno namenjajo določena sredstva. Ker gre za dokaj velika sredstva, sem prepričan, da je treba ta dogodek narediti slovesen, zato se tudi iz leta v leto selimo v drugo občino, in vesel sem, da smo letos v občini Hajdina, v PGD Hajdoše. V letu 2012 bomo v vseh petih občinah zbrali okrog 795.000 evrov, ki jih bomo porabili tudi pri investicijah v gasilska vozila in gasilske domove.«
Besedilo in foto:TM
13
April 2012
Z glasbo že od malih nog
Zahvalo za dolgoletno uspešno delo v kulturi je v letošnjem letu prejel Janez Vidovič iz Skorbe, kije že 38 let član Moškega pevskega zbora Prostovoljnega gasilskega društva Hajdoše. Priznanje mu pomeni zelo veliko, tudi zaradi tega, ker ga je prejel ravno na prireditvi, kije bila posvečena 10O-letnici rojstva Valentina Žumra iz Hajdoš. Z Valentinom je sodeloval kot član tamburaške skupine in kasneje kot pevec v gasilskem zboru.
»Ko pojem, pozabim na vse težave. Tisti, ki poje, zagotovo ne misli slabo,« pravi Janez Vidovič.
Janez Vidovič je bil skupaj s Stankom Glažarjem in Francem Glodežem pobudnik ustanovitve moškega pevskega zbora. Njihova glasbena pot se je začela natanko pred 40 leti, ko so skupaj začeli igrati kot trio - Janez s frajto-narico, Stanko je bil spreten na kitari, Franc pa je igral berdo. Po dveh letih igranja in druženja so želeli vključiti še petje. Na pomoč so poklicali Valentina Žumra, ki je takrat vodil tambura-ško skupino in je dobro poznal note. »Začeli smo peti kot kvartet, nato pa nismo našli tenorista in postopoma se je začel oblikovati pevski zbor. Pridružili so se nam tudi fantje iz sosednjih vasi,« razlaga Janez Vidovič. Prvih 12 let je bil njihov zborovodja Valentin, ki je zelo predano in skrbno vodil zbor, pisal je tudi note. Po besedah Vidovi-ča je vselej upošteval tudi želje pevcev. Po smrti Valentina Žumra je vo-
denje zbora prevzel Jože Dernikovič iz Cirkulan, ki pevce uspešno vodi že zadnjih 25 let.
KDOR POJE, SLABO NE MISLI
Kot se spominja Janez, so bila prva leta zbora zelo težka, saj so se v večini financirali iz lastnega žepa. Od ustanovitve Občine Hajdina pa imajo veliko podporo in lažje delujejo. Tudi prostori v gasilskem domu, kjer imajo vsak torek vaje, so lepo urejeni in ogrevani. »Začetki so bili zelo težki. Bili smo predani petju in imeli smo veliko energije ter močne volje. V dvorani je bilo mrzlo, tla so bila betonska, zato smo si pod noge dajali deščice, da nas ni preveč zeblo. Vendar je bila želja do petja tako velika, da smo skupaj vse premagali.« S skupnimi močmi so postopoma uredili prostore v gasilskem domu, pobelili stene, položili parket, asfaltirali okolico. V tem času je bil Janez Vidovič tudi predsednik Gasilskega društva Hajdoše. Danes je častni predsednik društva, kar je velika zahvala za vsa njegova prizadevanja, ki so pripomogla k razvoju gasilstva tako v Hajdošah kot občini.
Gasilski pevski zbor je nemoteno deloval vse od ustanovitve leta 1974 in pridobival nove člane. V zadnjih letih so pevci postajali vse starejši, mladi fantje pa se niso odločali, da bi se jim pridružili. Nato se je zgodil veliki preobrat in se za prihodnost zbora več ne bojijo. Vidovič z veseljem hiti razlagat, da so posebej ponosni na mlade pevce, ki so se jim pridružili v zadnjem času. Med njimi je tudi njegov vnuk Peter, ki igra na frajtonarico. »Zbor ima sedaj podmladek in petje
smo nadgradili z instrumenti, ki jih igrajo naši mladi fantje. Ponosni smo, da smo med edinimi pravimi gasilskimi zbori v Sloveniji, saj so vsi naši člani tudi gasilci. Sedaj nas je 20 in se z velikim veseljem družimo ob domačih pesmih.«
Janez Vidovič je vseh 40 let uspešno plul med družino in »glasbeno-gasil-skim« življenjem. Njegova družina ga je vsa leta podpirala pri njegovi kulturni dejavnosti in mu stala ob strani. Velikokrat je moral pustiti domača opravila in odhiteti na vaje ali nastop. V prvih letih so nastopali več kot 40-krat na leto, saj so bili med prvimi pevskimi zbori v občini. Kot pravi Janez Vidovič, je njegovo življenje prepleteno z glasbo. Shranjene ima tudi nekatere stare instrumente, še posebej je ponosen na 84 let staro frajtonarico, na katero še vedno rad zaigra. »Ko pojem, pozabim na vse težave. Tisti, ki poje, zagotovo ne misli slabo.«
Estera Korošec Foto: Tatjana Mohorko
Prvi člani moškega pevskega zbora PGD Hajdoše:
Stanko Glažar, Janez Vidovič, Ivo Glažar, Franc Glodež, Valentin Žu-mer, Štefan Vaupotič, Slavko Po-lajžer, Ivan Kolarič, Anton Filipaja, Franc Radolič, Franc Mlakar
14
April 2012
Hajdoške gasilke v družbi najboljših
24. marca je v športni dvorani v Horjulu v organizaciji PGD Žažar potekalo zaključno pokalno tekmovanje v spajanju sesalnega voda za leto 2012, ki je bilo eno izmed šestih letošnjih tekmovanj v sezoni. Zvrstila so se v Staršah, Keblju, Zalogu pri Cerkljah, Novi Cerkvi, Šentjurju in zaključno vŽažarju.
Na vseh tekmovanjih je sodelovalo 48 tekmovalnih enot članov in 15 tekmovalnih enot članic, med katerimi pa so bile tudi najboljše ekipe iz občine Haj-dina. V končni obračun rezultatov so upoštevali 5 najboljših rezultatov. Pri članih so bili rezultati naslednji: 1. PGD Tinje, 2. PGD Žažar, 3. PGD Ke-belj 3. Pri članicah so se na 1. mesto povzpele članice PGD Majšperk, drugo in tretje mesto pa je odšlo v PGD Hajdoše - 2. mesto je osvojila ekipa PGD Hajdoše 2 (članice B), 3. mesto pa ekipa PGD Hajdoše 1 (članice A).
Čestitamo!
TM
Obe hajdoški gasilski enoti v družbi mentorjev po izjemnem uspehu na zaključnem pokalnem tekmovanju v spajanju sesalnega voda za leto 2012 Foto: Bedrač
KD Skorba danes uspešno vodi Renata Gabrovec, ki je na občnem zboru predstavila delovanje društva od lanskega do letošnjega delovnega srečanja.
Besedilo in foto:TM
V Skorbi, v tamkajšnjem domu krajanov, so letošnji občni zbor začeli z ljudsko pesmijo domačih ljudskih pevk KD Skorba. Društvo, kije dopolnilo 15-letnico delovanja, združuje odraslo in dve otroški gledališki skupini, ljudske pevke, etnografsko in tudi recitatorsko skupino. Vse te skupine so skozi leto zelo uspešne pri svojih predstavitvah, zasluge za velik uspeh pa gre pripisati tudi zavzetim mentorjem sekcij KD Skorba.
Delovanje kulturnega društva v minulem letu je predstavila predsednica Renata Gabrovec, ki je članom in gostom predstavila vse podrobnosti, tudi tiste, ki so povezane z malim jubilejem društva, s praznovanjem 865-le-tnice vasi Skorba in 30-letnice doma krajanov. Za dobro in uspešno delo jih je pohvalil tudi župan mag. Stanislav Glažar, ki je posebej pohvalil delo z mladimi kulturniki ter poudaril, daje KD Skorba dobra promocija občine. Občnega zbora so se poleg članov društva in krajanov udeležili še nekateri predstavniki domačih društev, pa tudi predsednica Zveze kulturnih društev Hajdina Hilda Bedrač.
15
April 2012
KD Skorba z Županovo Micko
Odrasla gledališka skupina KD Skorba se je 25. marca premierno predstavila z Linhartovo Županovo Micko. Mlada igralska zasedba je s komedijo v dveh dejanjih nasmejala vse obiskovalce v dvorani. Prvo slovensko komedijo so posodobili in jo spremenili v domače narečje.
Igralska zasedba z režiserko Simono Hazimali (desno), predsednico KD Skorba Renato Gabrovec (levo) in podpredsednikom Ivanom Ogrincem. Igralsko zasedbo sestavljajo: Mitja Furek (župan Jaka), Patricija Kikl (Šternfeldovka), šepetalka Jasna Arnuš, Boštjan Šumenjak (Glažek), Jaka Purg (Monkof), Tilen Abraham (Tulpenheim), Nejc Lazar (Anže) in Kaja Abraham (Micka).
Sodobno Micko pestijo ljubezenske težave. Na eni strani je Anže, preprost kmečki fant, ki je strašno všeč njenemu očetu - predvsem zaradi debelih posestnih listov, na drugi strani pa Tulpenheim iz Ljubljane, ki ji s sladkimi besedami zna pihati na dušo. Micka Anžeta ne mara, ker je štorast in pregrob, v Tulpenheima pa se zaradi lepih besed zaljubi, a se na koncu izkaže, da je velik prevarant, ki je že zaročen z bogato vdovo. Ko Micka izve resnico, vse pove očetu, ki skupaj z Anžetom pripravita zvijačo. Micka na koncu sprejme pametno odločitev in zavrne oba snubca. SIMONA HAZIMALI ŽE 4. LETO ZAPORED REŽISERKA GLEDALIŠKE SKUPINE V SKORBI Režiserka je bila tudi letos domačinka Simona Hazimali, ki nam je povedala, zakaj so se odločili ravno za ta dramski tekst ter koliko in kako so ga preoblikovali oziroma posodobili. »Dramski tekst so izbrali igralci. Ko je pogovor
nanesel na temo, kaj bi igrali, je nekdo rekel:«Zakaj ne bi izbrali nečesa domačega, recimo Županove Micke.« Jaz sem se takoj strinjala in rekla: »Zakaj pa ne?« Tako nismo dosti izbirali, prva ideja je ostala dokončna. Tekst smo najprej spremenili v naše narečje. To nam je vzelo kar precej časa in bilo je bolj zahtevno delo, kot smo si v začetku predstavljali. Moram pohvaliti celotno skupino, saj je vsak igralec »prevajal« svojo vlogo in tako bil soustvarjalec besedila. Igro posodobiti je bil lažji del. Zraven smo se zelo zabavali in uživali. Nismo je v celoti spremenili, ogrodje ostaja. Županova Micka je še vedno prepoznavna in aktualna tudi v današnjem času. Mislim, da nam je to uspelo zelo dobro prikazati. Premiera nam je odlično uspela in se že veselim ponovnih predstav.« PRIDRUŽILA STA SE JIM DVA NOVA IGRALCA
Že uigrani igralski zasedbi sta se pridružila dva nova mlada igralca. Nejca
Tulpenheim (Tilen Abraham) in njegov prijatelj Monkof (Jaka Purg) z notarjem, ki ga rad cukne (Boštjan Šumenjak), med kovanjem načrta.
Lazarja in Boštjana Šumenjaka smo
vprašali, kako se počutita v Skorbi, kako sta se ujela z igralci in kakšni so bili njuni občutki po premieri. »V gledališki skupini je super, takoj sem se ujel s soigralci in na vajah je bilo vedno dobro. Vaje so potekale z dosti smeha in veliko sproščenosti. Ker mi gledališče - igra ni tuja, sem se takoj navadil na novo okolico, oder. Komaj sem čakal premiero, nad katero sem bil zelo navdušen. Mislim, da smo prepričali gledalce, da nas bodo še prišli pogledat,« je povedal Nejc s Ptuja. Boštjan izPlacerovcevpa pravi:»Vgledališki skupini sem se počutil odlično. Nekatere igralce poznam že od prej, z drugimi pa sem se tudi hitro ujel. Vaje so bile zame od začetka malo težke, ker še nikoli prej nisem igral in nisem vedel, kaj točno režiserka od mene pričakuje. Vsake vaje so bile boljše, veliko je bilo smeha in dobre volje. Po premieri sem se počutil odlično.To pa zato, ker mi je bilo v zadovoljstvo, da so obiskovalci v predstavi uživali, se nasmejali ter odšli domov zadovoljni.«
Po veliko preživetih urah na vajah, po prebrodenih vmesnih težavah jim je z vztrajnostjo uspelo predstavo postaviti na oder. Sodeč po aplavzu in nasmejanih obrazih občinstva med predstavo je premiera odlično uspela. Z njo so zadovoljni tako igralci kot režiserka. Predstavo so na domačem odru ponovili na velikonočni ponedeljek, čakajo pa jih še gostovanja. Mladi igralski zasedbi želimo še veliko uspešnih predstav in veselja do zabavanja občinstva tudi v prihodnje.
Besedilo in foto:Tanja Furek
16
April 2012
Pesem za mamo...
V mesecu pomladi praznujemo dva praznika, ko se ženam, mamicam in babicam razvedri srce, če se njihovi najbližji spomnijo nanje s kakšno lepo mislijo, otroško pesmico ali z drobnim darilcem.
Utrinek s prijetne proslave v Skorbi Foto: Sabina Hotko
Tudi v Skorbi je vaški odbor v nedeljo, 25. marca, vse povabil na skupno druženje v vaški dom. Kulturno dru-
štvo Skorba je ob prazniku zanje pripravilo prisrčen kulturni program. Za uvod so nam zapele domače ljudske
pevke, nato pa so nas skozi prireditev z lepimi mislimi popeljale Neža, Kaja in Ana, ki so program prireditve tudi same napisale. Nadaljeval je predsednik vaške skupnosti Ivan Vogrinec, ki je vsem zbranim namenil čestitke ob prazniku in nekaj lepih misli. Prireditev so z zanimivim nastopom popestrili člani otroške gledališke skupine KD Skorba, ki so na svojevrsten način spregovorili o takšnih in drugačnih mamah ter tako poskrbeli tudi za smeh. V nadaljevanju so se predstavili še s pesmijo, recitacijami, igranjem na flavto in klarinet ter zaključili s pesmijo Pesem o mami naše domače pesnice Trezike Filipaja. Ob koncu so se jim pridružili še najmlajši otroci iz Skorbe, ki so s prisrčnim nastopom ogreli srca vseh zbranih v dvorani. Po končanem kulturnem programu se je druženje nadaljevalo ob dobri zakuski, ki sojo pripravili vaški odbor in kletarji vasi. V spomin na še en lep popoldan pa je vsaka udeleženka domov odšla z rožico v rokah in lepimi doživetji.
Renata Gabrovec
Prava baba v Hajdošah
KD Valentin Žumer Hajdoše in VO Hajdoše sta ob prazniku žena in materinskem dnevu v dvorano gasilskega doma povabila Urško Vučak, igralko Mestnega gledališča Ptuj, ki se je predstavila v monokomediji Prava baba.
KD Valentin Žumer Hajdoše in VO Hajdoše sta ob prazniku žena in materinskem dnevu v dvorano gasilskega doma povabila igralko Urško Vučak z njeno monokomedijo Prava baba. Urška Vučak nam v živahni komediji predstavi pravo žensko. Gre za hu-morno pripoved o ženski, kije prestopila prag tridesetih. Junakinja je doživela že veliko raznovrstnih izkušenj z moškimi, vendar še vedno ni našla pravega. Časa pa nima več veliko, saj ji biološka ura že brni...
Za ene ura smeha, za druge kulturni šok ... Ljudje smo pač različni, zato imamo tudi zelo različne poglede na stvari.
Tanja Furek
Prava baba - igralka Urška Vučak v Hajdošah Foto: Valerija Tekmec
17
April 2012
Gremo v gledališče
V dvorani doma krajanov v Skorbi je v sredo, 4. aprila, potekala območna revija otroških gledaliških skupin Gremo v gledališče 2012, ki jo je pripravila 01JSKD Ptuj v sodelovanju s KD Skorba in ZKD Ptuj.

Žalosten klovn Bobo prijateljem razkrije, kako grdo se ga je znebil direktor gledališča.
Letos se je na revijo prijavilo 6 skupin: otroška gledališka skupina KD Skorba, dramska skupina Ljudski vrt Ptuj, skupina 6-ka OŠ dr. Franja Žgeča Dornava, gledališki klub OŠ Mladika, angleško gledališče Mladika in gledališka skupina OŠ Cirkovce. Revijo je strokovno spremljala Andreja Kovač.
OTROŠKA GLEDALIŠKA SKUPINA KD SKORBA SE JE PREDSTAVILA PRVA
Otroška gledališka skupina iz KD Skorba seje kot prva predstavila z igrico O žalostnem klovnu in zaljubljeni princesi, avtorice Bojane Levvinger. Mentorica skupine je domačinka in predsednica KD Skorba Renata Gabrovec,
ki je igro tudi priredila. Zgodba govori o prijateljstvu med lepo princeso in klovnom Bobom ter drugimi zaposlenimi v cirkusu. Vmes poseže hudobni direktor, ki želi princeso samo zase, zato se klovna znebi. V cirkuško življenje se vpleteta deček in deklica, ki želita pomagati žalostnemu klovnu in ga spet združiti s princeso, ki je zaradi žalosti ob izgubi Boba izgubila svojo čarobno moč. Na koncu prijateljstvo zmaga, hudobija pa je kaznovana. V gledališki skupini igrajo: Gašper Mlakar, Matic Šlamberger, Manja Gabrovec, Nina Ekart, NikVolgemut, Manja Ekart, Taja Glažar, Aljaž Gabrovec in Lucija Mlakar.
DOMAČA NALOGA DRAMSKE SKUPINE OŠ LJUDSKI VRT
Dramsko skupino OŠ Ljudski vrt je na revijo prijavila njihova mentorica in učiteljica na OŠ Ljudski vrt Simona Ha-zimali iz Skorbe. Simona je prav tako režiserka odrasle gledališke skupine KD Skorba, pred tem pa je bila kar nekaj let mentorica otroške gledališke skupine v Skorbi, katero je zdaj že
drugo leto prevzela Renata Gabrovec. Učenci OŠ Ljudski vrt so odigrali igro Olge Raušič Domača naloga. Govori o deklici Nani, ki gre nerada v šolo, saj je tam osamljena, brez prijateljev, povrh vsega pa ima tudi slabe ocene. Nano zjutraj zbudita dva govoreča pajka, ki ju zanima, zakaj se je deklica vso noč premetavala in vzdihovala. Nana pove, da nima domače naloge in jo je zato strah iti v šolo. Ker pa ima Nana doma kup dobrih prijateljev, ji pomagajo, da napiše pesem za šolo in povrh vsega skupaj pospravijo še sobo. Ti prijatelji so: dva pajka, dve miški in tri mačke. Tako Nana ugotovi, da ni osamljena in brez prijateljev, pa tudi v šolo je več ni strah iti. Predstave so si ogledali otroci od prvega do petega razreda OŠ Hajdina in najstarejša skupina iz vrtca. Otroci so tako poskrbeli, da so mladi igralci bili deležni zasluženih aplavzov.
Besedilo in foto: Tanja Furek
Hudoben direktor gledališča krega lepo princesko, ki je od žalosti izgubila svojo Dramska skupina OŠ Ljudski vrt. Nana in njeni živalski prijatelji se učijo pesmico, čarobno moč.	ki so jo napisali za domačo nalogo.
18
April 2012
Učiteljsko-vzgojiteljski pevski zbor na območni reviji pevskih zborov
Po dobrem letu delovanja smo se skupaj z našim zborovodjem Urošem Sagadinom odločili, da se udeležimo revije pevskih zborov, kije potekala 14. aprila v amfiteatru gimnazije Ptuj. S to mislijo smo se poigravali že lani, vendar smo vedeli, da po le nekaj mesecih delovanja na revijo nismo bile pripravljene.
Zbor med nastopom na območni reviji v amfiteatru ptujske gimnazije Foto: Langerholc
Vaje imamo redno enkrat na teden, en vikend v februarju smo imele tudi intenzivne pevske vaje, zadnji mesec
pred revijo pa smo prepevale dvakrat na teden. Na reviji smo se predstavile z naslednjimi pesmimi: dolenjska
ljudska - Na svetu lepše rož'ce ni, Zbor sužnjev iz opere Nabucco in Maček v žakiju. Na klavirju nas je spremljal Tom Hajšek.
Čeprav se zavedamo, da nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti še bolje, smo z nastopom zadovoljne. Še pomembneje pa je, da je z nastopom zadovoljen tudi naš zborovodja Uroš Sagadin, ki z nami ni imel malo dela. Trud, ki smo ga vsi skupaj vložili v nastop na reviji, je bil zagotovo poplačan. Od začetka ustanovitve zbora in do sedaj je napredek očiten. Ker nam je vsem dvanajstim pevkam skupno veselje do petja in ker nas v prihodnje čaka še precej nastopov, bomo težili k še kvalitetnejšemu petju in širitvi našega repertoarja.
POVABILO NA KONCERT V MAJU
18. maja se bomo ob 20. uri predstavile tudi s samostojnim koncertom, ki bo v cerkvi sv. Martina na Hajdini. Koncert bodo popestrili učenci iz OŠ Hajdina, ki obiskujejo glasbeno šolo in igrajo na različne instrumente. Do takrat pa bomo intenzivno vadile, ponovile naš repertoar in se naučile še kakšne nove pesmi.
Tanja Furek
PREGLEDNIK
KPD STANE PETROVIČ HAJDINA
Lutkovna sekcija se je 29. marca udeležila območnega srečanja.
Ljudski pevci in pevke se na povabila udeležujejo prireditev izven občine.
KD HAJDOŠE
7. februarja je potekala prireditev ob kulturnem prazniku
in 100-letnici Valentina Žumra v organizaciji ZKD Hajdina
in KD Valentin Žumer Hajdoše.
25. februarja je potekal zbor članov.
22. marca so obeležili praznik žena in materinski dan (so-
organizator VO Hajdoše).
5. aprila so potekale velikonočne ustvarjalne delavnice (krasili so pisanice, izdelovali venčke za vrata in uredili košarice za pisanice).
DRUŠTVO ŽENSK HAJDOŠE
V	februarju so imele zbor članic. Po občnem zboru so takoj nadaljevale z aktivnostmi, in sicer so že 1. marca organizirale izobraževanje na temo Temeljni postopki oživljanja in uporaba defibrilatorja (predaval dr. Marko Bombek).
Ob dnevu žena so se zbrale v gasilskem domu in na tradicionalen način obeležile svoj praznik.
V	sodelovanju z vaškim odborom so v marcu uredile ron-do pri mostu, mimoidočim bo zagotovo polepšal in nakazal pot v Hajdoše.
Skupaj z drugimi društvi so članice sodelovale v projektu, ki gaje izvajala OŠ.
Že od decembra so potekale delavnice izdelovanja izdelkov iz ličja, ki jih bodo predstavile na razstavi v aprilu.
... nadaljevanje na naslednji strani
19
April 2012
... nadaljevanje s prejšnje strani
DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET GEREČJA VAS
V	februarju so članice gostile Marijo Merljak, prehransko strokovnjakinjo, kije vodila predavanje o prehrani današnjega časa. Prav tako so v februarju sodelovale v živo v oddaji Dobro jutro, kjer so predstavile tradicionalne pustne jedi domačega kraja.
10. marca seje odvil 12. redni letni zbor članic. 17. marca so se na enodnevnem izletu potepale vse od Pivovarne Laško pa do Aškerčevine. 22. marca so vsodelovanju z drugimi društvi iz naše občine na OŠ Hajdina pripravile pogostitev za goste - učitelje šestih evropskih držav, v sklopu projekta Comenius, v katerega je vključena tudi naša šola. 24. marca so se udeležile akcije Očistimo Slovenijo.
KD SKORBA
V	februarju so v društvu obeležili 15. obletnico delovanja Kulturnega društva in 15 let ljudskih pevk. Na prireditvi so pevke ob svojem jubileju predstavile pesmi z nove zgoščenke z naslovom Slovenka sem, sodelovalo pa je še nekaj gostujočih skupin. S pesmijo so se pevke predstavile tudi na proslavi ob kulturnem prazniku, udeležile so se območne revije ljudskih pevcev in godcev, ki jo je
organizirala območna izpostava JSKD Ptuj v Podvincih. Ob koncu februarja so gostovale v Cirkulanah na srečanju ljudskih pevcev in godcev ter zapele še na občnem zboru, ki ga je društvo izpeljalo 23. februarja. V marcu so se predstavile na občnem zboru Društva žena in deklet občine Hajdina, Dragica in Andreja pa tudi v skeču. Zapele so tudi na občnem zboru društva upokojencev občine Hajdina, na proslavi ob materinskem dnevu in ob blagoslovu velikonočnih jedi v Skorbi.
V	prvih mesecih letošnjega leta so se na vajah aktivno pripravljale tudi gledališke skupine. Odrasla gledališka skupina je novo igro v tej sezoni, Županovo Micko, avtorja Antona T. Linharta, v režiji Simone Hazimali, premierno odigrala na domačem odru 25. marca. Predstavo je ponovila 9. aprila, čaka jo še nekaj dogovorjenih gostovanj.
V	marcu je društvo pripravilo kulturni program ob materinskem dnevu. Na proslavi so sodelovale domače pevke in otroška gledališka skupina s skečem ter otroci iz Skor-be, ki so se predstavili s pesmijo in igranjem na glasbila. VO Skorba pa je poskrbel za pogostitev in cvetje. Otroška gledališka skupina je pod mentorstvom Renate Gabrovec pripravila igrico O žalostnem klovnu in princesi, ki jo je že predstavila na reviji otroških gledaliških skupin JSKD Ptuj v Skorbi, 4. aprila.
NAPOVEDNIK
KPD STANE PETROVIČ HAJDINA
Lutkovna sekcija bo sodelovala na Uricah za otroke v Skorbi.
KD HAJDOŠE
25. maja 2012 bo potekalo srečanje harmonikarskih orkestrov.
2. junija 2012 načrtujejo izlet.
DRUŠTVO ŽENSK HAJDOŠE
V	maju bodo nadaljevale z rednimi aktivnostmi.
V	juniju predvidevajo strokovno ekskurzijo.
DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET GEREČJA VAS
V	aprilu jih čaka udeležba na tradicionalnem turnirju v kartanju za memorial Angele Peršuh v Kungoti pri Ptuju. 22. aprila 2012 pripravljajo v sodelovanju z domačim MePZ tradicionalni glasbeni večer Pesem druži nas, kjer bo domači MePZ predstavil tudi svojo novo zgoščenko. Ob koncu aprila pripravljajo delavnice za izdelavo okrasitve za majsko drevo, letos bo izdelana iz nekoliko drugačnega materiala.
V začetku maja bodo posadile buče, 20. maja pa pripravljajo eno večjih in tudi že tradicionalno prireditev Košnja trave nekoč.
Konec maja bo treba posajene buče tudi že okopati. KD SKORBA
Ljudske pevke bodo nadaljevale z vajami in nastopi tudi v prihodnje.
Z igrico O žalostnem klovnu in princesi se bo Otroška gledališka skupina predstavila tudi na Gledaliških uricah za otroke, ki jih društvo organizira v dveh vikendih v aprilu, in sicer 13. in 21. aprila 2012 ob 18. uri v domu krajanov Skorba. Predstavile se nam bodo otroške gledališke in lutkovne skupine, za otroke pa bodo po koncu predstav pripravljene tudi animacije. Lepo vabljeni. Na rednih vajah se srečuje tudi mladinska gledališka skupina, ki pripravlja igro pod mentorstvom Tanje Furek. Premierno se nam bodo predstavili v maju.
Pripravila: Sanja Muršec
20
April 2012
Iz osnovne šole Hajdina
Ko se po mrzli zimi končno prebudi pomlad, se naše misli predajajo sončnim užitkom, ki se v šoli seveda odražajo na uspešnih zaključkih celoletnega ustvarjanja. Prav gotovo so spomladanski meseci tisti, ki že nakazujejo rezultate tekmovanj in drugih dejavnosti, v katera smo skozi leto vtkali naše znanje in izkušnje. Udeležili smo se taborov, se preizkušali v angleščini, saj smo v sklopu projekta Comenius gostili 8 šol iz vse Evrope, ob materinskem dnevu smo se s prireditvijo poklonili mamicam in se ob projektu Bralne pismenosti predajali branju knjig in zagotavljanju enakih možnosti do izobrazbe vseh udeležencev v procesu pouka. K novinarskemu krožku smo vabili zanimive
goste, na tekmovanjih posegali po priznanjih, se zavihteli na zavidljiva mesta v slovenskem merilu v smučanju, odbojki in badmintonu. S turistično nalogo smo se poizkušali v poznavanju okolja in se oplajali ob drugih izbranih dejavnostih, ki smo jih načrtovali. Naši učenci so se pod mentorstvom zunanjih izvajalcev potegovali za najvišja mesta na športnem področju tudi v šahu, v kikboksingu, judu, karateju in v streljanju z zračno puško. Nekaj vam ponujamo v branje že sedaj, sicer pa vabljeni tudi na prireditve, ki jih še načrtujemo. Veliko tega najdete na naših spletnih straneh ali pa boste o tem sproti obveščeni.
Silva Hajšek
Darilca za mamice so nastala že v razredu. Izdelali so jih učenci in na koncu podarili svojim mamam. Foto: Tatjana Mohorko
Branje. Kaj to sploh je?
Nasprotniki branja bi rekli, da samo gledaš v črke, natiskane na papirju. Njegovi ljubitelji pa, da je to nekaj najlepšega. Dejstvo je, da je za to potrebno nekaj, kar beremo, in prav od tega je odvisno, če nam je branje všeč ali ne. Branje nasploh je lahko marsikaj: na primer mučenje ob knjigah, ki jih ne maramo, ali pa potovanje v čudežen svet, kjer je vse mogoče. Dobre knjige nas na splošno privlačijo že od prve strani. Pri nekaterih se lahko razvije celo odvisnost od branja. Odvisnost, pri kateri se ne moraš zbrati in misliš samo na knjigo, ki te čaka doma. Vendar so ti primeri redki, medtem ko so lahki primeri odvisnosti zelo pogosti predvsem pri pustolovskih knjigah. Nasprotniki branja ne morejo razumeti, kako lahko nekdo ure in ure presedi in gleda v črke na papirju, a se tudi pri njih kdaj zgodi, da jih pritegne, le prava knjiga mora biti. Če se zdaj srečamo nekje na sredini, vidimo, da se lahko iz branja kar nekaj naučimo in si širimo besedni zaklad, vendar pa z branjem ni treba pretiravati. To je le čudovita izkušnja, ki te spremlja skozi življenje.
Nina Štumberger, 6. r.
Mamicam so se ob materinskem dnevu predstavili tudi prvošolčki. Foto: Tatjana Mohorko
Zakaj berem
Knjige obstajajo že zelo dolgo in v njih so zapisane modrosti. Z branjem si širimo besedni zaklad. Če je knjiga zanimiva, jo zelo rad preberem. Všeč so mi domišljijske knjige, ker te popeljejo v svet domišljije (Mala čarovnica Lili, Matilda). Zelo rad prebiram knjige o Groznem Gašperju, saj govorijo o groznem otroku, ki vedno nagaja pridnemu bratu in ušpiči veliko vragolij.
Zabavno bralno doživetje sem doživel ob humoristični knjigi Butalci s kratkimi šaljivimi zgodbami o ljudeh, ki so se skregali s pametjo.
Knjiga vsakomur nudi izkušnjo in nam lahko polepša dan. Če ni ilustrirana, toliko bolj dela domišljija. Bermo za znanje in za zabavo.
Matic Mere, 5. b
21
Knjige rada berem predvsem v prostem času. Najraje berem zbirko knjig Mini. Po navadi berem zvečer. Z branjem si širim tudi besedni zaklad, ker so zgodbe zelo smešne in zanimive.
Larisa Toš, 5. b
Knjige so lahko različnih vrst. Lahko so poučne ali izmišljene, žalostne ali grozljive. Knjige nam dajo veliko znanja in veselja. Pazite na knjige, ker so dragocene!
Metka Šimunkovič, 2. a
Rožice za mamice...
Foto: Tatjana Mohorko
Mojih bralnih užitkov je veliko. Branje me pomirja in iz knjig se veliko naučim. Rada berem zanimive knjige, predvsem pa jih veliko preberem o živalih. Berem popoldan, včasih pa tudi preden grem spat. Zgodbe, ki jih berem, so navadno zanimive, konec pa srečen. Rada pišem zgodbe, ki so povezane z vsebino, ki sem jo prebrala. Knjige rada berem tudi zato, ker me popeljejo v svet domišljije in nimam strašnih sanj. Če ne bi bilo knjig, ne vem, kako bi potem preživljala popoldneve.
Nuša Vrabl, 5. a
Rada berem smešne, zabavne in vznemirljive zgodbe. Te so zanimive, ker nikoli ne vem, kaj se bo zgodilo. Najraje berem med počitnicami, ker imam takrat največ časa. Že ko sem bila majhna, mi je mami brala knjige. Branje knjig me zabava. Rada hodim v knjižnice. Največ moje navdušenosti so dobile resnične zgodbe in zgodbe o živalih. Rada spoznavam nove in pravljične kraje. Tudi nekaj pravljičnih junakov imam.
Minea Vrabl, 5. a
Ko sem bila še majhna, sem rada poslušala vesele in zabavne zgodbe, ki mi jih je brala mama, zdaj pa lahko sama berem svoje najljubše knjige.To so ljubezenske, smešne zgodbe in romani. V nekaterih zgodbah imam junake, ki so mi zelo všeč. Pogosto mislim, da sem ta junakjaz. Knjige so in bodo ostale za vedno moje prijateljice.
Klara Nahberger, 5. a
April 2012
Rad berem zato, ker te branje popelje v svet domišljije. Ob branju se naučiš veliko stvari in novih besed. Rad berem pustolovske in domišljijske knjige. Berem, kadar mi je dolgčas in v prostem času. Berem za bralno značko in domače branje. Najljubša zbirka knjig je Lov na pošasti, v katerem se Tom, Elena, konj in volk podijo za strašljivo pošastjo. Pregovor pravi, najboljša knjiga je najboljša družba, zato bi morali ljudje čim več brati.
Gabrijel Škraba, 5. b
Že od malih nog sem rada brala knjige. Zdaj rada berem tiste, ki imajo več strani in so zanimive ter pustolovske. Ko imam prosti čas, berem vampirske romane, ki sem jih dobila za rojstni dan in božič. Tudi v šoli veliko beremo, zato nimam ravno dovolj časa za knjige, ki bi jih želela brati. Branje je zabava!
Urška Kiselak, 5. a
Jaz zelo rada berem, zato ne vem, kaj bi brez knjig. S knjigami izvem nove dogodivščine, spoznavam nove pravljične junake in iz njih se veliko naučim. Knjige so lahko tanke, debele, majhne, velike, ampak vse preberem. Zato si kdaj zaželim, da bi bil svet iz knjig. Med počitnicami zmeraj berem knjige. Zato imam samo eno željo, da bi cel svet bral knjige in se jih nikoli ne bi naveličali.
Kaja Intihar, 5. a
Ko sem bila še majhna, sem rada brala otroške knjige. Zdaj rada berem pravljice in tiste, ki so bolj zahtevne. Branje me zelo veseli, saj se poleg branja tudi zabavam, sprostim in se marsikaj naučim. Redno obiskujem knjižnice in še posebej med počitnicami rada berem.
Monika Kiselak, 5. a
22
April 2012
Na krof smo povabili Majo Keuc
V petek, 17. februarja, se je članom novinarskega krožka na OŠ Hajdi-na pridružila pevka Maja Keuc. Anja Drevenšek, Iris Krulc, Eva Intihar in Melani Bergersmo z njo opravile kratek intervju. Nekaj naših vprašanj in njenih odgovorov si lahko preberete v nadaljevanju.
Kaj vas je navdušilo za glasbo?
»Moja družina je zelo neglasbena. V bistvu se sploh nihče drug ne ukvarja z glasbo. Jaz pa sem nekako to že nosila v sebi in že od otroštva zelo rada pela. Imam babico iz Velenja in tako sem ji vsak teden, ko sem se z njo pogovarjala po telefonu, tudi zapela vse nove pesmi, ki sem se jih čez teden naučila. Že od otroštva pojem v zborih, zdaj pa se je to začelo bolj razvijati.«
Kdaj ste začeli peti?
»Ne vem, od drugega, tretjega, četrtega leta. Vseskozi pojem, profesionalno pa se s petjem ukvarjam zadnji dve leti.«
Pri koliko letih ste imeli prvi nastop in, če se spomnite, kje? »Mislim, da je bil prvi samostojni nastop na naši osnovni šoli. Takrat sem pela še na karaoke in matrice. Nastop zares v živo je bil pri 14 letih z mojim bendom, s Hrošči.«
Ste v svojem otroštvu kdaj razmišljali, da bi postali pevka?
»Ne (smeh). Na začetku sem hotela biti kmetica. Kasneje sem hotela postati cvetličarka, ker smo zraven cvetličarne živeli 15 let. Jaz sem tja rada zahajala in pobirala rožice s tal. Iz njih sem delala šopke in kaj vem, kaj še vse. Potem me je začela glasba pri 13, 14, 15 letih nekako bolj zanimati. In takrat sem si »vbila« v glavo, da je to to in nič drugega.«
Ali so vam na osnovno šolo ostali lepi spomini?
»Ja, zelo lepi.«
Kam ste hodili v srednjo šolo in zakaj ste se odločili ravno zanjo?
»Najprej sem obiskovala Prvo gimnazijo, prvi letnik. Sem pa sodelovala v Drugi gimnaziji že od sedmega razreda na muzikalih, ki so jih tam pripravljali vsaki dve leti. Moja mama je tudi tam učiteljica in zato sem šla na avdicijo. Bila sem najmlajši član med vsemi gimnazijci. Sprva sem bila bolj v ozadju, da sem se navadila. A mi je bila Druga gimnazija vedno bolj blizu. Mislim, da je bil tisto leto, ko sem se vpisovala na srednjo šolo, tak sistem, da je bilo zelo težko priti na to šolo. Jaz pa sem imela eno štirico, matematiko. In strah meje bilo, da ne bom sprejeta. Potem sem se v drugem letniku prepisala na Drugo gimnazijo. Samo zato, ker mi je bila bolj blizu po aktivnostih, po duši.«
Kdaj in kako ste se odločili, da boste nastopili v oddaji Slovenija ima talent?
»To je bilo zelo tako ... pa gremo! (smeh). Videla sem reklamo na televiziji in takrat sploh nisem razmišljala, da bi mi to utegnilo dati neko prepoznavnost. Hotela sem študirati glasbo v tujini in nagrada je bila 50.000 evrov. Potem pa grem poskusit, sem si rekla. A nihče se ni ukvarjal s tem, da bi to res utegnilo spremeniti moje življenje. To se je pač naenkrat začelo in nikomur ni bilo pravjasno, kaj se dogaja. Nihče ni vedel, kam se bo to razvilo, jaz pa sem imela še maturo hkrati, tako da sem bila čisto iz sebe. V glavnem sem to preživela, naredila maturo. Moram reči, da je bilo to uspešno leto.«
Kako ste skozi oddajo sprejemali komentarje žirije?
»Jaz kar dobro (smeh). Hvala bogu. To sem kar dobro sprejemala. Sicer meje bilo zelo strah. Pred avdicijo, se spomnim, je bilo grozno. Ko sem videla Lucienne s tisto grozno »čupo«, sem mislila, konec je. Isto Branko. Tudi potem kosem pela vpolfinalu tajazzkomad, ki mogoče ni tako znan, komercialen, me je bilo zelo strah, kakšna bo reakcija. Ampak se mi zdi, da če si iskren in da če res delaš to, kar ti najbolje gre, potem je tudi odziv takšen.«
Kakšne cilje ste imeli na začetku oddaje?
»V bistvu sploh nisem vedla, kaj naj pričakujem, kako naj si to predstavljam, tako da sem proti koncu imela vedno manj ciljev. Samo da to preživim. Naenkrat imaš polno hišo novinarjev, postaneš neki medijski svet. Vsi so slikali mojo sobo, moje starše. Mislim, da je nekaj novega in ti nisi navajen na to. Sprašuješ se, kam to vodi, si tarča kritik. Naporno je na začetku, ko ne razumeš in ne veš, na kakšni podlagi si je nekdo ustvaril mnenje. Potem se sčasoma začneš navajati, nato ti tudi postane malo vseeno. Lahko bi bilo tudi huje.«
Kako je bilo kasneje nastopati na EMI 2011?
»Takrat sem imela največjo tremo v svojem življenju. Niti v Tivoliju je nisem toliko občutila, ko sem padla. To pa zaradi tega, ker so bila ogromna pričakovanja. Tudi zato, ker so pričakovali, da bom pač zmagala. A jaz v to nisem verjela, do konca. To pa ne. Hude težave smo imeli s tonom v studiu, tako da me je bilo zelo strah, če bom sploh slišala matrico, ali bom zapela prav. Vsi nekaj od tebe pričakujejo. Jaz pa sem se tako tresla, da če bi kdo videl, bi rekel ... (smeh). Tisto je bilo najhujše. Potem je trema začela izginjati. Na koncu pa Evrovizija, a takrat treme skoraj več ni bilo.«
... nadaljevanje na naslednji strani
23
April 2012
Pri novinarskem krožku so učenci z mentorico Matejo Arnuš gostili pevko Majo Keuc, lansko zmagovalko Eme.
Ste pričakovali zmago?
»Sem razmišljala o njej, glede na to, da so vsi govorili in pisali o tem. Ampak nisem upala preveč verjeti, ker bi lahko bilo preveliko razočaranje, če se to ne bi zgodilo. Ogromno je bilo dobrih ekip, izvajalcev. Res se mi zdi, daje bila konkurenca močna in pesmi dobre. Nisem bila tako močno prepričana.«
Kaj vam ta zmaga pomeni?
»Pomeni mi veliko. Res sem si tega želela že od malega. Babici sem rekla, da me bo enkrat gledala na tem odru, jaz to vem (smeh). Mislim, da sem si tega tudi želela. Zelo sem hvaležna, da mi je bila dana ta možnost.«
Na Evroviziji ste se odločili, da boste pesem Vanilija peli v angleščini. Zakaj?
»Zato ker je pesem najprej nastala v angleščini.Tudi menije bilo to pesem lažje peti v tujem jeziku. Zdi se mi, da si je tekst v angleščini lažje zapomniti, čeprav ni najbolj enostaven. Tudi zato, da bi si lahko ta tekst prepevali Neslovenci. Videti je, da je bila odločitev prava, kar pa ne pomeni, da ne podpiram slovenskega jezika.«
Kakšen občutek je nastopati pred tako veliko množico, kot je Evrovizija?
»To je čudovit občutek, saj sploh ne moreš verjeti, da si bil tam. Ko sem prvič prišla v Düsseldorf, v to dvorano, ki je bila ogromna, in ko gledaš tja dol, so ljudje samo majhne piki-
Še skupni posnetek članov novinarskega krožka z Majo Keuc
ce. Jaz sem se samo čudila. Zatem se srečaš s skupino ljudi in greš v sobo, kjer ti razložijo, kako bo to potekalo. Ozvočijo te v eni sobi, kjer si eno uro. Tam lahko točno vse poveš, kdaj imaš optimalne razmere, če slišiš dovolj, če kaj ni v redu. Potem greš na oder. Skoraj te že odnesejo gor in ti pihajo s pahljačami, da je vse prav. Potem smo šli nekajkrat skozi pesem. To je res tako profesionalno, da bolj ne more biti. Vem, da ko sem šla na odru prvič skozi »komad«, sem kar objemala tehnike (smeh). In potem greš z odra, si pogledaš video posnetke in lahko tudi rečeš, kje bi rad, da te snemajo tako in tako. Vse to si zapišejo, potem imaš še tri generalke in takrat to skušajo popraviti. Ljudje sicer mislijo, da imaš veliko treme, da je zelo grozno. Ampak tam te pripravijo, tako da potem sploh več ne veš, kdaj gre zares. Razen, da so potem tam ljudje, občinstvo. To pa je tudi edina razlika med vsemi vajami in nastopom v živo.«
Ste ponosni na uvrščeno 13. mesto na Evroviziji?
»Želela sem si le, da bi po dolgem neuspehu Slovenije prišla v finale. Če vam povem po resnici ... mi smo bili tam 14 dni. Vsak dan smo imeli ali vajo ali generalko. Vsak dan je imela ena država neke vrste zabavo. In mi smo bili proti koncu res že na ubogem glasu, tako da je že bilo v polfinalu bolj tako: Bo še šlo? Potem smo prišli v finale in od veselja smo kričali eno uro, da smo bili še bolj brez glasu. To je bil najtrši led, ki smo ga morali prebiti. Potem
nam je bilo že malo vseeno, kako bo v finalu. V finalu sem bila tako brez glasu, da ko sem se zjutraj zbudila, sploh več nisem mogla govoriti. Vsi so me samo spraševali, kako se počutim. Klicati so me začeli slovenski novinarji, ali bom lahko pela. Ne bo, mora biti, ne vem še, kako, ampak bo (smeh). Potem sem bila ves dan zaprta v tisti garderobi. Vsi drugi predstavniki pa so si na veliko prepevali. To je zelo težko poslušati, oni v top formi pojejo 6 ur, ti pa v tišini, tam v enem kotu. In imaš odgovornost. Potem sem pojedla tisoč bombonov za glas. Spila sem tri litre čaja, potem sem še dve uri pred nastopom pojedla tako tableto, ki je zelo nepriporočljiva. Še vedno nisem vedela, kako bom to zapela, ampak ja, stisnila bom še zadnje atome moči. Tako sem si na koncu nastopa kar oddahnila. Je pa res, da potem en teden nisem mogla prav govoriti, imela sem kar hude posledice.«
Kdo si po vašem mnenju bolj zasluži zmago v oddaji Misija Evrovizija?
»Zdaj oboji, a ne vem, kako naj povem. V bistvu so tri dekleta, dve tekmovalki, če tako gledamo. Kar se tiče glasu, mislim, da ima Eva Boto res odličen glas. Jaz upam, da so ji napisali dobre pesmi, in glede na to, kdo jih je pisal, predvidevam. Kar se pa tiče dvojčic ... sta zelo simpatični, imata tako pozitivno energijo, je pa jima treba narediti pesmi, ki so primerne za njun glas. Vse je odvisno od tega, kakšne pesmi bodo. Če bi pa se zdaj odločila, bi izbrala Evo Boto.«
Kdo je vaš vzornik in zakaj? »Moj vzornik? Imam jih veliko, sem taki tip človeka, da so mi zelo všeč različne vrste glasbe. Ne vem, že od malega mi je bila všeč Christina Aguilera. Zdaj pa mi je na primer všeč ena jazz pevka, ki niti ni tako znana, tudi Bey-once, Adele. Potem so tu še drugi.«
Katera je vaša najljubša jed?
»Nekaj nezdravega bo po mojem (smeh). Kakšna lazanja.«
24
April 2012
Ali imate kakšnega hišnega ljubljenčka?
»Ja, imam psičko zlato prinašalko. Imam pa zdaj tudi mačka, ki je star nekje pol leta. Ta ima nadnaravne sposobnosti, če lahko temu tako rečem. Pleza po hiši, po fasadi, pojé tudi zelo veliko hrane. Drugače pa se navajamo nanj, je pa zelo igriv.«
Aliste imeli kdaj probleme z oboževalci?
»Da bi imela ravno neke probleme, ne, je pa bil hudo, ko je kdo dobil mojo telefonsko številko in sem potem imela ogromno klicev in sms-ov. Ni pa bilo tega, da bi me kar zasledovali ali kaj podobnega.«
Kakšne imate načrte za prihodnost?
»Zdaj sem se malo umaknila iz medijskega prostora, zato ker so že ljudje odprli »hladilnik« in sem skočila ven (smeh). Prav je tudi zato, da malo
razmislim, kaj bi rada za naprej. Zdaj delam Shakespearovo dramo, tako da sem vseskozi v gledališču. Vmes pa že snujem načrte za naprej. V Zagrebu bom snemala spot za svojo naslednjo skladbo. Treba se bo še začeti učiti za izpite, ker grem naprej študirat. Upam, da oktobra v London. Tako da je to dejansko moj cilj. In seveda želim še naprej ustvarjati glasbo.«
Anja Drevenšek, 8. r.
V okviru projekta Comenius obisk učiteljev iz osmih evropskih držav
Na Osnovni šoli Hajdina se trudimo biti dobra šola in to prav gotovo dokazujejo uspehi naših učencev na različnih tekmovanjih, vključevanje v različne projekte in uspešno sodelovanje z lokalno skupnostjo.
Gostje iz osmih evropskih držav so si ogledali tudi sedež občine Hajdina, obiskali Martinovo cerkev in klet, bili pa so tudi pri 1. mitreju. Foto: arhiv šole
V projekt Comenius - Gozdni vrt smo stopili na pobudo osnovne šole iz Walesa St. Fagans Church of Wales Primary School, ki je tudi koordinato-rica projekta; šola je na internetu našla naše podatke, predstavila projekt in nas novembra 2010 povabila na pripravljalni obisk v Cardiff. Tam smo predstavnice šol iz petih držav - Velike Britanije, Slovenije, Finske, Latvije
in Portugalske - izpolnile prijavo in opredelile cilje projekta. Kasneje so se projektu priključile še šole iz Poljske, Madžarske, Italije in Španije. Program Comenius pokriva šolsko izobraževanje in je namenjen vrtcem, osnovnim in srednjim šolam ter drugim institucijam s področja šolskega izobraževanja, prav tako pa tudi posameznikom. Glavna cilja programa
sta širjenje znanja in razumevanje raznolikosti evropskih kultur in jezikov ter pomoč mladim pri pridobivanju temeljnih življenjskih spretnosti in veščin, ki so potrebne za njihov osebni razvoj, za prihodnje zaposlovanje in za aktivno evropsko državljanstvo. Naš projekt se imenuje Gozdni vrt (»Edible Forest Garden«), Gozdni vrt nudi trajen vir hrane, zavetišče, energijo in polno drugih uporabnih lastnosti, tako za človeka kot druga živa bitja in rastline. Ko je enkrat zasnovan, je trajen ekosistem, v katerem niso potrebni veliki posegi. Lahko se ustvari iz njive, trate, travnika, gozdnega roba ali gozda. Je ekosistem, ki se zgleduje po znanju iz gozda. Ko ustvarjamo gozdne vrtove, vrtnarimo kot narava, kot gozd. To pomeni, da ne potrebujemo mehanizacije, pesticidov, herbicidov, organskih gnojil, preparatov. Gozdni vrt sam ustvarja vse, kar je potrebno za zdravje in polnost ekosistema. Mi moramo samo opazovati znanje gozdov ter drugega rastlinskega sveta ter to znanje pri ustvarjanju uporabljati. Ni zaraščeno, ampak ustvarjeno!
25
April 2012
Namen projekta je, da bodo učenci vseh šol, vključenih v projekt, ustvarili svoj gozdni vrt, zanj skrbeli, ga proučevali, pobirali izdelke in iz njih pripravljali jedi. Oblikovali bodo spletno stran projekta in izdali skupen naravoslovni slovar ter knjigo receptov. Ves čas bodo potekale video konference, predstavitve aktivnosti in izmenjave pisem, čestitk ... Učenci bodo tako še bolj spoznali projektno delo, se srečali z drugačnimi kulturami in običaji, komunicirali v angleščini in ne nazadnje promovirali svoje naravno in kulturno okolje. Na šoli sedaj komaj čakamo, da bomo lahko začeli z urejanjem vrta v bližini šole, saj pomlad že trka na vrata. Čakamo samo še na odgovor lokalne skupnosti, kje bomo vrt lahko postavili.
V okviru projekta je predvidenih šest srečanj - prvo je bilo na Poljskem, gostitelj drugega srečanja pa je bila naša šola.
Srečanje je potekalo od 21. do 25. marca 2012, priprave na srečanje pa so se začele mnogo prej. Gostom je bilo treba rezervirati prenočišče - hotel Roškar iz Hajdoš si zasluži odlično oceno - in organizirati aktivnosti v šoli ter kraju. In če se je v začetku meseca zdelo, da je časa na pretek, so zadnji teden dnevi minevali z nadzvočno hitrostjo.
Prvi dan, 21. marca, je bil zelo razgiban; goste, ki so prihajali ob različnih urah, je bilo treba odpeljati do hotela
Roškar in jih nastaniti. Drugi dan so si gostje ogledali šolo, naši učenci in učenke - Gabi, Gašper, Aljaž, Lucija, Eva in Leon - so se izkazali za izvrstne vodiče, nato pa so ho-spitirali pri pouku. Čeprav je pouk potekal v slovenščini, so gostje začutili utrip šole in klimo v razredih. Po kosilu smo obiskali sedež občine, kjer nas je prijazno sprejel podžupan gospod Franc Mlakar in nam na kratko predstavil občino Hajdina. Ogledali smo si tudi cerkev sv. Martina (gospod Dre-venšek, letošnji kletarje poskrbel, da so gostje lahko v vinski kleti poskusili tudi vino). Sledil je ogled 1. mitreja. Za večerjo v šoli so ta dan poskrbela društva: Društvo gospodinj Draženci, Društvo žena in deklet Gerečja vas, Društvo žena in deklet občine Hajdina in Društvo žensk Hajdoše. Gospodinje so pripravile izvrstno po-kušino tipičnih jedi s tega področja - od goveje juhe z domačimi rezanci in praženega krompirja do jedi iz buč in specialitet rimske kuhinje. Manjkale tudi niso solate in slaščice, nad katerimi so bili gostje zelo navdušeni. Gospodinje so res ustvarile vrhunski kulinarični večer, za kar jim velja vsa pohvala.
Drugi dan je bila na šoli »evropsko« obarvana prireditev; najprej je kratek program pripravila naša šola, nato so se predstavile vse partnerske šole. Gostje so nas presenetili z izvirnimi darili in sladkarijami. Na prireditvi sta bila
tudi farni župnik naddekan Marijan Fesel in naš nekdanji ravnatelj Jože Lah. Popoldne so si gostje ogledali Ptuj, strokovno vodstvo po Ptuju pa nam je pomagala organizirati predsednica Turističnega društva gospa Sonja Krajnc Brlek. Večer so gostje zaključili v prijetnem ambientu gostilne Ribič.
Tretji dan je bil bolj turistično obarvan - gostom smo razkazali Maribor, jih z gondolo peljali na Pohorje, popoldne pa v Europark. Ko so se vrnili v hotel, seje naše druženje tudi uradno končalo. V nedeljo so se gostje vrnili domov.
Da so bili naši gostje zadovoljni in da je vse potekalo tako kot mora, velja zahvala lokalni skupnosti, društvom, posebej kmečkim ženam, dekletom in gospodinjam, podžupanu Francu Mlakarju in direktorici občinske uprave Valeriji Šamprl, župniku Marijanu Feslu, letošnjemu kletarju Francu Dre-venšku, ravnateljici Vesni Mesaric Lor-ber, vsem sodelavkam in sodelavcu, ki so pomagali pri organizaciji. Še tako dober in zanimiv projekt ne more resnično zaživeti, če v kolektivu ni razumevanja in sodelovanja med vsemi zaposlenimi. In ob tej priložnosti smo vsi skupaj pokazali, da to zmoremo. Zato gotovo ta projekt ne bo zadnji.
Koordinatorica projekta Comenius, učiteljica angleščine: Tatjana Lukovnjak
Drugi dan je bila na šoli »evropsko« obarvana prireditev; najprej kratek program, ki ga je pripravila šola, nato so se predstavile vse partnerske šole z izvirnim programom. V objektiv smo ujeli tudi nekatere domače in tuje goste. Foto: TM
Nekateri so pri predstavitvi svoje države in šole še posebej izstopali... Foto: TM
26
April 2012
Okusno v prijetnem vzdušju
Članice vseh štirih ženskih društev občine Hajdina so se odzvale vabilu osnovne šole Hajdina, da prispevajo svoj delež pri pogostitvi udeležencev v okviru evropskega projekta Comenius. Za ta namen so v četrtek, 22. marca, pripravile večerjo za vseh 25 gostov in gostiteljev v jedilnici osnovne šole.
Bogato obložena miza je ponujala jedi, značilne za naše kraje, in gostje so mnoge z veseljem poskusili. Foto: Magda Intihar
Ob prihodu je goste pričakala »prava« Rimljanka in jim za dobrodošlico ponudila rimsko medeno vino, jedilnik za pogostitev pa so članice v sodelovanju s šolo skrbno pripravile. Vanj so vključile naše današnje tradicionalne jedi, od goveje juhe z domačimi rezanci iz Dražencev, bučne kremne juhe, ki so jo pripravile članice DŽD Gerečja vas, ter kuhano govedino, pečenega piščanca in svinjsko pečenko, seveda s praženim krompirjem ter bogatim solatnim bifejem, v katerem so gostje lahko poskusili tudi sojino solato iz Hajdoš ter obilico raznolikih kulinaričnih dobrot rimske kuhinje, ki so jih pripravile članice DŽD občine Hajdina. Bogato obložena miza se je šibila še pod drugimi dobrotami, kijih tradicionalno pripravljajo posamezna društva, kot so razne gibanice, flanca-ti, bučna pita in rogljiči, zavitki in še bi lahko naštevali. Udeležene članice društev so s svojim znanjem in spretnostjo šolsko jedilnico spremenile v lep ambient, v katerem so se gostje prav prijetno počutili in uživali v bogati kulinarični ponudbi.
Magda Intihar
Posebej zanimivo pa je bilo pri mizah, kjer so jedi gostom zelo teknile. Foto: Zdenka Godec
Članice vseh štirih ženskih društev občine Hajdina so s kulinarično pestrostjo in številnimi dobrotami veliko pomagale pri pogostitvi gostov iz osmih držav in različnih šol, ki so tako kot OŠ Hajdina vključene v mednarodni projekt Comenius. Foto: Magda Intihar
27
April 2012
Čistilna akcija - Očistimo Slovenijo v enem dnevu
Očistimo Slovenijo v enem dnevu je čistilna akcija, ki pomaga okolju in vsem nam. Sodelovali smo tudi učenci OŠ Hajdina.
Foto: TM
Tudi doma ločujemo
Odpadke zbiramo v tri koše za ločeno zbiranje odpadkov, to so: zabojnik za papir, zabojnik za embalažo in zabojnik za steklo.
V	zabojnik za embalažo sodijo: plastenke pijač in živil, plastični kozarci in lončki, plastične vrečke in folije, kartonska embalaža za tekoča živila (npr. embalaža mleka in sadnih sokov), pločevinke živil in pijač, plastična embalaža nenevarnih kemikalij, kovinska embalaža barv.
V	zabojnik za steklo sodijo: steklenice in stekleničke živil, pijač, kozmetike in zdravil, kozarci vloženih živil, druga steklena embalaža.
V	zabojnik za papir sodijo: kartonska embalaža in lepenka, ovojni papir in papirnate nakupovalne vrečke, časopisi, revije, zvezki, knjige, prospekti, katalogi, pisemske ovojnice, pisarniški papir.
Mi doma ločujemo odpadke, vozimo pa jih na ekološki otok.
Jure Drevenšek, 6. r.
Rešimo naravo
Zakaj ločevati?
Okolje je naš dom, zato je treba zanj skrbeti in skrbno ločevati odpadke ter jih odnašati na reciklirna mesta. Tam jih predelajo in jih pripravijo za ponovno uporabo.
Kako ločevati?
V Sloveniji imamo zabojnike različnih barv (npr. rumene barve za embalažo, zelene za steklo, črne za mešane komunalne). Te zaboje za ločevanje najdemo v šoli, na Čistem mestu, v središčih mest...
Urška Murko, 6. r.
Ločevanje odpadkov
Ste vedeli?
Če recikliramo 1 tono papirja (5 velikih zabojnikov), ohranimo 17 dreves.
Če recikliramo samo 1 steklenico, prihranimo toliko energije, da lahko 100-vatna žarnica sveti 4 ure. Če recikliramo 1 kg plastenk (24 plastenkza 1,5 litra), prihranimo 1,5 kg C02.
Če recikliramo 1 kg pločevink (90 pločevink), prihranimo 9 kg C02. Mi doma ločujemo in meni se zdi to zelo pomembno, saj če ločuješ, ne onesnažuješ okolja.
Nika Šlamberger, 6. r.
Očistimo Slovenijo je ena od akcij, ki neizmerno pomagajo okolju. Ustanoviteljica te akcije je Petra Matos, ki si zelo prizadeva, da bi bil naš svet bolj čist. Ta akcija je potekala 23. in 24. marca 2012. Na naši šoli smo čistili v petek, 23. marca. Učenci smo se razdelili na Zgornjo Hajdino, Spodnjo Hajdino, Hajdoše, Slovenja vas, Skorbo, Gerečjo vas in Dražence. Učenci nižjih razredov pa so lahko čistili tudi okoli šole. Ker je treba ločevati, smo ločevali tudi mi. Imeli smo štiri vreče za smeti - rdečo, rumeno, zeleno in črno. Jaz sem čistila v Gerečji vasi. Letos je bilo veliko manj odpadkov kot lani. To pomeni, da so se ljudje začeli zavedati škode, ki jo povzročijo odpadki v naravi. Največje bilo steklenic, pločevink, plastičnih vrečk in ovitkov od cigaret. Drugi vaščani so čistili v soboto, 24. marca, med njimi tudi nekateri učenci OŠ Hajdina. Uspeh se je poznal. V občini Ptuj z okolico smo zbrali skoraj 37 ton odpadkov.
Nuša Steiner, 6. r.
28
April 2012
Ločuj mo
Skrb za čisto in urejeno okolje mora postati ena najpomembnejših nalog vsakega od nas, saj že lahko čutimo posledice mačehovskega ravnanja z okoljem, in če se naš odnos do njega v kratkem ne bo spremenil, bodo posledice vse hujše in bodo pomembno vplivale na kakovost našega življenja.
Prvi in najpomembnejši cilj ločevanja odpadkov je, da ti ne končajo na odlagališču, temveč jih vrnemo v nadaljnjo uporabo. Slovenska gospodinjstva vsako leto »proizvedejo« več kot 600.000 ton odpadkov, v Evropski uniji pa letno nastaneta dve milijardi ton odpadkov.
Med dejavnosti, s katerimi lahko vsak prispeva k ohranjanju čistega okolja in naravnih virov, tako potrebnih za vzdrževanje kakovosti življenja, spada tudi ločeno zbiranje odpadkov. Odpadke zato ločujmo že na izvoru, torej v naših gospodinjstvih, in tako pomagajmo zagotoviti ponovno uporabo koristnih surovin ter ustvarjanje kakovostnega komposta. Če odpadke ločujemo, to pomeni, da na urejenih odlagališčih konča le ostanek komunalnih odpadkov, zaradi česar lahko odlagališča dlje časa sprejemajo odpadke, poleg tega pa tudi manj obremenjujemo okolje in varčujemo z energijo, ki bi jo sicer potrebovali za izdelke iz surovin.
Lucija Tement, 6. r.
Sedmošolci v CŠOD Vojsko
Učenci 7. razreda so se med 12. in 16. marcem udeležili šole v naravi v CŠOD Vojsko. Vojsko je najvišje ležeča vas na Primorskem - razteza se na 1090 m visoki planoti. Visoko v hribe odmaknjeno in razpršeno naselje ponuja tako domačinom kot izletnikom vse leto mnogo nepozabnih užitkov. Ko se iz doline povzpnemo na planoto, se nam odpre čudovit pogled na okoliške hribe in visoke gore. Sredi vasi se dviga visok hrib Školj, s katerega ob jasnem vremenu lahko vidimo ves alpski svet z vršacem Triglavom. Med najbolj zanimive in obiska vredne točke sodi tudi grapa Gačniks številnimi slapovi, brzicami in tolmuni. Na 2. svetovno vojno spominjajo mnogi spomeniki, spominske plošče, obeležja in stavbe. V strmi grapi pod Ogalcami stoji dobro ohranjena partizanska tiskarna, ki je v težkih časih širila slovensko besedo na Primorsko in Gorenjsko. Na Vojskem pridejo na svoj račun tudi ljubitelji smučanja, saj imajo obiskovalci na voljo urejene proge za alpsko smučanje in tek na smučeh. 13 km niže v kotlini pa leži Idrija, nekdaj pomembno rudarsko mesto.
Program aktivnosti v domu Vojsko je bil razdeljen na obvezni učni del (naravoslovne teme, veščine in športne dejavnosti), usmerjen prosti čas in dejavnosti učencev. 80 % obveznega programa je potekalo kot praktično delo, drugo pa je bila teorija, potrebna za izvajanje praktičnih vsebin. Učenci so se že prvi dan poskusili v teku na smučeh (snega je bilo kljub visokim temperaturam še dovolj), šli na nočni sprehod, pa še o klekljanju so se nekaj naučili. In če so jih pri smučanju bolele noge, so jih pri streljanju z lokom in plezanju po umetni plezalni steni bolele predvsem roke. V lokostrelstvu sta se najbolj izkazala Jan Fridl in Adelina Beranič, ki sta v razrednem tekmovanju dosegla 1. mesto. Vreme je bilo ves čas prekrasno - jasno in toplo, kot nalašč za dolg pohod do slapov Gačnika in raziskovanje gozda, ki se je končalo z razburljivim spustom v snežno jamo. Snega je bilo proti koncu tedna še ravno toliko, da so si učenci privoščili sankanje na lopatah in vrečah. Na orientacijskem pohodu so pokazali, česa so se v tem tednu naučili.
Najbolj zanimivi pa so bili gotovo večeri - učitelji so organizirali telovadbo za možgane (in telo), šaljive štafetne in socialne igre ter seveda obvezni ples za slovo.
Zadnji dan je bil namenjen ogledu Idrije; v Antonijevem rovu smo spoznali, kako so kopali živo srebro, v Mestnem muzeju Idrija pa, kako so ljudje nekoč živeli in s čim so se ukvarjali. Učenci niso odšli v Vojsko le po nova znanja, ampak so se navajali na samostojnost, razvijali samozavest in samodisciplino, sprejemali odgovornost ter krepili prijateljske vezi. Preko skupinskega dela in skupnega odločanja, prilagajanja skupini in dogovorjenim pravilom so oblikovali odnose do drugih. Z neposredno izkušnjo v naravi pa so razvijali pozitiven odnos do narave.
Razredničarka Tatjana Lukovnjak
29
April 2012
Dečki F12:
Klemen KOVAČEC	1. mesto
Mitja ČREŠNIK	10. mesto
Dečki F15:
David MURKO	1. mesto
Matjaž ZUPANIČ	15. mesto
David Murko in Klemen Kovačec sta se uvrstila na državno prvenstvo osnovnih šol v Šentjurju in dosegla naslednja rezultata: Klemen Kovačec v svoji kategoriji 8. mesto, David Murko pa 20. mesto, kar imam za odlične dosežke. 31.1. 2012 smo imeli v Spuhlji regijsko prvenstvo, kjer so ekipno (David Murko, Klemen Kovčec, Matjaž Zupanič in Matija Črešnik) osvojili prvo mesto (pokal) in vstopnico med najboljše ekipe v državi. Državno prvenstvo je bilo 18.3.2012 v Gorišnici, kjer so osvojili odlično 9. mesto. Veselim se naslednjih tekmovanj, ker imamo med dečki še tri talente, prav tako pa pričakujem dobre uvrstitve med deklicami.
Ob koncu naj poudarim, da sem na fante zelo ponosen ne samo zaradi odličnih rezultatov, ampak tudi zaradi prijateljskega odnosa med nami. Prav tako je na fante lahko ponosna tudi šola, ki so jo s svojo oliko in šahovsko igro lepo predstavili po vsej državi.
Mentor šahovskega krožka Ivan Krajnc
Šah v šolskem letu 2011/12
S krožkom smo pričeli ob koncu oktobra. Veseli me, da so se nam priključile tri deklice, ki v šahovski igri lepo napredujejo, tako da bomo imeli v letu 2012/13 prvič na tekmovanju deklice, posamično in ekipno. S starejšimi dečki smo se zelo dobro pripravili za šolska tekmovanja. Prvo regijsko tekmovanje smo imeli 7. 12. 2011 v Spuhlji in dosegli odlične uvrstitve:
Hajdinski učenci bodo znali skrbeti zase
Na OŠ Hajdina se dobro zavedamo, kako pomembna je varnost naših otrok v prometu. Zato smo se z učenci 1. in 3. a-razreda tudi letos vključili v preventivno akcijo - projekt Pasavček in letos prvič tudi v mednarodni projekt Dobimo se na postaji. Učitelji namreč verjamemo, da velja pregovor: »Kar se Janezek nauči, to Janez zna.« Vemo, da bodo naši učenci zaradi sodelovanja v projektih bolj ozaveščeni, previdnejši in varnejši v prometu.
V okviru projekta Pasavček smo otroke, starše in stare starše seznanjali z vrstami sedežev, varnim in pravilnim pripenjanjem z varnostnim pasom, spodbujali smo vse, ki bodo prevažali otroke, da bodo imeli v avtomobilu primeren varnostni sedež, sodelovali smo pri akcijah, ki potekajo v okviru šole Za varno pot v šolo. Prav tako smo sodelovali s policistom g. Levstikom, vključevali smo se v vsebine s prometno tematiko pri urah pouka in podaljšanega bivanja ter pripravili zaključno prireditev, na katero so bili povabljeni tudi starši, policist, člani
SVCP občine Hajdina ter predstavniki SPVCP Slovenije.
Projekt Pasavček se povezuje tudi z aktivnostmi, ki bodo potekale v okviru Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa (akcija Varnostni pas od 28. 5. do 4. 6.), ko bo s strani policije povečan nadzor nad uporabo varnostnih pasov.
V okviru mednarodnega projekta Dobimo se na postaji smo prav tako izvajali najrazličnejše dejavnosti. Analizirali smo šolsko okolico, poti v šolo in
izdelali preprost zemljevid za otroke, spoznavali smo zgodovino in prihodnost prometa, iskali smo povezave v literaturi, na internetu ter raziskovali vpliv prometa na zdravje in okolje.
30
Prvošolci so se z žogo dobro znašli v prometu ...	PosebeJzanimiva Je bila stroko™ komis'ja-
Foto:TM
Otroci so sodelovali tudi na likovnem natečaju, v igri Prometna kača, za zaključek pa smo izvedli tehniški dan na temo prometne varnosti, kjer je s svojo delavnico sodelovala tudi trgovina Pikapolonica s Ptuja.
V izvedbo igre Prometna kača so se vključili vsi učenci šole in prav vsi so se trudili po svojih najboljših močeh. Opazili smo, da se je v času igre povečala prometna varnost v okolici šole, saj je bilo v neposredni okolici šole
manj osebnih avtomobilov. Otroke smo spodbujali k pešačenju, kolesarjenju in druženju. Hkrati pa smo prispevali tudi k zmanjšanju izpustov C02 v okolje.
Ob uradnem zaključku projektov smo pripravili prireditev X-faktor Hajdine, kjer so nastopali učenci od 1. do 9. razreda. Prireditev je vodil Teo Glažar, ki je pripravil tudi scenarij. Učenci so se predstavili s svojimi točkami, preizkusili pa so se tudi v reševanju prome-
tnih ugank in na koncu izrekli prometno zaobljubo. Za tehnično izvedbo sta poskrbela Žiga Glažar in Marcel Kaisersberger.
Učenci 1. in 3. a-razreda OŠ Hajdina se zahvaljujejo vsem, ki so sodelovali pri »njihovem« projektu. Hvala tudi staršem, saj brez njihove pomoči in sodelovanja igra ne bi uspela.
Karmen Jerenko in Maja Ornik
Noč v hajdinskem vrtcu
Ob svetovnem dnevu knjige za otroke se je porodila ideja, da bi v vrtcu izpeljali nočitev s pravljicami. Na roditeljskem sestanku sva idejo predstavili staršem. Strinjali so se in nama zaupali prav vse otroke.
In tako smo zaspali...	Pohod z laternami
31
April 2012
In kako je vse skupaj potekalo? Otroke sva seznanili z nočitvijo v vrtcu. Njihov odziv je bil presenetljiv. Vsi so si želeli prespati tukaj. 23. marec je bil dan, ko smo v vrtcu res prenočili. Starši so otroke pripeljali že zjutraj. Ob petkih imamo igralni dan, zato smo se veliko igrali, pogovarjali, plesali in peli, udeležili pa smo se tudi čistilne akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu.
Po kosilu smo si izdelali laterne in prebrali pravljico, ki nam je govorila o zakladu. Renata je zunaj našla pismo. V njem je bil namig za iskanje skritega zaklada. Odpravili smo se na lov, ki je bil še posebej zanimiv, saj so nas na vsaki točki čakali namigi, uganke in delčki zemljevida, ki so nas pripeljali do skritega zaklada v gozdu. Izdelali smo si tudi prvo knjigo. Otroci so ob slikah pripovedovali različne zgodbe, ki sva jih zapisali in shranili.
Po slastni popoldanski malici, za katero sta poskrbeli naši čudoviti kuharici, seje zunaj že večerilo. Počakali smo, da je sonce zašlo. Potem smo se z laternami odpravili na dvorišče. Otroci so zelo uživali v igri v temi ob rahlem soju laterne.
Ko smo se vrnili v igralnico, smo povečerjali slastne palačinke. Nato smo si začeli pripravljati ležalnike in se odpravljati k počitku. Brali in gledali smo še pravljice H. C. An-dersena.
Najbolj utrujeni so takoj zaspali, nekateri pa so še vztrajali pri gledanju risank. Otroci so spali vso noč, kot da so doma. Ko smo se zjutraj zbudili, smo veselo klepetali o svojih doživetjih. Po zajtrku so starši prišli po otroke, ki so jih že nestrpno čakali.
Zdaj vsak dan sprašujejo: »Kdaj bomo spet prespali v vrtcu? Mi bi to ponovili!«
Tudi nama je bilo všeč, saj sva z otroki preživeli čudovit dan in noč ter se skupaj z njimi nasmejali do solz. Zamisel bomo zagotovo ponovili.
Vzgojiteljici Maja Bezjak, Renata Gabrovec
Vsi, ki smo prenočili v vrtcu.
Jutranje prebujanje
Knjige za otroke rdeče igralnice
Otroci, ki obiskujejo 7. razred na OŠ Hajdina, so se odločili narediti nekaj dobrega za otroke v našem vrtcu. Vsak dan poslušamo, kako težki časi so danes, kako težko si kaj privoščimo ... Kar so za nas storili otroci OŠ Hajdina, pa je zelo pohvalno. Ob spodbudi njihovih učiteljic, gospe Lukovnjak in gospe Korošec, so se odločili, da od doma prinesejo knjige, ki jih ne potrebujejo več, tiste, na katerih se nabira samo še prah, in jih podarijo otrokom RDEČE IGRALNICE. Zbrali so veliko knjig. Obiskali so nas v naši igralnici in nam jih podarili. Zdaj jih z veseljem prebiramo in gledamo.
V zahvalo za lepo humano dejanje smo za učence izdelali risbico, na kateri so naše dlani, ki prikazujejo povezovanje in prijateljstvo med nami. Pa še veliko takšnega sodelovanja si želimo.
Vzgojiteljici Maja Bezjak, Renata Gabrovec
32
April 2012
Utrinki iz vrtca Zvonček
V sklopu projekta Vrtca Ptuj Ohranimo gozdove smo se veliko pogovarjali o vplivih človeka na gozd. V pogovoru so otroci ugotovili, da je lahko to tudi neprevidnost človeka, ki zaneti požar v gozdu.
Razveselili smo se obiska gasilcev PGDTurnišče, ki so nam razkazali gasilsko opremo in pokazali svoj način dela. Otroci so bili navdušeni nad njihovo opremo, avtomobilom, prižiganjem sirene...
i
V Vrtcu Ptuj smo v marcu izvedli igre v vodi - športni program Zlati sonček. Otroci so v vodi neizmerno uživali in dokazali, da si zaslužijo zlatega, srebrnega ali bronastega morskega konjička ter tudi delfinčka.
V četrtek, 15. marca, smo skupaj s starši in otroki pograbljali igrišče in očistili okolico našega vrtca. S tem smo se vključili v vseslovensko akcijo Očistimo Slovenijo. Združili smo prijetno s koristnim in našo čistilno akcijo zaključili s kramljanjem in sladkanjem.
Pripravili vzgojiteljici: Anica Vidovič in Marjana Orlač
V sklopu velike noči smo strokovne delavke vrtca Vijolica pripravile za otroke lutkovno igrico Hopek in velikonočni zajček. Otroci so se izkazali pri likovnem ustvarjanju, kar je razvidno iz razstavljenih izdelkov.
Obeležili smo svetovni dan zdravja. Otroci so v vrtec prinašali različno sadje in oreščke. Iz sadja smo si pripravili vitaminski napitek, ob katerem smo grizljali oreščke. Otroci so spoznavali, da je zdrava prehrana bogat vir zdravja.
Zbrala in uredila: Vanja Hotko
Utrinki iz vrtca Vijolica
33
April 2012
Tudi v trinajstem letu _veliko načrtov_
3. marca je bil v dvorani gasilskega doma na Hajdini občni zbor Društva žena in deklet občine Hajdina. Letošnji je bil še posebej zanimiv, saj so se ga udeležili gostje iz Varaždinskih Toplic, iz sosednje Hrvaške, s katerimi hajdinsko društvo za v prihodnje načrtuje še več skupnih druženj in projektnega sodelovanja.
DŽD občine Hajdina je občni zbor popestrilo s kulturnim programom, v katerem seje predstavila tudi pesnica Cecilija Bernjak.
Gostje iz Hrvaške so dobro obiskano delovno srečanje obogatili s pesmimi, ki so lepo zvenele tudi v slovenskem jeziku, predstavili sta se tudi pesnici Marija Markovič in Cecilija Bernjak, zapele so pevke iz Hajdine in Skorbe, za smeh pa je bilo dovolj priložnosti ob spremljanju domiselne šaljive točke.
Predsednica hajdinskih žena in deklet Marija Pulko seje že v uvodnem delu druženja zahvalila županu, občinskemu svetu in upravi ter vsem, ki verjamemo v Hajdinčanke, jim zaupajo mnoge naloge in dajejo tudi materialno podporo. Poudarila je, da je tudi v 13. letu delovanja društva čutiti pripadnost društvu, ki se zelo trudi tudi pri promociji občine Hajdina, predvsem pa skrbi za ohranjanje tradicionalnih običajev in navad ljudi ter išče vedno nove priložnosti, izzive. Veliko dobrih priložnosti se jim ponuja tudi v Zvezi kmetic Slovenije, kjer vsako leto sodelujejo pri izbiri kmetice leta, 11 članic je v zadnjem obdobju osvojilo bralno značko, leto 2011 pa je bilo po besedah Pulkove leto, polno aktivnosti in prijetnih druženj. Hajdinčanke še zmeraj pogrešajo svoj društveni prostor, kjer bi imele svoj kotiček, in vendar so hvaležne PGD Hajdina, ki jim v gasilskem domu nudi prostore za redno delovanje.
Gostje iz Varaždinskih Toplic, iz društva Naši cajti, so se predstavili s pesmimi v slovenskem in hrvaškem jeziku.
Rožice za goste, ki jih je razdelila Marija Pulko, so bile v znak pozornosti ob prvem uradnem obisku na Hajdini, sodelovanje z Varaždinskimi Toplicami pa v prihodnje veliko obeta.
Hajdinčanke so ponosne, da so v letu 2011 prejele častno Valvazorjevo priznanje, posebno zahvalo Inštituta za varovanje zdravja, ponosne so na svoje izjemne članice: Marijo Markovič, Silvestro Brodnjak, Mojco Vomer Gojkovič, Zdenko Brodnjak, na vse tekmovalke, ki so se odlično znašle na različnih tekmovanjih in osvojile kar nekaj pokalov. »Načrt dela smo v letu 2011 izpeljale 100-odstotno,« je zaključila Pulkova, kije obenem predstavila še načrt dela za leto 2012, v njem pa posebej izpostavila skrb za ohranjanje kulturne dediščine, predavanja s področja zdravja, tečaj nordijske hoje, številne delavnice in mnoga prijetna druženja.
Besedilo in foto: Tatjana Mohorko
34
April 2012
Leto deseterih dogodkov in tisočerih obrazov
10. marca so se v gasilskem domu na 12. rednem letnem zboru zbrale članice Društva žena in deklet Ge-rečja vas, udeležili so se ga tudi številni gostje, članice večjega števila sorodnih društev domače in sosednjih občin ter tudi člani Folklornega društva Sveti Štefan.
Kot je bilo razvidno iz letnega poročila za preteklo leto, ki ga je na občnem zboru podala predsednica društva Magda Intihar, je bilo leto 2011 za društvo eno od najbogatejših, tako po številu kot teži realiziranih projektov, po številu obiskovalcev različnih projektov kot tudi iz finančnega vidika. Med projekti z večjo in bogatejšo vsebino so izstopale predvsem prireditve širšega pomena, kot so košnja trave nekoč, Bučijada, glasbeni večer »Pesem druži nas«, turnir v ženskem »paver šnopsu« in ne nazadnje tudi prireditev Kletar letnika 2011, ki so privabile tako številne obiskovalce kot sodelujoče. Seveda pa je bilo preteklo leto polno še drugih dejavnosti, katerim so članice posvečale svoj prosti čas. Čez celo leto so potekale klekljarske delavnice, katerih izdelke so članice postavile na ogled v aprilu v razstavnem prostoru SPC Hajdina, ter še vse druge aktivnosti, vse od plesnih vaj, tehničnih in kuharskih delavnic, kuhanje ozimnice iz buč, sodelovanje z domačimi društvi, predvsem PGD in VO, s šolo, občino, termami ter drugimi sorodnimi društvi iz domače in sosednjih občin, pa tudi medsebojno druženje na druge različne načine, kot je pohajkovanje po domovini in tujini.
ŠE O DEJAVNOSTI MePZ
Sestavni del društva predstavlja tudi mešani pevski zbor, ki redno spremlja ne samo vsako prireditev društva, temveč tudi vse dogodke, ki se odvijajo v okviru delovanja PGD in vaške skupnosti, s svojim petjem pa stopijo še na marsikateri oder v okviru domače in sosednjih občin. Njihove vaje pod taktirko zborovodje Petra Krajnca potekajo redno tedensko, čez celo preteklo leto pa so se pridno pripravljali tako za prireditev ob imenovanju kletarja kot za snemanje nove zgoščenke, ki sojo posneli v letošnjem letu. Po predstavitvi bogatega in delavnega leta društva so pohvalne besede na račun predstavljenega dela izrekli tudi vsi vabljeni gostje in predstavniki domačih organizacij, med njimi kot prvi župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar, kije poleg drugih pomembnih projektov še posebej izpostavil odlično sodelovanje in organizacijo ob prireditvi imenovanja kletarja in osrednjem občinskem prazniku ter se opredelil tudi do finančnih sredstev, ki bodo v prihodnje zagotovljena glede na obseg delovanja tovrstnih društev pri posameznih projektih. K besedi zahvale za dobro delo in sodelovanje so pristopili tudi predsednik
Magda Intihar, predsednica DŽD Gerečja vas: »Leto 2011 je bilo za društvo eno od najbogatejših, tako po številu kot teži realiziranih projektov, po številu obiskovalcev različnih projektov kot tudi iz finančnega vidika.«
Predsednici Magdi je za uspešno delo društva, ki je velik doprinos k večji prepoznavnosti občine tudi na turističnem področju, čestitala Sonja Brlek Krajnc, pred.TDMitra Hajdina.
domačega VO Marjan Rozman, predsednik PGD Gerečja vas Ivo Lešnik in predstavnik ŠD Gerečja vas Štefan Lukas, tudi z željo, da bi bilo sodelovanje s športnim društvom pogostejše in bolj plodno.
KULTURNI PROGRAM POSVEČEN TUDI PRAZNIKOMA
Uvod v zbor članic je z odpetima pesmima prispeval domači MePZ, po končanem uradnem delu zbora članic sta v kulturnem programu nastopila še Lovro in Luka Pišek Svenšek, ki sta svoje besede ob preteklem prazniku 8. marcu namenila ženam in mamam, s frajtonarico je program popestril tudi domači mladi glasbeni up Žiga Vidovič, folklorno točko pa je dodalo še folklorno društvo Sveti Štefan. Da pa je bilo zadoščeno ne samo dnevu žena, temveč tudi 10. marcu, dnevu »mučenikov«, so članice v okviru programa pripravile skromno presenečenje za »mučeni-ke«, ki so na ta dan praznovali svoj rojstni dan. Med njimi sta bila prav predsednik domačega PGD Ivo Lešnik ter nastopajoči Žiga Vidovič.
Po končanem kulturnem programu je sledila pogostitev, ki sojo za ta namen pripravile pridne roke domačih članic, ter veselo vrtenje ob zvokih dua Roco.
Magda Intihar
35
April 2012
Skupinica izletnic z vodičem »v naročju« kralja pivovarjev Gambrinusa. V pivovarni so se poučile o sestavinah, mešanju, varjenju, zorenju in polnjenju »ječmenove župe«. Foto: Magda Intihar
Praznik piva in smeha
Članice Društva žena in deklet Gerečja vas so se sredi marca, kakor vsako leto ob materinskem dnevu, podale na potep po Laškem, od muzeja do pivovarne, mimo Rimskih term na Aškerčevino, obiskale turistično kmetijo Nemec in preživele čudovit dan, h kateremu so pripomogli lepo vreme, zanimivi dogodki, predvsem pa obilica smeha.
O LAŠKEM IN »JEČMENOVI ŽUPI«
Svoje potepanje so članice pričele v Laškem, kjer so se najprej mimo cerkve sv. Martina podale v zgodovinski muzej. Tam so pozorno prisluhnile vodiču, ki jih je popeljal skozi zanimivosti nastanka samega mesta do laških term in začetkov kuhanja takratne »ječmenove župe« ali piva. Po ogledu muzeja so se podale do pivovarne, kjer so se seznanile s samo pridelavo in predelavo ene najbolj prodajanih alkoholnih pijač našega časa, ki v pivovarni poteka v nam nepredstavljivih količinah. Mogoče zanimivost - količino piva, ki se letno porabi na prazniku piva in cvetja, lahko napolnijo v enem samem dopoldnevu. Po ogledu dela proizvodnje in polnilnice je bila na vrsti degustacija piva, kjer so se poučile tudi o sami kulturi pitja piva.
O ANTONU AŠKERCU MALO DRUGAČE
Od pivovarne jih je pot zapeljala nad
Rimske Toplice na kozjansko gričevje, na Aškerčevino, domačijo pesnika Antona Aškerca, ki so jo njegovi danes še živeči sorodniki ohranili v njegov spomin. V njegovi spominski sobi jim je Aškerčev sorodnik (nečakov sin) na izviren in nepozaben način predstavil še drugo stran Aškerčevega življenja, katerega v učbenikih ni moč zaslediti. Čeprav je bil Aškerc po poklicu duhovnik, je bil velik svobodomislec in napreden človek, svetovljan, ki je govoril in pisal v dvanajstih tujih jezikih. In prav zaradi svojega naprednega razmišljanja je bil zelo čislan pri vernikih, še zdaleč pa ni ustrezal takratnim krščanskim merilom in verjetno tudi današnjim ne bi, bi pa se lahko še danes s svojo svobodomiselnostjo postavil ob bok marsikateremu »zamujenemu« sodobniku. Na Aškerčevini, kamor pozimi sonce sploh ne posije, da razen »grabenva-lerja« (beri šmarnica) ne raste nobena druga trta, da pa poleg Aškerčeve do-
Želja po pivu je na poti domov postala neobvladljiva. Foto: Magda Intihar
mačije gospodarji vzrejajo še drobnico in pridelujejo več vrst sira, pečejo domači kruh, kijih poleg dobrot, ki visijo s stropa črne kuhinje, dajo tudi na pokušino. Vsega naštetega, začinjenega z obilico smeha, je bila deležna tudi skupinica izletnic. Po ogledu Aškerčeve domačije in po-kušini domačih dobrot so se počasi spustile nazaj v dolino in se podale še na popoldansko kosilo na turistično kmetijo Nemec, na vrhu griča nad vasjo Sedraž, na pol poti med Rimski-miToplicami in Laškim. Prijazni domačini so jim pripravili bogato pojedino, da so se lahko pošteno okrepčale od celodnevnega pohajkovanja. Proti večeru, ko so se vračale proti domu, je njihova želja po pivu postala neobvladljiva. Še pred domom pa hop v gostilno, še na en »pir« ali dva ..., vreča smeha pa brez dna.
Magda Intihar
V Aškerčevi izbi so slišale veliko zanimivega. Foto: Magda Intihar
36
April 2012
Hajdošanke v delavnici ličja
Po predstavitvi izdelkov iz koruze smo se odločile, da bomo pripravile delavnice izdelovanja izdelkov iz ličja.
Iz ličja se lahko izdela veliko uporabnih izdelkov, kot so predpražniki, podstavki za vroče posode, košarice za kruh, copati, ki zelo ugodno vplivajo na stopala, saj so naravna masaža, in še veliko drugih izdelkov. Hajdošanke marsikaj že znajo narediti.
Že v novembru smo navezale stik z mentorico Nado Zupanič, ki nam je bila pripravljena pokazati izdelovanje raznih izdelkov iz ličja.Tako so se naše aktivne članice od začetka januarja dobivale v gasilskem domu in pridno izdelovale izdelke. Treba je bilo pripraviti ličje za uporabo. Najprej smo ga namočile in šele potem začele z
izdelovanjem. Osnova vsakega izdelka je pletenje kite, za kar je potrebno kar nekaj spretnosti, saj se mora ličje dodajati. Iz ličja se lahko izdela veliko uporabnih izdelkov, kot so predpražniki, podstavki za vroče posode, košarice za kruh, copati, ki zelo ugodno vplivajo na stopala, saj so naravna masaža, in še veliko drugih izdelkov.
Hajdoške žene so se v posebni delavnici učile izdelovati različne izdelke iz ličja, za mentorico pa so si izbrale Nado Zupanič.
Po zaključenih delavnicah smo se odločile za izobraževalno predavanje na temo Temeljni postopki oživljanja in uporaba defibrilatorja. Predaval nam je dr. Marko Bombek, ki nas je seznanil, kaj lahko naredimo sami, da ne bi prišlo do srčno-žilnih obolenj, oziroma kako naj bi sami skrbeli za zdrav način prehranjevanja in življenja, saj lahko velikokrat s tem omilimo ali preprečimo nastanek teh obolenj. Zelo nazorno nam je predstavil, kako ukrepamo oziroma pomagamo pri možganski kapi ali srčnem infarktu, ter nam to demonstriral z uporabo defibrilatorja. Mislim, da bi bilo treba sprožiti akcijo, da bi bil tak aparat na razpolago v vsaki vasi.
Zdenka Ornik Foto: Silvestra Brodnjak
Draženčanke praznovale in se predstavljale
v vsej odličnosti_
Razstavo krušnih dobrot v Vidovi kleti v Vidmu so Draženčanke obogatile z dišečimi zelišči.
Že šestnajstič zapored so se članice Društva gospodinj Draženci ob prazniku žensk, 8. marcu, podale na skupno druženje. Letos so izbrale Rogaško Slatino. Bile so tudi med razstavljavci na 8. sejmu Altermed v Celju, v Vidovi kleti v Vidmu so se z zelišči predstavile na razstavi kruha, sodelovale pa so tudi pri pripravi tradicionalnih jedi v šoli Hajdina za goste iz osmih držav, ki so vključeni v projekt Come-nius.
37

Draženske žene so ob dnevu žena obiskale Rogaško Slatino in si pri vrtnem centru ogledale paviljon kaktej, zbirko več kot 700 kaktusov.
Med 117 razstavljavci na sejmu Altermed v Celju so Draženčanke predstavile svoja zelišča in izdelke iz zelišč. To je bila odlična promocija za društvo in občino.
April 2012
Zdenka Godec, predsednica društva, je o vtisih povedala: »Avtobus nas je popoldan že čakal, ko smo hitele z delom doma ali vslužbi, da se odpeljemo proti Rogaški Slatini, kot smo zapisale v vabilo. Najprej smo si z zanimanjem pri vrtnem centru v Rogaški ogledale paviljon kaktej, zbirko več kot 700 kaktusov. Vrtnarka nam jez navdušenjem opisovala kaktuse, za katere še nismo niti slišale niti jih videle. Da pa bi bil ta dan še bolj doživet, smo po tem ogledu organizirale še krajši sprehod po Rogaški Slatini z ogledi vseh hotelov in zdravstvenega centra. Po tradiciji nas je tudi letos čakala večerja in krajša zabavna prireditev, tokrat v hotelu Slatina. Z rožico smo obdarile še najstarejšo in najmlajšo udeleženko in žeje bilo naše srečanje pri koncu.
Članice Društva gospodinj Draženci smo se letos prvič udeležile 8. sejma zdravega načina življenja, zdravilstva, zeliščarstva, zdrave prehrane, naravne kozmetike in okolju prijaznega blaga Altermed, ki je potekal na Celjskem sejmu od 16. do 18. marca. Med 117 razstavljavci različnih dejavnosti je bilo naše društvo v katalogu posebej predstavljeno. Spoznanje, da se mora delo društev pokazati tudi izven meja občine, nam je dalo novega elana in marsikatere ideje za nove tematike delovanja društva.
Članice videmskega Društva kmečkih žena so zadnji vikend v marcu v Vidovi kleti vVidmu pripravile svojo drugo razstavo najrazličnejših kruhov in znova so izrazile željo po našem sodelovanju. Povabile so nas z željo, da razstavo popestrimo z našimi zelišči.Tako so nam odstopile kotiček v kleti, kjer so naša zelišča in dišeči izdelki ponovno vabili k ogledu. Vse to so zares lepi spomini.«
TM, foto: Zdenka Godec
Marjana Veronek - zakladnica spominov
Ste prepoznali Rimljanko na fotografiji, z modrim šalom? Le kdo je ne pozna, saj jo lahko sreča marsikje, vsakič v drugačni opravi. Ubrano prepeva s svojimi Hajdinskimi frajlicamiveni od njihovih »ta kmašnih oblačil«. Je med najbolj hitrimi na košicenbalu, ko je treba luščiti bučnice. S kolesom se je vsakih nekaj dni lani pripeljala v Skorbo na njivo, kjer so Hajdinčanke posadile bučnice, sončnice in fižol...
Prijeti zna za vsako delo, naj bo na polju, v kuhinji ali pri organizaciji kakršne koli prireditve v okviru Društva žena in deklet občine Hajdina, v katerem je aktivna še iz časov pred letom 1999, ko so z Marto Sitar in sovaščan-kami ustanavljale danes 160-člansko žensko protiutež nogometašem, ga-
silcem, lovcem, planincem in, malo v šali povedano, tudi kvartopircem. Ob četrtkih nikoli ne manjka na društveni rekreaciji v telovadnici OŠ Hajdina, katere pobudnica je bila pred ducat leti. Osnovnošolsko mladež v domači kuhinji seznanja z recepti in jih uči pripravljanja jedi, ki so jih kuha-
le naše babice.
Sicer pa je tudi nadvse ponosna babica študentke Katje, ki si želi postati zdravnica, in ji vsi skupaj z mamico Cvetko ter očetom Jankom dajejo lep vzor, kako je treba živeti in delati z ljudmi, jih imeti rad in jih spoštovati.
38
April 2012
Rimljanka Marjana s članicami Društva žena in deklet občine Hajdina
Vsak teden jo lahko srečate pri Kosa-rovi »teti Mari«, doma pod hajdinsko cerkvijo, sestri pokojnega moža Antona, ali pa na poti v Hajdoše, ko se s svojim rdečim tvvingom pelje na obisk k bratu Janezu Lipavšku, kjer z njim in njegovo ženo Angelo obujajo spomine na čase, ki postajajo že kar zgodovina.
In prav zgodovina je tisto, zaradi česar sva z Zgornjehajdinčanko Marjano Veronek obsedeli daleč čez nameravani čas. Še se bova srečali, saj me zanima še ogromno stvari, ki bi jih želeli vedeti tudi v Turističnem društvu Mitra Hajdina. Obljubila mi je, da bo pobrskala po bogatem arhivu fotografij, našla še kakšen izrezek iz starih časopisov in se spomnila dogodkov, ki so vredni, da jih zapišemo in ohranimo zanamcem, tako kot ona in pevke Karolina Korošec, Rozika Cestnik ter Olga Nahberger pod Martino taktirko že 16. leto ohranjajo slovensko ljudsko pesem in jo na nastopih ali pa na CD-jih podarjajo vsem, ki jim to veliko pomeni.
Eden od razlogov, da sem posedela
z Marjano, je bila misel na čase okoli leta 1969, ko sem kot srednješolka smela iti z mamo in očetom na prvo družabno prireditev v hajdinski gasilski dom. Spomnim se prijazne gospe, nasmejane, zgovorne, lepo urejene (kot je še danes!), ki je bila skupaj z možem Tonetom, sicer zapriseženim gasilcem, na prireditvi med tistimi, ki so bili organizatorji srečanja. Podrobnosti je zabrisal čas, vem le to, da je bilo govora o krvodajalski akciji, na katero se bodo Hajdinčani peljali z avtobusom. Ko se je gospa Marjana ustavila pri naši mizi, sta z mamo govorili o večdesetkratni darovalki krvi s Spodnje Hajdine, Mariji Jeza, Fajtovi Ciliki iz Dražencev ter Antonu Kajiču in Avgustu Lesjaku z Zg. Hajdine, ki so bili z dušo in srcem predani Rdečemu križu in akcijam, ki jih je ta organizacija vodila. Ko nas je leta 1972 v Ekonomski šoli razredničarka Bogdana Zorko povabila, da se dijaki udeležimo prve krvodajalske akcije, sem se spomnila dogodka iz gasilskega doma. Prijavila sem se (malo tudi zato, ker je bila za tisti dan napovedana kontrolka iz matematike, pa smo jo s tem prestavili) in bila sem ponosna, da sem s polno-
letnostjo tudi jaz lahko postala ena tistih, med katere je že dolgo sodila predsednica RK na Hajdini, Marjana Veronek.
Marjana je nadvse vesela ponovne oživitve krvodajalstva v občini Hajdina, saj so pred nekaj leti skupaj z Jožetom Vratičem imeli že vse pripravljeno, da bi sklicali sestanek in okrog sebe spet začeli zbirati Rdečemu križu naklonjene občane, ki so v preteklosti tvorili tudi do osemstočlansko množico. Jožetova nenadna smrt je prekinila načrte. Mlademu vodstvu s Simono Šlamberger na čelu želi pri delu veliko uspehov in se veseli množičnega odziva na prvo krvodajalsko akcijo, ki naj spet postane ena najpomembnejših aktivnosti te humanitarne organizacije.
Ko sem Marjano, nekoč zaposleno v Sigmi, nato v Agisu in na koncu upokojenko Save Kranj, kamor je spadala ptujska Gumama, nagovarjala, naj vzame v roke svinčnik in začne pisati spomine, ni bila preveč navdušena; bolje ji teče beseda v pogovoru. Vesela sem, ker lahko za leta od 1972 naprej skupaj brskava po preteklosti, pa ni zraven nobene ženske obrekljivo-sti. Skupni znanci in prijatelji, kijih že dolgo ni več med nami, oživijo na ta način in vrača se nostalgija po časih, ki jih danes obujamo v različnih društvih kot poskus ohranjanja žive dediščine. Mogoče bi v Turističnem društvu tudi pri nas ustanovili »Ustvarjalno klepe-talnico«, v kateri bi iz naftalina po vaseh potegnili to, kar bi sicer utonilo v pozabo?
Ste nama z Marjano pri tem pripravljeni pomagati? 040 258 964je številka, na kateri bova zbirali vaše pobude, in dogovorili se bomo, kje se lahko srečamo in kako rečemo za nazaj in za naprej.
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
39
April 2012
Šest desetletij uspešnega dela Društva upokojencev Hajdina
750 članov Društva upokojencev v občini Hajdina je množica, kiji že 8 let uspešno dirigira Draženčan Anton Cestnik. Po soglasnem dvigu rok na jubilejnem - bisernem, 60. zboru članov, kije bil 24. marca v dvorani doma vaščanov v Dražencih, bo to funkcijo opravljal še en mandat. Njegovi pomočnici, tajnica Marica Kavčevičin blagajničarka Anica Cestnik, ter člani odborov in komisij so za svoje delo prejeli hvaležen aplavz in popotnico za dobro delo tudi v prihodnje.
Prejemniki priznanj za dolgoletno sodelovanje z DU Hajdina
Od leta 1952 do danes so hajdinske upokojence vodili: Jakob Klemenčič od 1952 do 1975, Ferdinand Šreiber od 1975 do 1980, Maks Kampl od 1980 do 1990, Zvonko Čerček od 1990 do 2004, od takrat pa sedanji predsednik Anton Cestnik.
Iz predsedniškega poročila povzemamo nekaj podatkov: V letu 1950 seje na Hajdini in v okolici pokazala potreba po medsebojnem povezovanju, ki bi omogočalo skrb za ostarele ljudi. Dve leti za tem je bilo ustanovljeno Društvo upokojencev za območje KS Starše in KS Hajdina, s sedežem na Hajdini. Društvo s 350 upokojenci in 140 družinskimi člani je bilo
pod vodstvom Jakoba Klemenčiča s Hajdine kot podružnični odbor povezano v DU Ptuj. Njegova osnovna dejavnost je bila skrb za upokojenske pravice, svetovanje in drugo aktualno problematiko. Leta 1975, po izdaji »Zakona o društvih«, je DU sprejelo usklajen statut društva in razvilo društveni prapor. Društvo v tem času še ni imelo svojih lastnih prostorov, zato je predsednik uradoval kar v svojem stanovanju.
Za začetek so najeli gostinski prostor na Zg. Hajdini 41 in s pridobljenim dovoljenjem za opravljanje gostinske dejavnosti si je društvo pridobilo stalen vir prihodkov za svoje potrebe.
Leta 1972 je DU sklenilo s Krajevno skupnostjo Hajdina pogodbo o prevzemu kulturne dvorane na Zg. Hajdini 45, ki so jo obnovili z udarniškim delom in iz dohodka bifeja, hkrati pa so bili k dvorani prizidani dodatni prostori. Leta 1977 je prišlo do prekinitve omenjene pogodbe. Zaradi povečanega obsega dela je KS izplačala ocenjeni znesek, kije bil porabljen za obnovo dvorane in prizidka.
S tako pridobljenimi sredstvi je DU leta 1978 odkupilo stanovanjsko zgradbo z nekdanjo pekarno na Zg. Hajdini ter s tem pridobilo lastne prostore in zemljišče. Del zgradbe so z 2645 urami prostovoljnega dela porušili in na novo dogradili ter uredili prostore za gostinsko in društveno dejavnost. Kmetje so darovali gradbeni les in brezplačno opravili številne prevoze, zidarji, krovci, pleskarji in keramiki pa so se odpovedali plačilu za svoje storitve.
Novi, centralno ogrevani prostori so omogočili tudi dobre pogoje za različne aktivnosti. Uspešno je deloval društveni bife, kjer so se radi ustavljali člani in v pogovorih so se porajale ideje o tem, kaj bi v svojem prostem času še lahko počeli.
Člani so se množično udeleževali strokovnih ekskurzij po domovini in izven nje, na družabnih srečanjih ob različnih priložnostih pa so tudi radi zapeli. Zato so bili ponosni na prvi 17-članski moški pevski zbor, ki ga je vodil Ivan Černe. Leta 1982 je bil ustanovljen mešani pevski zbor pod vodstvom pevovodje Antona Tuška, ki se je uspešno udeleževal srečanj pevskih zborov upokojencev v organizaciji Zveze društev upokojencev Slovenije. Leta 1992 je v društvu deloval moški pevski zbor, ki ga je vodil Ivan Sitar, od leta 1993 pa pod vodstvom Maksa Kampla prepevajo ljudski pevci, ki so je jim v letu 1996 pridružile še ljudske pevke pod vodstvom Marte Sitar.
40
April 2012
Priznanja Pokrajinske zveze DU so iz rok predsednika Franca Hojnika (drugi z leve) prejeli tudi posamezniki in društva, ki že dolga leta sodelujejo z DUH.
Upokojenci niso skrbeli le za vzdrževanje lastnih zgradb in urejenost okolice, prostore so namenili tudi za različne prireditve in razstave. Leta 2001 je bila zelo dobro obiskana likovna razstava Julija Ošlovnika in Pšenični-ka, hkrati pa so si obiskovalci lahko ogledali lepo število ročnodelskih izdelkov.
Iz leta v leto so več pozornosti posvečali tudi svojim ostarelim članom in bolnikom, ki niso mogli več prihajati na društvena srečanja. Obiskovali so jih na domovih in v upokojenskih domovih.
Zadnjih deset let seje povečalo delo z organizacijo družabnih prireditev -
Prvi častni član DUH Maks Kampl z županom občine Hajdina mag. Stanislavom Glažarjem in predsednikom DU Hajdina Antonom Cestnikom
srečanja članov, izletniška in rekreacijska dejavnost, ekskurzije, kolesarski trimi, letovanja v domu upokojencev Slovenije v Izoli, vsakoletno srečanje 70-letnikov.
Da delo društva ni bilo neopaženo, pričajo številna priznanja, ki krasijo društvene prostore. Od 60. zbora članov naprej se jim bo pridružila plaketa za 60 let delovanja, ki jo je predsedniku Cestniku izročila predsednica ZDUS Mateja Kožuh Novak, ki se je v spremstvu predsednika in podpredsednice Pokrajinske zveze DU Ptuj Franca Hojnika in Silve Gorjup udeležila slovesnosti.
Člani DU so ustanovili odbor DeSUS
Jubilejni zbor članov DUH je obiskala tudi predsednica ZDUS Mateja Kožuh Novak.
v okviru zveze DU. Pri občinskih volitvah so uspeli z enim svetnikom v OS. Z njihovim delom je zelo zadovoljen tudi župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar, ki se je skupaj z nekaterimi svetniki odzval povabilu in zbranim tudi spregovoril.
Leta 2004 je postal predsednik Anton Cestnik, ki je nadaljeval že utečeno društveno dejavnost. Zelo dobrega sodelavca je imel vse do lanskega leta v Karlu Fridlu, ki je kot rekreativec planinec v zadovoljstvo vseh članov skupaj s komisijo zagnano vodil vsa društvena rekreacijska in druga kulturna srečanja društva. Žal seje društvo moralo lani za vedno posloviti od njega in še od 20 drugih članov. Poklonili so se jim z minuto molka.
Maja 2006 so se upokojenci spet selili. Po izgradnji Poslovno-stanovanjske-ga centra na Hajdini seje uprava občine preselila v novi objekt, upokojenci pa so našli svoj prostor v zgradbi, ki so jo v letih 1972-1977 že imeli v uporabi. Občina je pred predajo dogovorjenih zgradb adaptirala in preuredila celotno ostrešje in kritino na prizidku. Leta 2011 so bili z dokončanjem fasade v celoti realizirani vsi programi investicij na zgradbi. Zaključene pa so tudi druge aktivnosti, sprejete na 59. zboru članov.
ZAHVALE DOLGOLETNIM ČLANOM DRUŠTVA
Zahvale za 20,25,30,35 in 40 let članstva v DU Hajdina so že pred zborom članov podelili na domu skupno 60 prejemnikom. Za posebne zasluge so bili s strani DU Hajdina in PZDU nagrajeni posamezniki in društva, prvi častni član DU Hajdina pa je postal njegov nekdanji predsednik in še vedno zelo aktiven vodja ljudskih pevcev Maks Kampl.
Več o dolgoletnem delu bo moč prebrati vjubilejnem biltenu, ki bo izšel v tem letu.
Besedilo in fotografije: Silvestra Brodnjak
41
April 2012
Naj bo varen korak na vseh poteh
Začetek leta 2012 je bil tudi za člane Planinskega društva Hajdina zanimiv in pohodniško razgiban. V prvih dveh mesecih tega leta so bili že na kar nekaj pohodih, 24. februarja pa so se člani in simpatizerji PD Hajdina v gostilni Olga na Hajdini zbrali še na rednem občnem zboru, na katerem so tudi podrobno predstavili letošnji program pohodov in izletov.
Minulo leto so hajdinski planinci zaključili s 34 pohodi, 140 je bilo pohodnikov, ki so se vpisali tudi na vse sezname, prav gotovo pa je bil lansko leto zanje največji podvig uspešno prehojen del Martinove poti. Predsednik planinskega društva Jože Majerhofer se je v dolgem poročilu spomnil prav vseh pohodov in strnil vtise, ki so zveneli prijetno in nepozabno. Poudaril je, da seje po urah hoje z lepimi spomini še kako lepo vrniti domov, še bolj vesel pa je bil ob številu članov, ki jih je vsako leto več. Sicer pa so vsako leto znova na Triglavu, že tradicionalno na nekaterih pohodih po Sloveniji in tudi preko naših meja, v enajstih letih pa jim je uspelo navezati dobre stike in prijateljske vezi s planinci od vsepovsod.
Tudi v letu 2012 bo pestro in zanimivo, je še dodal Majerhofer, saj jih čaka bogat program pohodov in prijetnih druženj, ki pa se že od začetka tega leta kar pridno uresničujejo.
Občni zbor je bil tudi priložnost, da se nekaterim v društvu in tistim, ki pomagajo hajdinskim planincem pri uresničevanju njihovega programa, zahvalijo s priložnostnimi zahvalami. Za dobro sodelovanje so se zahvalili tudi županu mag. Stanislavu Glažarju, ravnateljici Vesni Lorber Mesaric, naddekanu Marijanu Feslu ter še nekaterim drugim go-
Posebno priznanje je prejel tudi predsednik PD Hajdina Jože Majerhofer.
stom iz sorodnih društev. V vodstvu društva so naredili še manjšo zamenjavo in za novega tajnika imenovali Slavka Burjana, v upravni odbor Franca Drevenška, v častno razsodišče pa Rajka Majerhoferja.
Besedilo in foto:Tatjana Mohorko
Na 11. občnem zboru so hajdinski planinci podelili posebna priznanja, tudi v znak zahvale za dobro in uspešno sodelovanje.
42
April 2012
Po jubilejnem letu gasilci z novimi načrti in pričakovanji
Konec februarja so se številni gasilci, gostje in vaščani Gerečje vasi zbrali na 81. občnem zboru PGD Gerečja vas. Na delovnem srečanju so se jim poleg delegatov iz okoliških gasilskih društev in gasilcev iz Zg. Tuhinja pridružili še župan mag. Stanislav Glažar, občinski poveljnik in predstavnik OGZPtuj Ivo Glažar, predsednik VO Gerečja vas Marjan Rozman, nekateri svetniki občine in številni domačini, druženje pa so začeli s pesmijo domačega mešanega pevskega zbora Gerečja vas.
Alojz Kaisersberger je prejel najvišje priznanje - odlikovanje GZS.
Po jubilejnem letu, ko so v Gerečji vasi praznovali 80-letnico gasilskega društva, je bilo slovesno tudi na občnem zboru, ko so med drugim izpostavili dosežke minulega leta in uspehe svojih mladih in starejših gasilcev na državi ravni.
Sicer pa je bilo leto 2011 izredno delavno in pestro, polno zanimivih in svečanih dogodkov, leto, ki bo v zgodovino zapisano tudi po novem avtomobilu, ki so ga v društvo uspeli pripeljati Gerečjevaščani. Skratka leto, ki si ga bo vredno zapomniti, pravi tudi predsednik PGD Gerečja vas Ivo Lešnik. V svojem poročilu je tudi poudaril, da so gerečjevaški gasilci lani sodelovali pri mnogih dogodkih v vasi in občini, pomembno vlogo so imeli pri imenovanju vaškega kletarja Franca Drevenška, nadvse veseli pa so bili
uspeha mladih gasilcev na državnem kvizu. Uspešno so skrbeli tudi za urejenost gasilskega doma, pri katerem so uredili tudi kanalizacijo, na dvorišče pa so pripeljali tudi nadzemni hi-drant in obnovili obe gasilski garaži. »Imamo mnogo članov, a to ni vedno dovolj. Za delovanje potrebujemo tudi finance in vsak dober gospodar ve, da se lahko tudi z majhnimi sredstvi veliko naredi. V našem društvu smo se zelo trudili in hvala občini, županu in vsem, ki so nam pomagali. Težko bo ponoviti to izjemno leto,« je dodal Ivo Lešnik.
V PGD Gerečja vas imajo po zadnjih podatkih 159 članov in 39 podpornih članov, je povedal poveljnik društva Franc Nahberger in ob tem predstavil še poveljniško poročilo za leto 2011. Med drugim je omenil redna izobra-
ževanja in dežurstva, pripravljenost na intervencije, pa tudi požare, pri katerih so gerečjevaški gasilci sodelovali v minulem letu. Nahberger je spomnil še na tekmovanja v gasilstvu, na vse dosežke, o katerih priča tudi 36 pokalov, osvojenih v preteklem letu. Napovedal je tudi nove izzive, na katere so pripravljeni v letu 2012. Mentorja mladincev in mladink, Uroš Paveo in Urška Mlinaric, pa sta na občnem zboru poskrbela, da seje slišalo tudi o uspehih in neverjetni zagnanosti mladih gasilcev, ki so svetla prihodnost PGD Gerečja vas.
»ČE KDO DELA Z MLADIMI, SO USPEHI V DRUŠTVU VIDNI KMALU«
Sicer pa je bilo zanimivo slišati župana Glažarja, ki je dejal, da je bilo leto 2011 zgodovinsko leto za gasilstvo v občini Hajdina in si ga bo mogoče zapomniti po mnogih slovesnih dogodkih, tekmovalnih uspehih in mladih gasilcih, ki so posebej izstopali. Pohvalil je tudi gerečjevaške gasilce in nasploh krajane, ki so se zelo potrudili pri lanskem imenovanju kletarja letnika, ter obljubil, da bo občina tudi v prihodnje pomagala tistim društvom, ki so delavna in imajo realne načrte. O delu in prizadevanjih občinskega gasilskega poveljstva Hajdina je na občnem zboru spregovoril občinski poveljnik Ivo Glažar, ki je med drugim prav tako pohvalil prizadevno delo prostovoljnih gasilk in gasilcev, tekmovalne uspehe tako pri starejših kot tudi mladih gasilcih. Občinski po-veljnikje namreč prepričan, da če kdo dela z mladimi, so uspehi v društvu vidni kmalu, za PGD Gerečja vas pa dejal, da je to društvo, ki ima mnogo izobraženega kadra in na katerega lahko občinsko poveljstvo zmeraj računa. Predsednik vaškega odbora Marjan Rozman je dogodke leta 2011 označil za zlate, predsednica DŽD Gerečja vas Magda Intihar pa je v svojem nagovoru dejala, da so domačinke vesele, da so lahko del dogodkov enega in drugega društva, ki delata uspešno in v tesnem sodelovanju.
43
April 2012
Mladi gasilci so velik up PGD Gerečja vas in na občnem zboru so jih s posebno dobrodošlico povabili v društvo.
NOVI ČLANI IN PRIZNANJA PRIZADEVNIM GASILCEM
Občni zbor v Gerečji vasi je bil tudi priložnost, da gasilci v svoje vrste sprejmejo nekaj novih članov, tistim najbolj prizadevnim in dolgoletnim članom pa so že po tradiciji podelili tudi priznanja in odlikovanja. Med dobitniki priznanj in odlikovanj so: Aleš Purgaj, Urška Vogrinec Čer-nezl, Rado Kaisersberger, Jernej
V Gerečji vasi so se nekateri trudili tudi na izobraževanjih, spet drugi pa so se izkazali v prostovoljstvu in na občnem zboru prejeli posebna priznanja OGZ Ptuj.
Grušovnik, Franc Kaisesberger, Jože Panikvar, Dejan Vrečar, Janja Nah-berger, Karmen Vogrinec, Mateja Mlinaric, Uroš Nahberger, Uroš Pa-
veo, Sabina Drevenšek, Bojan Racič, Dejan Vrečar in Alojz Kaisesberger.
Besedilo in foto:Tatjana Mohorko
Bilo je na prireditvi Športnik leta 2011 občine Hajdina
Športna zveza Občine Hajdina je v ponedeljek, 19. marca, v domu krajanov v Skorbi uspešno organizirala tradicionalno prireditev Športnik leta občine Hajdina 2011.
Najboljši v šolskem športu na medobčinskem, področnem in državnem tekmovanju osnovnih šol
Sandi Mertelj, predsednik ŠZ Hajdina: »Tudi tokrat se je pokazalo, da imamo v občini Hajdina precejšnje število
odličnih mladih športnikov in športnic, od katerih lahko tudi v prihodnje veliko pričakujemo. Upamo, da se jim
bodo želje, ki jih imajo ti športniki v športu, tudi uresničile v čim večji meri. Na prireditvi smo podelili pokale v štirih različnih kategorijah: šolski šport, najboljše ekipe, posamezniki z vidnimi rezultati in pa najboljša športnica in najboljši športnik. To sta postala atleta Maja Bedrač in Boštjan Nahberger. Oba sta člana Atletskega kluba s Ptuja in sta v letu 2011 dosegla izjemne rezultate v svojih starostnih kategorijah.
Prireditev, ki sta jo odlično povezovala Tatjana Mohorko in Uroš Krajnc, je bila močno povezana s plesom, nastopile so naslednje skupine: plesna šola Power Dancers OŠ Hajdina, karate klub WKSA Hajdina, navijaška skupina ONŠ Golgeter Hajdina in plesni par Ana Ekart in Nejc Fir.«
ŠPORTNIK IETA20J1
44
Z veliko energije seje predstavila tudi navijaška skupina ONŠ Golgeter Hajdina. Pokale so razdelili tudi posameznikom z izstopajočimi rezultati na državnih prvenstvih, v evropskem pokalu in na evropskih prvenstvih.
ŠOLSKI ŠPORT: medobčinska, področna in državna tekmovanja osnovnih šol
Marko Panikvar	atletika	2. mesto, skok v višino, medobčinsko tekmovanje
Barbara Toplak	atletika	3. mesto, skok v daljino, medobčinsko tekmovanje
Jan Hodžar	judo	3. mesto, področno tekmovanje
Nika Šlamberger	judo	2. mesto, področno tekmovanje
Luka Šlamberger	judo	3. mesto, področno tekmovanje
Blaž Peklič	judo	3. mesto, državno prvenstvo
Jure Damir Bušljeta	plavanje	1. mesto, 50 m prosto, medobčinsko tekmovanje
Taja Glažar	tenis	2. mesto, medobčinsko tekmovanje
Aljoša Plajnšek	karate	3. mesto, državno prvenstvo
Lovro Pišek Svenšek	karate	1. mesto, državno prvenstvo
Luka Novak	karate	2. mesto, državno prvenstvo
Jaka Javoršek	karate	1. mesto, državno prvenstvo
Žiga Javoršek	karate	1. mesto, državno prvenstvo
OŠ Hajdina	odbojka	1. mesto, medobčinsko in področno tekmovanje 4. mesto, polfinale državnega prvenstva
NAJBOLJŠE EKIPE 2011: tekmovanja v sezoni 2010/2011
NK Hajdina	nogomet člani	4. mesto, 1. M N L Ptuj
NKSkorba	nogomet veterani	2. mesto, pokalno tekmovanje MNL Ptuj
ŠD Draženci	mali nogomet člani	4. mesto, 2. MNL Ptuj
Tenis klub Skorba	tenis člani	4. mesto, zimska teniška liga B
OŠ Hajdina	odbojka	1. mesto, medobčinsko in področno tekmovanje
POSAMEZNIKI Z IZSTOPAJOČIMI REZULTATI: državna prvenstva, evropski pokali, evropska prvenstva DEKLETA
Maja Trlep	twirling	članica Twirling kluba Hajdina
Tamara Kmetec	twirling	1. mesto, državno prvenstvo
Viktorija Klaneček	pikado	članica Twirling kluba Hajdina 1. mesto, državno prvenstvo 1. mesto, rang turnirji skupno - izbor za reprezentanco 1. mesto, državno prvenstvo ekipno 17. mesto, evropsko prvenstvo po verziji EDU v Španiji 30. mesto, rang lista po verziji EDU
45
April 2012
Športno-zabavni dogodek sta s plesom popestrila plesalca Pingija Ana Ekart in Nejc Fir.
FANTJE
Naziv športnik leta 2011 v občini Hajdina sta prejela atleta Maja Bedrač in Boštjan Nahberger. Pokala sta jima izročila župan mag. Stanislav Glažar in predsednik ŠZ Hajdina Sandi Mertelj.
Simon Kaisersberger	kikboks	član Kluba borilnih veščin Ptuj 1. mesto, medobčinsko in državno prvenstvo skupno 1.	mesto, turnir v Crikvenici na Hrvaškem in v VViesu v Avstriji 2.	mesto, turnir v Zagorju in Tešanju v Bosni 3.	mesto, turnir v Osijeku na Hrvaškem
Gašper Mlakar	kikboks	član Kluba borilnih veščin Ptuj 2.	mesto, medobčinsko tekmovanje skupno 3.	mesto, državno tekmovanje skupno 1.	mesto, turnir v Tešanju v Bosni 2.	mesto, turnir v Izlakah in v VViesu v Avstriji 3.	mesto, turnir v Osijeku na Hrvaškem
Gregor Gojkošek	atletika	član Otroške nogometne šole Golgeter Hajdina 1. mesto, medobčinsko, področno in državno tekmovanje OŠ v metu vorteksa
Mitja Kode rman	karate	član Karate kluba VVKSA Hajdina 1. mesto, državno prvenstvo v Mariboru in Murski Soboti 3. mesto, državno prvenstvo na Hajdini
Aljaž Mohorič	namizni tenis	član Namiznoteniškega kluba Ptuj 9.-16. mesto, mednarodno prvenstvo Varaždina 9.-16. mesto, turnir Škofja Loka Open 9.-16. mesto, 32. Jakhlov memorial v Ljubljani 9.-16. mesto, turnir Alpe Adria vTržiču 11. mesto, rang lista Namiznoteniške zveze Slovenije v konkurenci mlajših kadetov
46
April 2012
NAJUSPEŠNEJŠA ŠPORTNICA, NAJUSPEŠNEJŠI ŠPORTNIK 2011
MAJA BEDRAČ - atletinja, skok v daljino
Maja Bedrač je članica Atletskega kluba Ptuj, njena osnovna disciplina je skok v daljino, kjer je trenutno njen osebni rekord že kar 523 cm, vsekakor pa je uspešna tudi v mnogoboju. Njeni največji dosežki v letu 2011 so bili:
BOŠTJAN NAHBERGER - atlet, mnogoboj
Boštjan Nahberger je član Atletskega kluba Ptuj, je vsestranski atlet, saj dosega zelo dobre rezultate v tekih, metih in skokih, torej lahko postane vrhunski atlet v mnogoboju. Njegovi največji dosežki v letu 2011 so bili:
Državno dvoransko prvenstvo za U14	60 m	3. mesto
	daljina	1. mesto
Državno dvoransko prvenstvo v mnogoboju za U12 in U14	skupaj	2. mesto
Atletski pokal Slovenije za U12	60 m	2. mesto
	daljina	1. mesto
Državno prvenstvo v mnogoboju za U14	skupaj	2. mesto
Državno prvenstvo za U14	200 m	4. mesto
	daljina	1. mesto
	60 m	2. mesto
Državno dvoransko prvenstvo za U14	višina	2. mesto
Državno dvoransko prvenstvo v mnogoboju za U12 in U14	skupaj	4. mesto
Državno prvenstvo v krosu	2000 m	2. mesto
Atletski pokal Slovenije za U12	vorteks	2. mesto
	štafeta 4 x 200 m	2. mesto
Državno prvenstvo v mnogoboju za U14	skupaj	2. mesto
Državno prvenstvo za U14	vorteks	3. mesto
	štafeta 4 x 200 m	1. mesto
	štafeta 4 x 200 m	1. mesto in državni rekord
Pripravil: Sandi Mertelj Fotografije: foto Langerholc
»El Hajdinico« pripadel Gerečanom
Na velikonočno soboto, 7. aprila, se je na nogometnem igrišču na Hajdini dogajal pravi nogometni praznik, potekal je namreč t. i. »El Hajdinico«, nogometni derbi med Hajdino in Gerečjo vasjo. Nogometaši Gerečje vasi so bili uspešnejši, saj so zmagali z rezultatom 2:1.
Vse tri zadetke smo videli že v prvem polčasu, ko sta za »vijoličaste« zadela Miha Lešnik in Tadej Rozman, za Hajdino pa Andrej Mlinaric. Tekma glede kvalitete same igre zagotovo ni bila na visokem nivoju, sta pa bili na obeh straneh prisotni velika želja in borbenost, kar pa je bilo za derbi za pričakovati.
Gostje so povedli v 24. minuti, ko seje po podaji iz kota na drugi vratnici najbolje znašel Miha Lešnik. V 30. minuti je že bilo 2 : 0 za Gerečane, prosti strel s približno 20 metrov od gola je idealno izvedel Tadej Rozman, in žoga je preko zida končala v mreži. Kazalo je na popoln potop domačinov, vendar so se ti pobrali že v naslednji minuti. Andrej Mlinaric je dosegel zadetek neposredno iz kota, seveda s pomočjo soigralcev ter nespretnosti gostujočega vratarja. V nadaljevanju polčasa je izenačenje zapravil še Marcel Krajnc. V drugem polčasu smo videli delni pritisk domačinov, a le z eno pravo priložnostjo, ki jo je zapravil mladi
Matej Pal. Zmaga torej Gerečanom, ki napredujejo proti vrhu lestvice, Hajdina pa po odlični jesenski sezoni pada proti sredini lestvice.
Morda je treba poudariti še, da si je tekmo ogledalo lepo število gledalcev iz celotne občine Hajdina in daje bil tudi med navijači prisoten velik navijaški naboj, kar pa je glede na majhnost same občine povsem neprimerno. »Navijaške zbadljivke« so padale iz obeh strani, kar še enkrat več potrjuje dejstvo, da je rivalstvo med obema kluboma res veliko, o kakšni združitvi oz. oblikovanju enotne, kvalitetne in finančno sposobne občinske ekipe za višji rang tekmovanja tudi po tej tekmi zagotovo ne more biti govora. Hvala bogu, da so se klubi uspeli dogovoriti vsaj o skupni Otroški nogometni šoli Golgeter Hajdina, kjer se skrbi za vsakega otroka, ne glede iz katerega kraja iz občine Hajdina prihaja. Morda pa je odgovor ravno tam.
SM
47

Piščančja farma zagorela
V	I	• v
ze drugič
7. marca je na objektu piščančje farme v Gerečji vasi, ki je v lasti Marjana Ogrizka, izbruhnil velik požar. Vaščani so se ob gasilski sireni pretreseni ozirali po okolici, ko se je v nebo začel dvigati močan črn dim. Ognjeni zublji so ponovno švigali iz piščančje farme, kije zagorela že pred nekaj leti.
Prvi so na kraj dogodka z obema voziloma prihiteli člani domačega PGD Gerečja vas ter začeli gašenje in varovanje sosednjih objektov. Ob prihodu prve enote je bil požar že v tretji fazi in vodja intervencije je, glede na velikost ogroženosti, takoj zahteval tudi pomoč celotnega občinskega poveljstva ter gasilsko enoto iz Ptuja. Na požaru je sodelovalo 53 gasilcev z 11 vozili iz Gerečje vasi, s Hajdine, iz Hajdoš, Slovenje vasi, Dražencev in s Ptuja. Na kraj požara so prišli tudi gasilci izTurnišča, vendar njihova pomoč ni bila več potrebna. Na sami intervenciji poškodovanih oseb ni bilo, je pa nastala manjša materialna škoda na drobni gasilski opremi. Ker je požar izbruhnil okoli poldneva, ko je
Pri gašenju so sodelovala številna gasilska društva. Foto: Magda Intihar
April 2012
večina operativnih članov še na delu, so gasilcem priskočili na pomoč tudi vaščani, ki so pomagali pri lažjih delih, saj ob takih priložnostih pride prav vsaka pomoč.
ZAGORELO TUDI V ŠPORTNEM PARKU GEREČJA VAS
Teden dni po intervenciji gasilcev na piščančji farmi je v večernih urah zagorelo tudi na objektu športnega parka v Gerečji vasi. Požar je izbruhnil v elektro omarici, na srečo pa so ga opazili sosedje in z lastnimi gasilniki požar še pred prihodom gasilcev tudi pogasili.
Magda Intihar
Gost črn dim seje videlo daleč po okolici. Foto: Tina Turk
V ŠD Skorba dogradili športni objekt

Člani ŠD Skorba se v tem letu lahko veselijo tudi nove pridobitve ob obstoječi športni zgradbi, kjer je tudi sedeždruštva. Načrtov v letu 2012 jim ne manjka, v ospredju pa bo zagotovo nogomet in čim boljša igra domače izbrane nogometne vrste. (Foto:TM)
Požar na objektu pogašen, škoda ogromna. Foto: Magda Intihar
48
April 2012
Svetujemo: ALERGIJA
Alergija je pretiran in neprimeren imunski odziv na sicer neškodljive snovi. Snovi, ki sprožijo alergijsko reakcijo, imenujemo alergeni. Alergene lahko v organizem vnesemo skozi dihala, lahko jih zaužijemo ali pa pride do reakcije po neposrednem stiku kože z alergenom. Pri občutljivi osebi alergeni takoj po vnosu sprožijo alergijsko reakcijo.	vnetje po piku insekta (Vir: bibaleze.si)
VRSTA ALERGIJE	POTENCIALNI POVZROČITELJ	SIMPTOMI
ANAFILAKTIČNI ŠOK NUJNA TAKOJŠNJA ZDRAVNIŠKA POMOČ!	lahko piki žuželkah preobčutljivost za nekatera zdravila	prizadetost celega organizma - motnje žilnega, dihalnega in prebavnega sistema (motnje delovanja srca, padec krvnega tlaka, težave pri dihanju)
alergija na hrano	nekatere vrste hrane (npr. lupinarji)	pojavi se hitro v obliki srbečice v ustih in žrelu, lahko povzroča trebušne krče, bruhanje in drisko (simptomi so podobni zastrupitvi s hrano)
alergije na zdravila	vsako zdravilo	številni simptomi, najpogostejši so bolečine v trebuhu, driska in kožni izpuščaj (koprivnica -traja lahko od nekaj minut do več dni)
alergija na vdihane alergene-seneni oz. alergijski nahod	cvetni prah (pelod) trav, dreves in plevelov	voden izcedek in draženje v nosu, za-mašen nos, zaporedno kihanje, srbeče, rdeče in solzne oči, srbenje v žrelu in ušesih, razdražljivost in slabšo zbranost; če tovrstne težave trajajo vse leto, je vzrok lahko alergija na hišni prah ali pa ima bolnik nealergijski nahod
alergija pri neposrednem stiku	nakit iz niklja	takojšnja koprivnica ali zapoznela reakcija z rdečino in srbečico
Prvi stik z alergenom povzroči blago imunsko reakcijo, ki senzibilizira človeka. Poznejši stiki sprožijo nastanek protiteles in izločanje histamina ter povzročijo številne simptome, od nahoda do smrtno nevarnega anafilaktičnega šoka.
Alergijske bolezni so danes ena največjih skupin bolezni razvitega sveta. Že vsak tretji prebivalec Evrope ima kako od alergijskih bolezni in kaže, da bo čez 20 let imela alergijo že polovica prebivalstva. Zanesljivo je za to kriv tudi hiter in stresen način življenja v industrializiranem, onesnaženem okolju.
Alergijske bolezni se lahko pojavijo v katerem koli življenjskem obdobju, vendar se jih večina, zlasti alergijski nahod in astma, pojavi že v otroštvu.
ZDRAVLJENJE
Bolj kot zdravljenje alergije je pomembno njeno preprečevanje. Izogibati seje treba alergenom, ki povzročijo klinične simptome. Pri alergiji na cvetni prah se v času cvetenja ne zadržujmo na prostem, pri alergiji na hišno pršico doma redno odstranjujmo prah, pri alergiji na določeno hrano pa jo odstranimo z jedilnika. Žal popolno izogibanje alergenom ni vedno mogoče, zato je treba simptome alergije tudi zdraviti z zdravili. Kadar sami prepoznate simptome blažjih alergij na očeh, nosu ali koži, lahko v lekarnah poiščete protialergijsko zdravilo. Pri hujših alergičnih težavah in kadar se vam stanje kljub samozdravljenju ne izboljšuje, čim prej obiščite zdravnika.
Če opazite otekanje rok, nog, gležnjev, obraza, ustnic, ust ali žrela, kar lahko povzroči težave pri požiranju ali dihanju, omedlevico, nemudoma obiščite zdravnika.
Ti pojavi so lahko znak zelo resne alergijske reakcije. V takem primeru je potrebna nujna zdravniška pomoč.
Sanja Muršec, dipl. m. s.
49
April 2012
Zlata poroka zakoncev Paveo
V začetku marca sta si zvestobo po 50 letih ponovno obljubila zlatoporočenca Terezija in Ivan Paveo iz Gere-čje vasi. Obred zlate poroke je v domači farni cerkvi opravil naddekan Marijan Fesel, poročni priči pa sta bila zlatemu ženinu sin Andrej, zlati nevesti pa snaha Iva.
Zlatoporočencema Paveo iz Gerečje vasi so se v domači farni cerkvi pridružili številni sorodniki, prijatelji in sosedje. Foto: Andrej Paveo
Zlati ženin seje rodil vGerečji vasi materi Mariji in očetu Fricu, svoja otroška leta skupaj s štirimi sestrami pa je preživel na domačiji. Po končani osnovni šoli se je izučil za pletarja in še danes rad poseda v svoji delavnici in plete košare. Zlata nevesta se je prav tako rodila v Gerečji vasi, skupaj s sestrama in bratom v družini Marije in Mirka Vogrinca. Po končani osnovni šoli je začela gospodinjiti in to pridno počne
še danes. Zlati ženin je za svojo nevesto prečkal samo eno vaško križišče in prvič sta si svojo zvestobo obljubila 3. marca 1962.
Čeprav so bili časi njune mladosti težki, še težji, ko sta si ustvarjala topel dom in družino, se jih kljub temu rada spominjata. Ponosna sta bila na svoja sinova Ivana in Andreja, v življenju sta izkusila tudi marsikatero grenko izkušnjo, ki pa ju je na njuni življenjski poti
samo še bolj povezala. Danes ju najbolj razveseljujeta vnukinji Melanie in Natalie, ki ju v družbi sina Andreja in snahe Ive tudi velikokrat obiščeta in jima krajšata čas.
Željam zlatoporočencema po še obilo skupnih zdravih letih se pridružujemo tudi bralci in uredništvo Haj-dinčana.
Magda Intihar
V hvaležen spomin
1.	Cirila Fajt, Draženci 82, roj. 7.7.1919, umrla 7 7.3.2012.
2.	Miroslava Prelog, Gerečja vas 99, roj. 14.2. 1929, umrla 25.3.2012.
3.	Katarina Gasenburger, Slovenja vas 62, roj. 24. 7 7. 1924, umrla 5.4.2012.
50
April 2012
Obisk učenk OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova
na Hajdini

V ponedeljek, 2. aprila, so učenke, ki sodelujejo v projektu Jaz tebi, ti meni, obiskale članice Društva žena in deklet Hajdina. V jesenskem času je nekaj članic prihajalo vsak teden na našo osnovno šolo, kjer so učile dekleta spretnosti kvačkanja. S kvač-kanimi snežinkami smo v prednovoletnem času okrasili drevo želja v avli naše šole.
Članice društva žena so nam pokazale tudi različne načine okraševanja pirhov.
Tokrat so dekleta pokazale članicam tehniko šivanja voščilnic. Pripravile so vzorčke in material. Delo je potekalo zelo zavzeto in dve uri sta minili, kot bi trenil. Sodelovanje je vsem vključenim prineslo veliko pozitivnega, med drugim možnost pokazati, kaj znaš, in znanje prenesti naprej.
Bistvo teh delavnic je v medgeneracij-skem povezovanju in sodelovanju ter izmenjavi znanj. Hvala, da ste bile pripravljene sodelovati z nami.
Učenke OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova
Vsem občankam in občanom občine Hajdina iskreno čestitamo ob 27. aprilu, dnevu boja proti okupatorju, ter ob 1. in 2. maju, prazniku dela.
LDS
00 LDS Hajdina
Občankam in občanom občine Hajdina ob dnevu boja proti okupatorju in mednarodnem prazniku dela, 1. maju, želimo veliko delovnih uspehov in prijetno praznovanje.

Občinski odbor SD Hajdina
Ob 27. aprilu - dnevu upora proti okupatorju, in ob 1. maju - prazniku dela, čestitamo vsem občankam in občanom občine Hajdina ter želimo prijetno praznovanje.
Naj bo 1. maj kot spomin in upanje, da bo delo spet dobilo svojo pravo ceno.
00 SLS Hajdina
OuAkJ
Občinski odbor SDS Hajdina vam želi v družbi sovaščank in sovaščanov prijetno doživet in sproščujoč prvomajski praznik.
SDS
00 SDS Hajdina
Ob mednarodnem prazniku dela, 1. maju, vsem želimo veliko delovnih uspehov in prijetno prvomajsko praznovanje. Ob dnevu boja proti okupatorju pa spoštljiv spomin na dejanja in odločitve iz preteklosti.
DeSUS
00 DeSUS Hajdina
HAJDINČAN V JUNIJU
Naslednja številka Hajdinčana bo izšla okrog 21. junija
2012. Rok za pripravo materiala je 4. junij. Članke in fotografije lahko pošljete na elektronski naslov: tatjana@hajdincan.si. Uredniški odbor
51
S hajdinskimi kletarji na ekskurziji po Kozjanskem
Hajdinski kletarji letnikov so v sodelovanju z občino Hajdina 20. aprila organizirali nadvse zanimivo ekskurzijo. Tokrat so se podali v vinorodne konce v občinah Šentjur in Štore, kjer je bilo v enem dnevu predstavljenih veliko posebnosti in lepot. Spominska fotografija je nastala v znameniti hiši skladateljev Ipavcev v Šentjurju. (Foto: TM)
V hiši skladateljev Ipavcev, kjer je tudi lepo urejena poročna dvorana, sta se srečala župan občine Šentjur mag. Marko Diaci in hajdinski župan mag. Stanislav Glažar. Po kratki predstavitvi obeh občin je sledila še izmenjava majhnih, spominskih daril. (Foto: TM)
Degustacijo odličnih vin so pripravili na vinogradništvu Glavač, kjer je našega župana Glažarja prišel pozdravit župan občine Štore Miran Jurkošek. Na fotografiji sta se jima pridružila zakonca Glavač ter naš aktualni kletar Franc Dre-venšek z ženo Anico. (Foto: TM)
Na Florjanovo nedeljo na Hajdini Gasilke in gasilci občinskega poveljstva občine Hajdina se bodo v nedeljo, 6. maja, srečali na tradicionalni Florjanovi slovesnosti. Ob 9.30 bo zbor vseh uniformiranih gasilcev na osrednjem občinskem trgu pred PSC Hajdina, od tam pa bo mimohod gasilcev krenil v župnijsko cerkev sv. Martina, kjer bo ob 10. uri Florjanova maša.
Vabljeni!
Minister Bogovič na obisku v občini Hajdina
Minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič se je v petek, 20. aprila, v okviru delovnega obiska v ptujsko-ormoški regiji, ko je med drugim v Ormožu odprl sejem Kovito, na Ptuju pa sodeloval na delovnem posvetu, oglasil tudi v občini Hajdina. V prostorih občine je imel najprej delovno srečanje z regijskim odborom SLS ptujsko-ormoške regije, ki ga vodi Radoslav Si-monič, kratek sprejem pa mu je v Martinovi kleti pripravil tudi župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar. Pridružili so se mu še podžupan Andrej Tkalec in občinski svetnik ter predsednik OO SLS Hajdina Karl Svenšek, pa tudi Branko Brumen, predsednik mestnega odbora SLS na Ptuju. (Foto: Tatjana Mohorko)