PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460894 PD I GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 800 lir - Leto XLIV. št. 35 (12.973) Trst, nedelja, 14. februarja 1988 Cossigova odločitev po dvodnevnih posvetovanjih s strankami Predsednik zavrnil odstop vlade Goria bo moral spet pred parlament Socialisti in demokristjani zadovoljni z odločitvijo Kvirinala Komunisti pa so zelo kritični in govorijo o tvegani potezi Izgubili so čut za odgovornost DUŠAN KALC »Čut odgovornosti«. To je bila ena od najbolj uporabljenih (pa tudi izrabljenih in zlorabljenih) parol ob neskončnem parlamentarnem brušenju najbolj pomembnega državnega orodja za obdelavo velike gospodarske njive - to je finančnega zakona in proračuna. Vsi so pozivali k odgovornosti. Za Gorio in njegove je bilo odgovorno dejanje, da vlada privede do konca svojo finančno in gospodarsko politiko, za njegove nasprotnike (izven in znotraj koalicije), da čimprej odstopi. Bolj kot za primerjanje in prečiščevanje argumentov je šlo za silovito merjenje moči med vlado in parlamentom, med večino in opozicijo, med strankami znotraj večinskega zavezništva' in med strujami znotraj posameznih strank. Torej bitka vseh proti vsem. Bitka brez zmagovalca in poraženca. Bitka s številnimi žrtvami. Med njimi, največkrat preboden, pa ravno čut odgovornosti. V trenutku, ko trkajo na vrata, čedalje bolj hrupno, nestrpno in vztrajno, številni pereči problemi današnje družbe, je izguba čuta odgovornosti resen razlog za zaskrbljenost. V trenutku, ko bi potrebovali hitrejše prilagajanje na hitre družbene spremembe, smo nasprotno priča še bolj zapletenim in težko razumljivim alkimijam znotraj strank. V trenutku, ko razne družbene sile butajo kot narasla reka ob nasipe preživelih in zastarelih norm, se v strankah, ki so doslej izražale oblast, mnogi nevarno poigravajo s tajnimi gumbki pod poslanskimi klopmi, da bi se na veliki elektronski tabli prižgale številke nekih računov, ki so na koncu koncev vedno zgrešeni in neporavnani. To je večna ozka logika preštevanja, izračunavanja razmerji sil, geometrije razporeditve stolčkov, verjetnostnega računa ošibitve konkurentov, kvadrature kroga oblasti. Vse to pa je postavljeno na skupni imenovalec lova na glasove. Žal se ta logika reproducira tudi v perifernih političnih in upravnih celicah, v deželah, pokrajinah, občinah, kjer so NADALJEVANJE NA 2. STRANI RIM — Predsednik republike Cossiga je sinoči po pričakovanju zavrnil odstop Gorieve vlade, ki se bo morala tako prihodnji teden spet predstaviti pred parlamentom. Državni poglavar je izbral zelo tvegano, a v teh razmerah verjetno najbolj realistično pot, ki seveda še zdaleč ne poenostavlja ali razčiščuje zapletenih vozlov in vseh odprtih vprašanj v vladni koaliciji. Vladni kabinet bo imel verjetno kot glavni in edini cilj uzakonitev finančnega zakona in državnega proračuna, nakar bo hočeš nočeš moralo obvezno priti do političnega razščičenja. Zanimivo bo vsekakor videti, kako bo na ta sklep v prihodnjih dneh reagiral parlament, ki je prejšnji teden med obravnavo finančnega zakona v poslanski zbornici večkrat izrekel nezaupnico Gorievi vladi in jo dejansko prisilil k odstopu. Zanimiva bo tudi reakcija prostih strelcev iz večinskih vrst, ki so se v ključnih trenutkih nedavnega parlamentarnega soočanja, seveda v tajnem glasovanju, pridružili poslancem opozicije. Na Kvirinalu je očitno prevladala velika zaskrbljenost nad dejstvom, da parlament še ni uzakonil finančnega zakona, ki je kot znano temeljni vladni politični in gospodarski dokument. Od tukaj verjetno tudi dokaj hitra Cossigova odločitev, čeprav si predsednik republike gotovo ne dela velikih utvar o stabilnosti te vlade, ki sloni le na labilnem in nejasnem programskem sporazumu ter nima za sabo jasne in trdne politične večine. Ministrski predsednik Goria bo sedaj v prihodnjih dneh spet zahteval zaupnico, nakar se bo v senatu nadaljevala maratonska razprava o finančnem zakonu in o državnem proračunu. Najbolj zadovoljni s Cossigovim sklepom so socialisti, ki so vseskozi bili mnenja, da se mora vlada vrniti v parlament in tam obvezno doseči odobritev vseh proračunskih resolucij. Njihov sekretar Bettino Craxi je večkrat podčrtal, da je to edina rešitev za izhod iz krize, v nasprotnem primeru bi »programska« večina zašla na slepo ulico. Nekateri socialistični voditelji so že namigovali na razpust zbornic in grozili s predčasnimi političnimi volitvami. Precejšnje razloge za zadovoljstvo ima tudi Krščanska demokracija, ki je medtem i? previdnosti odložila svoj vsedržavni kongres, ki je bil napovedan za konec aprila. Predkongresne igre in polemike v KD, ki so jih spodbujali prosti strelci, so spravile stranko in njenega sekretarja Ciriaca De Mito v velike težave in ga močno diskreditirale v očeh javnega mnenja. Zavrnitev odstopa Gorievega kabineta je torej v teh pogojih dobrodošla za stranko relativne večine, čeprav je notranje obračunavanje kot kaže samo odloženo. Kritični do odločitve državnega poglavarja pa so komunisti. Njihov voditelj Alessandro Natta je sinoči izjavil, da gre za tvegano in tudi za precej nevarno ustavno in politično odločitev, ki ne postavlja v najboljšo luč državnih institucij, posebno ne parlamenta in od ljudstva izvoljenih teles. Poslanci so v razpravi o finančnem zakonu nesporno doka^ zali, da Goria ne uživa njihovega zaupanja, dogodki pa so potrdili, da ta vlada ni sposobna voditi države, poudarja KPI, ki seveda napoveduje zelo ostro opozicijo. Zadovoljni nad Cossigovo odločitvijo pa so socialdemokrati in liberalci, določeni dvomi pa prihajajo iz vrst republikanske stranke. Ostro kritični pa so radikalci in Proletarska demokracija. (st) Nova enciklika poljskega papeža RIM — Boj za človekove pravice je osrednja tema nove papeževe enciklike »Sollicitudo rei soci-alis«, ki bo uradno izšla v prihodnjih dneh in za katero vlada veliko zanimanje v mednarodni javnosti. V njej papež Janez Pavel 11. izraža veliko zaskrbljenost nad stalnim kršenjem človekovih pravic ter svobode mišljenja in veroizpovedi v svetu ter odločno poziva ljudstva in vlade, naj posvetijo več pozornosti tej problematiki. Papež se s tem svojim najnovejšim dokumentom obrača na vse države, tudi na tiste, ki se vsakodnevno javno zgledujejo na Cerkev in na krščansko vero. V drugem delu svoje nove enciklike pa govori in poglobljeno razmišlja o nujnosti svetovne sprave ter o potrebi po večjem sodelovanju med razvitimi in nerazvitimi državami. Pri tem kritizira indus-trilizirane države, katerim očita, da zanemarjajo nerazviti svet. »Sollicitudo rei socialis« je že šesta enciklika poljskega papeža. Janez Pavel II. se je medtem včeraj spet zaustavil pri kočljivem in pri nerešenem vprašanju odnosov med državnimi in verskimi oblastmi. Na srečanju s skupino škofov iz Sudana, kjer živijo katoličani in muslimani, je podčrtal, da se država v nobenem primeru ne sme vmešavati v verske zadeve ter v verska prepričanja svojih državljanov. Po maratonskem zasedanju na vrhu evropske dvanajsterice v Bruslju Končno podpisali sporazum o finančni reformi Evropske gospodarske skupnosti Zahodnonemški kancler Helmut Kohl med branjem sporočila o doseženem sporazumu (Telefoto AP) BRUSELJ Po maratonskem vrhu evropske dvanajsterice je končno prišlo do sporazuma glede finančne reforme v Evropski gospodarski skupnosti. Do sporazuma so se dokopali po skoraj tridesetih urah stalnih zasedanj, pogovorov, prepričevanj in potem, ko je že vse kazalo, da se bo tudi bruseljski vrh končal neuspešno. Z dogovorom so se tako zaključila praktično enoletna prizadevanja članic skupnosti, da si z ustrezno finančno reformo zagotovijo potrebne vire, da bi lahko do leta 1992 uresničili načrt o enotnem trgu v okviru EGS in v tem času tudi okrepili povezavo med gospodarstvi dvanajsterice in zmanjšali razlike med razvitimi in nerazvitimi področji v skupnosti. Finančno reformo EGS lahko razdelimo na pet poglavij, ki določajo povečanje prihodkov, nadzor nad izdatki, zmanjšanje stroškov za kmetijstvo, povečanje finančnih prispevkov manj razvitim področjem in delno povračilo sredstev Veliki Britaniji, ki v proračun EGS že nekaj časa prispeva več, kot iz njega prejema. Če podrobneje pogledamo posamezne točke reforme, ugotovimo, da naj bi zgornja meja proračuna EGS do leta 1992 znašala 1,2 odstotka skupnega notranjega bruto proizvoda, sredstva pa naj bi države prispevale v obliki virov in prispevkov, ki so delno odvisni od državnega bruto proizvoda. Tako bo Italija do leta 1992 v blagaj- no EGS letno prispevala 200 milijonov ecujev več kot doslej. Stroški za kmetijstvo naj bi letos znašali 27,5 milijarde ecujev, nato pa letno naj ne bi naraščali za več kot 0,8%. Pri kmetijstvu bodo uvedli tudi celo vrsto omejitev pridelka in predvideli sankcije za tiste, ki bodo te omejitve prekoračili. Za najrevnejša področja bodo sedanji znesek 7,8 milijarde ecujev letno povečevali za 1,3 milijarde, tako da bodo najrevnejša področja v EGS leta 1992 dobila 13 milijard ecujev. In končno, za delno povrnitev prispevkov Veliki Britaniji bodo morale prispevati vse države, delno izjemo bo predstavljala le ZRN, ki bo za ta namen dajala le tretjino dolžnega zneska, ker tudi ZRN v proračun EGS prispeva več, kot dobi. Doseženi sporazum, ki bo še predmet ministrskega zasedanja dvanajsterice 22. februarja v Bruslju, so z odobravanjem pozdravili vsi prisotni, svoje zadovoljstvo pa je izrazil tudi italijanski ministrski predsednik Goria, ki je dejal, da je v sporazumu praktično vse, kar je Italija pričakovala, kar še posebej velja za tista določila sporazuma, ki govorijo o zvišanju prispevkov najrevnejšim področjem in s tem tudi južni Italiji, glede povečanja finančnih virov pa je evropska dvanajsterica skoraj v celoti sprejela italijanski predlog. Na olimpijskih igrah danes zares CALGARY — Več kot 60 tisoč gledalcev (da ne omenjamo milijonov ljudi, ki so po vsem svetu bili pred televizijskimi ekrani) se je včeraj zbralo na otvoritveni slovesnosti 15. zimskih olimpijskih iger v Calgaryju, kjer se bodo do 28. t. m. predstavniki 59 držav merili za olimpijska odličja. Po tej res uspeli dveurni predstavi, na kateri ni manjkalo Indijancev, kavbojev, pa tudi pesmi, glasbe, bo danes že šlo zares. Na sporedu je namreč moški smuk, v katerem je seveda glavni favorit Švicar Pirmin Zurbriggen. Podelili bodo tudi prva odličja v smučarskih skokih, in sicer na 70-metrski skakalnici. Na sliki (AP) vidimo trenutek z otvoritvene slovesnosti. Košarka: sinoči v moški B-2 ligi Jadranovci praznih rok na gostovanju v Pesaru PESARO — Po prepričljivem domačem uspehu proti Stefanelu iz Trevisa so Jadranovi košarkarji v sinočnjem srečanju B-2 lige izgubili v Pesaru. Resnici na ljubo je treba takoj povedati, da so naši košarkarji v Pesaru naleteli na dokaj razpoloženega nasprotnika. Če dodamo še, da so bili jadranovci precej utrujeni od dolge vožnje in da se je dan prej Mauro Čuk poškodoval na treningu ter da Klavdij Starc ni igral, kot sicer zna, je sinočnji poraz tudi »pričakovan«. Jadranovci so se razigranim domačinom še kar upirali do rezultata 21:19, tedaj pa so igralci Pesara odločno povedli in si nabrali kar 16 točk razlike (39:23). V tem delu se je še zlasti izkazal domači košarkar Giusti, ki ga naši nikakor niso uspeli zaustaviti. Treba tudi dodati, da so jadranovci v teh mi- nutah nezbrano igrali v obrambi, tako da so ob koncu polčasa precej zaostali. V drugem delu tekme so Brumnovi varovanci bolje igrali v obrambi. Toda tudi to ni zadostovalo, saj so domačini spretno izkoristili vsako Jadranovo napako in dosegali koše. Košarkarji NADALJEVANJE NA 14. STRANI Odbojka: v ženski B ligi Domači poraz Farca Mebla Incident v Zalivu WASHINGTON — Prejšnjo noč je iraški bombnik po pomoti izstrelil dve raketi proti konvoju kuvajtskih tankerjev pod ameriško zastavo, ki sta jih ščitila rušilec Chandler in fregata Reuben James. Ena od raket sovjetske izdelave C-601 je eksplodirala le osem kilometrov od ameriškega rušilca. Pentagon seveda ni sporočil, ali so raketo »oslepeli«, znano je le, da je iraško letalo dvakrat preletelo konvoj in da je izstrelilo rakete, šele ko so Američani izstrelili svetlobne rakete, ker se ni pilot odzval na njihove radijske pozive. Tokrat se ni ponovil lanski incident, ko je prav tako po pomoti iraško letalo izstrelilo francosko raketo exocet, ki je zadela fregato Stark in ubila 37 mornarjev. V novih spopadih v Cisjordaniji so izraelski vojaki ponovno streljali na množico V Rimu na tisoče ljudi protestiralo proti nasilni politiki izraelske vlade RIM — Pereče palestinsko vprašanje je včeraj pritegnilo v Rim na desettisoče ljudi, po uradnih vesteh naj bi se pohoda za mir udeležilo 50 tisoč ljudi, po mestnih ulicah pa jih je najbrž korakalo nekaj tisoč več. Italijanske množice so tako sprejele pobudo vseh strank in sindikalnih organizacij, ki so priredile demonstacijo proti zatiralni politiki, ki jo že dva meseca dosledno izvajajo izraelske oblasti na zasedenih ozemljih Cisjorda-nije in Gaze. Tudi včeraj so na Zahodnem bregu odjeknili streli izraelskih pušk. V spopadih med Izraelci in Palestinci sta bili dve osebi ranjeni, voditelj palestinskega gibanja PLO Arafat pa je izjavil, da je število žrtev dvomesečnih nemirov znatno večje od tistega, ki so ga sporočile izraelske oblasti. Umrlo naj bi 105 Palestincev, 1.515 naj bi bilo ranjencev, kar 7.000 pa so jih menda Izraelci aretirali. Arafat je tudi izjavil, da so Palestinci zarisali dinamiko upora, ki naj bi obsegal šest stopenj. Trenutno naj bi bili pri drugi fazi, kakšne obsege ima sleherna stopnja pa ni omenil. Podatke, ki jih je posredoval Arafat, je delno potrdila organizacija Amnesty International, ki se zavzema tudi za pravice Palestincev na zasedenih ozemljih. Amnesty International sledi tudi pobudi »ladje vrtnitve«, ki še ni odplula iz pirejskega pristanišča, čeprav ji bo morda podvig lahko uspel v ponedeljek. Izrael je bil včeraj deležen mednarodne pozornosti tudi zaradi vesti, po kateri naj bi država razpolagala (s privoljenjem Francije, Norveške in Južne Afrike) z jedrskim arzenalom na Antarktiki, kjer naj bi tudi izvedla jedrske teste. Izraelske oblasti so demantirale vest in izjavile, da gre za »pravo neumnost«. Na sliki: včerajšnja demonstracija v Rimu Zaradi termoelektrarn na premog grozi osrednji Sibiriji katastrofa MOSKVA - Krasnojarskemu območju grozi ena najhujših ekoloških katastrof v zgodovini človeštva. Številne termoelektrarne na premog bi lahko spremenile ne samo krasnojar-sko območje temveč celotni Kuznecki bazen v pustinjo. To vsaj trdi Nedelja, tedenska priloga vladnega dnevnika Izvestija. Seveda nihče ne dvomi v verodostojnost tega pisanja. Na Vzhodu se namreč šele sedaj zavedajo, kakšno škodo je naravnemu okolju povzročila hitra industrializacija. Po pisanju Nedelje se bo popolnoma spremenila mikroklima območij ob velikih umetnih jezerih severno in južno od Krasnojarska, če bodo dogradili nove termoelektrarne na premog v Kansk-Ačinskem bazenu, kot jih predvideva načrt Katek. Ker elektrarne rabijo ogromno vode za hlajenje, se bo v umetnih jezerih poleti zvišala temeperatura do 40 stopinj, pozimi pa gladina ne bo zmrznila, reki Čulim in Urjup pa bosta biološko mrtvi. Katek je eden od petih megalomanskih načrtov za industrializacijo Sibirije. Za časa Brežneva so jih ocenjevali kot »zgodovinska« dela, danes pa so se izkazali kot skrajno nevarna investicija. Do sedaj že obratujeta termoelektrarni Nazarovskaja (južno od Ačinskaj in Berjovskaja, ki je največja termoelektrarna na svetu. Na tem območju načrtujejo še osem podobnih termoelektrarn na premog. V Kuznec-kem bazenu so ogromna ležišča premoga, tu je tudi največji površinski kop premoga. Po mnenju izvedencev bi lahko bile na krasnojarskem območju le dve ali največ tri termične elektrarne. Že sedaj pa je brez novih elektrarn stanje grozovito. Kdor se z letalom popelje v Krasnojarsk, mesta z višine sploh ne vidi, saj se nad njim razprostira temna zavesa modrikasto-oranžnega smoga. Nedelja je zapisala, da dimniki letno pošljejo v zrak tolikšne količine dima, da odpade na vsakega prebivalca po 10 kilogramov pepela. Nič čudnega, da v širši okolici ni več gob,- breze, jelke in smreke umirajo, divje živali pa imajo cirozo. Od 16 tisoč onesnažujočih tovarn jih le 9000 ima filtre, še ti pa so pomanjkljivi, tako da v ozračje in v reke spuščajo tudi petdesetkrat več strupenih snovi, kot je to dovoljeno po sovjetski industriji naklonjeni zakonodaji. Nedelja je tudi navedla, da letno prejme Jenisej 200 milijonov kubičnih metrov industrijskih in mestnih odplak, od teh je kar 130 tisoč ton strupenih snovi. Predsednik Mikulic na obisku v Calgaryju CALGARY — Predsednik jugoslovanske vlade Branko Mikulič je včeraj zjutraj po našem času iz Toronta prispel v Calgary, kjer je prisostvoval svečani otvoritvi 15. olimpijskih iger. Branka Mikuliča in člane jugoslovanske delegacije so pričakali predsednik izvršnega komiteja iger William Pratt s sodelavci, generalni konzul Jugoslavije za zahodno Kanado Nikola Jelinčič, član Mednarodnega olimpijskega komiteja Slobodan Filipovič in župan Sarajeva Salko Selimovič, ki bo v imenu mesta Sarajeva, gostitelja 14, zimskih olimpijskih iger, katerih predsednik organizacijskega komiteja je bil Branko Mikulič, predal olimpijsko zastavo Calgaryju. Predsednik jugoslovanske vlade se bo v Calgaryju zadržal dva dni in sprejel jugoslovanske športnike, predsednika MOK in kanadske poslovneže. D. V. Gradnja jedrske centrale v Montaltu še ustavljena RIM — Gradnja jedrske elektrarne v Montaltu je ustavljena, medtem pa je bila na delu mednarodna komisija, ki je v svojem poročilu zapisala, da je elektrarna v Montaltu v primerjavi s podobnimi v Evropi daleč najbolj varna in da je možnost večjih okvar minimalna. Komisija je bila sestavljena iz jedrskih strokovnjakov iz Kanade, Španije, Švedske, Švice in ZDA, ki so podrobno preučili način gradnje, uporabljene materiale in pa primernost okolja za tako centralo. Z rezultati raziskave je komisija seznanila tudi italijanskega ministra za delo in socialno skrbstvo Adolfa Battaglio, ki je z vsebino poročila že seznanil vlado. Istočasno pa je minister tudi poslal ustanovi Enel pismo, v katerem poudarja, da z gradnjo centrale v Montaltu za zdaj ne bodo nadaljevali. To ministrovo stališče je povezano z decembrsko parlamentarno odločitvijo, ki vlado obvezuje, da je nadaljevanje del v Montaltu odvisno od tega, če bo možno jedrsko centralo spremeniti v plinsko, kakor tudi od tega kolikšna sredstva bi bila za te spremembe potrebna. Minister Battaglia je ustanovo Enel tudi obvestil, da mora o celotni zadevi odločitev sprejeti vlada, ministrstvo pa bo nato izdalo ustrezna navodila glede morebitne nadaljnje gradnje centrale v Montaltu. Demonstracije ob odprtju 38. berlinskega festivala BERLIN — Imenuje se Internationale Filmfestspiele, filmski delavci pa ga poznajo predvsem kot Berlinski festival, ki je že nekaj desetletij priljubljena filmska vitrina vzhodnoevropskega sveta. Cannes, Benetke in Berlin so najpomebnejši filmski festivali, kar jih premore Evropa, berlinski pa je nedvomno tisti, ki se najbolj razume na mlajšo problematiko, na socialne tematike, na avtorje in igalce, ki še niso bili deležni mednarodnega slovesa. Berlinu gre palma pazljivega opazovalca, festival pa je bil kljub temu deležen začetne kontestacije, kot je tudi razvidno iz slike (Telefoto AP). Na letošnjem festivalu bo za zlatega medveda tekmoval tudi slovenski film Hudodelci Francija Slaka, ki ga bodo predvajali 22. februarja (predzadnji dan festivala), in trije kratki filmi. • Izgubili so čut za odgovornost NADALJEVANJE S 1. STRANI marsikdaj obči interesi prav tako podrejeni ozkim strankarskim interesom. Celo manjšinski problem, če se omejimo na našo deželo, postaja vse prej predmet mešetarjenja. Končni rezultat: ošibitev inštitucij in vere človeka v možnosti in zmožnosti zdrave pluralistične politične strankarske dialektike. Politika se v očeh navadnega državljana, ki mu je kriza ideologij odvzela že dober del imunosti za bakcil malodušja in brezbrižnosti, sprevrže v politikantstvo. V prepričanje, da je politika nekaj grdega. Postavlja se torej etično vprašanje. To vodi v apolitičnost, kar dejansko postaja pojav v italijanski družbi. Občutek imamo, da je italijanska javnost reagirala na sedanjo vladno krizo kot reagira zasvojenec z mamili na novo dozo opija. Je mar italijanska družba že do take mere zasvojena, da ji je že »spodkopalo osebnost«, da ne reagira in prepušča vse odločitve ožjim krogom? Leto 1988 je v nekem pogledu pomembno jubilejno leto. Pred natanko destimi leti je družbena napetost privedla nezdrav pojav krvavega terorizma do viška, ki se je odražal z umorom Alda Mora. Pred dvajsetimi leti pa je družbena napetost obrodila znano in ne še povsem dorečeno revolucionarno leto 68. Kako bo današnja generacija reagirala na današnje napetosti, ki jih označuje naraščanje brezposelnosti, skrajno pomanjkljiva socialna politika, kriza inštitucij itd. itd.? Je toliko pričakovani predvečer korenitejših družbenih sprememb z rojstvom novih vrednot samo pobožna želja starih bojevnikov za pravičnejši svet in redkih preživelih ter s to stvarnostjo nesprijaznjenih oporečnikov leta 68? Če velja znani in preprosti obrazec, da se stopnja dejanske demokracije meri po večji ali manjši apolitičnosti prebivalstva, po večji ali manjši družbeni angažiranosti, potem nas mora zaskrbeti tudi usoda demokracije! Predsednik Cossiga je včeraj zavrnil Goriev odstop in poslal njegovo vlado pred parlament. Sedaj ne bo toliko važno, če bo vlada »emergenčna« ali »programska« ali kaj drugega. Tudi ne bo navsezadnje odločilno, če se bo pričel premik osi na levo. Bistveno bo, če bomo znali prevrednotiti vrednote, spremeniti zastarele in preživele metode, ki slonijo na logiki navadnega mešetarjenja z glasovi in stolčki, spletkarjenja, klikarstva, podkupljivosti, kliente-lizma, zahrbtnosti, lotizacije in še bi lahko naštevali. Treba bo razmisliti o hudih motnjah v sistemu, ki so odraz tudi širše družbene krize, ko človek ne ve več točno, kako naprej. V takšnem pristopu ne sme biti več prostora samo za iskanje ozkih političnih formul, temveč za resnične vsebinske premike. To bo tudi najboljša spodbuda za mlajše rodove, da se aktivneje vključijo v tok dogajanja za oblikovanje boljše in pravičnejše prihodnosti. Priprave na skorajšnjo konferenco balkanskih držav Ali bo Balkan brezatomsko območje? Do pričetka prve balkanske konference v Beogradu je le.nekaj dni. Zanimanje zanjo ni samo na Balkanu, pač pa tudi drugod po Evropi. Pri opazovalcih pa zbuja pozornost, da vsi domala v en glas trdijo, da bo to že kar »politični« sestanek. Vsekakor gre pozornost zlasti temu, ali bodo na balkanski konferenci obravnavali tudi predlog, da bi Balkan postal brezatomsko območje, in kakšno težo nameravajo dati tej morebitni zamisli. Vemo namreč, da so na Balkanu tudi blokovske države. Temu vprašanju pa zaenkrat ni moč dati odgovora. Poročajo sicer, da priprave na konferenco tečejo kar najbolj intenzivno in da bi moral sestanek uspeti. Poročil o konkretnih pripravah in morebitnih stališčih pa je bore malo. Nekaj elementov je sicer na razpolago in so tako »za« kot »proti«. Pravzaprav indicij »proti« je celo manj, saj vse strani v teh dneh pred konferenco, čeprav prikrito, dajejo nekako razumeti, da balkansko območje navsezadnje ni na črti neposrednega konfrontiranja in da utegneta veselili celo privoliti v dogovor o brezatomski coni. To bi seveda bil izjemno pomemben korak, saj so skoraj vse zamisli o takih conah po svetu propadle. Pomen bi bil tem večji, ker bi do tega prišlo v Evropi. Poznavalci navajajo tudi, da taka cona ne bi smela biti v napoto velesilama, saj obstajajo medcelinske rakete, ki seveda lahko dosežejo svoj cilj, tudi če so daleč od Evrope. Posebno vprašanje bi se pri tej zamisli lahko nanašalo na morja, ki obdajajo balkanske dežele, se pravi na to, ali bi cona zaobjemala tudi morja, oziroma tisti del, ki spada k tem deželam ali ne. Politična pomembnost bi v primeru dogovora o brezatomski coni še kako pridobila na veljavi. Spomniti namreč velja, da je pri večini predlogov za brezatomske cone drugod po svetu šlo v glavnem za dežele, ki niso članice blokov, medtem ko bi v tem primeru bile blokovske države sestavni del sporazuma. Držalo bo, da taka razmišljanja nemara navdaja^ pri vprašanju brezatomske come, pretiran optimizem. Če bi jo potrdili, bi namreč to gotovo povzročilo verižno reakcijo tudi v drugih krajih sveta. Vsekakor pa bi bilo dobrodošlo, če bi o njej vsaj razpravljali, pa čeprav bolj kot o obrobnem vprašanju. V duhu takega optimizma velja pravzaprav tako omeniti neko idejo, ki jo povezujejo z zamislijo o takšni coni na Severu Evrope. Zajela naj bi skandinavske države in v glavnem ožji del Severnega morja. Zadnje čase pa se prav tako sliši, denimo, o nekakšnem obmejnem pasu Zahodne in Vzhodne Nemčije, na katerem v bodoče ne bi smelo biti orožja. Projekcija takega stanja na Jug je kajpak preprosta. Še kako zanimivo bi bilo, če bi, proti Jugu, zaobjela še Avstrijo, ki je itak že nevtralna, in se nadaljevala proti Jugoslaviji in Balkanu. Nastal bi nekak nevtralni, ali pa obrambni, ali pa varnostni pas, ki bi lahko zagotavljal Evropi še mirnejše stanje. Seveda pa je skorajda iluzija pričakovati, da bodo že na prvem balkanskem srečanju sprejemali o tgm stvarnej-še dogovore. Toda že to, da bi ta tematika bila na tapeti, bi pomenilo mnogo. Pozornost v teh dneh pred konferenco po gre tudi presenetljivemu zbližanju med Grčijo in Turčijo (zahodni del Turčije, se pravi evropski del, je kajpak sestavni del Balkana). Lani spomladi je bilo stanje med njima še nevarno napeto, pred dnevi pa sta se v Švici sesia predsednika dveh dežel, Andreas Papandreu in Turgut Ozal. Očitno je, da pogovori med državnikoma niso bil1 kdovekako problematični. Nista se spuščala v natančne* dogovore, odprla pa sta jim vrata. Dve komisiji bosta brz pričeli delo, da bi okrepili ekonomsko sodelovanje, utrdili politiko skupnih vlaganj, razmahnili turizem,, pospešili kulturne stike. Poročajo tudi, da se bodo skušali dogovoriti o demilitarizaciji Cipra. Predsednika sta se sporazumela, da se bosta srečevala enkrat letno in »ugotavljala krepitev sodelovanja«. . .. To izboljšano stanje med dvema državama, ki sta bi dolga leta sinonim stalnega kreganja, bo seveda lahko nov »plus« na bližnjih balkanskih pogovorih v Beogradu. MIRO KOCJAN Med dvodnevnim obiskom v Furlaniji-Julijski krajini Predsednik skupščine Slovenije Potrč sprejel delegacijo slovenske manjšine GORICA — Ob koncu svojega dvodnevnega obiska v Furlaniji-Julijski krajini se je delegacija skupščine Socialistične republike'Slovenije pod vodstvom Mirana Potrča srečala tudi z delegacijo slovenske manjšine v Italiji, ki so jo sestavljali Ivan Bratina, Miloš Budin, Marija Ferletič, Klavdij Palčič, Damjan Paulin, Mirko Primožič in Marjan Terpin. V uvodnem nagovoru je predsednik teritorialnega odbora SKGZ za Goriško Mirko Primožič ugotavljal, da se je ozračje pri nas spremenilo na slabše in da se kljub vsem načelnim izjavam stvari ne premikajo na boljše in se nasprotno teži k odpravi doslej že uveljavljenih pravic. Miran Potrč je delegacijo slovenske manjšine seznanil s potekom pogovorov z deželnimi političnimi voditelji, ki so vseskozi potekali v zelo pozitivnem ozračju. Potrč je dejal, da je skupščinska delegacija iz Slovenije v pogovorih izpostavila predvsem štiri vprašanja: sprejetje zaščitnega zakona, možnost uporabe slovenskega jezika v odnosu z inštitucijami v Deželi, rešitev nekaterih finančnih težav (s posebnim poudarkom na položaj v SSG) in kompleksne problematike v zvezi z izgradnjo sinhrotrona. Predsednik slovenske skupščine je obenem dejal, da so italijanski sogovorniki izrazili nujnost sprejetja zaščitnega zakona, ob tem pa so zahtevali spoštovanje pravic tudi za tiste prebivalce italijanske narodnosti, ki živijo v mejah Socialistične republike Hrvatske. Marjan Terpin je dejal, da bo Slovenska skupnost v kratkem posredno predstavila svoj zakonski predlog za zaščito manjšine. Tudi Terpin je bil mnenja, da se je klima pri nas spremenila in se nam zato odrekajo tudi osnovne pravice. Predstavnik SSk je izrazil svojo zaskrbljenost glede predloga PSI za spremembo deželnega volilnega zakona; s tem bi namreč stran- Posnetek s pogovora med predsednikom skupščine SRS in delegacijo slovenske manjšine v petek v Gorici ka izgubila tudi svojega edinega deželnega svetovalca. V imenu KPI je spregovoril zgoniški župan Miloš Budin, ki je odločno odklonil recipročnost glede zaščite manjšin, saj je -to izključno notranje vprašanje, za reševanje katerega je vsaka država suverena. Budin je menil, da se razkol med ljudmi in inštitucijami v Italiji veča, kar posredno potrjuje tudi zadnja vladna kriza. Zastopnik KPI je dejal, da je značilnost italijanskega političnega sistema, »kjer smo v trajni volilni kampanji«, tudi neke vrste ovira za odločnejše zahtevanje naših pravic. Marija Ferletič in Damjan Paulin sta spregovorila v imenu Sveta slovenskih organizacij. Ferletičeva je menila, da bi bili sestanki s predstavniki iz matične domovine bolj koristni pred njihovimi srečanji z deželnimi politiki. Tudi Ferletičeva je ugotavljala, da se naš manevrski prostor takorekoč iz dneva v dan krči. Paulin je bil mnenja, da je treba tudi v Jugoslaviji pri zaščiti manjšin odpraviti določena neskladja med zakonom in stvarnostjo. Predsednik SKGZ Klavdij Palčič je dejal, da nikakor ne moremo povezovati usode italijanske manjšine v Jugoslaviji z usodo Slovencev v Italiji. Palčič je ostro podčrtal protislovje pri italijanskih politikih med deklarirano pripravljenostjo za sprejem zaščitnega zakona in neizvajanjem že uveljavljenih pravic. Predsednik SKGZ je potrdil odločno nasprotovanje možnosti, da bi Slovence obravnavali kot med-seboj ločene celote - v tem okviru ni nepomembna Andreottijeva ugotovitev določenih razlik med Slovenci v Italiji - »čeprav smo pripravljeni na postopnost pri izvajanju zakonskih ukrepov«, je zaključil Palčič. glosa jože pirjevec Afera Waldheim v vseh zapletih Afera Waldheim v vseh zapletih in razpletih me še posebej zanima, ker poznam vsaj dva od akterjev te tragikomedije. Predvsem poznam Waldheima samega, ki je bil avstrijski zunanji minister, ko sem obiskoval Diplomatsko akademijo na Dunaju. Ker je bil zaradi svojega službenega položaja nekakšen pokrovitelj šole, je Waldheim dvakrat ali trikrat prišel k nam predavat in se nato ustavil tudi na kosilu. Kar je pri njem presenečalo, je bilo dejstvo, da ni imel nič od tistega paternalizma in populizma, ki je tako značilen za avstrijske visoke uradnike. Bil je hladen, perfekten in odmaknjen ter je močno spominjal na Prusa. Kot častnik v Hitlerjevi vojski je po vsej verjetnosti moral biti naravnost vzoren. Poznam pa tudi enega od članov mednarodne komisije zgodovinarjev, ki je pred kratkim izdelala svoj dokaj pitijski dokument o Waldhei-movi vojaški karieri. Pri tem se sprašujem, ali je komisija zares naredila vse, kar je bilo mogoče, da bi svojo nalogo čimbolj vestno izpolnila. Od samega začetka je bilo očitno, da bi niorala raziskovati predvsem v jugoslovanskih arhivih, in mi še sedaj ni jasno, zakaj tega ni skušala storiti takoj, ko se je sestala. Šele proti koncu decembra lani sem namreč od omenjenega kolega dobil pismo, v katerem mi je sporočal, da bosta januarja - torej kmalu nekaj tednov pred rokom, določenim za oddajo poročila - člana komisije odšla v Zagreb in Beograd iskat za raziskavo potrebni material. Ugotavljal je, da takšno delo pač v Jugoslaviji ni povsem enostavno in me prosil, naj mu svetujem, na koga bi se bilo primerno obrniti, s kom stopiti v stik. V odgovoru sem mu navedel nekaj imen, obenem pa pripomnil, da bo delo komisije brez haska, če ne bo imela prej blagoslova jugoslovanske vlade, saj iz lastne izkušnje vem, kako samovoljno se odpirajo in zapirajo jugoslovanski arhivi. Povedal sem mu tudi o svojem pogovoru jeseni leta 1986 med obiskom na Kozari z nekim uglednim beograjskim zgodovinarjem. Ta je trdil, da ima dokumente, ki kažejo na Waldheimovo zapletenost prav v kozarskem masakru; na moje vprašanje, zakaj jih ne objavi, je odgovoril, da bi to ne bilo primerno, češ da se jugoslovanske oblasti v zadevo nočejo vmešavati. Je šlo samo za čaršijske govorice, za tisto demontažo Tita, ki da jo nekateri krogi posebno v Srbiji skušajo uresničiti, zato da bi s tem prizadeli tudi njegov koncept Jugoslavije? Ali pa je Tito zares »pozabil« na Waldheimovo preteklost in je kot realpolitik gradil predvsem na sedanjosti in na priljubljenosti Avstrijca v arabskem svetu? Konec koncev je bil bivši dunajski minister izvoljen za generalnega tajnika OZN v prvi vrsti zaradi tega, ker je njegov skandinavski tekmec imel židovsko ženo. Na takega kandidata pa Arabci niso mogli pristati in je bil zanje pač Waldheim (še toliko bolje, če je med vojno zares preganjal Žide) nadvse dobrodošel. Kakorkoli že, čudno obnašanje beograjske vlade, ki je vseskozi ravnala, kot da se je stvar ne tiče, daje Waldheimovi zadevi razsežnosti, ki presegajo njegovo krivdo ali nekrivdo med drugo svetovno vojno. Dajejo misliti na nekakšne balkanske makiavelizme in kličejo v spomin dr. Lue-gerja, dunajskega protisemitskega župana iz zadnjih desetletij monarhije, ki je večkrat pribil: »Kdo je Žid in kdo ni, določam jaz!« Obmejna področja Zaskrbljenost Viezzija (KPI) zaradi stališč KD Roberto Vlezzi TRST — Deželni tajnik Komunistične partije Italije Roberto Vi-ezzi je izrazil zaskrbljenost zaradi doseženega sporazuma med vodstvoma Krščanske demokracije iz F-JK in Veneta o zakonu za obmejna področja. Ta sporazum, ki predvideva teritorialno raztegnitev predpisov na nekatere Pokrajine iz Veneta, je pristavil, bo lahko bistveno spremenila vsebino zakona. Na osnovi tega sporazuma bi privilegirali »podporniške« aspekte zakona na škodo pobud za mednarodno kooperacijo, za vsedržavni načrt komunitarnega interesa in torej povezave z osimskimi sporazumi. Viezzi v svoji izjavi nadalje po-noarja, da bo ta sporazum med sodstvoma KD iz F-JK in Veneta anko izvotlil zakonski osnutek in 9a spremenil v nekakšen »paket urjanija-Veneto«, ki bo gotovo v "-dežeh ustvaril kontrapozicijo Deželni tajnik KPI zaključuje °]o izjavo z ugotovitvijo, da se s odreka strateška izbira o “®dnarodni vlogi dežele in da ta j P eldjaj lahko privede do tega, odru, 0nskt osnutek sploh ne bo sporovv KD1"0 n0tmniih Po dolgih letih se ponovno govori tudi o Antoniu Bormeju Prelomno obdobje v skupnosti Italijanov A. Gramsci KOPER Navadili smo se že na to, da, četudi ponekod z zamudo, pregledujemo in vrednotimo vse tisto, kar smo in česar nismo naredili v nekem določenem obdobju, in da, tudi na osnovi takega pregleda, načrtujemo za naprej. Obračun opravljenega v zadnjem letu uvršča Skupnost Italijanov Antonio Gramsci v Kopru med aktivne in ustvarjalne, med tiste, ki so delo opravile tudi tako, kot so to narekovale trenutne okoliščine in potrebe, ne pa utečene poti. Odmevna je bila decembrska peticija mladih pripadnikov narodnosti, iz Kopra in z Obale, za njo javna tribuna o Italijanih v Jugoslaviji včeraj, danes, jutri. Na njej je bilo tudi po dolgih letih znova slišati ime Antonio Borme. In prav v koprski Skupnosti so z enim samim vzdržanim delegatom konference, drugi z glasnim odobravanjem sprožili postopek moralne in politične rehabilitacije tega profesorja, intelektualca in odločnega predsednika Unije Italijanov Istre in Reke v času od 1961. do 1974. leta. "Farsa bi bilo karkoli razpravljati 0 Bormejevi rehabilitaciji!" in "Zakaj rebahilitacija nekoga, ki ni ničesar zagrešil?", sta vprašanji z obravnave v Skupnosti Antonio Gramsci. Kakorkoli že, v to, za marsikoga kislo jabolko, bo po dolgih letih molka vendarle nujno zagristi. Brez predsodkov in čustvene prizadetosti - pošteno in odkrito, ob pomoči zgodovinske znanosti! Lani so v Skupnosti Italijanov v Kopru primerno obeležili štiri desetletja svojega delovanja in 50-letnico smrti teoretika, po katerem nosijo ime. Pri šolskih vprašanjih so bili znova v ospreju pomanjkanje učbenikov, ki ali zamujajo zaradi prevajanja iz slovenskega jezika, ali niso povsem usklajeni Borci ob meji za mir in prijateljstvo KOPER — Ali so borci narodnoosvobodilne vojne, nekdanji partizani generacije, ki bi v sodobni družbi ne pomenile ničesar več? Ne. Še veliko imajo povedati in ljudje jim še prisluhnejo. Pa ne zato, ker je modno govoriti o miru, temveč zato, ker so v nujnost miroljubnega sodelovanja v svetu globoko prepričani. To potrjuje podpis in tako sprejem listine o sporazumu med združenji borcev upora in narodnoosvobodilne vojne za utrjevanje miru v Evropi in svetu, za krepitev prijateljstva med narodi, za miroljubno sodelovanje med državami. Na včerajšnji slovesnosti so dokument v Kopru podpisali predstavniki borcev Trsta, Gorice, Vidma in Ferrare z italijanske ter z Reke, Kopra, Nove Gorice in Tolmina z jugoslovanske strani državne meje. »To dejanje je krona sodelovanja med vojno in povojne graditve,« je v slavnostnem govoru podčrtal Milan Vatovec, predsednik skupščine obalnih občin, ki je med drugim tudi izrazil prepričanje, da bodo borci na straži miru vse do konca in da je listina nadgradnja spoštovanja med sosednjima narodoma. Pobudnik sprejetega dokumenta, predsednik pokrajinskega odbora ANPI Gorica, Silvano Bacicchi, je obudil spomin na vsakoletna srečanja nekdanjih partizanov v Selcah pri Ronkah, na medvojno in povojno sodelovanje in prijateljstvo med italijanskimi, slovenskimi in hrvaškimi partizani. Po njegovem mnenju je listina izraz prepričanja, da gre revolucionarne tradicije in vrednote uresničevati v današnjem času. »Manjšine so obogatitev našega prostora,« so še Ba-cicchijeve besede »zagotovljena jim mora biti zaščita in vse pravice, kot dokaz demokracije v obeh državah.« V imenu reških borcev je v Kopru govoril njihov predsednik Nikola Vujnovič, ki se je zavzel za to, da vsebino listine uresničujejo tudi v življenju. Mir je svetovni problem, je opozoril gost iz Ferrare, ki je zbranim tovarišem in gostom sporočil tudi vest o podelitvi visokega državnega priznanja Ferrari za njeno partizansko preteklost. Podpis listine o miru in prijateljstvu med narodi je Federico Vincenti iz Vidma označil kot pomemben prispevek v mozaiku prizadevanj za mir, k čemur teži tudi borčevsko sodelovanje znotraj skupnosti Alpe-Jadran. Tako kot predhodni govornik Vincenti, je tudi Arturo Calabria iz Trsta podčrtal željo, da bi prisotni italijanski generalni konzul v Kopru Felice Scauso prenesel italijanski vladi željo po odprti meji z vzhodno sosedo in za miroljubno sožitje tukajšnjega prebivalstva. Podobne misli so izrazili tudi predsednik republiškega odbora Zveze združenj NOV Slovenije Bogo Gorjan in predsednik obalno-kraškega sveta Mario Ab- M. M. z vsebinami, vzgojnimi smotri in cilji posameznih predmetov. Veliko pozornosti in povsem konkretnega dela je veljalo prostorski stiski koprskega vrtca z italijanskim jezikom. Ta se, kot je znano, stiska pod skupno streho z osnovno in srednjo šolo, kjer je 54 malčkov v samo dveh učilnicah. Doslej so uspeli pripraviti potrebno dokumentacijo za gradnjo novega vrtca v bližnjem okolišu starega mestnega dela in zagotoviti del denarja. V predlogu letošnje občinske resolucije je tudi gradnja tega vrtca, ki naj bi sprejel 72 otrok. Pred začetkom del bi bilo najprej potrebno izprazniti dve stanovanjski hiši in opraviti arheološke raziskave prostora. Z gradnjo samo bi naj začeli prihodnje leto in jo dokončali do začetka novega šolskega leta v septembru. V planinskih dokumentih koprske občine je načrtovana tudi obnova sedeža Skupnosti Italijanov, za katero bi po cenah iz preteklega leta potrebovali 45 starih milijard. Sicer pa je bila tudi lani kultura osrednja dejavnost Skupnosti. Uspešne so bile številne skupine, pozabiti ne gre na pohvale vredno dobrodelno prireditev za obalno porodnišnico. Sodelovali so pri organizaciji obmejnega pisateljskega srečanja in že osmo leto zapored, kljub nenehnim denarnim težavam, organizirali uveljavljeno kulturno, politično in športno manifestacijo Koprska srečanja. Zaživelo je tudi športno društvo in v svoje vrste pritegnilo nad 80 mladih, medtem ko se mladinski aktiv kar ne more postaviti na noge. V krajevnih skupnostih se pogumno prebujajo v Hrvatinih, medtem ko bi ustanavljanje Skupnosti Italijanov v Bertokih, vsaj po mnenju nekaterih, pomenilo nepotrebno drobljenje in morebiti jemanje vetra v jadra delovanja Skupnosti v Kopru. Dvojezičnost, predvsem v organizacijah združenega dela, javni napisi in druge vidne oznake narodnostno mešanega prostora, izvirna krajevna imena in poimenovanje osnovne in sred- nje šole z italijanskim učnim jezikom v Kopru, so vprašanja, na katera so znova opozorili delegati letne konference. Pomanjkanje volje ali političnega zaupanja? Vsekakor bo o teh vprašanjih še govora v javni razpravi, ki jo v pripravah na oceno uresničevanja pravic italijanske narodnostne skupnosti na Obali pripravlja obalna konferenca Socialistične zveze. Pred marčevsko konferenco Unije Italijanov Istre in Reke v Labinu pa poteka tudi širša obravnava programskih smernic te osrednje oranizacije Italijanov v Jugoslaviji do 1990. leta. Gradivo so že razčlenili v predsedstvu Skupnosti v Kopru, kjer bodo pripravili tudi dokončno besedilo predlaganih sprememb dokumenta, ki bi naj uresničil kakovostni premik v položaju narodnosti in vlogi Unije Italijanov. MIRJAM MUŽENIČ V Lignanu konferenca o turizmu TIGNANO SABBIADORO — V tem kraju bo 19. in 20. t. m. deželna konferenca o turizmu v Furlaniji-Julijski krajini. Prira-jata jo deželno ravnateljstvo za trgovino in turizem ter deželna ustanova za razvoj turizma. Uvodno poročilo bo imel deželni odbornik Carlo Vespasiano, za njim pa bodo spregovorili še predstavniki turističnih in leto-viščarskih ustanov iz naše dežele. V zaključkih sta predvidena posega predsednika deželnega odbora Adriana Biasuttija in ministra za turizem in prireditve Franca Carrara. h3bit3t vestecasa TRŽIČ Drevored Verdi 40/42 (obvoznica) Tel. 0481/40148 ZAVESE - PREPROGE PREGRINJALA - RJUHE - ODEJE PERNICE - PREŠITE ODEJE OPREMA ZA ZAVESE itd. STVARNA PRILOŽNOST PRIHRANKA PRI PRENOVITVI VAŠEGA STANOVANJA TRADICIONALNI ZIMSKI SEJEM Soglasno sprejeta resolucija o aretaciji prof. Pahorja Dolinski občinski svet z večino odobril proračun za letošnje leto Dolinski občinski svet se je pretekli petek sestal na redni seji ter z glasovi večine odobril proračun za leto 1988 in proračunsko poročilo za triletje 1988-90. Poleg tega je obravnaval vrsto drugih pomembnih vprašanj in soglasno odobril resolucijo, ki se nanaša na aretacijo prof. Sama Pahorja. Resolucijo je predlagal načelnik svetovalske skupine SSk Mahnič, njeno dokončno besedilo pa je rezultat daljših pogajanj med predstavniki vseh štirih svetovalskih skupin, se pravi KPI, PSI, SSk in KD. V njej dolinski občinski svet v bistvu ugotavlja, kako je aretacija prof. Pahorja na glavni pošti v Trstu ponoven dokaz, da je treba pravni status slovenske narodnostne skupnosti v Italiji čim prej pravično in globalno urediti. Zato dolinski občinski svet poziva vlado in parlament, naj brez nadaljnjih odlašanj odobrita zakon o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti. Proračun za leto 1988 in proračunsko poročilo za triletje 1988-90 sta uvodoma obrazložila župan Švab in predvsem pristojni odbornik Sancin. Po krajši razpravi sta oba ta temeljna upravna dokumenta bila odobrena z 11 glasovi KPI in PSI (2 komunista in 1 socialist so bili odsotni). Dva svetovalca KD (tudi eden od njihovih predstavnikov je bil odsoten) sta zapustila sejno dvorano pred glasovanjem, in sicer potem, ko občinski odbor ni sprejel zahteve, naj bi odložili glasovanje na prihodnjo sejo občinskega sveta, da bi medtem lahko preverili nekatere proračunske postavke. Tudi trije svetovalci SSk so predlagali odložitev glasovanja, a iz drugih razlogov. Njihov načelnik Mahnič je za- hteval, naj se v proračun za leto 1988 vključi postavka za finančno kritje 60. člena delovne pogodbe za javne uslužbence, se pravi tistega člena, ki predvideva tako imenovano »doklado za dvojezičnost«. Občinski odbor je to zahtevo sprejel, ni pa pristal na drugo zahtevo Mahniča, da bi namreč sam občinski odbor predhodno odobril poseben sklep za izvajanje že omenjenega člena 60. Zato so se predstavniki SSk naposled vzdržali. V nadaljevanju seje je dolinski občinski svet na predlog odbora odobril vrsto drugih sklepov, ki so v glavnem bili vezani na proračun. Tako je sprejel nov cenik za vodo, določil višino odškodnin in sejnin za občinske upravitelje itd. Poleg tega je občinski svet sprejel nekaj ukrepov za gradnjo nove vodovodne cevi za Prebeneg in Mačkolje; odobril je podrobnostni načrt za cono, ki jo splošni občinski regulacijski načrt namenja mali industriji in obrtništvu; izvolil je naposled dva predstavnika (enega iz vrst večine in drugega iz vrst opozicij) v disciplinsko komisijo, ki bo sodila nekaterim občinskim uslužbencem zaradi njihovega zadržanja v službi (komisijo bodo sestavljali še sodnik, dva deželna funkcionarja in dva predstavnika sindikatov). Na začetku petkove seje je na vabilo župana Švaba govoril občinskim svetovalcem predsednik Združenja krvodajalcev tržaške pokrajine dr. Ennio Furlani. Orisal je izredno nezadovoljivo stanje, ki vlada v naši pokrajini na področju darovanja krvi, in pozval dolinske občinske upravitelje, naj se zavzamejo za to, da bi problem krvodajalstva bil deležen primerne pozornosti tudi v dolinski občini. Obvestilo KZ glede poklicnih seznamov kmetov Kmečka zveza opozarja domače kmetovalce, da v torek, 23. t. m., poteče rok za vpis v poklicni seznam kmetijskih podjetnikov. Pravico do vpisa imajo vsi neposredni obdelovalci in njihovi družinski člani, vpisani v sezname Službe za poenotene kmetijske prispevke (SCAU), ki so dopolnili 18. leto in ki se pretežno trajno in osebno ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo; vsi ostali kmetijski podjetniki in njihovi družinski člani, ki so dopolnili 18. leto in ki dokažejo, da se pretežno trajno in osebno ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Za dokazilo morajo priložiti prošnji nadomestno izjavo notarskega akta, ki potrjuje, da prosilec namenja kmetijstvu vsaj 50 odstotkov svojega delovnega časa in od kmetijstva prejema več kot 50 odstotkov vseh svojih dohodkov. Zato strokovna organizacija poziva vse domače kmete, ki se še niso vpisali, naj se nujno zglasijo v njenih uradih v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, v uradnih urah (med 8. in 14. uro), v četrtek pa od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. Danes zadnji dan akcije za strelišče Le še danes lahko podpišemo poziv pristojnim državnim, vojaškim in civilnim oblastem za končno ureditev strelišča na Opčinah, kjer je padlo več kot sto žrtev nacilašističnega nasilja. Skrajni čas je namreč, da se njihovemu spominu oddolžimo z dostojnim spominskim prostorom, za kar si številne slovenske in italijanske organizacije že dolgo prizadevajo. Kot smo vse te dni poročali, zbirajo podpise na vseh sekcijah VZPI-ANPI, poleg tega pa še: pri Tržaškem partizanskem pevskem zboru Pinko Tomažič in pri istoimenski mladinski skupini v Bazovici, na sekciji PCI-KPI Pino Tomažič v Trstu, v Prosvetnem domu na Opčinah (od 17. do 20. ure), na sedežu pokrajinskega tajništva CGIL v Ul. Pon-dares v Trstu in v Tržaški knjigarni. Ker bo zbiranje podpisov trajalo samo še danes, vabijo pobudniki, naj se podpisniki nemudoma in v čimvečjem številu odzovejo. S seboj naj prinesejo veljavni osebni dokument. Žirija Kraškega pusta je z zadnjim kancem poštenja le prisodila zmagoviti naslov Sempolajcem za veselje, snago in red Zmagoviti šempolajski voz In tako se je domiselnost pustnih navdušencev kraških in breških vasi še enkrat razbohotila, dala duška svojim najskrivnejšim nagibom, hudomušnosti in seveda tudi zlobi. Zabave je bilo včeraj na Opčinah dovolj za vse. Zabavali so se tisti resnejši, ki se niso ošemili, a so se kljub hladnemu vetru, ki je bril po openskih ulicah in klancih, gnetli (ljudi je bilo res veliko, morda celo 6 do 7 tisoč), da bi si čim bolje in od blizu ogledali vozove in skupine. Predvsem pa so se zabavali sami udeleženci pustnega sprevoda, ki so v pisanih kostumih od Pikica do tramvajskega postajališča in še do Brdine tekali in poskakovali, peli in vpili, pili in noreli, saj je pust edinstvena priložnost za najbolj korenito sprostitev nagonov, ki jih navadno držimo na uzdi. Uzde se je rešila tudi fantazija, kot smo že rekli, tako da ni bilo prizaneseno nikomur: ne politikom ne čarovnicam, ki so si jih privoščili Boljunča-ni (skupina si je zaslužila prvo nagrado) in posredno še marsikdo drug, ne domačim upraviteljem, ki so si jih izposodili Prebenežani, ne smetarjem, s katerimi so si Šempolajci prislužili prvo mesto, pa tudi ne gospodarstvenikom in kmetom. Ta problem žuli kar precej naših vasi, saj je bil prisoten v različnih oblikah, z repentabr-sko "Cesto terana", z "Zadnjim poskusom" Praproti, z "Bodočnostjo Trsta" Krmenke, z dolinsko "Usodo sveta" (Dolinčani so se prvič udeležili Kraškega pusta), s trebenskim "Krasom v razglednicah" in s padriško-gropaj-skim "Tržaškim menujem". Gospodarstva njihovega tokrat — so se lotili sosedje iz Sežane, Mačkoljani so voz posvetili "Fantastikacciu", medtem ko je bila tema openskega vozu seveda "Loterija 88". Posebne "mehanične" sposobnosti je dokazoval voz iz Rep-niča z naslovom "Pulcinella", Podlo-njerci pa so se posvetili Re-foscu ali Refošku in seveda osmicam. Tako je bilo včeraj tudi končno konec skrivnostnosti, ki je gospodarila v naših vaseh, ko noben nedomačin ni smel zvedeti, kaj se v vasi pripravlja. Včeraj je bilo vse na očeh vsem in komisija je imela res trdo delo, da je pošteno in nepristransko ocenila ne samo končni izdelek (nekateri vozovi so bili tako mogočni, da se sploh niso mogli preriniti na Brdino), temveč tudi domiselnost, trud in sodelovanje res velikega števila vaščanov, ki so se potrudili, da je bilo veselje res pristno. Za nekatere pa je bilo to veselje tudi naporno in celo včasih nevarno, kot za prvonagrajene Šempolajce z vozom na temo "Veselje, snaga in red vzdržuje svet", saj so se smetarji trudili, vendar so bile smeti vedno znova po tleh, tako da so celo začeli stavkati. Med skupinami smo že omenili prvonagrajene Boljunčane, a prav tako prisrčne so bile tudi drugonagrajena Mladinska skupina Pinko Tomažič v bogatih kostumih, tretjeuvrščena z osnovne šole Gregorčič od Sv. Ane ali "Solatobranilci" m nenagrajena tre-benska "Vzhodnokraška godbenska šola". Izven konkurence sta nastopali še skupina iz Križa in izredno številna skupina podgrajskih škoromatov zvisokimi pisanimi klobuki, zvonci in zanimivimi liki, ki je stopala — oziroma tekla v samem začetku sprevoda. UVRSTITEV SKUPIN: 1. Boljunec 2. Mlad. skupina P. Tomažič 3. O. š. Gregorčič UVRSTITEV VOZOV: 1. Šempolaj 2. Mačkolje 3. Gropada-Padriče 4. Prebeneg 5. Rejjnič in Dolina 7. Opčine in Sežana 9. Repentabor in Trebče 11. Praprot 12. Krmenka 13. Podlonjer Prijetno duhovit je bil tudi govor kralja Pusta in njegove Gospe, ki pa sta imela nekoliko težav pri žrebanju loterije. Nagrade so bile že klasične: kraški pršut, kolo sira tabor in nočna posoda s klobasami in vinom. "Matasti podložniki", kot sta jih imenovala včerajšnja vladarja pa so bili kar ne- učakani in nestrpni, da bi izvedeli za prave nagrade, ki so si jih zaslužili vozovi. Vse sodelujoče skupine so prejele plakete, vozovi, ki so si priborili prvo, drugo in tretje mesto denarne nagrade, sodelujoči vozovi pa denarno podporo. Prve tri nagrade so posredovali openski trgovci, ki so se združili pri pobudi Skupaj na Opčinah, za druge pa so prispevali Hranilnica in posojilnica na Opčinah, Hranilnica in posojilnica v Nabrežini, Tržaška kreditna banka, openska Cassa di Risparmio, tržaška Turistična ustanova in še več tržaških podjetij in trgovcev. Pravzaprav pa spadajo med neuradne sponsorje in podpornike prav vsi, ki so sodelovali pri uresničevanju prireditve z delom in aktivno prisotnostjo. Prisotnost radovednežev in vseh tistih, ki so se za kratek čas prepustili otročjosti, pa je seveda poleg organizatorjev še posebno razveselila gostilničarje in člane zborov SKD Tabor, ki so v Prosvetnem domu pripravili pustno osmico. (nak) Zgoraj italijanski politiki iz Boljunca, spodaj padriško-gropajski "tržaški menù" Po lanskem prvem sprevodu Vabimo te na Jutri popoldne v Dolini 2. sprevod breškega pusta Z lanskim uspelim pustnim sprevodom v Dolini je prišla na dan tudi pustna duša Brežanov, ki so se odločili, da bodo še bolj popestrili ponudbe teh "norih" dni in se po zgledu Miljskega in Kraškega pusta tudi sami lotili prirejanja povorke vozov in skupin. Po lanskem uspehu se torej pobuda ponavlja tudi letos. Drugi pustni sprevod v Bregu bo jutri popoldne. Vozovi in skupine se bodo zbrali pred občinsko telovadnico v Dolini. Odtod se bodo se bodo napotili pred županstvo, kjer se bodo sprehodili, da jih bo lahko z vseh strani "premerilo" neusmiljeno oko žirije. Sprevod se bo nato zasukal na prvem križišču in se po isti poti vrnil k telovadnici. Vse to se bo začelo ob 14.30, ko si bo žirija, sestavljena iz predstavnikov tekmujočih skupin in nekaterih častnih gostov, pobiiže ogledala vozove in jih tako prvič ocenila. Pri tem pa bo upoštevala predvsem natančnost in pozornost pri izdelavi. Pravi sprehod se bo torej začel takoj, ko bo ocenjevalna komisija opravila svoje delo, in sicer približno ob 15. uri. Ostali kriteriji, ki jih bo letošnja žirija morala upoštevati, so še številnost in živahnost posameznih skupin, prikazana tema in pa izdelava kostumov. Temu načinu ocenjevanja, ki ga je predlagal pustni odbor Breg, je primerno prikrojeno tudi nagrajevanje. Tako bo poleg prve nagrade žirija podelila tudi nagrade za naj večje število točk v posameznih "zornih kotih". V letošnjem pustnem sprevodu v Bregu bo tekmovalo osem vozov, in sicer iz Mačkolj, Prebenega, Doline, Boljunca, Boršta, od Domja in s Krmenke, poleg teh pa še pustna skupina Mladinske skupine Pinko Tomažič. Zunaj konkurence se je doslej prijavila le skupina "Agropust", v sprevodu brežan-skih mask pa bodo seveda dobrodošli tudi vsi tisti, ki bi se radi samo razposajeno sprehodili! (dam) OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v torek, 16. februarja, od 15.00 do 17.30 v Slovenskem dijaškem domu. Nagrajene bodo najbolj originalne maske. M. K. P. K. priredi danes, 14. t. m., ob 20.30 PUSTNI PLES v Kulturnem domu na Proseku (št. 2). Vabljeni! SKD Barkovlje Ul. Cerreto 12 priredi v torek, 16. t. m., OTROŠKO PUSTNO RAJANJE z začetkom ob 15. uri. V večernih urah bo sledilo PUSTOVANJE ZA ODRASLE Poskrbljeno za domačo hrano in vino ob zvokih harmonike. Domska skupnost Slovenskega dijaškega doma S. Kosovel TRST te vabi na PUSTNI PLES v torek, 16. t. m., od 20.30 do 2. ure. Vstop samo z vabilom. MKPK MAGNET NARODNA IN prirejata ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA PLES Odsek za slovenski jezik obvešča, da redno deluje SAHARA JEZIKOVNA POSVETOVALNICA ELECTRIC Urnik: vsaka sreda od 15. do 17. ure v jutri, 15. t. m., ob 21. uri v prostorih NŠK Trst - Ul. sv. Fran- Kulturnem domu na Proseku. čiška 20 - tel. 774333. ^ Po aretaciji profesorja Sama Pahorja Številne solidarnostne izjave zahtevajo pravice za Slovence V torek proces na podlagi treh obtožb Po aretaciji prof. Sama Pahorja in dijaških demonstracijah si sledijo številne solidarnostne izjave, ki dokazujejo, kako dogodki globoko odmevajo v tržaški demokratični javnosti; bodisi slovenski kot italijanski. Združenje bivših deportirancev v nacistična taborišča je poslalo vladnemu komisarju naslednjo brzojavko: »V zvezi z neljubim dogodkom na glavni pošti združenji bivših političnih preganjancev (ANPPIA) in bivših političnih deportirancev (ANED) poudarjata potrebo, da se izglasuje globalni zaščitni zakon za slovensko manjšino.« Deželni inštitut za proučevanje odporniškega gibanja v F-JK izraža željo, da bi se proces proti Samu Pahorju zaključil z ugodno razsodbo, istočasno pa Inštitut poudarja potrebo, da bi parlament čimprej izglasoval globalni zaščitni zakon za Slovence. Inštitut se nadalje sklicuje na dokument, ki ga je leta 1985 poslal ožji senatorski komisiji za ustavna vprašanja. V dokumentu je jasno izražena zahteva, da je potrebno priznati Slovencem, ki živijo v Trstu, Gorici in v videmski pokrajini, vse pravice. To je ustavna dolžnost države, zato Inštitut odklanja politiko recipročnosti, ki »uporablja« manjšine kot tržno blago za urejanje meddržavnih odnosov. Zveza slovenskih kulturnih društev izraža ob aretaciji Sama Pahorja globoko zaskrbljenost. Dogodek na glavni pošti in zadržanje oblasti pomenita konico širše zasnovanih pritiskov na slovensko narodno skupnost v Italiji. Raba slovenskega jezika v javnosti in kultura sta pod posebnim udarom. Dežela F-JK se noče distancirati od stališča Računskega razsodišča, ki je odbilo prošnje za prispevke v slovenšči- ni, tržaška Pokrajina omahuje in hkrati zahteva prošnje tudi v italijanščini, Slovensko stalno gledališče doživlja kronično finančno krizo, ki razjeda ustanovo, Glasbena matica zaman zahteva, da bi ji priznali status javne ustanove itd. Potrebno je torej, da sledimo zgledu dijakov in enotno nastopimo v boju za naše pravice, toliko bolj v trenutku, ko se pritiski na Slovence nevarno množijo. Društvo Slovencev miljske občine je naslovilo prof. Samu Pahorju odprto pismo, v katerem ga vsestransko podpira v njegovi hvalevredni in dosledni borbi za uveljavitev naših pravic. »Dodajmo še ogorčenje,« je rečeno v pismu »in zaskrbljenost nad zadržanjem oblasti, ki so nam prizadele novo krivico, saj so kaznovale državljana, ki je zahteval le spoštovanje svojih pravic.« Na Društvu v Miljah poteka tudi zbiranje podpisov za končno ureditev strelišča na Opčinah. Odborniki slovenskega kulturnega društva Barkovlje so se zbrali na svojem sedežu in izrazili solidarnost prof. Samu Pahorju. Izrekli so tudi ogorčenje zaradi »nedopustnega ravnanja državnih oblasti«. Odbor za mir in kulturo sožitja, katerega član je tudi prof. Pahor, je poslal italijanskim oblastem daljši telegram, v katerem izraža svojo globoko zaskrbljenost, ker so aretirali italijanskega državljana, ki je korektno izvrševal svojo dolžnost in hotel plačati državi davek s položnico, ki jo je izpolnil v slovenščini. Odbor se nato sklicuje na italijansko ustavo, ki jamči narodnim manjšinam, da se lahko izražajo v materinem jeziku. Glede poštnega urada je v telegramu zapisano, da ni imel nobenega posluha za omenjeno pravico. Namesto da bi utemeljil svojo zavrnitev, morda tudi z zapisnikom, je raje poklical varnostne sile, ki so na brutalen način aretirale prof. Sama Pahorja.« Obtožbe proti S. Pahorju Kot smo pisali včeraj, bo proces proti prof. Samu Pahorju v torek. Obtožili so ga: 1. Upora proti agentu javne varnosti, ki je opravljal svojo dolžnost. V obtožnici je nadalje zapisano, da se je Pahor poslužil nasilja proti omenjenemu agentu tako, da se je otepal in zadel agenta z brcami in komolci. 2. Pahor je nadalje obtožen, da se je postavil pred poštno okence in večkrat prosil za vplačilo s položnico. Čeprav mu je uradnik povedal, da položnica ni sprejemljiva zaradi oblike, v kateri je napisana, je (Pahor) povzročil zastoj, oziroma motil redno poslovanje. 3. Zadnja obtožba, ki leti na Pahorja, je, da je agentu javne varnosti Raffaellu Governatoriju povzročil telesne poškodbe, ki so jih ocenili za ozdravljive v šestih dneh. Kaj išče sodnik v tržaškem Iretu? Beneški sodnik Leopoldo Mastelloni, tako poroča agencija Kronos, je v zvezi s prodajo radijskih naprav pred časom zaslišal tudi odgovorne v tržaški tovarni Iret, ki proizvaja radijske sprejemnike in oddajnike. Po poročanju omenjene agencije, sodnik namreč sumi, da vodstvo podjetja ni povsem jasno nakazalo končnega kupca proizvodov, se pravi iraško vlado, pač pa se je posluževalo jugoslovanskega posrednika, da bi obšlo italijanske predpise o izvozu teh naprav, ki so istovetene z oborožitvijo, pa čeprav niso orožje. Dr. Mastelloni namreč vodi preiskavo o prodaji orožja in se je začel zanimati za Iret prav zato, ker omenjeni predpisi označujejo tudi radijske naprave kot oborožitev. Voditelji podjetja, ki jih je beneški sodnik zaslišal kot priče, pa so dr. Mastelloniju pojasnili, da je bil končni kupec vselej jasno nakazan in da niso nikoli prikrivali, da so odajniki in sprejemniki namenjeni Iraku. Vse to jasno izhaja, so poudarili, iz dokumentacije, ki jo podjetje hrani, kot tudi iz izvoznih licenc. Iret pa se je posluževal jugoslovanskega posrednika, ker je bilo na ta način plačevanje veliko hitrejše, medtem ko bi morali čakati tudi do dve leti na poravnavo dolga, če bi izvažali neposredno v Irak. Nobenega poskusa obhajanja italijanskih norm torej, pač pa le tehnični prijem, ki je jamčil redno plačevanje. Predvsem pa je vodstvo podjetja odločno zanikalo, da bi svoje aparature kakorkoli skušalo prodati palestinskemu gibanju PLO. Naročnik, so poudarili, je bil izključno Irak. Ob odloku Formica, ki je prepovedal izvoz vsakršne oborožitve vojskujočim se državam, je tovarna Iret zašla v krizo, ker so na tržaški carini ustavili njeno proizvodnjo že pripravljeno za izvoz. Kaže, da je zaradi tega del delnic naprodaj in da so bili navezani stiki z raznimi možnimi partnerji. Morebitni dogovor v tem smislu bi namreč rešil kopico delovnih mest, ki bi bila sicer hudo ogrožena. Morda pa se ob zapletu zadeve Iret ni neurhestno vprašati, ali nima lahko dušenje tržaške tovarne tudi političnega ozadja. črna kronika - črna kronika Rojančanka podlegla poškodbam Za posledicami nesrečnega padca v avtobusu je v četrtek izdihnila 71-letna upokojenka Bruna Barini iz Ulice Tra i Rivi 2. Nezgoda se je pripetila Pred približno mesecem dni na križišču med ulicama Mazzini in S. Spiridi-°ne, kjer je prišlo do trčenja med fiatom 128, ki ga je upravljal Salvatore Valenti iz Ulice Valmaura 47 in avtobusom št. 5. Barinijeva si je pri padcu zlomila desno piščal. V katinarski bolnišnici ®° ji napovedali 40 dni zdravljenja. Zlom pa je sprožil pravo verižno reak-fijo. Kmalu po sprejemu v bolnišnico Je Barinijeva zbolela za pljučnico, kasneje so nastopile še težave s krvnim obtokom, v četrtek pa jo je zadela srena kap. Biloslava obiskal 'talijanski predstavnik P° posredovanju italijanskega vele-Ppslaništva v Kabulu so afganistanske biasti končno dovolile poslovnemu Predstavniku Calamaiu, da obišče za-Prtega tržaškega novinarja Fausta Bi-°slava. Reporter agencije Albatross je v zaporu od novembra lani in doslej ni smel sprejemati obiskov. Trenutno ni znana vsebina pogovora med Biloslavom in Calamaiem. Italijansko ministrstvo za zunanje zadeve je zaprosilo oblasti iz Kabula za natančno poročilo o pogovoru v ječi, da bi lahko posredovalo točnejše in težko pričakovane informacije krogu Bilos-lavovih sorodnikov in prijateljev. Vse kaže, da je zdravstveno stanje zaprtega novinarja zadovoljivo. Za njegovo izpustitev se je resno zavzelo italijansko Ministrstvo za zunanje zadeve, svojo solidarnost pa mu je izrazilo 15 tisoč podpisnikov. Med temi je 175 članov parlamenta. ■ Agenti sodne policije so v noči med petkom in soboto aretirali mlada Tržačana. Kaže, da sta 26-letni Bruno Bencich iz Ulice Machlig 20 in njegovo 19-letno dekle Nives Gradinar, ki je živelo z njim, zagrešila v Trstu več manjših kraj. Trenutno je dokazano le, da sta v petek skupno ukradla furgon znamke Volkswagen, nekaj ur kasneje pa vdrla v cvetličarno »La Pratolina« v Ulici Pasteur 19/a ter iz nje odnesla blagajno in registrator. HOTEL RESTAURANT - TOTOCALCIO - TOTIP SONIA DOM JO 47 — Tel. 820229 Jutri veliki Novinarski ples Časnikarski krožek ponovno prireja nekdaj tradicionalni Novinarski ples. Ples bo jutri ob 21. uri v prenovljeni razstavni dvorani Fiata na Marsovem polju št. 18. Prireditelji so pripravili pester in zanimiv program, ki ga bosta poživili skupina »Witz Orchestra« in ansambel »I Forza 4«. Obenem bodo obiskovalcem ponudili izbran menu. OBČINA TRST XIII. ODDELEK URBANISTIKA IN PROMET Upravni odsek Prot. št. XIII-86/66/14 PREDMET načrt za obnovo "Ulica Monache" Načrt je deponiran v občinskem tajništvu in na prost ogled vsakomur. ŽUPAN, na osnovi sklepa občinskega sveta št. 791 z dne 9. 10. 1987, s katerim je bil sprejet načrt za obnovo - Ulica Monache; sklep je pokrajinski nadzorni odbor spoznal za zakonit na seji dne 9. 11. 1987 (8098/8811); v smislu 28. člena zakona št. 457 z dne 5. 8. 78, 26. člena deželnega zakona št. 23 z dne 9. 4. 1968 ter 43. člena deželnega zakona št. 45 z dne 24. 7. 82, obveščam da je omenjeni načrt za obnovo deponiran v glavnem tajništvu (oglasna deska) za 20 dni zaporedoma in sicer od 14. februarja 1988 do 5. marca 1988; da si ga v omenjenem roku lahko vsakdo ogleda in sicer ob delavnikih od 8. do 14. ure ter ob praznikih od 9. do 12. ure; da lahko lastniki in posestniki v načrt vključenih nepremičnin predložijo ugovore v roku 20 dni, začenši z dnem po zadnjem dnevu objave pa do 25. marca 1988. V istem roku lahko vsakdo predloži občini pripombe na ustreznem kolkovanem papirju. Trst, dne 18. decembra 1987 GLAVNI TAJNIK prof. dr. Desiderio De Petris ŽUPAN kap. Giulio Staffieri ZAHVALA Ob težki izgubi dragega Damjana Maverja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Boljunec, 14. februarja 1988 13. 2. 1984 13. 2.1988 Doriano Carli Štiri leta so minila, odkar si nas zapustil. Spomin nate bo ostal vedno živ. Čas beži, a ne izbriše bolečin. Hvala vsem, ki obiskujejo njegov grob in prinašajo cvetje. Mama Dina in oče Bruno Trebče, 14. februarja 1988 ZAHVALA Ganjeni za tolikšno sočustvovanje ob nenadomestljivi izgubi našega predragega • Davida se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani v tem težkem trenutku. Posebna zahvala g. župniku Žerjalu za poslovilni obred, g. Pohaja-ču za občutene besede, MPZ Vesela pomlad za petje, sošolcem in prijateljem, posebno nosilcem krste in vencev, vsem, ki so našega Davida v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in ga zasuli s cvetjem, ter vsem, ki so nam izrazili sožalje in ki so tudi drugače počastili njegov spomin. Mama, tata in ostalo sorodstvo Opčine, 14. februarja 1988 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Alojzije Knez roj. Grilanc se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. SVOJCI Koludrovca, Trst, Sydney, Melbourne, 14. februarja 1988 ZAHVALA Ob izgubi dragega Bernarda Miliča se iskreno zahvaljujemo g. župniku Žerjalu, darovalcem cvetja in vsem, ki so počastili njegov spomin. SVOJCI Opčine, 14. februarja 1988 ZAHVALA Ob izgubi drage mame in none Marije Ravbar vd. Furie se iskreno zahvaljujemo g. župniku Bedenčiču, moškemu pevskemu zboru Tabor z Opčin, balinarski sekciji Kraški dom iz Repna, darovalcem cvetja in vsem, ki so z nami sočustvovali. SVOJCI Repen, 14. februarja 1988 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) ZAHVALA Ob izgubi naše Drage Pertot vd. Pertot (ŠMTOVE) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala godbi na pihala Nabrežina, moškemu pevskemu zboru I. Gruden ter cerkvenemu pevskemu zboru. SVOJCI Nabrežina, Umag, 14. februarja 1988 t 12. februarja nas je zapustila naša draga Adelaide Jenko vd. Zandomeni Pogreb bo jutri, 15. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnice v nabrežin-sko cerkev. Žalostno vest sporočajo sin Alberto z ženo Almo in hčerko Giorgio ter drugi sorodniki. Nabrežina, 14. februarja 1988 t Sporočamo žalostno vest, da je 12. t. m., mirno v Gospodu zaspala Ana Strgačič Pogreb pokojnice bo jutri, 15. t. m., ob 8.45 iz mrtvašnice glavne bolnišni- Prijatelji in znanci iz Rojana Trst, 14. februarja 1988 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) 14. 2. 1986 14. 2. 1988 Čas mineva, toda tvoj spomin ostaja vedno živ. Ob 2. obletnici smrti našega dragega Livia Vdrusa se ga z ljubeznijo spominjajo žena Graziella, svojci, sorodniki ter prijatelji. Trst, 14. februarja 1988 13. 2. 1987 13. 2. 1988 Ob prvi obletnici smrti Pepija Kariža se ga z ljubeznijo spominjajo žena Zora in sinova z družinama. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Brunota Štoke se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala g. ravnatelju Mamolu, učnemu in neučnemu osebju srednje šole F. Levstik, sorodnikom, prijateljem, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči svojci Križ, Nabrežina, 14. februarja 1988 • ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Viktorja Mahniča se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala .g. župniku R. Bogat-cu, cerkvenim pevcem, nosilcem sveč in vencev, pevcem zbora V. Vodnik, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Žena Mira in sestre Dolina, 14. februarja 1988 Ob izgubi tov. Viktorja Mahniča izreka iskreno sožalje ženi Miri in sorodnikom sekcija KPI občine Dolina ZŽI Dolina izreka svoji dolgoletni članici Miri iskreno in občuteno sožalje ob težki izgubi moža Viktorja. KD F. Prešeren in pustni odbor iz Bolj unča prirejata v gledališču F. Prešeren pustovanje Spored: danes, 14. t. m., od 20.30 do 0.30: igra ansambel POMLAD jutri, 15. t. m., od 20.30 do 0.30: igrajo VESELI GODCI v torek, 16. t. m., od 21. do 4. ure: igra ansambel TAIMS Danes, 14. t. m., od 14.30 do 18. ure otroško pustno rajanje z zabavnim programom .Vsak večer nonstop glasba, veliki video, dvorana v novem pust-looku, posebni tehnični in svetlobni efekti. Dobro založeni bife in... Vabljenil SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE FRANE MILČINSKI ZVEZDICA ZASPANKA Režija: BORIS KOBAL Danes, 14. t. m., ob 10.30. _________gledališča_______________ ROSSETTI Danes ob 16.00 zadnja predstava De Filippove FILUMENE MARTURANO. Režija Egisto Marcucci. Igrata Valeria Moriconi in Massimo De Francovich. V abonmaju: odrezek št. 7. Prodaja .vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Pretti. Od 16. do 21. februarja bo na sporedu FAUST gledališke skupine La Compagnia. V abonmaju: odrezek št. 8. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. V torek, 23. t. m., ob 21. uri bo kan-tavtor iz Bologne LUCA CARBONI zaključil svojo turnejo po Italiji s koncertom v gledališču ROSSETTI. Koncert organizira SMEMO MUSIC v sodelovanju z VIDEOREALITY. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti. VERDI Operna sezona 1987/88. Danes ob 16.00 ponovitev Straussove opere AR1ADNA NA NAKSOSU (red D). Dirigiral bo Spiros Argiris, režiral pa Giulio Chazalettes. Ponovitve bodo 20., 23., 26. in 28. februarja ter 2. marca. V soboto, 27. t. m., bo v gledališču Verdi premiera Arrigove opere VRNITEV CASANOVE. Dirigent bo Reynald Giovaninetti, režiser pa Giulio Chazalettes. V petek, 26. t. m., pa bo v mali dvorani gledališča Verdi o operi spregovoril Michelangelo ZURLETTI. LA CONTRADA TEATRO CRISTALLO Danes ob 16.30 zadnja predstava dela Paola Polija in Ide Ombroni FARFALLE. Predprodaja vstopnic pri Utatu, Pasaža Protti 2, in v gledališču Cristallo eno uro pred pričetkom predstave. Prihodnji teden bo v gledališču Cristallo spet na sporedu predstava BANDIERA. Režija Francesco Macedonio. Nato bo na sporedu predstava za šolsko mladino FLAVTIST IZ HAMELINA z Gior-giom Amodeom v režiji Luise Crismani. Slovensko stalno gledališče gostuje danes, 14. t. m., ob 15. uri v Ukvah s predstavo P. Siiskinda KONTRABAS. šolske vesti Predstavniki bralnih značk posameznih ravnateljstev na Tržaškem so na- prošeni, da pismeno sporočijo število in vrsto bralne značke do 20. t. m. učiteljici Dragi Lupine, šola F. Bevk, Opčine. KD F. Venturini pustovanje V torek, 16. t. m., od 14. do 18. ure otroško pustno rajanje od 20. do 2. ure pustni ples. Igral bo ansambel Pomlad. Vabljeni! kino ARISTON - 11.00 Cronaca di una morte annunciata, dram., It.-Fr. 1987: r. Francesco Rosi: i. Gian Maria Volonté, Rupert Everett, Ornella Muti; 15.30, 22.15 Wall Street, dram., ZDA 1987, r. Oliver Stone, i. Michael Douglas, Charlie Sheen. NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 Prick up, l'importanza di essere Joe, kom., VB 1987: r. S. Frears; i. V. Redgràve, A. Molina. EXCELSIOR II - 16.45, 21.45 Balle spaziali (Space Balls), kom., ZDA 1987; r. Mei Brooks: i. Mei Brooks, John Can-dy. EXCELSIOR I - 17.00, 22.15 Getta la mamma dal treno, kom., ZDA 1987: r. Danny De Vito: i. Danny De Vito, Billy Krystal. NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Hamburger bill, dram., ZDA, r. J. Irvin, i. S. Weber, T. Ouill, D. McDermott. NAZIONALE I - 15.50, 22.00 American College, kom., ZDA; r. N. Balck, i. S. Kristel. FENICE - 15.30, 22.15 Vacanze sulla neve (Pire and Ice), kom., ZDA; r. Willy Bogner. GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Attrazione fatale, r. Adrian Lyne; i. Michael Douglas, Glenn Close, □. MIGNON - 15.00, 22.00 Lilly e il vagabondo, ris., ZDA 1955; r. C. Geronimi, W. Jackson, H. Luske. EDEN - 15.30, 22.00 La serva perversa, porn., NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Moana, la bella di giorno, porn., VITTORIO VENETO - 15.15, 22.05 La monaca di Monza, dram., It. 1986; r. L. Odorisio; i. M. Roussel, A. Gassman. CAPITOL - 15.30, 22.00 Da grande, kom., It. 1987; r. F. Amurri; i. Renato Pozzetto, Giulia Boschi. LUMIERE FICE - 10.00,11.30 Pippo, Pluto e Paperino super show, ris.; 16.30, 22.00 Ultimo minuto, kom., It„ 1987, r. P. Avari, i. U. Tognazzi, M. Bonetti, E. S. Ricci. ALCIONE - 15.30, 22.10 L’ultimo imperatore, pust., ZDA, 1987, r. B. Bertolucci, i. J. Lone, J. Chen, P. OToole. RADIO - 15.30, 21.30 Ramba sfida la bestia, porn., □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ I ~ Danes, NEDELJA, 14. februarja VALENTIN Sonce vzide ob 7.10 in zatone ob 17.29 - Dolžina dneva 10.19 - Luna vzide ob 5.13 in zatone ob 13.04 Jutri, PONEDELJEK, 15. februarja ZMAGO PLIMOVANJE DANES: ob 1.18 najnižja -1 cm, ob 6.50 najvišja 35 cm, ob 13.57 najnižja -56 cm, ob 20.48 najvišja 33 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,3 stopinje, zračni tlak 1020,2 mb narašča, veter 20 km na uro severovzhodnik, vlaga 40-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 10,3 stopinje. včeraj - danes ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Luca Fornasetti, Daniele Perini, Massimiliano Liessi, Paolo Sincovich, Irene Fonda, Sara Scarpa, Monica Cuperlo, Deborah Riaviz. UMRLI SO: 90-letna Anna Strgacic, 80-letni Giuseppe Rossetti, 84-letna Maria Bortolin, 66-letni Salvatore Pattavina, 70-letna Bruna Barini, 71-letna Anna Rocco, 66-letna Anna Leo, 81-letni Dik-ran Papasoglou, 60-letna Nada Colja, 76-letna Giovanna Praselj, 68-letni Luigi Benigni, 79-letna Vittoria Cherubini, 85-letna Michelina Robba, 81-letna Bruna Stabile. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 14. februarja 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (KOLONKOVEC), Cesta za Lo-njer 172, Largo Sennino 4, Trg Libertà 6, Lungomare Venezia 3 (MILJE). Dnevna služba - tudi od 13.00 do 16.00 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (KOLONKOVEC), Cesta za Lo-njer 172, Lungomare Venezia 3 (MILJE). Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Largo Sennino 4, Trg Libertà 6, Lungomare Venezia 3 (MILJE). FERNETIČI - Tel. 229355 - od 8.30 do 13.00 in od 13.00 dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. Od ponedeljka, 15., do sobote, 20. februarja 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50. MLADINSKI ODSEK SPDT vabi vse člane, prijatelje, znance itd. na tradicionalni priljubljeni PUSTNI PONEDELJEK ki bo v Dijaškem domu v Trstu jutri, 15. t. m., s pričetkom ob 20. uri. Za »starejše in mlajše« bo na sporedu ples, srečelov, tekmovanje v plesu, nagrajevanje najlepših mask ipd. Za jedačo in pijačo je seveda poskrbljeno. 'Vabljeni! razstave V petek, 19. t. m., ob 19. uri bodo v Mestni galeriji v Piranu odprli veliko retrospektivno razstavo del akademskega kiparja Janeza LENASSIJA. V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je odprta razstava akademskega kiparja MOMA VUKOVIČA. V galeriji Cartesius razstavlja slikarka OSSI CZINNER. Razstava bo odprta do 18. t. m. po običajnem urniku. V galeriji S. Michele - Ul. S. Michele - je na ogled skupinska grafična razsta- Do 23. t. m. bo nameščena v prostorih Ljubljanske splošne banke v Kopru razstava grafik kulturno-umetniške skupine PRINTS. Razstavo so člani društva Prints priredili v sodelovanju z laboratorijem bakroreza in lesoreza iz Nabrežine. V izložbi Jugobanke na Titovi cesti v Ljubljani je na ogled izbor del članov fotokrožka Trst 80. V galeriji Loža v Kopru je odprta razstava prekmurskih slikarjev Nikolaja Beerà, Sandija Červeka, Marjana Gumilarja, Zdenka Huzjana in Franca Mesariča. razne prireditve ŠD Mladina priredi OTROŠKO PUSTNO RAJANJE danes, 14. t. m., od 15. do 19. ure v prostorih Doma A. Sirk v Križu. Otroke čaka žrebanje z nagradami. Vabljeni! PD Slovenec iz Boršta in Zabrežca priredi danes, 14. t. m., ob 15. uri OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v srenjski hiši. Vabljeni! SKD Vigred prireja OTROŠKO PUSTNO RAJANJE danes, 14. t. m., od 15. do 18. ure v prostorih osnovne šole v Šem-polaju. Na sporedu tudi srečelov in družabne igre. Vabljeni! SKD L Gruden priredi OTROŠKO PUSTNO RAJANJE jutri, 15. t. m., ob 16.30 v društvenih prostorih v Nabrežini. Otroci! Pridite na PUSTNO RAJANJE v Kulturni dom na Prosek danes, 14., in v torek, 16. t. m.. Zabavali se boste z igricami od 15. do 19. ure. PUSTNI PLES priredi ŠD Polet v torek, 16. t. m., ob 20.30 v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Igra orkester »Amaro» s pevko Lauro Budal. Rezervacije miz v železnini Unussi, papirnici Pa-vat, pekarni Čok-Križnič in pri gospe Valeriji v Prosvetnem domu. Na pustni torek bo v društvenih prostorih v Lonjerju od 15. do 18. ure OTROŠKO PUSTNO RAJANJE, ki ga prireja KD Lonjer-Katinara. Na sporedu ples, igre in vse za prijetno vzdušje. Vabljeni! ZŽI-UDI Opčine vabi na OTROŠKO PUSTNO RAJANJE, ki bo na pustni torek od 15. do 18. ure v Prosvetnem domu na Opčinah. Vabljeni! SKD Barkovlje prireja KULTURNI DAN v nedeljo, 21. t. m., ob 18. uri. Nastopili bodo Š. Bembi - klavir, A. Pegan in A. Pertot - violina, S. Slokar - violončelo, B. Zonta - klavir. Pel bo MePZ M. Pertot, ki ga vodi A. Pertot. Uvodna misel Marko Tavčar. Vabljeni! PROSEK (tel. 225141 - 225340) in MILJE, Drevored Mazzini 1 - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. PROSEK (tel. 225141 - 225340) in MILJE, Drevored Mazzini 1 - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. PROSEK (tel. 225141 - 225340) in MILJE, Drevored Mazzini 1 - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LOTERIJA 64 19 69 73 88 71 28 75 8 18 80 85 37 23 15 76 69 11 73 8 1 13 52 24 88 15 62 20 57 17 39 38 15 34 71 87 11 53 33 21 14 16 9 45 62 71 18 64 84 48 ENALOTTO 222 211 X 2 1 221 KVOTE: 12 44.113.000.— 11 1.390.000.— 10 127.000.— BARI CAGLIARI FIRENCE GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE ČARNA V AL ’88 Šotor - Briščiki 10. - 16. februarja 1988 Danes country praznik s skupino PLAVA TRAVA ZA-BORAVA. Jutri ples z ansamblom KVINTET MLADIH Z BLEDA. Za informacije in predprodajo abonmajev obrnite se na: Ars nova zadruga z o.z., Nabrežina 144, tel. 040/200892 od 15. do 18. ure. Športna šola Trst priredi danes, 14. t. m., od 15. do 19. ure v Borovem športnem centru, Vrdelska cesta 7 tradicionalno otroško pustno rajanje Vabljeni! koncerti Società dei concerti Tržaško koncertno društvo Jutri, 15. februarja, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti na sporedu koncert skupine PRO CANTIONE ANTIQUA. V sredo, 17. t. m., bo v gledališču Cristallo koncert ameriškega saksofonista STANA GETZA. razna obvestila Sekcija VZPI-ANPI Prosek-Kontovel obvešča vaščane, da poteka zbiranje podpisov za strelišče na Opčinah na sedežu v Soščevi hiši na Proseku vsak dan od 18. do 19.30. V Društvu slovenskih izobražencev bo jutri, 15. t. m., ob 20.30 okrogla miza o italijanski manjšini v Jugoslaviji. izleti TPPZ P. Tomažič in sekcija VZPI-ANPI Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič, ob sodelovanju odbora prekomorcev ZZB NOV Piran, organizirata izlet z ladjo Slavija po poteh prekomorskih brigad vzdolž Dalmacije in Črnogorskega primorja od 23. do 27. marca letos. Obiskali bomo: Bar, Cetinje, Boko Kotorsko, Šibenik, Zadar in otok Vis, zibelko prekomorcev v NOV, kjer bo TPPZ priredil celovečerni koncert, posvečen junaškim podvigom naših borcev v slavni partizanski epopeji. Na ladji bo poskrbljeno za razvedrilo in zabavo. Lastna vozila se lahko vkrcajo na ladjo. Odhod ladje bo z Reke 23. marca ob 10. uri. Vsi zainteresirani naj se zglasijo pri tajniku TPPZ tov. Stanku Vodopivcu vsak dan od 10. do 12. ure v prostorih Partizanskega doma v Bazovici - tel. 226446 ali 226133. Zveza žena občine Dolina priredi v soboto, 12. marca, celodnevni izlet na Brione. Kosilo in večerja z zabavo v Hotelu Palače v Portorožu. Vpisovanje in informacije pri Tatjani v Gostilni pri občini, tel. 228497 ali 232223. Lahko se udeležite samo večerje in zabave. Število mest je omejeno, zato vabimo ženske, da se čimprej vpišejo. čestitke Včeraj sta na Repentabru stopila na skupno življenjsko pot DORJAN GO-MIZELJ in DRAGICA PURIČ. Vse najboljše v življenju jima želijo vinski bratci. Ob okrogli obletnici rojstva tajnice ANICE UDOVIČ čestitamo in ji želimo, da bi še veliko let delala za nas v zdravju in zadovoljstvu. Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje. VIKTOR ŽERJAL praznuje na Opčinah okroglih 75. Vse najboljše mu želi žena Ana. Jutri, 15. t. m., se bosta srečala z Abrahamom dvojčka Angel in Angela. Še na mnoga zdrava in vesela leta vama kličejo sestre Elda, Ana, Marija in Ema z družinami. Jutri pri Križcu v Dolini slavita visoki jubilej, ki ga le malokdo dočaka in veselo proslavlja, VANEK in LJUBA Prav na pustni ponedeljek 15. 2. 1926 sta se vzela in jutri bosta skupaj srečno dočakala 62. obletnico poroke. Čestitamo jima iz srca vsi domači. menjalnica SKUPNO PRAZNOVANJE KRALJA PUSTA Nabrežinska godba bo ob pustu obiskala naslednje vasi: danes, 14. t. m. Slivno, Cerovlje, Mavhinje, Prečnik, Šempolaj in Praprot jutri in v torek Sesljan, Vižovlje, Trnovco in Nabrežino. __________mali oglasi_________________ NUDIMO vino in prigrizek iz domačih kolin za pust in vse ostale dni. Osmica pri Kukukevih v Doberdobu. OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo vino in teran. OSMICO je odprla Sonja Štrain v Mač-koljah - Križpot. Toči belo in črno vino. OSMICA je odprta pri Borisu Živcu v Koludrovici. Toči belo vino in teran. DRAGULJARNA "A. B." Ul. Foschiatti 9 - Trst - tel. 774090, nudi čudovito izbiro po konkurenčnih cenah. Zaradi prodaje vseh zalog ur dajemo izredne popuste. Široka izbira bižuterije. Veseli bomo vašega obiska. PRODAJAM trs. Telefonirati v popoldanskih in večernih urah na št. 231961. PRODAJAMO po ugodni ceni v Turinu hangar iz železne pločevine, nosilna struktura visoka 8,50 m, teža 10 ton, 13.000 kv. m pokrite površine. Tel. 011/8001995. PRODAM traktor massey-ferguson, 58 konjskih sil, letnik '79, in traktor gan-dini, 45 konjskih sil, letnik '68. Tel. 0481/84741. PRODAM avto marbella (letnik '87). Telefonirati na št. 229285 ali v večernih urah na št. 229522. PRODAM 1200 kv. m zazidljivega zemljišča v Nabrežini. Tel. 228390. PRODAM mladiča nemškega ovčarja, odličnih staršev, oče drugi delovni izpit, cepljena, na razpolago sta še dva samčka. Informacije po telefonu na št. 0481/882317. PRODAM tobakarno v Ricmanjih s stavbo. Tel. 280853. STANOVANJE v Ul. Seminario, vogal Ul. Carducci, v Gorici, prosto, prodam. Za informacije tel. 0481/85302 v uradnih urah. PRODAM krmo za živino (medica), im-balirano. Tel. 0481/776061. IŠČEM knjigi "Teorija osebnosti" več avtorjev: Mušek, Lamovec, Pečjak itd. ter "Osebnost", avtor Mušek. Tel. 421412. IZKUŠENA prodajalka z znanjem slovenščine, srbohrvaščine in angleščine išče gotovo in resno službo. Tel. 572149. PUSTNE OBLEKE oddajam v najem. Tel. 232265 od 18. do 19. ure. IŠČEM v najem ali za odkup stanovanje ali hišico v okolici mesta. Tel. 213287 ob urah obedov. URADNICA z večletno prakso išče kakršnokoli resno zaposlitev, tudi poldnevno. Tel. 213392. SLOVENSKA GOSPODARSKA USTANOVA razpisuje natečaj za 3 delovna mesta: eno mesto za knjigovodjo z večletnim delovnim izkustvom, eno mesto za knjigovodjo-novinca in eno mesto za uradnika-sektor plače. Pismene prošnje poslati do 19. 3. 1988 na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 - Trst in navesti eno izmed šifer: izkušeni knjigovodja, knjigovodja, uradnik plač. Priporočljiva navedba diplome višje srednje šole z doseženim učnim uspehom. POMAGAM pri vinogradništvu, sadjarstvu in vrtnarstvu. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 - Trst pod šifro "Vinogradnik". VARUŠKO za enainpolletnega otroka nujno iščemo. Umik dela (v Dolini) in plačilo po domembi. Telefonirati ob vsaki uri na štev. 228906. PELLICCERIA CERVO TRST — Drevored XX. septembra 16 Telefon 767914 velika izbira: krzen — jop — našitkov izredna kakovost zadnji modni kroji po ugodnih cenah PELLICCERIA ALRERTI Ul. delle. Torri 2 priporočeni trgovini za vaše nakupe 12. 2. 1988 •V Ameriški dolar 1240. Nemška marka :.... 735.— Francoski frank 216. Holandski fiorini 653,— Belgijski frank 34. Funt šterling 2180,- Irski šterling 1930.- Danska krona 189, Grška drahma 8. Kanadski dolar 950. Japonski jen............... 8.— Švicarski frank .........%.. 896.— Avstrijski šiling.......... 104.— Norveška krona ............ 191-— Švedska krona................. 202.— Portugalski eskudo............. 8- Španska peseta................ 10- Avstralski dolar ............ 888- Debeli dinar.................. °'8[? Drobni dinar................... 8'80 Rr||/n BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Telef Sedež 040/67001 DV«II\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131 nede/Jski televizijski in radijski sporedi £ RAM # RAI 2 ! Av RA' 3 | | 'ST RTV Ljubljana ^ TV Koper 9.00 Dokumentarna oddaja: Quarkov svet 10.00 Ekološka oddaja: Zelena linija 11.00 Maša 11.55 Izobraževalna oddaja: Besede in življenje - Vesti 12.15 Ekološka oddaja: Zelena linija (2. del) 13.00 Dnevnik - ob enih 13.30 Dnevnik - vesti • 13.55 Kviz: Toto TV (vodita Maria Giovanna Elmi in Paolo Valenti) 14.00 Variete: Domenica in... (spored Giannija Boncompagnija in Irene Ghergo, vodi Lino Banfi, športne kronike Paola Valentija) 14.20 Športne vesti 15.50 Športne vesti 16.50 Športne vesti 18.25 Športna rubrika: 90. minuta 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 Risani film: Robin Hood (ZDA 1975, r. Wolfang Reitherman) 21.55 Športna nedelja, vmes prenos iz Calgaryja (zimske olimpijske igre) 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 8.00 Informativna oddaja: Week-end - razmišljanja in utrinki 8.30 Zabavna oddaja: Patatrac, vmes . risanka, nanizanka in igre 10.40 Nanizanka: Mr. Belvedere - Co-m'è bella la giovinezza 11.00 Film: Michael Shayne va all'Ovest (krim., ZDA 1941, r. Eugene Ford, i. Lloyd Nolan, Mary Beth Hughes, Lynn Bari) 12.30 Variete: Piccoli e grandi fans (1. del) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Dnevnik - športne vesti 13.30 Piccoli e grandi fans (2. del) 15.40 Športna oddaja: Studio e Stadio, vmes atletika 16.40 Variete: Chi tiriamo in ballo 18.50 It. nogometno prvenstvo A lige 19.35 Vreme in dnevnik 20.00 Športna oddaja: Domenica sprint 20.30 Kviz: Una grande occasione 22.40 Dnevnik - nocoj 22.55 Aktualno: Moda 23.30 Nabožna oddaja 23.55 Dokumentarec: Mednarodna panorama 9.50 Dnevnik - nedelja 10.00 Končen godalni ansambel Akademije S. Cecilia izvaja skladbe Wolfanga Amadeusa Mozarta 11.40 Film: La via dell'impossibile (kom., ZDA 1973, r. Norman Z. McLeod, i. Constance Bennet, Cary Grant) 13.15 Dok.: La macchina del tempo 14.00 Deželne vesti 14.00 Variete: Va' pensiero 17.05 Risani film: Šaludos amigos (ZDA 1964, r. Walt Disney) 17.55 Zimske olimpijske igre: sankanje moški, prvi in drugi tek (iz Calgaryja) 19.00 Vreme, dnevnik, nato športna oddaja Domenica gol 19.30 Deželne vesti 19.40 Deželne športne vesti 20.00 Ital. nog. prvenstvo B lige 20.30 Tednik: Alla ricerca dell'Arca -Pustolovščina med spominom in aktualnostjo 21.45 Tednik: Hellzapoppin 22.25 Dnevnik 22.40 Deželne športne vesti 8.35 Nanizanka: Grizli Adams (ponovitev 2. dela) 9.00 Pust v Cerknici (prenos) 9.20 Otroška oddaja: Ziv žav 10.20 Nadaljevanka: Vrnitev v Paradiž (16. del, pon.) 11.10 Pust v Cerknici (prenos) 11.30 Glasbena oddaja: Ansambel Toneta Kmetca 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Pust v Cerknici (prenos) 15.00 Otvoritev ZOI 88 (posnetki) 15.55 Pust v Cerknici (prenos) 16.05 Nadaljevanka: Kako zelena je bila moja dolina (1. del) 17.05 Film: Prijateljčka (kom., ZDA 1981, r. Billy Wilder, i. Walter-Matthau, Jack Lemmon) 18.40 Risanka 19.00 Vreme in TV okno 19.24 Zrno, dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Vuk Karadžič (15. del) 21.20 Aktualno: Zdravo in Pust 21.25 ZOI 88 - Olimpijski studio 21.25 Šport: skoki 70 m 24.00 Dnevni pregled z ZOI 10.30 Pregled 11.00 Šport: hokej, Avstrija - ZDA (iz Calgaryja) 13.00 Šport: tenis (iz Rotterdama), nato hokej, Norveška - SZ (iz Calgaryja) 18.00 Šport: smučarski tek, 10 km ženske (iz Calgaryja) 19.00 Šport: moški smuk (iz Calgaryja) 20.30 Šport: sankanje (iz Calgaryja) 21.30 Šport: skoki 70 m (iz Calgaryja) 22.30 Šport: hokej, Poljska - Kanada (iz Calgaryja) 1.00 Šport: hitrostno drsanje, 500 m moški (iz Calgaryja) Zaradi zimskih olimpijskih iger bo od 15. do 26. februarja Odprta meja na sporedu ob 13. uri v okrnjeni obliki. Vesti v italijanščini v oddajah TVD Vsedanes in Stičišče bodo na sporedu približno ob 13.05 in ob 20.30 spet v skrajšani obliki. CANALE 5 ________ 8.30 Nabožna oddaja 9.30 Rubrika: Qui casa 10.00 Film: Pazzi, pupe e pillole (kom., ZDA 1964, r. Frank Tashlin, i. Jerry Lewis, Glenda Farrell) 11.30 Nanizanki: I cinque del quinto piano, 12.00 Love Boat 13.00 Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show 14.00 Variete: La giostra 14.50 Rubrika: Forum 15.20 Kviza: OK Bimbi, 16.00 Parole d'oro 17.15 Film: Totò le Mokò (kom., It. 1949, r. Carlo Ludovico, i. Totò) 19.05 Nan.: Casa Vianello 19.35 Kviz: Tra moglie e marito vip 20.30 Film: Le stagioni del cuore (dram., ZDA 1984, r. Robert Benton, i. Lindsay Crouse, Sally Field) 22.45 Posebna oddaja: L'amore è... 23.30 Koncert: orkester La Scala izvaja skladbe Weberna in Mahlerja (dir. Gary Bertini) 1.00 Nanizanki: Gli intoccabili, 2.00 Bonanza RETEQUATTRO 8.00 Nabožna oddaja 8.30 Nanizanka: La grande vallata 9.15 Dokumentarna oddaja: Big Bang 10.15 Aktualno: Občan in oblast 11.00 Dokumentarec: O izvolitvi predsednika 12.00 Rubrika iz parlamenta 13.00 Informativna oddaja: Dolžnost kronike 14.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Dolce Katy, Occhi di Gatto, Isidoro 15.30 Nanizanke: Il principe delle stelle, 16.30 Ghostbusters, 17.00 Boomer, cane intelligente, 17.30 Truck Driver, 18.30 Jennifer, 19.00 College, 19.30 Quincy 20.30 Aktualno: Tv Tivù 21.30 Film: Lo sperone nudo (vestern, ZDA 1953, r. Anthony Mann, i. James Stewart) 23.10 Nanizanke: Spencer, 24.00 Switch, 1.30 II Santo f§) ITALIA 1 8.30 Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Bun Bun, Lovely Sara, Ewoks 10.30 Nanizanke: Gemelli Edison, 11.00 Mani-mal, 12.00 Automan 13.00 Športni tednik: Grand Prix 14.00 Film: Donne, botte e bersaglieri (glas., It. 1968, r. Ruggero Deo-dato, i. Little Tony) 16.00 Nanizanki: Cin cin, 16.30 I gemelli Edison 17.00 Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Candy Candy, Jem, Sui monti con Annette 19.00 Risanke: Foofur Su-perstar, 19.30 Denni, 20.001 Puffi 20.30 Variete: Drive In 22.15 Variete: Provini 23.00 Film: Base Luna chiama Terra (fant., VB 1964, r. Nathan J. Ju-ran, i. Edward Judd, Martha Hyer) 0.40 Nanizanke: M.A.S.H, 1.20 Alfred Hitchcock presenta, 1.50 Ai confini della realtà TELEPAPOVA 14.00 Film: Il giuramento di Zorro (pust., It. 1965, r. Riccardo Blasco, i. Tony Russel) 17.30 Nanizanka: Premiata agenzia Whitney 18.30 Dokumentarec: Italia 7 per la vita 19.30 Aktualno: Vesti iz ZDA 20.30 Film: Joe Valachi - I segreti di cosa nostra (dram., It. 1972, i. L. Ventura, C. Bronson) 23.00 Rubrika: Fuori gioco 24.00 Nanizanki: Marshall of Sladetown, 1.00 Mod Squad H TELEFRIULI 12.45 Ekološka rubrika: Zelena dežela 13.15 Variete: Buinesere Friul 15.45 Rubrika: Večerjajmo skupaj 17.15 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 19.00 Športne vesti 20.00 Dokumentarec: La straordinaria storia d'Italia (8. del) 21.00 Film: San Michele aveva un gallo (dram., r. Paolo in Vittorio Ta-yiani) 23.00 Športne vesti 24.00 Informativna oddaja: News dal mondo [ telequattro (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in športni pregled 20.30 Zadnje vesti in športni pregled RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 9.55 Glasbene skice; 10.15 Mladinski oder: Ljubezen med lutkami; 10.35 Glasbene skice; 11.00 Radijski kabaret: Oprosti, ne juriš? ali prebiranje vsakdana (pripravila Boris Kobal in Sergej Verč, pon.); 11.30 Glasbene skice; 11.45 Nabožna oddaja; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Oddaja iz Benečije: Nediški zvon; 14.45 Glasbene skice; 15.00 Nedeljski zbornik: športne vesti, prenosi in komentarji z naših prireditev, glasba v sklopu oddaje Z nedeljami v olimpijske igre, vodi Ivan Peterlin; 16.00 Sport: podatki, pregledi in rezultati tekem; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.30, 17.00, 21.00, 22.00. 23.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Matineja; 11.00 Naši poslušalci čestitajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 17.05 Nedeljska reportaža; 17.30 Pojo amaterski zbori; 18.00 Žabavna radijska igra; 19.00 Dnevnik; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasba za prijeten konec tedna; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočni glasbeni spored. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 12.30, 14.30, Poročila; 10.10 Sosednji kraji in ljudje: Na današnji dan - poročila, promet, reportaže, intervjuji in razne zanimivosti; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Zabavna oddaja: Marika in Drej-če; 14.35 Tedenska lestvica popevk Radia Koper: Vročih 10; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Glasbena oddaja: Nedeljski ritem; 18.00 Pregled dogodkov; 18.30 Radijska igra; 19.00 Zaključek in prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.35 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.45 Pregled športnih dogodkov; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Glasbeni sprehodi; 10.35 Vstop prost; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Popevka tedna; 11.35 Sončna glasba; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Nedeljska glasbaj 15.00 Made in YU; 15.30 Bazar; 16.00 Športna oddaja; 17.00 Dance parade; 17.33 High power; 18.00 Glasba; 18.30 Najpopularnejše popevke; 19.30 Pregled športnih dogodkov; 20.00 Nočni spored, nato prenos Radia Lj. RADIO OPČINE 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z ^Opčin; 13.00 Glasba po željah; 15.00 Športna nedelja; 20.00 Nočni glasbeni program. ■ ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi c rai i_________________n 7.15 Inf. oddaja: Uno Mattina 9.35 Nanizanka: La duchessa di Duke Street 10.30 Dnevnik 10.40 Rubrika: Okrog nas 11.30 Nan.: La tata e il professore 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Variete: Pronto... è la Rai? 13.30 Dnevnik 14.00 Pronto... è la Rai? (2. del) 14.15 Dokumentarec: Quarkov svet 15.00 Rubrika iz parlamenta 15.30 Športne vesti 16.00 Otroška oddaja: Big!, vmes igre in risanka 17.35 Izobraževalna oddaja: Beseda in življenje - Korenine 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.05 Variete: Ieri, Goggi e domani 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Più forte ragazzi (pust., It. 1972, r. Giuseppe Colizzi, i. Te-rence Hill, Bud Spencer) 22.05 Dnevnik 22.15 ZOI: prenos iz Calgaryja 22.25 Aktualno: Speciale TG1 24.00 Dnevnik in vreme ^ RAI 2__________________ 1 8.00 Prva izdaja in telovadba 9.00 Matineja: Italija se prebuja 10.00 Rubrika: V prijetnem počutju 11.05 Dokumentarec: Srednji vek 11.30 Kviz: Paroliamo 11.55 Variete: Mezzogiorno è... 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Mezzogiorno è... (2. del) 13.40 Nadaljevanka: Quando si ama 14.30 Dnevnik in športne vesti 15.00 Glasbena oddaja: D.O.C. 16.00 Nan.: Lassie, nato kviz Farfadè 17.00 Dnevnik - kratke vesti 17.05 Dok.: Il piacere di conoscere 17.45 Rubrika: Spaziolibero 18.05 Aktualno: Come noi 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nan.: Un giustiziere a New York 19.30 Horoskop in vreme 19.45 Dnevnik in športne vesti 20.30 Nadaljevanka: Capito! 21.30 Informativna oddaja: Mixer Cultura 22.20 Dnevnik - kratke vesti 22.30 Variete: Indietro tutta! 23.30 Dnevnik - zadnje vesti 24.00 Šport: tenis (iz Milana) rai a n 11.00 Šport: smučanje - Trofej Topolino (iz Trenta) 11.40 Šport: smučarski tek (iz Pesco-costanza) 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z znanostjo in družbo 14.00 Deželne vesti 14.30 Mladinska oddaja: Jeans 2 (vodita Simonetta Zauli in Fabio Fazio) 15-25 Športna rubrika: Fuori campo, vmes nogomet - finalna tekma Turneje Viareggio (iz Viareggia) 17.30 Športni dnevnik: Derby 17.55 ZOI: sankanje moški, tretji in četrti tek (iz Calgaryja) 19.00 Vreme in dnevnik 19.15 Deželne vesti 19.30 ZOI: smučarski tek moški (iz Calgaryja) 20.30 Nanizanka: Bronk 21.20 Aktualno: Un giorno in Pretura 22.05 Dnevnik - zadnje vesti 22.15 Športna oddaja: Ponedeljkov proces 23.45 Dnevnik - zadnje vesti nfr RTV Ljubljana__________________ 10.00 Mozaik. Zrcalo tedna 10.15 Aktualno: Naš utrip 10.30 Film: Nebesa lahko počakajo (dram., ZDA) 16.35 Mozaik. Zrcalo tedna (pon.) 16.50 Aktualno: Naš utrip 17.05 Otroška oddaja: Radovedni Ta-ček - Pismo (Ali ste vedeli, da je "oče poštne znamke" Slovenec Lovrenc Košir?) 17.20 Šport: ZOI 88 - dnevni pregled 17.50 Otroška nadaljevanka: Soba 405 18.15 Dokumentarec: Boj za obstanek - Škurhova pesem 18.45 Risanka 19.00 Vreme in Obzornik 19.24 Zrno 19.30 Dnevnik in vremenska napoved 20.05 Nadaljevanka: Mistralova hči (po romanu Judith Krantzove, r. Douglas Hickox in Kevin Con-nor, i. Stacy Keach, Stefanie Po-wers, Lee Remick, 7.’ del) 21.05 Aktualno 21.45 Dnevnik 22.00 Šport: ZOI 88 - dnevni pregled 22.30 Video strani HjP| TV Koper 13.00 Odprta meja Odprta meja bo danes na sporedu ob 13. uri. Med drugimi prispevki bodo tudi sledeči: TRST — Pred procesom proti Samu Pahorju GORICA — Odprtje goriške univerze OPČINE — Kraški pust 13.05 Stičišče 13.15 Pregled 13.45 Šport: hokej, Švedska - Finska fiz Calgaryja) 16.00 Šport: namizni tenis (iz Ljubljane) 18.00 Šport: smučarski tek, 30 km moški (iz Calgaryja) 20.30 TVD Vsedanes 20.45 Šport: sankanje (iz Calgaryja) 21.45 Šport: umetnostno drsanje (iz Calgaryja) 22.45 Šport: hokej, Norveška - ZRN (iz Calgaryja) M CANALE 5 7.00 Rubrika: Dobro jutro, Italija 7.20 Risanke 9.00 Nanizanki: Arcibaldo, 9.30 General Hospital 10.30 Kvizi: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito 13.30 Nad.: Sentieri 14.30 Kviz: Fantasia 15.00 Film: Dodici metri d'amore (kom., ZDA 1954, r. Vincente Minnelli, i. Lucilie Ball) 17.15 Nanizanka: Alice |7.45 Kviz: Doppio slalom i°-15 Nanizanke: Webster, 18.45 I cinque del quinto piano, 19.15 I . Robinson »■45 Kviz: Tra moglie e ma-„ rito u.30 Film: Gorky Park (krim., ZDA 1983, r. Michael Apted, i. William Hurt, Lee Mar-vin) 23-X Oddaja o vohunstvu ■30 Variete: Maurizio Cos-n .. tanzo show-Night u-45 Filmska rubrika: Pre- 0-55 Nanizanki: Gli intoc-p—1,55 Bonanza -OO RETEQUATTRO ■20 Nanizanka: La grande vallata 9.15 Film: La nemica (dram., It. 1952, r. Giorgio Bianchi, i. Frank Latimore, Giacomo Verlier) 10.50 Nanizanke: Strega per amore, 11.15 Giorno per giorno, 11.45 La piccola grande Nell, 12.15 Vicini troppo vicini 12.40 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Dolce Katy, Lady Oscar, Isidoro 14.20 Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.15 Così gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani, 17.10 Febbre d'amore 18.10 Kviza: Cest la vie, 18.40 Gioco delle coppie 19.30 Nanizanka: Quincy 20.30 Film: Un amore splendido (kom!, ZDA 1956, r. Leo Mac Carey, i. Cary Grant, Deborah Kerr) 22.40 Aktualno: Občan in oblast 23.25 Film: I topi del deserto (vojni, ZDA 1953, r. Robert Wise, i. James Mason, Richard Burton) 1.05 Nanizanki: Switch. 1.55 II Santo ITALIA 1_________ 8.30 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman, 10.20 Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford, 12.20 Charlie's Angels, 13.20 Arnold 13.50 Variete: Smile 14.20 Nanizanki: Casa Kea-ton, 14.50 Chips 16.00 Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Candy Candy, Ghostbusters, Family 18.00 Nanizanki: Hazzard, 19.00 Starsky e Hutch 20.00 Risanka: Hilary 20.30 Film: Dune (fant., ZDA 1984, r. David Lynch, i. Max Von Sydow, Kyle MacLachlan) 23.05 Glasbena oddaja: Rock opolnoči - Lionel Ritchie 0.05 Nanizanke: M.A.S.H., 0.35 La strana coppia, 1.05 Alfred Hitchcock presenta, 1.35 Ai confini della realtà [IMgM TELEPAPOVA 13.30 Risanke 14.15 Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days 16.30 Nanizanka: Orazio 17.00 Risanke: Flash Gordon, 17.30 Ken il guer- riero, 18.00 Mazinga, 18.30 Giatrus, 19.00 Masters 19.30 Nanizanka: New York New York 20.30 Film: La tua vita per mio figlio (dram., It. 1980, r. Alfonso Brescia, i. Mario Merda) 22.30 Kviz: Colpo grosso 23.30 Športna oddaja: ameriški football 1.00 Film TELEFRIULI 13.30 Nad.: Amor gitano 14.30 Risanke 15.30 Glasbena oddaja: Music box 18.15 Nadaljevanka: Castigo 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Športni ponedeljek 21.00 Šport: košarka A2, Fantoni - Alno 22.30 Dnevnik 23.00 Rubrika: Dan za dnem 23.30 Dražba 24.00 Informativna oddaja: News dal mondo L ^7 TELEQUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, (7.40) pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj; 8.40 Za vsakogar nekaj; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncertni repertoar; 11.30 Ponedeljkov zbornik: V svetu mladih; 12.00 Skok v preteklost; 13.20 Gospodarski tednik; 13.50 Glasbene skice; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Glasbeni vrtiljak; 14.30 Povejmo glasbo: Spomin na Woodyja; 15.00 Bralni roman: Doberdob (10. del); 15:25 Zbornik (2. del); 15.30 Mi mladi; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: simfonični orkester RTV Ljubljana, vodi Stojan Kuret; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Top lestvica. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Glasbena lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.4Q Naučimo se novo pesmico; 9.05 Matineja; 10.05 Tekoča repriza; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Godbe; 14.05 Kri-žemkraž; 14.15 Mladi glasbeniki; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; IZOO V studiu; 18.00 Ansambel Fantje treh dolin; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Iz studia 26; 20.00 Komorna glasba; 20.30 Vedre note; 21.05 Zaplešite z nami; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba: 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.40 Zanimivosti in reportaže; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Top-ten po svetu; 17.40 Aktualna tema; 18.00 V podaljšku; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Dnevnik, nato prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.35 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Glasba; 10.35 Vstop prost; 11.00 Srečanja; 11.15 Vseradio; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Glasba skozi čas; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Zdravo, otroci; 15.45 Sinto-nizirani; 16.00 Popevka tedna; 17.00 Bubbling; 17.33 Blitz; 18.00 Mednarodne lestvice; 18.33 Glasba; 19.00 Mali koncert. RADIO OPČINE 10.00 Tedenski horoskop; 13.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst mon.); 18.30 Športni komentar; 20.00 Oddaja za ljubitelje jazz glasbe: Skrite oktave; nato Nočni glasbeni spored. Pustne prireditve na višku Danes po mestu velik pustni sprevod včeraj je bila zabava na Kornu Vremena bodo pustom se zjasnile! Po dvodnevnem vztrajnem deževju je včeraj končno zasijalo tudi nad Gorico. Kdor se je z vztrajnostjo pripravljal na pustovanje se je torej oddahnil. Seveda vsi ti upajo, da bo lepo vreme tudi danes, saj prav danes bo največ pustnih prireditev. Te se bodo logično nadaljevale tudi jutri in v torek ter se zaključile z raznimi pogrebi pusta na pepelnično sredo. Pustni sprevod bo danes popoldne po glavnih goriških ulicah. Prireditelj je odbor za mladi pust, ki ima svoj sedež v Podturnu. Prav iz Podturna bo pustni sprevod krenil ob 14.30 po ulicah Vittorio Veneto, Filzi in 24. maja na Korzo tja do glavne pošte, od tam pa bo zavil na Travnik, kjer bo dve uri kasneje sklepna prireditev z nagrajevanjem najlepših skupin. V letošnjem sprevodu bo okrog 25 skupin iz raznih krajev Goriške ter tudi iz drugih pokrajin. Manj bo pustnih voz iz raznih goriških rajonov. Tudi letos bosta pri nas šla v sprevodu pustna voza skupin iz Gabrij ter iz Steverjana. Brez dvoma bo tudi letos na ulicah, koder bo šel pustni sprevod, veliko ljudi. Danes zjutraj se bo izplačalo pogledati na goriški grad. Včeraj smo namreč dobili vest, da nekateri nameravajo pobeliti grad. To naj bi naredili to noč. To seveda pišemo predno sploh vemo ali bo zares izvedena ta akcija, zaradi tega ne moremo biti o tem gotovi. Pustni sprevodi pa bodo danes popoldne tudi v Gradišču ob Soči, v Ro-mansu in še kje drugje. Druge pustne prireditve pa bodo v torek ter v sredo v drugih krajih. Včeraj popoldne je bilo posebno živahno na Kornu, kjer so Prijatelji dobre kapljice (Amici del tajeto) že tretjič priredili pustno rajanje. Pustna zabava se je pričela s plos-kanim nastopom plesalcev društva Lis Lusignutis iz Podturna. Temu nastopu je sledil zelo lep sprevod mažoretk iz Krmina; krenile so s Travnika, na poti pa jih je spremljala godba na pihala iz Orzana. V tekmovalnem mimohodu pustnih mask je krenilo veliko število otrok; nastopili so v treh različnih kategorijah. Vsemu je na Trgu De Amicis sledila zabava. Krofov in druge pustne sladkarije pa ni manjkalo... Doberdobska občina solidarna s Pahorjem Doberdobski župan dr. Mario Lavrenčič je v imenu občinske uprave poslal tržaškemu odvetniku Bogdanu Berdonu, branilcu prof. Sama Pahorja telegram z naslednjo vsebino: »Iznenadeni nad dogodkom, ki nima mesta v današnjem času ostro protestiramo proti početju javnih oblasti, ki zapirajo ljudi, ki uveljavljajo svoje pravice. Prosim, da prof. Samu Pahorju izročite popolno podporo in solidarnost doberdobske občinske uprave. Župan Mario Lavrenčič.« Zaradi razpečevanja mamil aretirali par iz Gradeža Policijski organi so v zadnjem mesecu zabeležili nekaj vidnih uspehov na področju boja proti razpečevalcem mamil. Včeraj smo poročali o aretaciji večje skupine ljudi, ki so osnovali mrežo razpečevalcev, mamila pa so v naše kraje zelo verjetno »uvozili« iz Rima in Kalabrije, saj so bili skoraj vsi aretirani kalabrijskega porekla. Nicola Zitto, načelnik policije v Tržiču, je na včerajšnji tiskovni konferenci novinarjem predstavil še delček mozaika razpečevalcev mamil, ki so ga po dolgi preiskavi sestavili tržiški policijski organi v sodelovanju s kolegi iz Verone. Dolga preiskava je privedla do aretacije 28-letnega Gianmarie Roviera in njegove 26-letne žene Katie Gallet. Zakonca sta stanovala v Gradežu v Ulici Dello Sport št. 13, aretirali pa so ju že 2. februarja. Do atretacije je prišlo v Tržiču, zakonca pa sta imela pri sebi 30 gramov heroina, kar na tržišču mamil velja približno 6 milijonov lir. Preiskovalci domnevajo, da sta Rovier in Gallet oskrbovala tržiške narkomane, pri preiskavi njihovega doma pa varnostni organi niso našli drugega mamila. Dan kasneje, 3. februarja, pa so policisti v Veroni aretirali še 31-letnega Giuliana Padovanija in 30-letnega Maura Abbo. Fanta sta doma iz Verone, pri sebi pa sta imela 40 gramov heroina. Vse kaže, da sta bila prav Padovani in Abba tista, ki sta priskrbela aretiranemu paru iz Gradeža mamilo, ki so jo potrebovali narkomani v Gradežu in na Tržiškem. Vsi štirje se bodo morali braniti pred obtožbo razpečevanja mamil. Jutri v Gorici odprtje univerzitetnega tečaja Že v kratkem se prične v Gorici pouk v prvem univerzitetnem tečaju. Tržaška univerza namreč odpira v Gorici dveletni tečaj za proračunske izvedence. Diplomiranci se bodo specializirali v sestavljanju proračunov. Podobne šole z uspehom delujejo v drugih evropskih in ameriških državah, v Italiji pa je to novost. Prvotno so nameravali odpreti le eno sekcijo s tridesetimi slušatelji. Zaradi velikega zanimanja pa so zaprosili še za drugo sekcijo. Število študentov bo omejeno. Ker za sedaj nimajo še na razpolago stavbe v Ulici Alviano, bo pouk najbrž dve šolski leti v stavbi zavoda Contavalle v naselju Sv. Ane. Uradna otvoritev univerzitetnega pouka v Gorici bo jutri, v ponedeljek, 15. februarja, ob 11. uri, v prej omenjeni stavbi. Mladinski krožek Gorica vabi na tradicionalni 7. PUSTNI PLES v Kulturnem domu v Gorici, na pustni torek, 16. februarja, od 20.30 dalje. Vstop samo z izkaznico ali vabilom. V avditoriju operina o zaljubljencih Ljubitelji klasične glasbe bodo lahko drevi v avditoriju poslušali Mozartovo operino Bastiano in Bastiano. Ni slučaj, da bo orkester Opera giocosa izvajal delo prav na dan sv. Valentina, drugače znan kot praznik zaljubljencev, saj Mozartova mojstrovina obravnava ljubezensko afero med zaljubljenima Bastianom in Bastiano. Nobeden od dveh ni prepričan v iskrenost čustev partnerja, dokler ne postavi svojih prstov vmes čarobnik Colas... 85 let Lojzeta Bužinela Slovenski pevci s Plešivega, člani zbora, v katerem rad tudi sam poje, bodo danes zvečer na Pradežu peli podoknico Lojzetu Bužinelu, ki prav danes praznuje svojo 85-letnico. Naš Lojze je še vedno čil in zdrav, zanima se za vse, kar se dogaja v naših krajih, vsak dan skrbno prebira naš dnevnik, zelo pogosto ga z ženo Poldo videvamo na naših kulturnih prireditvah. Svojčas so ga ljudje še posebej opazovali, ker je na koncertih skoro vedno imel pri sebi registrator in na kaseto registriral petje pevskih zborov. Tudi pred kakim tednom, ko so se Slovenci s Krminskega zbrali na dru- žabnem srečanju pri Sirku na Subidi, je bil naš Lojze poleg z vso svojo številno družino. Ljudje, ki so mu blizu, dobro poznajo njegovo zgodbo. Že mlad se je iz rojstnih Brd izselil v Jugoslavijo. Tam je trdo delal na raznih posestvih tudi na Hrvaškem. Ob začetku zadnje vojne se je vrnil v domač kraj in s trdo prisluženim denarjem kupil majhno posestvo na Pradežu pri Krminu. Trdo je delal, lepo uredil vinograd. Ko so se briška vina pričela uveljavljati, je bil med prvimi, ki so spoznali važnost, da se prične ustekleničevati vino. V tem je tudi uspel in se lepo uveljavil. Njegovemu delu in prizadevanjem sta se pridružila sinova Drago ih Lojze. Posestvo so v kasnejših letih Bužinelovi razširili in zaokrožili, zgradili veliko sodobno klet. Že dolgo vrsto let z uspehom nastopajo na italijanskih trgih. Alojz Bužinel je dobil tudi priznanje Goriške trgovinske zbornice. Vina s posestva Bužinelov pa so dobila laskava priznanja na raznih vinskih sejmih in razstavah. Da se bo od Lojzeta začeto delo nadaljevalo, je dokaz tudi v tem, da so tudi vnuki na posestvu in da so se izobrazili v specializiranih kmetijskih šolah. Našemu zvestemu bralcu seveda želimo vse najbolje ob visokem jubileju tudi z željo, da bi ga še dolgo imeli med našimi zvestimi naročniki in da bi ga še srečevali vedno z nasmeškom na ustih. včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada od 7. februarja do 13. februarja 1988. RODILI SO SE: Giulia Danielis, Ivan Cernie, Anna Marcossi, Marco laccarino, Daniele De' Palo, Daniela Toros, Beatrice Cabas in Francesco Tomat. UMRLI SO: 87-letna upokojenka Maria Meiorin, 74-letni upokojenec Massimiliano Vidic, 60-letna upokojenka Anna Zaratin, 74-letna upokojenka Zora Lorenzon vd. Nemic, 49-letni trgovec Ettore Perezzini, 49-letni upokojenec Ettore Nincatti, 55-letni šofer Antonio D'Urso, 89-letna upokojenka Caterina Millevoj, 78-letni upokojenec Giovanni Viso, 77-letna upokojenka Carmen Pais vd. Michelon, 78-letna upokojenka Alice Tomba, 59-letni telefonist Romano Antoncich, 73-letni upokojenec Umberto Paolin, 82-letna gospodinja Rosalia Viola, 81-let-ni upokojenec Giovanni Cumaldi, 85-letni upokojenec Giovanni Frausin, 65- letni upokojenec Domenico Seatti, 66- letni upokojenec Andrej Trokar, 82-letna upokojenka Rosa Collino vd. Pittana, 81-letna gospodinja Giuseppina Favaretto vd. Barbalonga, 91-letna upokojenka Uršula Paulin, 86-letni upokojenec Celestino Dean, 81-letna upokojenka Ines Furlan vd. Di Giovanni, 67-letni upokojenec Lorenzo Codecco, 97-letna upokojenka Carolina Sternivh vd. Offizia, 82-letni upokojenec Anton Sfiligoj, 87-letni upokojenec Oliviero Carloni, 77-letni kmet Nazario Brez, 87-letni upokojenec Bogomir Gravner in 87-letna Solidea Marega vd. Russian. POROKE: nezaposleni Paolo Ziani in gospodinja Renata Spessot. OKLICI: delavec Salvatore Trivigno in uradnica Ornella Interbartolo, brigadir Antonio Spaziani in uradnica Chiara Tomat, policijski agent Mauro Toneatto in gospodinja Cristina Carpi, pleskar Claudio Trudu in uradnica Miriam Peric, mizar Paolo Paulin in medicinska sestra Isabelle Pillot. koncerti V Kulturnem domu v Novi Gorici bo jutri, v ponedeljek, 15. februarja, ob 20. uri, koncert instrumentalnega se-ksteta Bolšoj teatra iz Moskve. Program: ruska klasična glasbena literatura in ruska romanca z mezzosopranistko Nino Terentijevo. GOTICA Ul. IX Agosto 2 - GORICA v sredo, 17. februarja začne IZREDNO PROMOCIJSKO PRODAJO vseh prediv in voln najboljših znamk s POPUSTI OD 20% DO 80% Se priporočamo! ZiCD Zveza slovenskih kulturnih društev prireja otroško pustno rajanje Torek, 16. februarja, od 15. do 17. ure v mali dvorani Kulturnega doma Družabnost, igrice, bogat srečolov (Zaželene so maske) ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE La Goriziana S.R.L. GORICA - Ul. D. D’Aosta 180 Tel. (0481) 520660 - Tlx: 460107 LAGORI I - Telefax: 520117 PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA ODER MLADIH vabi na novo srečanje, 17. februarja 1988, v DIJAŠKEM DOMU V GORICI Za mladino od 6. do 11. leta od 15. ure dalje, za mladostnike od 11. do 14. leta pa od 16.30 dalje. Prijetno vzdušje, skeči, glasba. Vabljeni stari in novi člani Odra mladih. Operino bodo posebej za šole predvajali še v ponedeljek, zaradi velikega zanimanja dijakov italijanskih in slovenskih šol bodo operino ponovili kar trikrat. Pokopali so Uršulo Pavlin Veliko število prijateljev je včeraj na pevmskem pokopališču pospremilo k zadnjemu počitku 91-letno gostilničarko in zavedno Slovenko Uršulo Pavlin. Pogrebni obred je v pevmski cerkvi opravil msgr. Franc Močnik, ob odprtem grobu pa je žalostinko zapel zbor upokojencev pod vodstvom Pavline Komelove. Uršulo Pavlin so mnogi poznali, saj je dolga leta z bratom Emilom in s sestro Angelo vodila gostilno v Drevoredu 20. septembra. Pokojna je bila iz zavedne slovenske družine, katere člani so se v prvi vrsti zoperstavili fašističnemu terorju. Zaradi tega je bila njihova gostilna večkrat tarča nasilnih izpadov nasprotnikov Slovencev in vseh demokratičnih sil. Uršula Pavlin nam bo ostala v trajnem spominu. razna obvestila Mladinski odsek v Sovodnjah priredi danes, v nedeljo, 14. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah pustni ples. Vstop do zasedbe prostorov. Kulturno društvo Oton Župančič priredi otroško pustno rajanje v torek, 16. februarja, v Domu Andreja Budala v Štandrežu. Pričetek ob 15. uri. Kulturno društvo Sovodnje prireja otroško pustno rajanje v torek, 16. t. m., od 17. ure dalje v Kulturnem domu v Sovodnjah. Kmečka zveza obvešča, da konec februarja zapade rok za predstavitev prošenj za dopolnilno odškodnino (indennità compensativa) za leto 1988 za briško in kraško gorsko skupnost. Nadalje obvešča, da je do 5. marca treba predstaviti prijavo davka IVA s priloženima seznamoma odjemalcev in dobaviteljev. Kulturno društvo Jezero prireja jutri, v ponedeljek, 15 t. m., ob 15.30 na sedežu društva otroško pustno maškarado z zabavnim programom »Maček Muri«. Režija Sten Vilar. izleti Društvo upokojencev javlja razpored avtobusov za pustovanje v Ajdovščini danes, 14. t. m.: avtobus A ob 14.30 iz Gabrij, preko Sovodenj in Podgore; avtobus B ob 15. uri izpred cerkve v Štandrežu, avtobus C ob 15. uri izpred gostilne Primožič v Drevoredu 20. septembra in nato skozi Pevmo, Oslavje in Števerjan. Društvo se priporoča udeležencem, naj ne pozabijo na vabila in maske. kino Gorica CORSO 15.15-22.00 »Roba da ricchi«.. VERDI 15.30-22.00 »Hamburger bill (collina 937)«. VITTORIA 16.00-22.00 »Un desiderio osceno«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 14.00-22.00 »Salto nel buio«. COMUNALE 16.00-22.00 »Personal Services«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Nova Gorica SOČA 16.00 »Od tarče do smrti«, 18.00-20.00 »Tesna koža«. DESKLE Zaprto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Tavasani, Korzo Italia 10, tel. 84576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo, Ul. E. Toti 52, tel. 72701. POGREBI V ponedeljek v Gorici Romana Zanchi iz mrliške veže bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Antona Sfiligoja (NINOTA) 5e iskreno zahvaljujemo dr. Mirku Špacapanu, župniku Vojku Makucu in Don Nataleju za obrede, zboroma Mirko Filej in Stmaver, darovalcem v dobre namene in cvetja in vsem, ki so nam izrazili sožalje. SVOJCI Pevma, 14. februarja 1988 ZAHVALA V Pevmi nas je 2. februarja zapustila naša draga mama Veronika Drufovka Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Posebej se želimo zahvaliti g. župniku Makucu, prijateljem in znancem, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene. Sin Mario z ženo in vnuki Pevma, 14. februarja 1988 Uradna otvoritev kulturnega doma v Števerjanu Na Bukovju so že lani bila dokončana dela v stavbi, kjer so zdaj društveni sedež Kulturnega društva Briški grič ter pisarna in klet Vinogradniške zadruge Šte-verjan. V domskih prostorih se že več mesecev odvija živahna društvena dejavnost. Tudi lepa in prostorna dvorana je že večkrat bila prizorišče posvetov ter kulturnih prireditev. Vendar pa Števerjanci tega doma niso nikdar uradno otvori-li. Odločili so se, da to naredijo še konec tega tedna, v počastitev praznika slovenske kulture. Njihova Prešernova proslava bo torej letos nekaj edinstvenega. Na spored so dali vrsto prireditev, ki se bodo odvijale od sobote, 20. februarja, do naslednje sobote, 27. februarja. V soboto, 20. februarja, ob 20. uri bodo odprli razstavo del slikarjev Silvana Bevčarja, Hijacin-ta Jusse in Vladimira Klanjščka. Predstavil jih bo prof. Jožko Vetrih. Zatem bo sledil koncert mešanega pevskega zbora Iskra iz Železnikov ter gojencev Glasbene matice iz Gorice. Osrednja prireditev bo v nedeljo, 21. februarja, ob 16. uri. Poleg priložnostnega govora in pozdravov bodo na vrsti še nastopi mladih iz Števerjana, moškega zbora Briški grič ter Briškega okteta iz Bobrovega. Sledila bo družabnost. Naslednjo soboto, 27. februarja, pa bosta ob 20. uri nastopila hramonikarski ansambel Syn-thesis iz Trsta ter moški zbor Skala iz Gabri). Člani števerianskega kulturnega društva Briški grič seveda vabijo na veliko udeležbo. Pogovor med upravitelji in občani v Gabrjah V ospredju razna javna dela in stavba kulturnega društva Gradnja kanalizacijskega omrežja, urejanje priključkov, odvodnjavanje, plačevanje po zakonu predvidene davščine. To so bila glavna vprašanja na srečanju — pogovoru med občinskim odborom in občani v Gabrjah. Zraven pa je beseda nanesla še na številna druga vprašanja s področja komunalne ureditve in organizacije občinskih služb. Gabrci pa so na srečanju z županom in člani odbora opozorili tudi na vprašanje, ki jih žuli že dalj časa in ki mu, vsaj za zdaj, ne vidijo rešitve. Gre namreč za iskanje načina za primerno in hitro sanacijo starinske stavbe na glavnem trgu, kjer ima zdaj sedež društvo. Krajani so se v lepem številu odzvali na srečanje, kar navsezadnje potrjuje, da je bil tak pogovor potreben. Polnoštevilno so bili prisotni vsi člani odbora in tudi nekateri svetovalci. Pogovor je uvedel in nato tudi vodil predstavnik KD Skala in obenem občinski svetovalec Bernard Florenin. Največ besedi je bilo glede gradnje grezničnega omrežja, o čemer sta poročala župan Vito Primožič in odbornik za javna dela Marjan Devetak. Podjetje Edilfognature je pred kratkim dokončalo polaganje cevi v gornjem delu zaselka. Isto podjetje je prevzelo izvedbo del tudi na preostalem območju in bodo stroje ponovno pripeljali na gradbišče čez kakšen teden. Prav te dni pa se zaključuje gradnja prečiščevalne naprave. Predstavnika občine sta tudi napovedala, da bo uprava, potem ko bo celotno omrežje vkopano, poskrbela za novo asfaltno prevleko vseh ulic, ki jih bodo razkopali. Za ureditev pokrajinske ceste (glavna cesta skozi Gabrje) bo poskrbela Pokrajina. Istočasno bo uprava skušala asfaltirati in urediti nekaj manjših odsekov in poskrbeti za odtok deževnice. Občani so opozorili tudi na potrebo, da se na nekaterih mestih ojači javna razsvetljava, poskrbi za čiščenje dohodov na Vipavo (nekdanje črepale), da se uredi (problem občasnih usadov in odvodnjavanja) pokrajinska cesta. Župan je krajane seznanil, da je uprava dala pobudo za srečanje, kjer naj bi razpravljali prav o tem vprašanju. V drugem delu pogovora so predstavniki društva Skala opozorili na pereče vprašanje, kako ohraniti in zavarovati starinsko stavbo v središču vasi, ki jo je lastnica namenila vaški skupnosti, a se, prav v zvezi z obnavljanjem in vzdrževanjem pojavljajo velikanske težave. Predstavniki kulturnega društva so na sestanku poudarili, da nameravajo vztrajati v prostorih, ki so si jih sami, predvsem s prostovoljnim delom uredili v starem poslopju. Poudarjajo pa pomen in moralno obveznost, da se poslopje kot tako ohrani v korist skupnosti. Sklenili so, da se o tej problematiki podrobneje pogovorijo na ožjem srečanju med predstavniki občine in kulturnega društva. Starši italijanske osnovne šole proti začasni preselitvi Zakaj bi slovenske šole morale pod Kapelo? Ze nekaj časa je v našem mestu govora, da bi lahko, vsaj začasno, italijansko osnovno šolo V. Fumagalli v Ulici pod Kapelo premestili v kako drugo šolsko stavbo v mesto. V to šolsko stavbo pa naj bi za leto ali dve premestili kako slovensko srednjo šolo, ki se sedaj nahaja v Ulici Alvia-no. O tem so pričeli govoriti na županstvu, potem ko je Tržaška univerza izrazila željo, da bi že v prihodnjem šolskem letu odprla fakulteto za diplomatske vede. Univerza si je izbrala stavbo nekdanjega semenišča v Ulici Alviano, ki jo namerava kupiti od go-riške nadškofije. Znano pa je, da so v tej stavbi, za katero sedaj Goriška občina plačuje najemnino, slovenske srednje šole. Znano je tudi, da bi morali v kratkem pričeli z gradnjo šolskega centra za potrebe slovenskih šol. Vemo pa tudi, da centra ne bodo zgradili v nekaj mesecih, ki nas ločijo do začetka prihodnjega šolskega leta. Verjetno bo nared šele za začetek šolskega leta 1889—90, torej čez leto in pol dni. Na županstvu so svojčas obljubili, da bodo slovenske šole ostale v stavbi v Ulici Alviano, dokler ne bo zgrajen šolski center. To seveda zahtevajo tudi slovenske šole, od šolnikov do dijakov ter staršev. Sedaj pa, potem ko so se zakasnile priprave za gradnjo šolskega centra, to pa iz objektivnih razlogov, saj je neko gradbeno podjetje, ki ni dobilo dražbe, vložilo priziv ua Deželno upravno sodišče, pa čeprav mu to ni ugodilo, prihajajo na dan rmjne potrebe univerze. Na goriškem županstvu si baje niso edini. O stvari je bilo govora na zadnji seji občinskega sveta. Komunistični svetovalec je sprožil vprašanje, potem ko je italijanski tisk o tem že pisal. Busolini je dejal, da so starši otrok v italijanski osnovni šoli nasprotni predlogu, da bi šolo za eno ali dve leti prenesli kam drugam. Odbornik za šolstvo Obizzi je povedal, da so zadevo le vzeli v pretres, da pa niso sprejeli nobene odločitve. Povedal je tudi, da je šolarjev čedalje manj, da je isti pojav tudi v drugih italijanskih šolah v mestu ter da bi z lahkoto našli zatočišče v kaki drugi stavbi. Busolini pa je s svoje strani zahteval, da bi morali tako v svetovalski komisiji za šolstvo kot v občinskem svetu razpravljati o celotnem položaju šolskih stavb v Gorici, saj so vse zelo stare, marsikatera že dotrajana. Ostro stališče proti preselitvi pa so zavzeli tudi starši otrok, ki obiskujejo šolo Fumagalli. Pismo s 54 podpisi smo dobili tudi v naše uredništvo. Svoje nasprotovanje utemeljujejo s tem, da jato edina italijanska osnovna šola v severnem delu mesta; da so tu že zaprli dva otroška vrtca; da je šola pri uršulinkah zasebna; da se bodo tu v kratkem naselile nove družine, saj bodo kmalu dokončali večje stanovanjsko naselje v Ulici Palladio. O stvari je bilo govora tudi v rajonskem svetu za Svetogorsko četrt-Pla-cuto. Tudi ta je zavzel negativno stališče do preselitve. Seveda se prav tako začasni preselitvi v to šolo protivijo tudi slovenski šolarji ter šolniki. Vrh tega obstaja nevarnost, da bi se na tak način ustvarilo umetno nasprotovanje med slovenskimi in italijanskimi šolarji ter prebivalstvom. Dodajmo še, da je šolsko stavbo pod Kapelo zgradila goriška občinska uprava ob obratu stoletja. V njej je mestna italijanska šola. Na vogalu ulice pa je^ bil slovenski otroški vrtec društva Šolski dom, nedaleč od tam pa stavbe Šolskega doma v Križni ulici. Vendar pa so slovenski učenci bili v stavbi šole pod Kapelo dvakrat. Prvič v šolskem letu 1922—23, ko je tam bila edina slovenska osnovna šola v Gorici, ki jo je odobrila Goriška občina z upravo župana Bonneja, ki je prišel na oblast s pomočjo slovenskih volivcev in porazil Nacionalni blok, ki so ga podpirali fašisti. Ta šola je tam bila le nekaj let, dokler je ni fašizem uničil. Drugič, v šolskem letu 1944—45, v času nemške okupacije, ko sta bili v njej slovenska osnovna šola ter gimnazija, ki so jo Goričani nazivali »domobranska gimnazija«. Stavba je zgrajena v slogu, ki je bil tipičen za šolske gradnje v avstrijskih časih. V Novi Gorici fotorazstave Fotokino klub v Novi Gorici razpisuje natečaj za 27. republiško razstavo fotografije, 8. republiško razstavo diapozitivov ter razstavo Dia Primorska 1988. Tema razstav je poljubna. Žirirali bodo samo dela, ki še niso bila razstavljena v Novi Gorici. Razstave Dia Primorska se lahko udeležijo avtorji iz slovenskih primorskih občin in Slovenci iz tržaške, goriške ter videmske pokrajine. Vsak avtor lahko pošlje na vsako razstavo največ 6 fotografij formata 30x40 oziroma 6 diapozitivov v okvirčkih 5x5 cm. Na vsakem delu naj bo zapisana zaporedna številka, naslov dela ter priimek in ime avtorja. Diapozitivi morajo imeti znak za pravilno lego v levem spodnjem kotu. Dela bodo sprejemali do 3. aprila 1988. Razstavo fotografij bodo priredili 6. junija, diapozitive bodo pojicirali istega dne. Dela je treba poslati na naslov: Fotokino klub Nova Gorica, Soške elektrarne, 65000 Nova Gorica. V prejšnjih letih so na teh prireditvah z uspehom sodelovali tudi fotoamaterji iz Italije. Dobili so tudi laskava priznanja. Zaradi tega bo prav, da ljudje iz naših krajev sodelujejo tudi letos. Revizija dovoljenj za tovornjake TIR Združenje trgovinskih zbornic v Rimu Unioncamere je naročilo, da mora priti do splošne revizije avtopre-voznih podjetij, ki so vključena v register karnetov TIR. To upoštevajoč nove predpise v mednarodnem merilu. Rok za revizijo zapade 30. aprila 1988. Zainteresirani avtoprevozniki naj zahtevajo podrobenjša pojasnila na Goriški trgovinski zbornici, Urad za zunanjo trgovino. Dodatna preiskava o atentatu v Petovljah V začetku letošnjega januarja, ko smo naše bralce seznanili z vestjo, da je predsednik porotnega sodišča v Benetkah Gavagnin, ki je lani obsodilo povzročitelje atentata pri Petovljah, objavil obrazložitev lanskih obsodb, smo tudi napisali, da preiskovalni sodnik v Benetkah Felice Casson nadaljuje s preiskavo in da bo kmalu spravil pred sodišče še druge, ki imajo kaj povedati v zvezi z atentatom. Prva vest 5 tem v zvezi prihaja v téh dneh iz Benetk. Med pričami na lanskem procesu je bil tudi izvedenec za strelno orožje in razstreliva pri sodišču v Benetkah Marco Morin. Med pričevanjem je prišlo na dan, da je mož moral svojčas analizirati tulec za sukanec, ki so ga karabinjerji našli na mestu atentata v Petovljah. Ugotoviti bi bil moral, ali je na njem kak ostanek trotila. To razstrelivo naj bi bili uporabili atentatorji v Petovljah. Prišlo je na dan, da je možakar pri svoji analizi nekaj posleparil. Uničil je prvi tulec ter ga zamenjal z drugim, na katerem so bili ostanki druge vrste razstreliva, znamke Semtex X. Tega izdelujejo na češkoslovaškem. Podobno razstrelivo so našli leta 1982 v nekem skrivališču rdečih brigad v Venetu. Zdi se, da je Morin kasneje izkrivil raziskavo tudi v zvezi z materialom, ki so ga našli v že omenjenem skrivališču rdečih brigad na Montellu. Na lanskem procesu v Benetkah je javni tožilec Gabriele Ferrari zaradi nejasnih Morinovih odgovorov zahteval, da se proti njemu sproži preiskava. Casson je stvar vzel v roke in je po večmesečni preiskavi sedaj Morina obtožil, da je s tem svojim delom namerno hotel spraviti preiskavo o Petovljah na krivo sled. Prav tako, da je skušal na napačno sled speljati preiskavo o rdečih brigadistih v Venetu. Istočasno pa je prišlo na dan še nekaj. Marco Morin se je dal nazivati kot profesor. Na dveh zaslišanjih pri Cas- sonu je najprej povedal, da je diplomiral na univerzi v Londonu, kasneje pa še nekje drugje. Baje so ugotovili, da mož sploh nima nobene univerzitetne diplome ter da je na nepošten način prišel v službo na sodišče v Benetke. Preiskovalni sodnik Casson nadaljuje s preiskavo, saj hoče pred sodni dvor spraviti še druge ljudi, ki so imeli kaj opravka z atentatom v Petovljah, pa niso doslej še bili pred sodniki. (mw) ■ V Uradnem listu z dne 26. januarja letos je bil objavljen razpis javnega natečaja za 86 mest namestnika svetnika pri prefekturi. Za omenjena mesta se zahteva univerzitetna izobrazba -doktorat iz pravnih ved ali enakovreden študijski naslov. Rok za predložitev prošenj za sodelovanje pri natečaju zapade 30 dni po objavi v Uradnem listu. Za podrobnejša pojasnila interesenti lahko zaprosijo v tajništvu Prefekture ob delavnikih med 10. in 12. uro. Za narodno kulturno politiko Objavljamo nagovor predsednika Kulturne skupnosti Slovenije Sergija Pelhana na podeljevanju posebnih priznanj KS in Komiteja za kulturo SRS tistim podjetjem in gospodarstvenikom, ki so v preteklem letu nesebično podpirali kulturne dejavnosti. Podeljevanje, na katerem je sodeloval tudi Tržaški oktet, je bilo v torek v Lipici. Spoštovani obiskovalci! Dovolite mi, da ob tej priložnosti povem dve, tri misli. Začel bom kar z malce nenavadno trditvijo. Star kitajski pregovor pravi, da bo človeška družba toliko časa nemoralna, kolikor časa bomo imeli moralo. Kajti le nemoralna družba rabi moralo, le v družbi, kjer je vsakodnevni pojav, da ljudje kradejo in se ubijajo, je potrebno imeti tudi moralne norme - ne kradi in ne ubijaj. Nekaj podobnega bi lahko rekli tudi za kulturo. Le družba, ki ni dovolj kulturna, v kateri so na eni strani izvajalci kulture, na drugi pa porabniki kulture, v družbi, kjer niti polovica prebivalcev ne prebere ene knjige letno, je potrebno imeti poseben dan, posvečen kulturi, saj so iz tega zornega kota vsi ostali dnevi v letu manj kulturni. Izhajajoč iz tega spoznanja, je še kako dragoceno v taki družbi voditi načrtno harodno kulturno politiko, ki je in mora biti namenjena v osveščevanje ljudi, v to, da ljudjfe danes živijo bolj bogato ne samo materialno, ampak tudi duhovno življenje in da bo to življenje jutri še bogatejše. Kot za časa Prešernovega življenja, tako velja tudi danes, da je v vsaki družbi samo en osnovni problem: kako dati človeškemu življenju duhovni smisel, da bi ljudje iskali duhovne vrednote, jih ustvarjali in po njih živeli, »Samo od hladilnikov, bilanc in križank ni mogoče živeti,« je zapisal pisec »Malega princa« Antoine de Saint-Exupéry. V tem smislu smo si tudi pri nas zastavili svobodno menjavo dela, v kateri delavec v neposredni materialni proizvodnji daje sredstva za programe družbenih dejavnosti ne zaradi države in oblasti, ampak predvsem zato, da bi zadovoljeval svoje in svojih otrok potrebe po zdravju, izobraževanju, po kulturi in drugih dobrinah, skratka, da bi bilo njegovo življenje bogatejše, ne samo v materialnem, ampak tudi v duhovnem smislu. Tudi slavnostni govornik na letošnji proslavi v Cankarjevem domu, naš rojak arhitekt Podrecca, nas je opozoril na vse večji pomen in nujnost vlaganj v kvaliteto življenja, ki jo poleg gmotnih dobrin sestavljajo tudi negmotne, kot so človekovo zdravstveno stanje, socialna varnost, varnost pri delu, možnosti za izobraževanje, humanizacija dela in ne nazadnje razvito kulturno življenje. Z dajanjem poudarka samo ekonomskim vidikom, s stalnim omejevanjem sredstev za družbene dejavnosti in znotraj le-teh tudi z omejevanjem sredstev za kulturo, ki doslej še nikoli ni bila izvzeta iz omejevanj, bomo v najboljšem primeru lahko zgradili materialno relativno bogato družbo, toda ta družba bo z vidika polnosti življenja - brez duhovnih in kulturnih dobrin - lahko le enodimenzionalna in odtujena družba. Vsekakor pa to ne bo humana samoupravna socialistična družba, na katero še vedno vsi prisegamo, da je naš temeljni cilj. France Prešeren je pred dobrimi 150 leti zapisal tudi naslednje verze: Kranjc ti le dobička išeš bratov svojih ni ti mar kar ti bereš, kar ti pišeš mora dati gotov dnar Vprašam vas, ali niso ti verzi napisani tudi za uvod v poglavje letošnje republiške resolucije, ki govori o družbenih dejavnostih. Pehanje za denar in za materialnimi dobrinami ni bil le problem v Prešernovih časih na Kranjskem, ampak je danes z vse bolj razvito potrošniško družbo to pehanje še bolj poudarjeno. V potrošniški družbi kaj hitro skopne stoletja oblikovane moralne vrednote, še posebej, če jih dovolj ne negujemo, razvijamo ali nadomeščamo z novimi. Ob raznih aferah, vsakodnevnem povečevanju najrazličnejših oblik kriminala, vse bolj prodira spoznanje, da ni glavni problem naše družbe kriza gospodarstva, ampak kriza morale, delovnih navad in kulturnih vrednot. Zato kaže iskati krivca v pomanjkanju kulture v njenem najširšem pomenu besede, v pomanjkanju kulturne zavesti, tako posameznika kot družbe v celoti. Da je volk potrošniške mentalitete požrl Rdečo kapico naših idealov, je vzrok prav v tem, ker smo v to sfero družbe premalo vlagali in jo vedno postavljali na rob naše pozornosti. Dejstvo je tudi, da že od Medičejcev sem poznamo v evropski kulturi pojav sponzorstva. Danes ni samo pomanjkanje sredstev za proračun Jugoslavije in Slovenije, podobne stiske poznajo tudi npr. Anglija, Francija, Nizozemska, Italija in druge evropske države. Jacques Chirac, predsednik francoske vlade, je zamrznil proračun za kulturo v 1. 1987 in tudi za 1. 1988. Podobno sta storili tudi Italija in Španija. Vendar so vse te države poklicale na pomoč gospodarstvo. V 1. 1986 so francoska podjetja vložila v kulturo 17 milijonov dolarjev, v Veliki Britaniji je bil prispevek gospodarstva 35 milijonov dolarjev. V Italiji je gospodarstvo v obdobju 1981-86 vložilo 730 milijonov dolarjev. Zahodnonemško podjetje Bayer je v 1. 1986 financiralo 50 koncertov, 26 gledaliških, 10 baletnih predstav in 8 razstav. Japonsko podjetje Nippon je v restavriranje Sikstinske kapele vložilo 3 milijone dolarjev, s tem, da ima naslednja tri leta edino pravico do fotografiranja fresk. Seveda so vse navedene države spodbudile vlaganja gospodarstva v kulturno dediščino in umetniško ustvarjalnost tako, da so za vložene zneske zmanjšale dajatve državi. Pri nas je kaj takega mogoče le ob univerziadi. Za vlaganje v kulturo se moramo pri nas zanašati na širino duha in na odprtost delavcev v gospodarstvu, predvsem vodilnih delavcev. In na našo srečo ■vodilnih delavcev, ki ne vidijo samo ozkih materialnih koristi in razvoja v neposredni proizvodnji, temveč razumejo, da je razvoj mogoče le, če je celovit, tovrstnih ljudi je v gospodarstvu vse več. Akcija Komiteja za kulturo in Kulturne skupnosti Slovenije je zato že v dveh letih dala spodbudne rezultate predvsem pri vlaganjih v kulturne in naravne spomenike, pa tudi v živo vsakdanjo ustvarjalno kulturo. Kulturnih spomenikov, ki jih tako skupno obnavljamo in jim dajemo tudi novo namembnost, je tudi po zaslugi te akcije vsako leto več. Korist pa je obojestranska, kulturna in ekonomska. V času, ko so sredstva za kulturo ponovno omejevana, je nedvomno ena od poti kulturnih ustanov, kako realizirati načrtovane programe, ne da bi bili osiromašeni, prav gotovo tesnejša navezanost na neposredno menjavo z gospodarstvom. Predpogoj temu pa je, da morajo kulturni delavci dobro pripraviti programe in le s kvalitetnimi nastopati v tovrstni menjavi. Na nas, ki oblikujemo kulturno politiko, pa je, da bomo tako usmerjenost vzpodbujali in dajali priznanja tistim, ki pri tem izstopajo. Ker smo prejeli letos kar 207 predlogov za dobitnike priznanj, izbor ni bil lahek, saj je bilo na razpolago le 5 priznanj. Kljub temu menim, da so priznanja prišla v prave roke in da bodo pomenila prejemnikom predvsem vzpodbudo za še tesnejše prepletanje vezi s kulturo. SERGIJ PELHAN Ariadna na Naksosu v Verdiju Vrhunec letošnje operne sezone Opera v enem dejanju s prologom »Ariadna na Naksosu«, ki jo te dni dajejo v gledališču Verdi v nemškem izvirniku in s pretežno nemškimi pevci, je tako v literarnem kot v muzikalnem oziru največji in v zgodovini opere tudi najpomembnejši dosežek sodelovanja dveh velikih avstrijskih umetnikov: poeta Huga von Hoimann-sthala in skladatelja Richarda Straussa. Nastala je neposredno in kot izziv njuni prvi uspešnici »Kavalir z rožo« (1911), ki pa je v Hofmannsthalu vzbudila nasprotujoča si estetsko-iilo-zoiska občutja spričo njene lahkotnosti in prodornega uspeha in obenem njene neproblematičnosti v filozofskem pojmovanju izobraženega poeta. Holmannsthal je v libretu za Ari-adno, liku iz grške mitologije, ki je navdihoval že pred njim mnoge literarne in glasbene oblikovalce od Monteverdija do Wagnerja, opredelil svoj ideološko-filozofski odnos do vprašanja »preobstojnosti«, ki ga je muzikolog in poznavalec Wagnerje-vega in Straussovega teatra Franco Serpa (med svojo predstavitvijo dela) sintetiziral z besedami: »Smo to, kar smo bili, smo sad zgodovine duše in kulture.« Izhajajoč iz te premise je Hofmannsthalov libreto »kompleksen, večplasten in problematičen«, v njem se resna predstava združuje s commedio dell'arte, dramatičnost z burlesko kot aspektom »dramatičnosti življenja«. Straussova glasba je to pomenskost Hofmannsthalov e ideologije osvojila ne toliko v odvisnosti od libreta kot v samostojnosti glasbene stvaritve velikega mojstra, ki je v sebi sintetiziral ne le bogato nemško simfonično tradicijo, pač pa tudi stilno melodramsko preteklost od Monteverdija do italijanske opere buffe, od Glucka do Mozarta in od Bellinija do Wagnerja, kar daje Straussovi glasbi za Ariadno značaj heterogenosti, vendar mojstrsko plazmirani v enovitosti partiture. Opera je razdeljena v dva dela: v prvem — prologu, se dogajanje odvija za odrom med pripravami za izvedbo predstave, ki jo je bogati Dunajčan naročil mlademu skladatelju, da bi z njo zabaval goste v svoji rezidenci. Med vrvežem natopajočih bogatašev služabnik sporoči, da bo operi sledil lahkoten zabavni spektakel subretke Zerbinette in njenih mask »commedie dell'arte«. Skladatelj in njegov učitelj sta ogorčena, še bolj pa sta, ko služabnik sporoči, da njegov gospodar v strahu, da ne bi predstava izpadla preveč bledo, zahteva, da morajo maske nastopiti kar med predstavo opere same. Toda Zerbinetta nazadnje le prepriča skladatelja in njegovega učitelja, da popustita in pristaneta na predstavo, zlasti še, ko ji skladatelj pojasni vsebino svojega dela in pri tem podčrta duhovni pomen Ari-adnine zvestobe do Tezeja, ki jo je zapustil na otoku Naksosu, kamor sta String Quarte! v Rossettiju V ponedeljek smo v gledališču Rossetti lahko prisluhnili koncertu »American String Ouarteta«. Leta 1975 ga je ustanovila četverica diplomirancev newyorške Julliard School of Music: gre za same visokorazredne poklicne umetnike. Na tržaškem odru so se postavili s čudovito ubranostjo in scensko sproščenostjo, ki pa ne seže še do vrhunske »elegantne zànikrnosti«, pač pa se vrti v krogu umetniške dostojnosti. Izbor skladb je bil kar se da skrben. Spored se je začel s Schubertovim Kvartetnim stavkom v c-molu, posmrtno objavljenim mrakobnim delom z značilno tematsko obsedenostjo zadnjega skladateljevega obdobja. In v resnici je tematska obdelava dognana do tako obupne mere, da se praktično izčrpa in se skladba tako nehote prelevi v strukturalistični izdelek. Tako delo izvrstno streže uvodni vlogi: s svojo jedrnatostjo in sorazmerno kratkostjo (enim samim stavkom) omogoča umetnikom ustalitev intonacije ter udomačitev v dvorani, poslušalcem pa, da dojamejo namen prednašalcev. Pri tržaškem nastopu pa je v resnici opravil še dodatno vlogo, namreč vlogo dušilca vpričo »plat de resistance« prvega dela večera - Kvarteta št. 4 op. 37, Arnolda Schoenberga. Delo sodi v sam vrh Schoenbergovega formalizma. Sad zrelega skladatelja pomeni avtorju poizkus normalno zaživeti v resničnosti, ki jo je Schoenberg dotlej vztrajno oblikoval. Če je bil avtor dotlej vnet le za lastno »harmonsko revolucijo«, ki je v čistkah zatrla ves razred enharmon-skih intervalov, da si je zagotovil čisto utopično strukturo, se je v tem kvartetu lotil posledic te »harmonske kolektivizacije«. Sila bogata in razkošna struktura se docela prepušča padajočim velikim septimam in enharmon-skim čezoktavnim intervalom, tako da se nastop teme v unisonu pri Largu nenadoma pojavi kot nekakšna harmonska domislica. Lahko rečemo, da gre za sad zrelega dada obdobja, ko je struktura povsem izrinila vsebino in se v novi vlogi čisto udobno počuti. Omembe vredna sta prodornost in natančnost prednašalcev pri obravnavi take glasbene sestavljenke. Čistosti enharmonskih tonov in zapletenosti izpeljave glasbenih misli so bili mojstrsko kos. Kvartet je tudi izpostavil dokajšnjo barvno izraznost: pianissimo prve violine, bleščeči recitativ viole, nebeški kontratenor čela v visokem registru so pričarali igro luči in senc ter dinamiko na črno-belem ozadju negibnosti Schoenbergove glasbe. V drugem delu koncerta je bilo občinstvo deležno Schumannovega Kvarteta v A-duru op. 41 št. 3. Šlo je za pristnega Schumanna. Stavke so tja do Adagia izvedli malone brez presledka, tako da so izzveneli kot niz variacij na vsakič drugačno temo; lahko bi jim pravzaprav rekli »variacije na miselno zvezo« z ekspozicijo v »Andantu« ter ob navzočnosti vsakovrstnih obdelav (od kanona do fugata in kantilene) sicer vsakokrat drugačnega dogodka. Začetnemu, v eni sapi izpeljanemu velestavku je sledil Adagio molto ob spoštovanju vseh pravil romantične igre; nazadnje pa se še ta umakne deročemu Finalu, da s svojo dinamičnostjo delo zapečati in ga povzdigne v pravcati »koncert za kvartet«. Poslušalci so »American String Quarte!« pozdravili s prisrčno vnemo in vztrajali, dokler jim niso umetniki naklonili dva dodatka: Finale iz Haydno-vega Kvarteta v F-duru in Poco adagio (»Sen«) iz iste skladbe. A. N. se zatekla s Krete, in smisel njenega srečanja z bogom Bakhom. Zerbinetta je namreč vsebino takoj povzela za svoje maske z idejo, češ: dekle, ki je izgubila ljubljenega, je treba, dokler ne dobi drugega, malo potolažiti in pozabavati. V drugem delu - operi, je Adriadna sama na otoku s tremi nimfami in objokuje svojo usodo. Nastopijo Zerbinetta s svojimi maskami, za katere pa se Adriadna v svoji boli ne zmeni. Ko maske odidejo, jo skuša potolažiti Zerbinetta, ki ji med osrednjo sceno predstave v dolgem monologu dopoveduje, da je treba najti novo ljubezen, če se izgubi stara. Ko Zerbinetta odide, nimfe najavijo Adriadni, da je pristala ladja, s katero se je pripeljal bog Bakhos, ki je komaj ušel čarovnici Kirki. Ariadna jih ne posluša, ko pa se Bakhos pojavi, ga Adriadnina lepota prevzame. Bakhos misli, da stoji pred novo Kirko, ki ga skuša zaslepiti, v zmoti pa je tudi Adriadna, ki boga Bakha zamenja s Hermesom, znanilcem smrti, ki naj jo reši njenih muk. Toda nesporazum se pojasni in združi Bakha in Adriadna v ljubezni, Zerbinetta pa ugotavlja, da se vsak novi ljubimec zdi kot bog. Tržaško uprizoritev »Adriadne na Naksosu«, ki povzema postavitev na »Festivalu dveh svetov« v Spoletu z ' režijo Giulia Chazaletta in sceno ter kostumi Ulisseja Santichija, prav tako kot v Spoletu dirigira Siros Argiris, solisti pa so v vseh glavnih vlogah Nemci. Predstava je na izjemno visoki ravni in predstavlja za Verdijevo gledališče umetniški vrh ne le letošnje, pač pa tudi vrste prejšnjih sezon. Pod skrbnim Argirisovim vodstvom je izbrani 37-članski orkester (redukcija velikega) muziciral s poudarjeno komorno čistostjo in z močno prosojnostjo. V ubranem solističnem zboru je v naslovni vlogi dominirala sopranistka Johanna Meier, priznana interpretka Wagnerjevih oper, s svojim kultivirano moduliranim glasom in smislom za dramatično fraziranje v vseh legah. Ob njej je v predlogu prednjačila mezzosopranistka Ruthild Engert-Ely z ekspresivnostjo svojega dramatično obarvanega glasu v vlogi Skladatelja, glasovno vseskozi imeniten je bil Ma-etin Egei kot glasbeni učitelj. Isto je mogoče reči za tenorista Williama Pella kot »tenorista« v prologu in boga Bakha v operi. V vlogi subretke Zerbinette je nastopila sopranistka Penelope Luši, pevka nedvomne mu-zikaličnosti, ki pa s svojim sicer jasnim, toda razmeroma krhkim glasom ni uspela v polnosti zadostiti zahtevam partiture, a je kljub temu ustvarila prijetno lahkoten lik. Posebej zasluži omembo Ferry Gruber v vlogi služabnika predvsem zaradi suverene igre. JOŽE KOREN Nova premiera PDG Nagradni natečaj Slovenskega kulturnega kluba Že nekaj let razpisuje Slovenski kulturni klub, ki deluje v okviru Slovenske prosvete, literarni in likovni natečaj za srednješolsko mladino. Letos je bil odziv na literarni natečaj posebno bogat, saj je prispelo 27 sestavkov, od katerih pa je komisija odbrala le literarne, 13 po številu, medtem ko je ostalo gradivo publicističnega značaja (o manjšinstvu, slovenstvu, gledališču, mladinskih problemih ipd.) sklenila pregledati in nagraditi na posebnem večeru v mesecu februarju. Za to se je odločila prvič, ker natečaja ni namenila za razmišljanja in esejčke, marveč za prozo, drugič pa seveda zaradi časovne stiske, saj je bil rok za oddajo dve uri pred razglasitvijo. Med trinajstimi sestavki jih je nekaj nad polovico napisanih še dokaj spretno in s ščepcem originalnosti ali celo daru ter so vredni natisa. Izšli bodo v Rasti. Med temi je komisija odbrala tri črtice, s katerimi avtorji že prestopajo mejo med odlično šolsko nalogo in samosvojim ustvarjanjem. Prvo nagrado, dar Hranilnice na Opčinah, je dobila Katja Migliore, drugo, dar Slovenske prosvete, Vladica Vodopivec (obe Klasični licej), tretjo Maksimilijan Gulič (Trgovski tehnični zavod Žiga Zois). Zaradi domiselnosti in spretne gradnje je prisodila še eno tretjo nagrado, dar Slovenskega kulturnega kluba, za zgodbo, ki jo je napisal Aljoša Saksida (Znanstveni licej). Trije nagrajenci so si izbrali zahtevne motive ter jih razvili spretno, jezikovno neoporečno, s primerno psihološko poglobitvijo in v že kar literarni fakturi, tako da lahko izidejo kot samostojni sestavki v mesečniku Mladika. Četrti nagrajenec izide v Rasti ali Poti. Tudi ostali sestavki, ki jih komisija priporoča kot vredne natisa, izidejo v Rasti ali Poti. Napisali so jih Mariza Viller (Vzgojiteljska šola), Neva Lupine (Klasični licej), Smiljana Gruden (Klasični licej), Damjan Berdon (Trgovski zavod Žiga Zois), Ivana Brecelj (Klasični licej) ter pesmi Katje Volpi (Trgovski zavod Žiga Zois) in Ma-tejka Starc (Učiteljišče A. M. Slomšek). Tudi občinstvo je imelo priliko poslušati branje vseh 13 sestavkov. Nekatere so brali avtorji sami, druge pa Manica Maver, Breda Susič in Mitja Sosič. Občinstvo je prisodilo prva tri mesta Ivani Brecelj, Damjanu Berdonu in Vladici Vodopivec. Na istem večeru so bile podeljene tudi nagrade LIKOVNEGA NATEČAJA za izdelke v raznih tehnikah. Posebno pozornost so vzbudili kiparski izdelki, njihov oblikovalec Rado Jagodic (Trgovski zavod - oddelek za geometre) je dobil zanje že ponudbo za odkupitev in seveda prvo nagrado (srebrn medaljon), prav tako-prvo nagrado za slikarski medij pa je dobil Štefan Pahor. Drugo nagrado je dobil Matej Susič (oba Klasični licej), tretjo pa za svojo kompozicijo Fabrizio Polojaz (Univerza v Trstu). Tudi tu so nagrade podarili Hranilnica na Opčinah, Slovenska prosveta in SKK. Žirijo sta sestavljali umetnica Magda Tavčar in likovni kritik Magda Jevnikar. Tudi za likovne izdelke je podelila priznanja publika sama. Prvo nagrado sliki Ptica (Robert Mosetti, Učiteljišče), drugi dve pa Mateju in Tomažu Susiču (Klasični licej France Prešeren). V žiriji za literarne sestavke sta bili mentorica mladinskega krožka Slovenskega kulturnega kluba prof. Lučka Susič ter publicistka in pisateljica prof. Zora Tavčar. Večer so obogatili z glasbenimi vložki Martina Ozbič (flavta), Jordan Pisani (kitara) in Vesna Jagodic (klavir). Zelo uspeli večer, s katerim je SKK počastil dan slovenske kulture, se bo nadaljeval s podeljevanjem priznanj za najboljše ocene in razpravice. Datum bo še objavljen. Z. T. Kot svojo četrto premiero v letošnji sezoni Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica prvič na slovenskih odrih uprizarja delo dramatika pozne angleške renesanse Johna Websterja, tragedijo VOJVODINJA MALFIJSKA (The Duchness of Malli). Websterjev svet krutosti, neizčrpnega teka krvi, v katerem se človekova moč realizira kot brezprimeren zločin brez razloga in smotra, predstavlja dekadenco shakespearjanske-ga sveta. V občutju propada, ki obvladuje to igro, človekova veličina strmoglavi v delirij Zla, blaznosti in perverzije. Predstavo je režiral Zvone Šeldbauer, prevajalec in lektor je bil Srečko Fišer, dramaturška obdelava je delo Diane Koloini, sceno je pripravila Špela Puc, kostume Meta Sever, avtor glasbe je Urban Koder, koreograf pa Janez Mejač. V glavnih vlogah igrajo: Stanislava Bonisegna, Bine Matoh, Janez Starina, Iztok Mlakar, Milan Vodopivec in Jože Hrovat. SPOŠTOVANA SVETOVALKA! Aleksa Sušulič V tvoji rubriki dostikrat prebiram pisma ljudi, ki imajo težave, a česa svojemu primeru podobnega še nisem zasledil. Ne bom lagal, če rečem, da se že leta želim obrniti nate, pa nisem nikoli zbral dovolj poguma. Vendar mi ga je naposled vlilo tisto dolgo pismo Janeza z Gorenjskega. Ne oglašam se kot odmev nanj, ampak spodbujen, ker ima še kdo precej svojevrstne in neobičanjne probleme. Ker nočejo mi iz glave Janezovi stavki, ko pravi nekako takole: Je knjiga, kateri ne bom nikoli dovolj hvaležen. Je knjiga, ki me edina pozna otožnega in obupanega do solz. Je kjniga, ki jo vzamem v roke edino v trenutkih, ko me preseka groza, da pravega dekleta zame ni, da ne bom nikoli našel sorodne duše, da bom večno sam... Je knjiga, ki me zna v takšnih minutah edina utolažiti in mi povrniti zaupanje vase. Ta knjiga je Telefonski imenik Slovenije. Né, moja težava ni tako kočljiva kot Janezova. Niti ni protinaravna, ni sprevržena ali sramotna. Ne, prej bi lahko rekel, da je smešna! Da, smešna! Tako je smešna, da sem se komaj danes opogumil — zadeva je že tako blizu roba, da sem presodil: kar bo, pa bo — in jo postavljam na papir. Kakorkoli bo, vsekakor bo bolje od razrva-nosti, v kateri se cvrem sedaj! Dodam pa naj, takole v oklepaju, da vaše revije ne kupujem redno, zato lahko le upam, da bo moje pismo prišlo na pravi naslov. No, in zdaj k srži problema. Sem intelektualec v poznih dvajsetih, lahko bi rekli v najboljših letih — ko bi ne bil v kalvariji, hujši od Kristusove. Poročen nisem, dekleta tudi nimam. Ne smej se mi, a spolnih odnosov še nisem imel. Spet eden tistih zavrtih zakrknjencev, porečeš. Pa ni tako. V navezovanju stikov z ljudmi — tudi ženskami — sploh nimam težav, nasprotno, rečem lahko, da sem celo nadpovprečno odprt. Imam diskretno službico, ki me postavlja neprestano v stik z novimi ljudmi, imam svoje stanovanje — starša sta razvezana in sta se odselila vsak na svoje, z obema imam stike in se dobro razumem. Gmotno sem torej preskrbljen, a kaj mi bo to prostorno stanovanje sredi mestnega vrveža, ko pa sem v tej prostornini in vrvežu tako sam! Kako se pozna, da manjka ženska roka! In strahotno je ob koncih tedna — ne, tega ni moč zapisati. Črnejše od najčrnejše noči je. O, ja, sončna dekleta so vzhajala: vzhajala in zahajala so, spremenilo pa se ni nič. Zgolj prišla so, videla in odšla — in vselej, prav vsakokrat, pomisli, sem bil za to kriv sam! In vendar, človek sem, človek z vsemi željami in hrepenenji. Moja babica filologinja je imela navado praviti: »En človek je kot občutljivi oranževec, drugi je tak kot naduta strupena prašnica, v kateri ne najdeš drugega kot puhlost, tretji spet je podoben skromni, a stanovitni jablani. In potem je tisti, kateremu v rastlinskem svetu ni para: homo sempreflorens, človek, ki nikdar ne dozori, temveč ostane za vekomaj lep - in jalov - cvet.« Sebe sem venomer videl kot pomarančo. Drugi so neradi in stežka prodirali vame, bili so kot kosi, katerim grenka skorja brani do sredice. A prav kot sadež sem dehteč in širokosrčen pod lupino. V čem je pravzaprav moj problem? Z dekletom, še posebno, ko mi je res do nje, se ne znam spogledovati! Smešno? Ja, mogoče res, ampak jaz ne znam pogledati v ženske oči! Dokler se vse skupaj suče okoli prijateljskih razgovorov, bežnih dotikov (no, kako tovarišico, znanko ali sodelavko kdaj tudi ročno pošlatam, da ne boš mislila) in kratkih srečanj oči, mi gre O.K. Z nežnim spolom grem na večerjo, v kino, gledališče ali samo na nagli kapucin — in vse je v najlepšem redu. Celo še kar všečen sem, kar mi da marsikatera vedeti. Toda ko pride do tesnejše bližine, ko bi se moralo kaj zgraditi, tedaj se vse podre. Gledava se lahko le pod krinko, če počneva še kaj zraven ali se vsaj pogovarjava, a molče nikakor: ko me začne dekle opazovati res pomenljivo in nedvoumno, se pričnem izmikati njenim zenicam. Globoko v tuje oči sploh nisem zmožen zreti! Kar na lepem začnem mežikati in begati z zrkli in na usta se mi prikrade neroden smehljaj, tako rekoč režljaj, in bolj ko ženska vztraja, bolj trapasto se jaz režim. Kmalu se že nasmiham kot kak debil in ni mi pomoči. Kaj si morem?! To pa seveda do obisti užali vsako, še tako široko žensko. Koliko se jih je ob tem na mestu odpravilo in mi spotoma še pocedilo kako strupeno! Vaš, rod zna tako nizkotno opsovati z eno samo besedo! Kaj naj storim? V vseh teh letih iskanj se mi je enkrat samkrat pripetilo, da je dekle ravnalo drugače. Šlo je sploh za druge vrste dekle, bolje povedano za zrelo žensko. Spoznal sem jo, ko je vodila neko ekskurzijo tridesetih srednješolk na kolesih (bila je razredničarka). Ne bom ti razlagal o njej. Res je bila zlata, prav vse je poskusila, pa ni šlo. Resnično, vse je dala od sebe, in kar precej je lahko dala od sebe, lahko mi verjameš. Šla je preko mojega režanja, jemala ga je kot nujno zlo ali kaj vem kaj. No, navsezadnje sva krenila skupaj na dopust in šepet morja me je za spoznanje sprostil. Prišla je tudi noč: midva sama pod šumno šotorovino, črički, žive duše nikjer naokoli. Ženska in pol je bila! Ne misli, da sem kak prenapetež ali čistun! Pogled na skladno žensko telo mi požene kri po žilah, pa tudi drugam, kot pač vsakemu čilemu sončnoalpcu. Slekla sva torej najine krpice, kar sva jih pač imela na sebi, ugasnila petrolejko in v meni se je zdramil up, da je morebiti to tisto pravo in končno. Obzirno je jela z božanjem, poljubljanjem, glajenjem. Vse je šlo, kot je treba; ko bi ne bil kot na trnih, bi verjetno užival. No da ne bom utrujal: ko je čutila, da sem v redu (tudi sama je bila že razburjena), mi je namignila, da je napočil trenutek za velik preboj. Rahlo nerodno sem se skobacal nanjo in se prerinil med njena gladka bedra, medtem, ko so njene sopeče dlani grabile po meni. Tedaj pa — prav, ko bi moral preiti od besed k dejanjem — me je samo za hip posilil droben nasmešek. Rekel sem si, poslušaj fant, to ni nič, samo stvar živcev, trzljaj, neobvladana stranska napetost — takrat pa se mi je smehljaj razpotegnil od ušesa do ušesa in zajel me je tak zverinski krohot, da so me gotovo slišali vse do vasi vrh hriba. Nisem si mogel pomagati. Režal sem se in režal, da me je kar metalo po ubogi ženski. Komaj in komaj sem prišel do sape, bilo mi je, kot da me tisoč peres ščegeče po podplatih. Sele tedaj sem opazil, da je od telesa pod menoj velo nekakšno tiho, skoraj neslišno ihtenje. Pomislil sem, da hlipa, zvok je še najbolj spominjal na zadušen jok. Postopoma pa se je njen sopran raznesel, dobil je zalet in razumel sem, za kaj v resnici gre. Ženska se je smejala kot nora in nisem mogel poslušati tako iskrenega in iskrivega krohota, ne da bi me to še bolj podžgalo. Tako sva se nalezovala drug od drugega in se zvijala od smeha še dolgo v noč. Roko na srce, od tiste noči se ne spominjam ničesar drugega. Le to vem, da sva se krohotala do onemoglosti — bržčas sva potem zaspala. Kaj neki si je lahko mislil kdo, če je hodil ob pozni uri tam mimo! Kajpada me je že naslednjega dne ob svitu pustila na cedilu. Rekla je, da gre rajši na smučanje v avgustu, kot da je z mano na dopustu. Lahko si misliš, kako mi je odtlej. Draga svetovalka, ti si moja zadnja nada! Povem ti — celo na samomor sem že pomislil. Živ-Ijenje iz samega smeha — ali je to sploh življenje?! Če mi v čimkrajšem času ne odgovoriš, ne vem, kaj bom sam s seboj. Res, računam na tvoj odgovor, obenem pa lepo prosim bralce, da napišejo svoje mnenje. Kaj je pravzaprav narobe z mano! Se bojim žensk? Se bojim življenja? Česa se bojim v človeških očeh? Tistega, kar vidim v njih (kaj neki vidim?) ali tistega, kar druge oči vidijo v mojih? Šifra: manus pretium Horoskop ■■ od nedelje 14. 2. do sobote 20. 2. 1988 OVEN (21.3.-19.4.) * I » Napoved za ta teden vam je prav " ugodna. Zvezde so vam še kar naprej prijazne. Uspelo vam bo uresničiti marsikaj, kar ste si že dolgo želeli in naklepali. Spremljala vas bosta sreča in predvsem prijetno razpoloženje. Le nedelja in ponedeljek vam ne bosta posebno naklonjena. VI IN DRUGI: V ljubezni vas čakajo novosti. Ugodna dneva bosta torek in sreda. DVOJČKA (21.5.-20.6.) VI IN DELO: Dobre zvezde so na vaši strani pa bo prav zato teden za vas posebno prijeten in razveseljiv. To je primeren čas za uresničitev zastavljenih ciljev. Rojeni od 15. do 19. 6. bodo pod neugodnim vplivom Marsa, zaradi česar je možnost neprijetnih presenečenj večja. VI IN DRUGI: Ne izzivajte nepotrebnih razprtij z bližnjimi. Ugodna dneva bosta torek in sreda. LEV (22.7.-22.8.) VI IN DELO: Teden bo precej razgiban in poln novosti. Mars, Venera in Jupiter so vam zelo naklonjeni. Računate lahko na srečne okoliščine, ki bodo pripomogle k uresničitvi vaših načrtov. Marsikaj se vam bo premaknilo na bolje. Torek in sreda vam znata ponagajati. VI IN DRUGI: Bodite previdni do nekaterih ljudi, ker vam nekdo nastavlja pasti. Ugodna dneva bosta petek in sobota. BIK (20.4.-20.5.) VI IN DELO: GR de na to, da var V M zvezde niso pra prijazne, lahko re čunate na kakšne manjše teže ve ali zaplete. Precej naporn dneva bosta lahko torek i: sreda. Konec tedna vam bod zvezde prijaznejše. Možna S' prijetna presenečenja v denar nih zadevah. VI IN DRUG! , Ne odločajte se na lastno pesi temveč samo' v dogovoru ljubljeno osebo. Ugodna dne va bosta četrtek in petek. RAK (21.6.-21.7.) VI IN DELO: Čaka vas zanimiv in predvsem uspešen teden. Z lahkoto boste kos nalogam, ki ste si jih že pred časom zastavili. Delo vam bo vzelo manj časa kot običajno. Uspeli se boste celo malo oddahniti in posvetiti več časa kot običajno samim sebi. Muhasta dneva bosta nedelja in ponedeljek. VI IN DRUGI: Nikar ne pozabite, kar so vam priporočali. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. DEVICA (23.8.- 22.9.) — vi in F ^ DELO: Pred vami I IX je prav gotovo teden, ki ste si ga želeli. Dobre zvezde vam bodo stale ob strani. Nobenih težav ne bo, le v četrtek in petek vas zna neugodna Luna spraviti v slabo voljo. Ne prenaglite se v odločitvah, ker vas lahko napaka drago stane. VI IN DRUGI: Razumevanje, ki ga potrebujete, boste našli samo v družini. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek. TEHTNICA (23.9,-22.10.) — VI IN DELO: Večina zvezd vam je prijazna, tako da lahko z gotovostjo pričakujete prijeten in uspešen teden. Dobra sreča vas bo povsod spremljala in marsikatera želja se vam bo izpolnila. Nedelja in ponedeljek pa vam z neugodno Luno v Kozorogu ne bosta preveč naklonjena. VI IN DRUGI: Prijetno družabno srečanje vas bo razvedrilo. Ugodna dneva bosta torek in sreda. ŠKORPIJON (23.10.-21.11.) — VI IN DELO: Napoved za ta teden je dokaj ugodna. Zelo verjetno je sicer, da boste naleteli na manjše težave v torek ali sredo, vendar se vam bo proti koncu tedna vse obrnilo na bolje in se rešilo. Odpravite se na pot, s tem že preveč časa odlašate. VI IN DRUGI: Prisrčno prijateljsko srečanje vam bo teden prav prijetno popestrilo. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. Pripravlja SREČKO MOŽINA • STRELEC (22.11,-21.12.) — VI IN DELO: Pred vami 4\ je pozitiven in ustvarjalen teden. Ugodne zvezde bodo pripomogle k boljšemu počutju in večji delovni zmogljivosti. Precej je možnosti za izreden zaslužek. Vaša marljivost bo poplačana. Četrtek in petek vam s slabo Luno ne bosta naklonjena. VI IN DRUGI: Ljubljena oseba vam bo pripravila prijetno presenečenje. Ugodna bosta torek in sreda. VODNAR (20.1,-AÀ/ 18.2.) — VI IN DELO: Večina zvezd vam je prijazna, tako da lahko s polno gotovostjo računate na uspešen izid zastavljenih načrtov. Uresničite 'lahko marsikaj, kar vam v prejšnjih tednih ni uspelo in vam je delalo težave. Dobra sreča bo na vaši strani in s tem tudi večja možnost prijetnih presenečenj. VI IN DRUGI: Ljubljeni boste in povsod priljubljeni. Ugodna dneva bosta torek in sreda. KOZOROG (22.12.- 19.1.) — VI IN DELO: Pred vami je zanimiv in razgiban delovni teden, v katerem bo vaš položaj postal končno popolnoma jasen in boste postavili kar precej stvari na svoje pravo mesto. Kakšnih posebnihtežav in za-pletljajev ne bo; le v petek in soboto vas zna slaba Luna spraviti v nejevoljo. VI IN DRUGI: Posvetite več pozornosti ljubljeni osebi. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. RIBI (19.2.-20.3.) ^ ^ VI IN DELO: Po vam sovražnem ^ ozvezdju Strelca se premikajo mnoge neugodne- zvezde, ki ne bodo dobro vplivale na potek tedna. Precejšnja je možnost nepričakovanih težav in slabšega počutja. Kljub temu lahko še kar ugodno speljete teden, če se boste le malo potrudili in pazili. VI IN DRUGI: Bodite bolj strpni in nepristranski. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek. Pisava odkriva našo notranjost Ureja: SIMON BORUT POGAČNIK Šifra: POLETJE 87 Dobro se znajdeš v povsem novih razmerah in 0 je, kot veš, že dober kazalec za inteligenco. Posobna si izluščiti vsebinsko jedro iz navidez ° jlne embalaže. Koncentriraš se z lahkoto in ^°kaj hitro. S svojimi nagoni si prideš včasih avzkriž. Morda meni tvoja okolica, da si samos-sUa' t°da kar želiš pokazati, pokažeš, kar ne, pa s N6*- Pričakovanja so večja od trenutno že do-VjZene9a- Toda z vztrajnostjo se dosežejo tudi s°ki cilji, samo imeti jih moramo! (pot Aojua »žiLo Šifra: MIŠOLOVKA Navezanost na vse, kar je in je bilo preteklo, ima pri tebi neko posebno vrednost, kar je lahko prednost ali zavora. Običajno se spominjamo iz preteklosti vsega, kar je bilo lepo, kar pa je bilo slabega roma v podzavest. Poudariti pa je potrebno še drug pojav: lepo se še polepša in ta lepota se tako jača v nas, da ima komaj še kakšno zvezo z dejanskim. Tako bo verjetno tudi s tvojim ljubezenskim spoznanjem. Kot zelo čustveno dekle jemlješ lansko poletno poznanstvo kot merilo vsem dosedanjim in morda malce neopravičeno tudi vsem prihodnjim zvezam. Pri tem moraš biti previdnejša, kajti marsikaj boš še doživela, kar sploh nima nikakršne zveze s preteklim. Zato ne moreš soditi zgolj po enem dogodku ali primeru vse druge. Romantičnost je v bistvu potovanje v svet čustev, ki ima svoj čar ravno v preteklem. Zato so običajno čustvene narave tudi bolj romantične od strogih mislecev. Svoj smisel za lepoto in občutljivost na tem področju ohrani, ker je pravzaprav redkost, saj ga ne premore vsakdo! V resnici je takih vedno manj, kar je pravzaprav škoda! KUPON za grafološko analizo ali pojasnila Simona Boruta Pogačnika sigla:........................... Primorski dnevnik, 14. februarja 1988 KRIŽANKA VODORAVNO 1. ulična prodajna hišica, 5. gozdovniki, 10. tenka, brušena stekla, 12. Ljudevit Gaj, 14. ščet za čiščenje tkanin, 15. kem. simbol za berilij, 16. sto, 18. izstopanje prebavil, 19. mongolsko-turški vladarski naslov, 20. rdeče so tudi... kače, 22. oziralni zaimek, 23. s kričanjem svari divjad pred nevarnostjo, 24. obljube, 26. kovaško orodje, 28. obvestilo, naznanilo, 30. sladkovodni krapovec, 32. zelo visoka, mogočna gora, 33. Rok Petrovič, 35. vrsta voz z vojaškimi potrebščinami, 36. vrednostni papir, 37. pripadnik indoevr. ljudstva, 39. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 ■ 10 11 ■ 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 očka, 40. Roger Vaillant, 41. »smotke«, 43. veznik, 44. kovani ali papirnati denar, 46. načet, 47. zelo velik kip. NAVPIČNO I. vprašalni prislov mere, 2. Oskar Kjuder, 3. požirek, 4. film. igralec Douglas, 5. sovjetski politik in državnik, 6. je tudi udav, 7. krilo rimske legije, 8. Vicenza, 9. ime naše atletinje Tavčarjeve, II. kontakt, 13. zagovornik »glasnosti« v SZ, 15. so pritrjeni na puškini cevi, 17. slavljen v pesmi, 19. črevesna nalezljiva bolezen, 21. nravoslovec, 23. skop, 25. predlog, 27. Alberto Moravia, 29. država v ZDA, 31. tropska rastlina, 32. del glave, 34. Jadranov dres, 37. splet lasi, 38. ukana, zvijača, 41. naša vas, 42. ...in drugo, 44. Genova, 45. ime film. igralca Pacina. (lako) REŠITEV 'IV -S* :3D Tt 'Zt J03 -ifr bjii} '8E '££ ;AEid :ZBr -q° TE iSBUBUB te iuobaro '6Z ;'WV 'LZ ‘P '9Z h-ntS '££ iupja TZ iBjaiOi) -gl luPAado ■£l JjauolBq 'gj lAoijBq -ioq -£1 hjps -JI iBuaii -g !IA ‘8 :UB '£ !B?B3i -g luqBjg 'S !:>PD1 T bps •£ l'M'O T T :ON9IdAVN 'soio>[ •£{- iuBjapz gj, ìbuiaojoB Tfr :ui 'Et !0ib6id Tfr "A H '01' ìbis -gE hia'M *££ :uoq '9E kraij -gE "d a ‘EE TE 1BU0JUI -qe ioziab -gE :o[qpu gz ipaqo 'tZ Mos '£Z Ja TZ Attesi '0Z :UB^ -gì :bipi -81 iQOl '91 'SI TI "D'T TI dlBlSI-DJ '01 iTIABJfS •£ bisopt T :ONAVHO(IOA Zakonske olajšave obrtnikom S seje gospodarskega odbora SKGZ Brez svežih kadrov ne bo napredovanja Poleg klasičnih ponujajo banke tudi še nove finančne storitve _______patronat inac svetuje b„riss~ta Kako do starostne pokojnine po konvenciji in kako lahko seštevamo zavarovalne dobe Vpr.: »Redno prebiram vašo zanimivo rubriko s strokovnimi nasveti in zato sem se odločil tudi jaz, da vas vprašam za mnenje v zvezi z zelo zapletenim položajem moje žene. Zavarovan sem kot trgovec in približno pet let plačujem prispevke tudi za 49-letno ženo, ki mi občasno kot sodelavka pomaga v trgovini. Ker je bila pred poroko jugoslovanska državljanka, ima v Jugoslaviji 23 let delovne dobe, v Italiji pa ima doslej le omenjenih pet let trgovskega zavarovanja. Ker so prispevki precej visoki, bi rad vedel, če se ji izplača biti še zavarovana, če lahko prenese jugoslovansko dobo v Italijo ter kakšno pokojnino bo dobila in kdaj?« B. R. Odg.: Najprej hvala lepa za vaše zaupanje, saj je namen te rubrike, da prinaša zapleteno problematiko z obsežnega področja socialnega varstva in skrbstva ter nakazuje možne rešitve ob obstoječih zakonskih predpisih. To pa hoče biti tudi naš doprinos v prizadevanjih, da bi širšo javnost obveščali in osveščali, kako in kdaj naj zavarovanci uveljavljajo svoje pokojninske in sploh socialne pravice. Zavarovalni položaj, v katerem se nahaja vaša soproga, ni v naših krajih niti tako redek niti pretirano zapleten. Zakonodaja je v tem pogledu dokaj jasna in dopušča zavarovancu tudi več rešitev. Zato se bo morala sama odločiti, katera izmed hipotez, ki jih bom sedaj navedel, ji bolj ustreza. Še prej pa naj pojasnim, da ima jugoslovanska delovna doba na osnovi meddržavne konvencije polno veljavo tudi za italijanskega državljana, vendar se zavarovalni prispevki ne morejo prenesti v Italijo (prenos je izjemoma možen le za delovno dobo pred letom 1945 na tako imenovanih odstopljenih ozemljih) in bremenijo tudi pri odmerjanju pokojninskih pravic jugoslovanskega nosilca zavarovanja. Možne rešitve so naslednje: a — če ostane še naprej vpisana v trgovsko zavarovanje, bo pridobila pravico do samostojne trgovske (seveda minimalne) pokojnine pri INPS ob dopolnitvi 60. leta starosti. V tem primeru bi lahko že pet let prej uveljavila samostojno starostno pokojnino v Jugoslaviji in bi torej bila deležna dveh pokojnin, ne da bi se bilo treba sklicevati ha konvencijo; b — s plačevanjem trgovskih prispevkov bi čez sedem let lahko zaprosila po konvenciji za predčasno starostno upokojitev pri INPS (35 let skupne dobe: 23 v Jugoslaviji in 12 v Italiji), vendar pa bi skupni znesek obeh sorazmernih delov pokojnine, ki bi bremenila INPS oziroma SPIZ, ne mogel presegati vrednosti italijanske minimalne pokojnine; c — če se sedaj zbriše iz trgovskega pokojninskega sklada in ni več zavarovana, bo s 55. letom imela pravico do samostojne jugoslovanske pokojnine, po 60. letu pa bi to jugoslovansko pokojnino navezala po konvenciji z italijanskimi trgovskimi prispevki in pridobila pri INPS ne polno trgovsko pokojnino, temveč le razliko do minimalne italijanske pokojnine; č — v primeru, da se zbriše iz trgovskega zavarovanja in se le za kratek čas zaposli kot odvisna delavka (lahko tudi le za en sam teden), bo imela pravico do pokojnine po konvenciji pri INPS že s 55. letom (zajamčena je minimalna pokojnina s seštevanjem obeh sorazmernih delov), po 60. letu pa bi lahko dodala še trgovske prispevke, vendar bo pokojnina zaradi nizke osnove ostala nespremenjena. Na prvi pogled bi bila najugodnejša rešitev pod a (uveljavitev dveh samostojnih pokojnin), vendar pa je ta varianta vezana na precejšnje izdatke za trgovsko zavarovanje (še najmanj deset let). Vaši ženi priporočamo, da podrobno prouči možnost pod č, ki je v globalnem pogledu tudi z ekonomskega vidika verjetno najbolj ugodna. V četrtek je bila prva seja odbora za gospodarstvo SKGZ po 16. občnem zboru naše osrednje organizacije. Obravnavali so osnutek programa za gospodarstvo, ki je bil izdelan na podlagi analize gospodarskega stanja v Furlaniji-Julijski krajini v začetku tega leta. Deželno gospodarstvo, so poudarili, označuje dvojnost, ki jo odražata razkroj tržaške in goriške industrijske strukture oz. kriza družb z državnim kapitalom in uspešno prodiranje vodilnih lurlanskih industrij na mednarodna tržišča, tako tudi vzhodna in posebej na sovjetsko. Temu bodo morala slediti tudi srednja in mala podjetja, zato je pričakovati večje povpraševanje po storitvah, vezanih na mednarodno trgovino in poslovanje. V tem sektorju je po ustaljeni tradiciji ponudba bogatejša v Trstu in v Gorici, kar priča o komplementarnosti obeh gospodarskih struktur in ne opravičuje načrtov o ločevanju naše dežele. Del obmejnega pasu je ujet v negativne družbeno-ekonomske trende, česar ni kriva le kriza industrije z državnim kapitalom, ampak v znatni meri zavrnitev italijansko-ju-goslovanskih meddržavnih kooperacijskih projektov in sploh osimskega duha. To je privedlo Trst (in delno Gorico) na pot zavestnega zapiranja in »zlate« izolacije — krona teh teženj je zakon 26/1986, znan kot paket za Trst in Gorico — ki jo je ob koncu leta 1987 dopolnila odobritev bencinskih kontingentov po znižani ceni še Trstu; ta ukrep naj bi po načrtu krajevnih sil, ki so ga zahtevale, pretrgal menjavo na osebni ravni med obmejnima pasovoma, predvsem pa odtok dohodkov iz mestnega denarnega obtoka. Vse to v nasprotju s stališči, ki so jih zavzeli do dvostranskih gospodarskih odnosov državni organi Italije in Jugoslavije ter zveza italijanskih industrijcev, kar je prišlo do izraza med obiskom predsednika jugoslovanske vlade v Rimu. T urizem v Italiji šepa Leto 1987 se je v turističnem pogledu končalo za Italijo razmeroma dobro: priliv od turizma se je povečal za kakšnih 10 odstotkov, kar pomeni, da je skoraj v celoti vsrkal negativni saldo iz leta 1986, ki je znašal 5,7 odstotka. To pa je tudi vse. Če namreč primerjamo gibanje tujskega turizma v Italiji s tovrstnim razvojem v mednarodnem merilu, ugotovimo, da je turistična dejavnost samo na evropskih tleh napredovala v lanskem letu za celih 16 odstotkov. Kaj tedaj? Vprašanje je zastavil predsednik vsedržavne zveze trgovcev Confcommercio, Francesco Colucci, ko je te dni v Rimu predstavil sredstvom množičnega obveščanja 8. mednarodno turistično borzo. Ta bo v Milanu od 24. do 28. februarja in se je bo udeležilo na 75.000 kvadratnih metrih razstavnega prostora kakšnih 2.500 razstavljalcev — 17 odstotkov več kot lani od tega jih bo 30 odstotkov iz inozemstva. Colucci je pojasnil, da se število tujih letoviščarjev v Italiji zadnja leta neprestano manjša, zato se je tudi delež Italije na mednarodnem turističnem prometu skrčil z 20 na 12 odstotkov. Osip je pripisal Colucci v prvi vrsti neustreznim infrastrukturam, onesnaženemu okolju, preslabi turistični ponudbi in sploh neučinkoviti turistični politiki. Kot primer je navedel hude pomanjkljivosti v zračnem turističnem prometu. Na mednarodni ravni je čedalje več posameznikov in družin, ki se rade vozijo na letovanje z letali: lansko leto je na primer izkoristilo čarterske polete v Evropi kar 18 milijonov ljudi, a od tega jih je šlo 59 odstotkov v Španijo, 9,6 odstotka y Grčijo, 6,4 odstotka v Turčijo in 5 odstotkov v Jugoslavijo, medtem ko jih je prišlo v Italijo samo 3,7 odstotka. Pozimi pa je seveda stanje naravnost pio-razno, saj prevzame tedaj Španija nič manj kot 83 odstotkov tovrstnih turističnih tokov in jih usmerja na Kanarske ter Balearske otoke. Po Coluccijevem mnenju bi bilo treba torej temeljito okrepiti letalski turizem, in to z uvedbo novih čarterskih poletov pa tudi rednih letalskih prog, namenjenih izrecno turističnim tokovom. V danih razmerah je vloga Slovencev jasna: krepiti našo prisotnost tam, kjer imamo kot poznavalci dveh jezikov in kultur prednost (zunanja trgovina in vzporedne dejavnosti, bančništvo); vključevati se v nove panoge in projekte (turizem, znanstvene in tehnološke raziskave oz. industrija z vrhunsko tehnologijo), v katere bo v srednjeročnem obdobju usmerjen znaten delež prispevkov za proizvodne dejavnosti; smotrno vključiti naše kmetijstvo, trgovino na drobno, gostinstvo in deloma obrtništvo v novo stvarnost, ki jo bodo ukrojile prav pobude na področju turizma in znanstveno-teh-nološkega raziskovanja. To pa bo mogoče doseči edinole s temeljito politiko strokovnega izobraževanja, kadrovanja in usmerjanja z vidika potreb gospodarstva. Na tem področju je bilo že marsikaj storjenega v sodelovanju s komisijo za izobraževanje in usmerjanje, vendar je nujen nov pristop. Treba je npr. tudi poseči v razpravo o kakovosti naše šole in spodbujati k temu odgovorne dejavnike s specifičnim programom akcij, ki ga je treba izdelati z odborom za kulturo. To je interdisciplinaren in dolgoročen proces, ki ga velja ravno zato pospešiti. Problem je toliko bolj žgoč v Benečiji, kjer ni slovenskih šol, usmerjanja v visokošolski študij pa premalo. GO SKGZ ima v načrtu izdelavo novih predlogov za pospešitev obmejnega gospodarskega sodelovanja, ki naj upoštevajo vse večjo internacionalizacijo italijanskih podjetij in potrebo po tehnološki preob-novi v Jugoslaviji, sicer pa med drugim še ovrednotenje teritorija oz. ohranjevanje strnjenosti ozemlja s pobudami tudi urbanistične narave (problem raziskovalnega centra in sinhrotrona, Sesljanski zaliv) in revitalizacijo Beneške Slovenije, ki naj izkoristi ugodnosti in olajšave po deželnem zakonu 35/1987 (ukrepi za razvoj goratih predelov). D. G. V zadnjih letih so mnogi varčevalci posegli po novih in dobičkonosnejših oblikah varčevanja. Tradicionalna hranilna vloga, ki je predstavljala pred leti neke vrste zavarovanje za »hude čase«, je skoraj tonila v pozabo in ljudje so skušali povečati vrednost svojih prihrankov na različne načine. Pojavili so se razni skladi, ki so prvič že pred skoraj desetimi leti - predvsem zaradi nekaterih malverzacij doživeli polom in oškodovali mnoge varčevalce. Nastopilo je obdobje državnih vrednotnic ali obveznic, v preteklih dveh letih je prišlo do povečanja zanimanja za borzno poslovanje. Izgledalo je, da bodo naši prihranki kar čez noč naraščali praktično v nedogled. Oktobrska kriza je dokazala, da le ni vse tako enostavno, ampak, da so ekonomske zakonitosti bistveno različne. Kakorkoli že, propagandni pritisk na varčevalca je iz dneva v dan večji in prav s strani državnih ustanov, kar še vedno privlačuje varčevalce, da se poslužujejo tega sodobnejšega načina vlaganja svojih prostih denarnih sredstev. Danes imamo v glavnem tri vrste državnih vrednotnic, in sicer BOT, CCT in BTP. Na prvi pogled izgleda, da ni bistvenih razlik med eno in drugo vrednotnico, a vendar so dejanske razlike dokaj velike. Ogledali si bomo osnovne značilnosti teh vrednotnic. BOT (Buoni ordinari del Tesoro) Izdaja jih država in jih da na dražbo velikim finančnim ustanovam (bankam, zavarovalnicam in finančnim družbam) dvakrat mesečno. BOT se Ig lahko vnovčijo v treh, šestih in dvanajstih mesecih. Njihov donos (v tem primeru ne moremo govoriti o pravih obrestih) je različen od prodajne cene, od bančne provizije, od večjega ali manjšega povpraševanja. Finančni zavodi prodajajo BOT raznim varčevalcem, ki jih ne odkupijo po nominalni vrednosti, ampak po nižji. To pomeni, da bodo kupci vedeli na dan odkupa vrednotnice, koliko bodo zaslužili ob zapadlosti. BJP (Buoni poliennali del Tesoro) — Že sam izraz nam pove, da je doba vračila vloge daljša in traja več let. Dvakrat letno lahko varčevalec vnovči dospele obresti, ob izteku dogovorjene dobe pa glavnico. Tudi v tem primeru je višina obresti vnaprej določena. CCT (Certificati di credito del Tesoro) — Pri tej obliki varčevanja je vra- čilo glavnice predvideno v roku 5 ali 10 let. Kadar je bila inflacija sorazmerno visoka in se je cena denarja vzpenjala, je bila skoraj vedno določena fiksna obrestna mera; v zadnjem letu se je uveljavil sistem variabilnih obresti. Za prvi odrezek (cedola) obresti, ki pride v izplačilo po šestih mesecih, je obrestna mera določena ob odkupu, za druge pa je obrestna mera odvisna od ponderiranega donosa zadnjih štirih dražb BOT-ov. To pomeni, da je obrestna mera odvisna od cene denarja in seveda od povpraševanja po BOT-ih, ki lahko vpliva na prodajno ceno vrednosti, torej na njeno donosnost. Praktično v tem primeru varčevalec ne more vnaprej vedeti, kakšen bo donos. In končno obstajajo še CCT, izraženi v ECU, torej v dogovorjeni evropski valuti, ki je izračunana na podlagi košarice evropskih valut. Na tak način je vrednotnica vezana na moč evropskih valut in je seveda tudi donos oziroma obrestna mera odvisna od gospodarskega in finančnega stanja v Evropi. Skušali smo podati osnovne razlike med državnimi vrednotnicami, tudi če je za varčevalca dejansko važen le njihov donos. Neizpodbitno je dejstvo, da je njihov donos večji kakor pri hranilnih vlogah, seveda z razliko, da so hranilne vloge takoj proste; v tem primeru je glavnica vezana na vnaprej določen rok. Posplošeno izkoriščanje državnih obveznic ima za državno gospodarstvo negativne posledice. Denarni zavodi namreč lahko dodeljujejo kredite le v sorazmerju s hranilnimi vlogami. Če se del hranilnih vlog pretoči v obveznice, se zmanjša denarna razpoložljivost bank, ki ne morejo zadostiti povpraševanju gospodarskih operaterjev. Država se je zatekla k takemu sorazmerno dragemu načinu zbiranja denarnih sredstev zaradi svoje nelikvidnosti. Z zbranim denarjem krije svoje stroške, a poravna dolg z izdajo novih obveznic. Ce bi državni upravi uspelo izravnati svoj proračun in počasi zmanjševati notranji dolg, bi upadla ponudba državnih vrednotnic — vsaj v taki obliki — saj bi redni dotok gotovine kriv potrebe državne blagajne, ki ne bi imela potrebe po zadolževa- nju Odo Kalan Pred dnevi smo slavili 25-letnico naše dežele. Posebni statut ji daje precejšnjo avtonomijo v zakonodaji, kar se odraža predvsem v gospodarstvu, kjer smo bili priča izdaji številnih zakonov. Pretekli petek je bila v Gorici okrogla miza, ob kateri so deželna odbornika za obrtništvo Turello in za delo Brancati ter predsedniki ESA Faleschini, Trgovinske zbornice Bevilacqua in pokrajinskega združenja obrtnikov Sacchetti razložili obrtnikom in gospodarstvenikom razne zakonske olajšave. Obrtništvo je v naši deželi in tudi med Slovenci zelo razvito. Število podjetij se suče okoli 33.000, skupno pa je v FJK zaposlenih preko 100.000 ljudi — 21% vse delovne sile (isti odstotek beležimo v proizvodnji). V zadnjih 5 letih, ko je industrija izgubila precej delavcev, so obrtniške delavnice zaposlile 15.000 novih ljudi, trend po 3 - 4-odstotnem letnem porastku delovne sile pa se nadaljuje. Deželna vlada se je gospodarskega potenciala obrtništva zavedla in primerno ukrepala. Številni zakoni so na papirju učinkoviti in predvidevajo konkretne olajšave za ustanovitev novega podjetja in za obstoj ali razvoj obstoječega. Temna plat vsega tega pa je, da zaradi birokracije prošnje večkrat predolgo tičijo v uradih. Od trenutka, ko so odobrene, pa mine še nekaj tednov, če ne mesecev, pretino obrtnik lahko dvigne denar. Tako romanje, ki traja tudi šest mesecev in več, gotovo ne ustreza zahtevam sodobnega tržišča. Predvsem majhno, družinsko obrtniško podjetje, kakršnih je v naši deželi največ, rabi pomoč za obstoj na tržišču, kjer vlada ostra konkurenca. Nekaj milijonov »podarjenih« lir in 20-30 milijonov lir kredita hitri, da se bo podjetje lahko v teh treh letih, ki nas ločijo od skupnega evropskega tržišča, okrepilo in dobilo lasten prostor na tržišču. Tega pa se tudi sami obrtniki večkrat ne zavedajo in se raje dobro preživljajo kot bi posodobili ali povečali'delavnico. V gospodarstvu obstajajo tri spremenljivke: izdelati dober proizvod in to obrtniki dobro znajo; cena izdelka mora biti konkurenčna, za to pa so potrebni stroji in racionalizacija proizvodnje in tu lahko veliko pomagajo prav zakonske olajšave za nakup strojev, posodobitev delovnih prostorov ter urbanizacijska dela obrtniških con v raznih občinah (Bevilacqua je dejal, da so ali bodo v kratkem začeli dela za gradnjo nekaterih obrtniških področij, tako da bo število občin goriške pokrajine, kjer so urejena obrtniška področja, zraslo na 16, med katerimi pa žal ni še goriške občine). Cena kvadratnega metra urejene in urbanizirane parcele ne bo smela presegati 15.000 lir, morebitno razliko bo kril goriški sklad; izdelek je treba potem tudi prodati, kar pa zahteva veliko spretnosti. Tudi v majhnih podjetjih je marketing prepotreben. Ustanova ESA je v zadnjih dveh letih posvetila precej pozornosti prav prodaji. Obrtniki si lahko pri tem pomagajo s prodajnimi konzorciji, prisotnostjo na širšem tržišču s povezavo v razne da-tabanke, s prisotnostjo na sejmih in v trgovinah, pa tudi z ustreznimi tečaji. Med razpravo je mlada uspešna gorička obrtnica vprašala, da bi javne ustanove pri pregledu prošenj upoštevale bolj podjetniške sposobnosti in živahnost dela prosilca sredstev kakor pa finančna jamstva. Odbornik Turello pa je v odgovoru dejal, da so za dobršen del zastojev in odvrnitev prošenj odgovorne bančne ustanove, v kolikor finančna sredstva dodelijo po teh... ali pa gluha ušesa za ta bistvena vprašanja. Aleš Waltritsch SLOVENSKI DENARNI ZAVODI V BANČNI SEKCIJI za razvoj gospodarstva in v pomoč prebivalstvu KMEČKO-DELAVSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V SOVODNJAH MltANILNICA IN PPS03ILNICA OPČINE-TRST SS3* KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI KMEČKO OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB Kmečka banka Gorica * BČlKB TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Danes prvi boji za kolajne Chinook ni nagajal JOŽE DEKLEVA posebej za Primorski dnevnik CALGARY — Že prva nedelja 15. zimskih olimpijskih iger bo za Kanado vrhunec njihove tako težko pričakovane športne velepredstave. Smuk je v Kanadi že po tradiciji najbolj priljubljena disciplina alpskega smučanja, skoki na 70-metrski skakalnici pa so prav na robu tega več kot polmilijonskega mesta province Alberte, zato pričakujejo pod olimpijsko skakalnico več kot 50 tisoč gledalcev. Toda kaj lahko se zgodi, da bo že drugi dan 15. zimskih olimpijskih iger najmlajše olimpijsko mesto doživelo snežni metež, olimpijski tekmovalni program pa pravi pretres. Calgary z okolico je že pretekle dni pokazal zobe s hudim mrazom, ki pa se je zadnje dni spremenil v milo spomladansko toploto, vendar za danes spet napovedujejo občuten padec temperature, zlasti pa snežne viharje. Vzhod in sever Kanade so že zajele vremenske nezgode, sedaj pa se snežno neurje seli tudi proti olimpijskemu Calgary-ju. Naj si bo začetek smučarskega programa 15. zimskih olimpijskih iger še tako v nevarnosti, svet pričakuje danes pomembne odločitve. Mnenja o olimpijski progi za moški smuk so kaj deljena. Nekaterim je všeč, drugi pa spet z zaničevanjem govore o tej novi pridobitvi alpskega smučanja v Nakiski, kraju_ svojih 100 kilometrov od Calgaryja. Še najmanj všeč je, kakor kaže, enemu izmed favoritov, članu italijanske reprezentance Michaelu Mairu, ki se zlasti pritožuje, ker šo na zgornjem delu trase dodali še nekaj zavojev, kar mu kot izrazitemu specialistu za tehnično nezahtevne proge kajpak ne ustreza. Od smuka si vsekakor veliko obetajo Švicarji, a tudi domača vrsta z Robom Boy dom, Felixom Belczykom in Bryanom Stemmlejem se bo na vsp moč pognala v boj za kolajne. Na zadnjem poskusnem spustu je bil vsekakor najhitrejši Švicar Zurbriggen, ki je prehitel rojaka Miillerja in Francoza Riccarda. Sledijo: Heinzer in Mahrer (oba Švi.), Mader (Av.j, Girardelli (Luks.), Stock (Av.), Skaardal (Nor.) in Sbardellotto (It). Mair je bil 14., veliko smolo pa je imel njegvo rojak Pianta-nida, ki si je pri hudem padcu zlomil pogačico in poškodoval še rebra. Na- Glavni favorit Pirmin Zurbriggen mesto njega bo v smuku nastopil Pra-motton. Na 70-metrski skakalnici je absolutni favorit Finec Nykànen. Ne samo, da je že ves čas v sijajni formi, vajen je tudi skakalnic, na katerih gospodari veter, ki bo po svoje prav gotovo krojil tekmo tudi na olimpijskih igrah v Calgaryju. Na treningih v Calgaryju je bil Finec ves čas v ospredju, vprašanje pa je, ali je sploh pokazal vse, kar zna. Seveda bo imel tudi nekaj nevarnih tekmecev in če bo med njimi kdo posebno razpoložen, bo boj še zanimivejši. Jugoslovanski skakalci so prišli v Calgary med prvimi, trenirati so začeli že v začetku meseca, le Primož Ulaga je prišel v olimpijsko mesto šele v sredo, ker še ni povsem okreval od gripe, ki ga je pestila med švicarsko turnejo svetovnega pokala. Tudi za Jugoslovane kakšno mesto v ospredju ni povsem nedosegljivo, vendar bo prva kolajna v zgodovini jugoslovanskih smučarskih skokov težko dosegljiva. SAŠA RUDOLF posebej za Primorski dnevnik Topli veter Chinook, ki je v petek spremenil polarno vremensko sliko v skoraj pomladansko brstenje, se je usmilil organizatorjev, zapihalo je s severa, temperatura je spet padla tik pred otvoritveno slovesnostjo. Dol-žnostna cerimonija je tako stekla brez večjih ovir in poudarila značilnosti ogromnega podaljška ameriške prerijske ravnine: vsakodnevni trdi boj z divjo naravo, čut za pustolovščino in za osvajanje deviške zemlje. Divji Zahod je še vedno prisoten ne samo v zavesti ljudi, pač pa tudi v vsakodnevnih običajih, načinu življenja, prireditev. Tu so doma najbogatejši kanadski kravarji, ki so prerijo spremenili v ogromne pašnike, tu pridelajo največ pšenice in koruze, tu črpajo dve tretjini domače naftne potrošnje, tu od leta 1922 prirejajo v prvi polovici julija sloviti Calgary stampede, veliki rodeo z divjimi konji in biki, ki je lani privabil milijon radovednežev. Stampede, ki dobesedno pomeni konjski tek čez drn in strn, so uvedli prvi priseljenci, ker so si prvi, ki so prijahali, zagotovili najboljšo zemljo, je športni odraz divjega Zahoda, ki seveda na otvoritveni slovesnosti ni mogel izostati. Chinook, ki je delno vplival na včerajšnji cerimonijo, pa lahko resno ogroža redni potek današnjega moškega smuka. Toda vreme v Alberti je sila muhasto in se v hipu spremeni, saj vremenoslovci napovedujejo za danes celo sneg. Organizatorji so pripravljeni za vsak primer. S kemikalijami so utrdili progo na področju gore Allea, ki je zaradi olimpijskih iger povsem spremenila svojo podobo. Posekali so na stotisoče smrek in jelk, kar je seveda razburilo avtohtono prebivalstvo, Indijance rodu Lubicon Cree, ki so tu imeli zimska lovišča. S celotnega področja je izginila favna, predvsem že zelo redke divje ovce Bighorn. Oglasili so se ekologisli, profesor Valerius Geist s calgaryjske univerze je dejal, da so igre izdale goro, kanadskemu olimpijskemu odboru pa je zabrusil, da so neodgovorni in da bodo posledice hudo občutili bodoči rodovi. Toda govori so bili zaman. Indijanci napovedujejo protestne manifestacije, saj so organizatorji vdrli v njihov rezervat. In vednar ne gre zgolj za področje Kananaska, ki obsega Nakisko na gori Allen, kjer bodo tekme v alpskem smučanju, pač pa za vlogo obsežnejša ozemlja, ki jih izkoriščajo belci. Indijanci zahtevajo vsaj samoupravljanje pristojbin, ki jih rudarske uprave plačujejo zvezni državi Alberta in ki letno presegajo milijon dolarjev. Toda vse te zahteve so naletele na gluha ušesa, čeprav je iz poročila, ki so ga pred tremi leti izdelali po naročilu ministra za indijanske rezervate Williama McKnighta razvidno, da je tradicionalno gospodarstvo rodu Lubicon Cree resno ogroženo in da so prebivalci obsojeni na životarjenje ali izselitev v mesta, s tem pa dokončni odpovedi lastne identitete. Tomba: »Vsaj eno zlato!« MILAN — Iz Milana je včeraj odletela v Kanado zadnja skupina italijanskih športnikov. V nepreštevilni odpravi sta bila glavna aduta »azzurrov« za kolajne: Alberto Tomba in Maurilio Da Zolt. Da Zolt, ki ima že 37 let, je lani na SP osvojil zlato v teku na 50 km. V Calgaryju bo nastopil na 15 in 50 km ter v štafeti, vedno v klasičnem slogu. Da Zolt je izrazil prepričanje, da se bo v maratonu lahko enakovredno z ostalimi boril za najboljša mesta. Alberto Tomba, ki bi bil lahko sin Da Zolta, je prikazal veliko živčno sproščenost. »Ob sedmih zmagah na SP sem lahko samo optimist pred olimpijskimi tekmami,« je povedal. »Računam tako na slalom kot na veleslalom, mislim pa, da imam v prvem več možnosti,« je še dodal simpatični Bolonjčan. Tomba je še povedal, da ga vsaj eno olimpijsko zlato izredno privlačuje. Za superveleslalom ni dal obvezujočih obljub. Po vesteh tehničnega vodstva pa naj bi proga odgovarjala njegovim sposobnostim. Optimizem Manuele Di Cente »Plavi« vsi zbrani Del slave si bodo že v prvem dnevu tekmovanj vzela dekleta. Tekle bodo na progi 10 km s favoritinjami iz Skandinavije, SZ in NDR. Tekma bo pomenila povratek na tekmovanja finske tekačice Marje Lii-se Haemaelainen, ki je v Sarajevu osvojila vse tri zlate kolajne v posameznih tekih in bronasto v štafeti. Finska tekačica nastopa sedaj s priim- kom Kirvesniemi. V štirih letih premora je postala tudi mamica. Igre bodo šle v živo tudi za našo deželo, ki bo v tem teku zastopane s 25-letno Manuelo Di Cento, doma iz Paluzze v Karniji. Manuela Di Centa je znana osebnost, za sedaj predvsem zaradi njenih pogostih sporov s športnimi oblastmi. Nastopila je že v Sarajevu in se najbolje uvrstila v teku na 5 km (24. mesto). Še prej se je kot 18-letnica uvrstila celo na 8. mesto na SP. Karnijska tekačica je bila v bližnji preteklosti nekakšna igrača v rokah moža, ki jo je v sklopu FISI izkoriščal za svoje in družinske privilegije. Oba sta se sedaj ločila in tekačica se je baje od tega v športnem smislu okoristila. Italijani nanjo veliko računajo. Znanstveno pripravljeni italijanski športniki vzbujajo spoštovanje v vseh taborih, kljub temu da prihajajo iz dežele sonca. Vsa tekaška tekmovanja bodo v kraju Canmore, ki je oddaljen kakih 100 km v smeri severno od Calgaryja. Proge so speljane na nadmorski višini med 1.350 in 1.550 m. CALGARY Pred slovesnim začetkom iger so se s treninga v Lacklo-wingu v olimpijsko vas vrnili tudi jugoslovanski alpski smučarji in smučarke, dopoldne pa so se jim za nekaj ur pridružili tudi tekača Sašo Graif in Jani Kršinar s trenerjem Jožetom Raj-škom ter biatlonec Jure Velepec, za katerega v nordijskem centru Canmore skrbi Janez Vodičar. Tako se je prvič in zadnjič na 15. zimskih olimpijskih igrah zbrala celotna jugoslovanska reprezentanca, ki sicer živi v teh dneh precej vsak sebi. Zbrano ekipo, ki šteje 23 športnikov in 25 trenerjev in članov vodstva, je v olimpijski vasi danes obiskal predsednik jugoslovanske vlade Branko MIkulič, ki je te dni na uradnem obisku v Kanadi. Alpska reprezentanca se je pohvalila z vadbo v Lackluisu, ki je kake tri ure vožnje z avtomobilom oddaljen od Calgaryja. »Takega treninga veleslaloma kot zadnje dni to sezono sploh še nismo imeli,« je poudaril direktor reprezentanc Tone Vogrinec, povedal pa je tudi, da so bile razmere za vadbo slaloma nekoliko slabše. Še sredi tedna so se v jugoslovanski alpski reprezentanci poigravali z mislijo, da bi vsaj nekateri tekmovali tudi v kombinaciji, ker bi s tem preizkusili tudi slalomske proge, ki bodo iste za kombinacijsko in posamično tekmo. Še največ bi s startom na kombinacijskem smuku pridobila Mateja Svet, saj bo proga za superveleslalom speljana po progi za smuk, med tekmo v kombinacijskem smuku pa bi se z njo kar dobro spoznala, obenem pa seveda tudi s slalomsko. Naši, ki niso vadili smuka, seveda na tekmi ne bi ničesar tvegali. Prizadevali bi si le, da bi prišli do cilja in si s tem pridobili pravico starta na kombinacijskem slalomu. Vodstvo je popolnoma prepustilo odločitev tekmovalcem, ki pa se očitno niso navdušili za kombinacijo, tako, da je ostalo zgolj pri zamisli. Na vprašanje, zakaj ne bo tekmovala v kombinaciji, je Mateja Svet kratko odgovorila: »V začetku sem se še nekoliko ukvarjala s to mislijo, vendar sem se naposed premislila.« (JD) Sankanje: Avstrijec Markuš Prock glavni favorit CALGARY — Danes se bo pričelo tekmovanje v sankanju. Glavni favorit je Avstrijec Markuš Prock, ki je svetovni prvak in obenem rekorder na tej progi. V boj pa bi lahko posegli še drugi Avstrijci in Nemci, pa tudi Sovjeti niso brez možnosti. Za Italijo bo med drugimi tekmoval Paul Hildgartner, ki je osvojil zlato kolajno v Srajevu in ima veliko mednarodno izkušnjo. Poleg Hildgarnerja bosta še Raffi in mladi Kurt Brugger, ki bi se lahko celo potegoval za eno do kolajn. Danes bodo opravili prvi dve vožnji, tekmo pa bodo dokončali v torek, ko bodo tudi podelili kolajne. V ženski konkurenci so na poskusnih vožnjah prednjačile Vzhodne Nemke s svetovno prvakinjo Christine Schmidt na čelu. Drugi najboljši čas je dosegla Steffi Walter, tretjega pa Ute Oberhoffer. Danes bodo na sporedu zadnje poskusne vožnje, tekma za kolajne pa bo v torek in sredo. DANES Nedelja, 14. 2. 18.00 Sankanje posamezniki (1. in A vožnja); 18.00 Tek 10 km ženske; 18.30 Hokej (švedska-Francija); 19.30 "Jhuk moški; 21.30 Skoki 70 m; 22.30 Hokej (Poljska-Kanada); 23.00 Cur-llng; 1.00 Hitrostno drsanje 500 m ^oški; 2.30 Hokej (Švica-Finska); •^•45 Umetnostno drsanje (kratki pro-9ram, pari). JUTRI Ponedeljek, 15. 2. 16.30 Curling; 18.00 Sankanje posamezniki (3. in 4. vožnja); 18.00 Tek , kn* moški; 19.30 Smuk moška *0mbinacija; 22.15, 2.00, 2.15 (Hokej). i ■ pa šc m... pa .še to... m NEDELJA, 14. 2. RAI1: 19.25 Smuk moški; 21.55 Pregled (v športni nedelji). RAI3; 17.55 Sankanje moški. TV Koper:10.30 Pregled; 11.00 Hokej: Avstrija-ZDA; 13.30 Hokej: Nor-veška-ZSSR (pon.); 18.00 Tek na 10 km ženske; 19.00 Smuk moški; 20.30 Sankanje: posamezniki 1. in 2. tek; 21.30 Smučarski skoki 70 m; 22.30 Hokej: Poljska-Kanada; Smučarski skoki 70 m (nadaljevanje prenosa); 1.00 Hitrostno drsanje 500 m moški. Ljubljana 1: 14.55 Otvoritev (pon.); 21.20 Olimpijski studio; 0.00 Pregled. Ljubljana 2: 17.05 Olimpijski studio; 17.55 Tek 10 km ženske; 19.25 Smuk moški. PONEDELJEK, 15. 2. RAI1: 22.15 Pregled. RAI3: 17.55 Sankanje moški; 19.30 Tek 30 km moški; Smuk moška kombinacija. TV Koper: 13.15 Pregled; 13.45 Hokej: Švica-Finska; 18.00 Tek na 30 km moški; 20.45 Sankanje: moški, 3. in 4. vožnja (posn.); 21.45 Umetnostno drsanje: kratki program (pari); 22.45 Hokej: Norveška-ZRN. Ljubljana 1: 17.20 Pregled; 22.40 Pregled. Ljubljana 2: 17.00 Olimpijski studio (skoki 70 m); 17.50 Olimpijski studio (tek 30 km). Trikrat Bojan Križaj Jugoslavija je na stadion McMahon vkorakala kot predzadnja, pred domačo Kanado. Zastavo je ponovno nosil Bojan Križaj. Za slovenskega smučarja je bilo opravilo že rutinsko. Državno zastavo je nosil že na otvoritvi OI v Innsbrucku leta 1976 in štiri leta kasneje v Lake Placidu. V olimpijski protokol je bil vključen tudi v Sarajevu. Zadolžen je bil za olimpijsko prisego, med katero pa se je zmedel in se kot govornik bolj slabo izkazal. Veter odnesel Skalnato gorovje Med otvoritveno predstavo bi morali prikazati tudi veličino Skalnatega gorovja... v obliki primerno oblikovanih balonov. Mrzel severni veter, ki se je v Calgaryju pojavil pred otvoritvijo, je balone zanesel proti drogovom, ki so jih raztrgali in točka z gumijasto gorsko verigo je odpadla. Ni pa bila edina nevšečnost. Stopljeni sneg so morali na stadionu McMahon nadomestiti s smukcem. Smuk: izpadel tudi Pramotton Med treningom po zadnjih merjenih spustih za današnji smuk je Italijan Richard Pramotton nerodno padel in si poškodoval kolena. Šlo je za zunanji desni meniskus. Pramotton je bil prijavljen za vse štiri preizkušnje alpskega smučanja. Košarka: italijanska prvenstva Segafredo na tujem V A-2 ligi bo »obupani« Segafredo igral v Pescari proti solidnemu Facarju. Naloga Goričanov je dokaj težka, vendar pa, če hočejo računati na rešitev, morajo osvajati tudi »nemogoče« tekme. Videmski Fantoni bo igral težko tekmo proti Alnu iz Fabriana, vendar računa na zmago. V anticipiranem srečanju v Mestrah med domačim Cukijem in Biklijem iz Riminija so zmagali gostje s 75:71 (32:29). Srečanje je bilo vseskozi izenačeno, na koncu pa so vseeno zasluženo slavili igralci iz Riminija. V B-l ligi bo tržaški Stefanel igral doma proti sardinskemu Sarvinu in uspeh bi mu ne smel uiti. Današnji spored: A-l liga: Dietor - Tracer, Snaidero -Allibert, Irge - Roberts, Scavolini - Hitachi, Enichem -Benetton, Bancoroma - San Benedetto, Arexons - Basket Brescia, Divarese - Wuber. A-2 liga: Riunite - Yoga, Fantoni - Alno, Annabella -Spondilatte, Maltinti - Jolly, Stantìa - Sabelli, Sharp -Dentigomma, Pacar - Segafredo. Odbojka: v A-1 ligi po predvidevanjih Izidi sedmega povratnega kola italijanske odbojkarske A-l lige so sledeči: Burro Virgilio - Camst 3:1, Maxicono -Eurostyle 3:0, Opel - Ciesse 1:3, Gonzaga - Pozzillo 1:3, Panini - Bistefani 3:0. Počitek: Kutiba. Lestvica: Panini 32, Maxicono 28, Camst 26, Pozzillo 22, Bistefani 20, Ciesse 18, Kutiba 16, Eurostyle 14, Burro Virgilio 12, Opel 8, Gonzaga 0. Košarka: prva jugoslovanska liga Danes Smelt Olimpija - Jugoplastika Zagrebška Gibona nadaljuje s serijo dobrih iger, saj je sinoči gladko premagala peterko iz Zadra. Po zmagi v finalu pokalnega srečanja proti vodeči Jugoplastiki, so Petrovič in tovariši dokazali, da so res nezadržni. Prav Dražen je dal skupno 41 točk, medtem ko je bil pri Zadru najboljši Vran-kovič, ki jih je dosegel 22. Crvena zvezda je rutinsko premagala Borca, medtem ko je na tujem IMT po dveh podaljških odpravil domačo Budučnost. Vsekakor bo danes zelo zanimivo v Ljubljani, kjer se bosta ob 19. uri v hali Tivoli pomerila domača Smelt Olimipja in Jugoplastika. Ljubljanska Iskra Delta Ježica se je uvrstila v finale ženskega košarkarskega pokala. V polfinalu je namreč premala sarajevskega Željezničarja z 88:75 (46:33). Finalno srečanje proti državnemu prvaku Jedinstva iz Tuzle bo danes. VČERAJŠNJI IZIDI: Gibona - Zadar 84:72, Crvena zvezda - Borac 95:89, Budučnost - IMT 102:104. DANAŠNJI SPORED: Partizan - Šibenka, Smelt Olimpija - Jugoplastika. Namizni tenis: »Top 12« po predvidevanjih Sinoči se je v Ljubljani zaključilo namiznoteniško tekmovanje »Top 12«, ki je dalo pričakovane izide. Pri moških je tretjič zaporedoma zmagal svetovni viceprvak Šved Val-dner, Jugoslovan Lupulesku pa je bil odličen peti. Kalinič je zasedel ll.mesto. Pri ženskah je slavila Sovjetinja Bulato-va, ki je bila boljša od Nizozemke Frizekopove in Zahodne Nemke Nemesheve. Odbojka: v 14. kolu ženske B lige Pravi polom Parca Mebla Parco Meblo - Conegliano 0:3 (13:15, 3:15, 2:15) PARCO MEBLO: Kralj, Nacinovi, Maver, Žerjal, Slavec, Klemše, M. in N. Grgič, Garbini, D Ambrogio TOČKE: Parco Meblo 9:18 (Nacinovi 2, N. Grgič 2, M. Grgič 2, Maver 2, Žerjal 1); ZGREŠENI SERVISI: Parco Meblo 6, Conegliano Veneto 8; SODNIKA: Cavazza (Bologna) in Minetola (Pordenone); TRAJANJE TEKME: 54 minut. Vsi činitelji, ki so zadnje čase kazali, da so se odbojkarice Parca Mebla le znebile krize, so bili v sinočnjem domačem nastopu s Coneglianom Venetom postavljeni na glavo. Slovenske igralke so s tem nasprotnikom odigrale bržkone letošnjo najslabšo tekmo in pekoč, lahko bi rekli prehud poraz, je bil neizbežen. Potem ko so se gostiteljice v prvem nizu še nekako borile in nasprotnicam nudile dober odpor, so v nadaljevanju povsem popustile, o čemer najbolje pričata izida v drugem in tretjem nizu. Da se bo tekma tako klavrno končala, ni v opravičilo niti dejstvo, da je bila pustna sobota. Dokaj obetaven začetek kaj takega res ni kazal, saj so zastopnice Parca Mebla povedle celo s 4:0. Do vodstva 6:3 je bilo še kar dobro, potem pa so se pričele vrstiti napaka za napako. Gostje so tako prešle v vodstvo več po zaslugi gostiteljic kot po lastni dobri in učinkoviti igri. Napake so se vrstile kot na tekočem traku, tako da jih je bilo do konca niza preveč za povolj-nejši izid. Če ni bil blok dober, so naše igralke sicer dosegle največ točk s protinapadom in tudi servis je spravljal nasprotnice v velike težave. Potem, ko je bila dvakrat minimalna razlika 10:9 in potem še 11:10 za Conegliano, so Bosettijeva in tovarišice pospešile korak in se približale k prvi delni zmagi na samo dve točki. Prvi dve osvojeni točki, ko je Mogliano že trdno stal pri štirinajstici, pa sta žal pomenili le začetek konca, za katerega ne moremo najti opravičila. V zadnjih dveh nizih je Parco Meblo popolnoma popustil. Na igrišču je bila povsem razbita četa, saj je bila igra brez bloka in s tem tudi zanesljive obrambe ter seveda protinapada. V tem nizu je Parco Meblo pospravil skromne tri točke. Še huje je bilo v zadnjem nizu, da je bila katastrofa neizbežna. Kljub temu da so se nekatere posameznice trudile, so domačinke prišle samo do servisa, a točke so nezadržno nizale nasprotnice. Pet zaporednih točk s servisom je samo pospešilo konec agonije Parca Mebla, ki je zaigral v tem izredno važnem domačem nastopu brez vsake motivacije in želje po uspehu. Če so naše igralke v gosteh s tem nasprotnikom odšle vsaj z dvignjeno glavo, tega ne moremo reči za sinočnji nastop, ko so pokazale odbojko, ki res ne spada na igrišče drugoligaškega prvenstva. (G. FURLANIČ) OSTALI IZIDI: Gaierhof Trento -Adamoli Mantova 3:1, Capellari Verona - Mogliano Veneto 3:1, Volpe Cornuda - Torrione Ravenna 2:3, Nervosa - Solvay Ferrara 3:1, CUS Padova - Sangiorgina 3:2. LESTVICA: Capellari 28, Nervosa 24, CUS Padova 20, Sangiorgina, Adamoli in Conegliano 16, Mogliano Veneto 14, Gaierhof 12, Parco Meblo in Torrione 8, Cornuda 4, Solvay 2. Odbojka: moška C-l liga Crn dan valovcev Lokostrelsko DP v Reggia Emilii Dečki Našega prapora trenutno drugi V Reggiu Emilii poteka dvodnevno dvoransko lokostrelsko državno prvenstvo, katerega se udeležujejo tudi štirje lokostrelci goriške ekipe Našega prapora Sirion. Po prvem dnevu (tekmovanja se končajo danes) je obračun naših- še kar zadovoljiv, saj je ekipa dečkov trenutno na drugem mestu, pa tudi Boris in Vesna Lutman imata vso možnost, da se na končni lestvici uvrstita tik pod vrhom. Včeraj je bilo tekmovanje na 25 metrov, ekipa dečkov, ki jo sestavljajo Boris Lutman, Denis Bensa in Simon Lepušček pa zaostaja za prvimi iz Ascolta za kakih 50 točk. Naša ekipa je celo vodila do tri četrtine tekme, nakar je malo popustila. Po današnjem tekmovanju na 18 metrov bo vse jasno. Dečki lahko osvojijo prvo mesto, lahko pa tudi zdrknejo ne tretje. Pri 'posameznikih je Boris Lutman trenutno okrog 6. mesta, vendar računa na tretje, njegova sestra Vesna, ki nastopa v kategoriji začetnic, pa je včerajšnjo tekmo začela slabo, a trenutno za tretjeuvrščeno zaostaja le pet točk. Vesna pred današnjo preizkušnjo na 18 m vsekakor realno računa na tretje mesto. ASFJR Čedad - Val Štandrež 3:0 (15:13, 16:14, 15:5) VAL: Lovrenčič, Petejan, Plesničar, Palin, Prinčič, Vogrič, Mučič, Al-lesch, Stančič, Lutman. TRAJANJE SETOV: 25, 28, 20 minut. SODNIKA: Fantuzzi iz Trevisa in Vinciguerra iz Vidma Valovci so naleteli verjetno na naj-nesrečnejši dan prvenstva. Sama tekma se je začela s 30 minutami zamude, ker ni bilo drugega sodnika in zapisnikarja. V začetku je sicer zgledalo, da bodo valovci zlahka osvojili prvi set. Vodili so že z 10:5, čeprav z igro niso blesteli. Tedaj pa so začeli dobesedo podarjati točke nasprotniku, tako da so prvi niz nerodno izgubili. Drugi set je bil podoben prvemu. Valovci so začeli slabo, takoj pa so reagirali in povedli s 14:12. Tu pa jim ni šlo več od rok, tudi sreča jim je obrnila hrbet in tako je še drugi niz šel po vodi. Tretji set so naši fantje pogumno začeli, saj ni bilo še nič izgubljeno. Zavedali so se namčer, da še vedno lahko pridejo do zmage proti nasprotniku, ki je že obsojen na izpad. Tedaj pa se je končal slabo kot se je začelo: Allesch si je resno poškodoval gleženj in je moral zapustiti igrišče, tako se je tudi tekma hitro končala. (Zip) OSTALI IZIDI 14. KOLA: CUS Trst - Rangers Latte Carnia 0:3, Motta di Livenza - Mogliano Veneto 3:1, Fer-roalluminio Trst - Cessalto 3:1, Volpato Castelfranco Veneto - Inter 1904 Trst 3:1, Volley Maniago - Flebus Po-voletto 3:0. LESTVICA: Rangers 26, Maniago 24, Volpato in Motta di Livenza 22, Povoletto 16, Val in Ferroalluminio 12, CUS Trst in Mogliano Veneto 10, Cessalto 8, ASFJR 6, Inter 1904 Trst 0. UNDER 16 MOŠKI Soča Čerimpex - S. Luigi 3:2 2. ŽENSKA DIVIZIJA ~ Blitz - Breg 3:0 Odbojka: v moški C-2 ligi Olympia naredila korak naprej DLFAC - BOR CUNJA AVTOPREVOZ 3:1 (15:12, 15:17, 15:11, 15:6) BOR CUNJA AVTOPREVOZ: Batič, Marega, Pernarčič, Meton, Zubin, Budin, Guido in Dario Gasparo. V sinočnjem derbiju je Bor odigral morda najslabšo tekmo v letošnjem prvenstvu, nasprotnik pa očitno najboljšo. Naši so slabo začeli, predvsem zato, ker so nasprotnika preveč podcenjevali. Po prvem setu so si sicer nekoliko opomogli, a v nadaljevanju so povsem popustili. V končnici so na igro vplivali predvsem živci. Upajmo, da bo donasi v prihodnjih tekmah premagali ta trenutek slabe forme in se vrnili na normalni nivo. (M. Marega) OLYMPIA - ITAR FONTANAFREDDA 3:1 (15:6, 15:10, 13:15, 15:3) OLYMPIA: Štefan in Igor Cotič, Damjan, Simon in Andrej Terpin, Dornik, Sfiligoj, Komjanc, Marassi, Špacapan. V domačem srečanju, ki je bilo v štandreški telovadnici, je naše moštvo odneslo pozitiven rezultat, čeravno šele po štirih setih igre, v katerih je prišlo na dan, da je Olympia pravzaprav nasprotnike podcenjevala, tako da je po nepotrebnem zapravila tretji niz. Olympia se je vsekakor oddolžila za poraz v prvem delu prvenstva. V njenih vrstah se je tokrat odlikoval mladi in perspektivni, 16-letnik Sfiligoj, ki je z odličnimi udarci dokazal, da je že zrel za nastope v prvem moštvu plavih. S to zmago je Olympia naredila korak naprej na lestvici. (M. Š.) Ženska C-2 liga: našim tokrat ni šlo SLOGA KOIMPEX - PAV NATISOMA 2:3 (15:7, 12:15, 12:15, 15:8, 10:15) SLOGA KOIMPEX: Adam, Čok, Drnovšček, Križmančič, Lupine, Milkovič, Mijot, Morpurgo, Sosič, Škerk, Ukmar, Vidali. Sloga Koimpex je po več kot dve uri trajajoči tekmi povsem nepričakovano doživela poraz proti ekipi, ki jo je premagala že v uvodni tekmi tega prvenstva. PAV je prav gotovo odigral eno svojih letošnjih najboljših srečanj, še zlasti so se furlanske igralke izkazale z izredno obrambo. Slogašice torej niso izkoristile svoje premoči ob mreži, zlasti pa smo pri naši šesterki pogrešali tisto zagrizenost, ki je bila doslej njena značilnost na domačih nastopih. Res je sicer, da poškodovana Martina Vidali ni mogla dati svojega običajnega doprinosa, vendar je to dokaj skromno opravičilo za precej bledo predstavo. (Inka) AGOREST - CELIMA 1:3 (6:15, 16:14, 9:15, 8:15) AGOREST: Zavadlav, Orel, Vižintin, Cotič, Klemše, Roner, Peterin, Lo Presti, Černe, Luvisutti, Černič, Primožič. Napake so se spet ponovile. Brez koncentracije in volje do zmage je težko pospraviti obe točki. Preveč je nihanja in premalo stabilnosti. Zato je potrebno, da se igralke čimprej zavejo, da brez složnosti, borbenosti in volje po zmagi jim lahko grozi le izpad. Ne bom komentiral sinočnje tekme, le voščil bi ekipi, da čimprej začne igrati tako, kot zna. (M. T.) Moška D liga: le Naš prapor IMSA uspešen NAŠ PRAPOR IMSA - NUOVA PAL. TS 3:2 (15:13, 3:15, 9:15, 15:8, 15:13) NAŠ PRAPOR IMSA: Koršič, Mitja in Aleš Ferri, Petejan, Bensa, Tomšič, Superga, Zavadlal, Buzzinelli, Vogrič. Mladi odbojkarji Našega prapora so dosegli drugo zaporedno zmago in s tem povečali upanja v rešitev pred izpadom. V zelo izenačeni tekmi je namreč prevladala njihova boljša tehnična in telesna priprava. Po prvem izenačenem setu so naši popustili in nasprotnik je z lahkoto osvojil naslednja niza. V četrtem setu so se naši prebudili in ga z dobro igro v polju in ob mreži z lahkoto dobili. Peti in odločilni set je Naš prapor sicer slabo začel, saj je nasprotnik vodil že s 7:1 in 13:7, nakar je pokazal veliko požrtvovalnost in zasluženo zmagali. (A. F.) SLOGA - PALLAVOLO TRST 0:3 (5:15, 10:15, 4:15) SLOGA: Čač, Gulič, Kerpan, David in Marko Kralj, Komar, Malalan, Pahor, Renčelj, Zgubin. Slogasi so bili tokrat zares zdesetkani, saj je poleg že dalj časa odsotnih Hrovatina in Saina zbolel še Betocchi. Tako res niso mogli zaigrati kot znajo, saj jim je preglavice povzročala že neuigranost. Tržaška ekipa, ki letos zares dobro igra, je seveda izkoristila svojo višinsko premoč in tudi vse negotovosti v Slogi-nih vrstah ter zasluženo zmagala. (Inka) CRA FAEDIS - SOČA SOBEMA 3:0 (15:12, 15:13, 15:8) SOČA SOBEMA: Kovic, Ferfolja, Batistič, Černič, P. Čemic, Pahor, Marušič, Bagon. Sinočnja tekma je bila kot nalašč, da bi Soča Sobema pripravila presenečenje. Gostitelji so v globoki krizi, izgubili so nekaj srečanj zaporedoma in to se v njihovi igri pozna, saj so ogromno grešili. Tako ugodno situacijo bi vsaka druga ekipa izkoristila, toda Sovodenjci nimajo pravega pristopa, ne. kot igralci, še manj pa kot društvo. (Lero) Ženska D liga: obe naši ekipi praznih rok JUNIORS CASARSA - KONTOVEL ES 3:1 (15:8, 12:15, 15:13, 15:8) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Hrovatin, Černjava, Maver, Conestabo, Štoka, Paulina, Umek, Malalan, Janežič. V prvem povratnem kolu proti prvouvrščeni ekipi je Kontovel Electronic shop po neprepričljivem prvem setu dobro nadaljeval. V prvem delu ni deloval sprejem in kot posledica tega so se vrstile številne naivne napake. V nadaljevanju pa so se Kontovelke zbrale in učinkovito onemogočile nasprotnikov igro ter dobro napadale. Žal se je v tretjem setu zataknilo ravno pri zaključnih točkah, ko so se Kontovelke zbale zmage. Nasprotnice so izkoristile priložnost in osvojile še četrti set. (M. Štoka) NUOVA PALLAVOLO TS - SOKOL INDULES 3:2 SOKOL INDULES: Ušaj, Stopper, Pertot, Žbogar, Visentin, T. in L. Masten, Škrk, Legiša, Venier. Ker je manjkal drugi sodnik, se je tekma začela s polurno zamudo. To je zmedlo sokolovke, ki so se morale ogrevati celo uro, nato pa so zaradi pomanjkanja zbranosti izgubile prva dva seta. V temni dvorani so nato gladko pregazile nasprotnice v 3. in 4. setu, katerega so zaključile z glakim 15:5. Odločilni set je bil izenačen do 11:11, nato so nasprotnice vsilile, tudi po krivdi sodnikov, svoj ritem, Nabrežinke pa so zagrešile nekaj nepotrebnih napak, tako da je bilo tekme konec. (IvV) Košarka: v promocijskem prvenstvu 11 1 lil nadaljevanje s 1. strani Brežani spet uspešni Casa Amica - Breg Adriatherm 86:93 (41:50) BREG ADRIATHERM: Čok 9 (2:5), Bandi, Štrajn, Corbatti 25 (8:8), R. Pertot, Barut 23 (4:8), Barini 20 (10:14), B. Žerjal 2 (0:1), Salvi 14 (0:1), Di Donato. SODNIK: _ Apollonio. TRI TOČKE: Corbatti 3, Čok 1, Barut 1. Po lepi domači zmagi proti Scogli-ettu so Bregovi košarkarji tudi v drugem povratnem kolu promocijskega prvenstva sinoči zanesljivo premagali še ekipo Case Amice. Naši košarkarji so zelo poletavno in odločno začeli in v napadu sta se predvsem izkazala Salvi in Barut. Brežani pa so nekoliko odpovedali v obrambi, kljub temu pa so sklenili prvi polčas z devetimi točkami razlike. V drugem polčasu pa so Bregovi predstavniki kot običajno v tem prvenstvu popustili v uvodnih minutah tega dela tekme, tako da so domačini v 29. minuti igre vodili s 4 točkami (65:61). Naši so v teh minutah dosegli le 10 točk, domačini pa kar 24. Na srečo pa so se Brežani tedaj zbrali, nadoknadili zamujeno, povedli in tudi zasluženo zmagali. Od posameznikov bi pohvalili Bari-nija, ki je bil zlasti v drugem polčasu odločilen za preobrat tekme. V napadu se je dobro izkazal tudi Barut, ki pa je nekoliko odpovedal v obrambi. (L. Koren) Kontovelci danes Medtem ko bo Polet v tem kolu promocijskega prvenstva na Tržaškem prost, bo Kontovel Electronic Shop igral v gosteh proti Scogliettu. Naše predstavnike čaka torej danes dokaj težka naloga. • Jadran Pesara so gotovo igrali eno boljših prvenstvenih tekem: v boj so se vrgli zelo zagrizeno, odločno, z veliko željo po zmagi in tudi zasluženo osvojili točki. Od Jadranovih posameznikov je bil spet najboljši Marko Ban, ki je med drugim dosegel šest metov za tri točke. Ugodno presenečenje pa tokrat predstavlja nastop Marka Corsija, ki je dosegel 13 točk (največ doslej v tem prvenstvu), od le-teh pa kar 4:4 v metih za tri točke. V prihodnjem kolu čaka naše košarkarje še eno naporno gostovanje. Jadranovci se bodo narfireč v soboto podali v Raveno. Pesaro - Jadran 95:85 (51:38) PESARO: Sassanelli 3 (1:2), Cecconi, Bocconcelli 8 (4:4), Terenzl 12 (2:4), Giusti 33 (12:13), Lai 1 (1:3), Masetti 10 (2:2), Del Monte 7, Marzi, Principi 21 (5:6). JADRAN: Starc 7 (2:2), Čuk 10 (2:2), Banello, Corsi 13 (1:2), Sosič, Štoka, Rauber 18 (0:3), Ban 27 (5:5), Daneu 10 (2:4). SODNIKA: Carriero in Panzera (Brindisi). PROSTI METI: Pesaro 27:34, Jadran 12:18. OSEBNE NAPAKE: Pesaro 21, Jadran 29. PET OSEBNIH NAPAK: Rauber (40). TRI TOČKE: Giusti 2, Del Monte 1; Ban 6, Corsi 4, Rauber 4, Starc 1. GLEDALCEV: 250. Marko Ban je bil tudi v Pesaru najboljši Nogomet: italijanska B liga Videmčani proti vodilnemu Italijanska A liga Prehodno kolo Današnje četrto povratno kolo italijanske nogometne A lige naj bi bilo prehodno, torej tako, ki ne bi smelo povzročati posebnih revolucij na vrhu in na dnu lestvice. Vodilni Napoli bo igral doma »derbi Juga« proti Avellimi, Milan pa se bo pomeril z Ascoli-jem. Maradona in tovariši lahko svojo prednost celo povečajo, saj drugih kandidatov za državni naslov ni. »Obupani« Juventus, ki je v očitni psihološki in tehnični krizi, bo igral doma proti Veroni in ima idealno priložnost, da se vsaj delno oddolži svojim navijačem. Zelo zanimiva bo tekma med Piso in Romo, Sampdoria pa bo igrala proti odličnemu Comu. Boj proti izpadu bo odseval v tekmah Cesena - Pescara in Fiorentina - Empoli. Vse štiri so zelo solidne ekipe, vendar pa pravilnik pač predvideva, da bosta iz A lige izpadli dve ekipi... Današnji spored (ob 15.00): Ascoli -Milan, Cesena - Pescara, Fiorentina -Empoli, Inter - Torino, Juventus - Verona, Napoli - Avellino, Pisa - Roma, Sampdoria - Como. Derbi kola druge italijanske lige bo v Vidmu, kjer bodo »milijardni«, a malo stvarni domačini, igrali proti vodilni Bologni, ki je pred tednom dni sicer doma izgubila proti Lecceju, vendar ima na skupni lestvici še vedno točki prednosti pred drugouvrščeno Atalanto. Videmski trener Sonetti je v ekipi opravil pravo revolucijo, saj je treba proti taki »čudni« ekipi, kot je Maifredijeva vrsta, igrati hitro in poletno. Sicer pa je že Triestina dokazala, da se lahko Bologna brez posebnih težav premaga... Tržačani bodo igrali v Catanzaru proti ekipi, ki je v Trstu- (ena od zelo redkih) že iztržila točko. Tržačani tudi tokrat, kot že skoraj od začetka prvenstva, ne bodo v popolni postavi. Vrnila se bosta Papais, ki je bil poškodovan, in Costantini, ki je bil diskvalificiran, zato pa bo verjetno manjkal branilec Orlando, ki se je lažje poškodoval. Od ostalih tekem bi omenili srečanje Atalanta - Taranto, na katerem bodo seveda domačini jurišali na zmago. Po »sramotni« predstavi pred tednom dni, ko so igralci iz Bergama remizirali v Trstu brez igre, čeprav so prikazali svoj velik potencial, bi seveda morali drevišnjega nasprotnika premagati. Tudi vse ostale tekme bodo zanimive, saj je lestvica te lige zelo »stisnjena«, tako da se lahko kaka ekipa, ki je trenutno pri dnu lestvice, še bori za napredovanje (Udinese?), lahko pa se zgodi tudi obratno: tisti, ki je trentuno na vrhu, še vedno lahko izpade. In prav zato je to prvenstvo tako zanimivo... Današnji spored (ob 15.00): Arezzo - Barletta, Atalanta - Taranto, Catanzaro - Triestina, Lazio - Messina, Lecce - Sambenedettese, Modena - Cremonese, Padova - Genoa, Parma -Brescia, Piacenza - Bari, Udinese - Bologna. Odbojka: na prvenstvu višjih srednjih šol s Tržaškega Jožef Stefan v torek za 3. mesto Do konca letošnjega odbojkarskega prvenstva dijakov višjih srednjih šol na Tržaškem manjkata samo še sklepni tekmi za 3. oziroma 1. mesto. Med devetimi tržaškimi zavodi sta bila tudi licej France Prešeren ter Državni poklicni zavod za industrijo in obrt Jožef Stefan. Šole so bile porazdeljene v 3 kvalifikacijske skupine. Zmagovalec se je neposredno uvrstil v polfinale, drugouvrščeni iz vsake skupine pa so igrali med seboj za četrtega polfinalista. Dijaki Jožefa Stefana so premagali tako dijake Danteja kot tudi Oberda-na z 2:0. Zastopniki liceja France Prešeren so najprej odpravili Nautico, a potem izgubili z Volto. V dodatnem turnirju pa je bil najboljši Galilei, ki se je seveda uvrstil v polfinale. V prvi polfinalni tekmi je prav Galilei pripravil prijetno presenečenje, saj je z 2:0 (15:7, 15:3) premagal zavod Volta in se tako prebil do finala. Veliko bolj zanimiv je bil drugi polfinalni obračun med našim zavodom Jožef Stefan in vrstniki istega italijanskega poklicnega zavoda Galvani. Slovenski dijaki so odlično pričeli in prvi niz tesno zmagali. V nadaljevanju pa niso pokazali tako zanesljive in učinkovite igre ter so drugi niz razmeroma zlahka izgubili. V zadnjem setu pa so spet bili boljši vse do vodstva 9:7. Ko pa je prišel na mrežo najboljši odbojkar letošnjega turnirja Rudez naši dijaki niso več zmogli priti do točke in so seveda izgubili. Omeniti moramo, da je bila ta tekma pravi finale letošnjega dijaškega odbojkarskega prvenstva. Pri ekipi Jožef Stefan se je poznalo, da je Marega nastopil po preboleli gripi, Davorin Gombač pa je bil zaradi istega razloga odsoten. Tako bo naš zavod igral v torek dopoldan ob 10. uri v tržaški športni palači za 3. mesto z Volto. Uro kasneje bo veliki finale. Omeniti moramo, da je bil lansko leto Jožef Stefan pokrajinski prvak v tej konkurenci. Rezultata: Galvani - Jožef Stefan 2:1 (14:16, 15:1, 15:9). Za šolo J. Stefan so igrali: Kerpan, Jercog, Taucer, Limon-cin, Marega, Radetti, Mesar, Capellini, Renčelj in Ravalico. (G. Furlanič) Nogomet: meddeielna liga Pro Gorizia razočarala PRO GORIZIA - OPITERGINA 0:0 PRO GORIZIA: Fabro, Candoni, Del Piero (Bašič), Cotterle, Marassi, Graz-zolo, Gon, Giacomin, Romano, Bravin (Maule), Trevisan. V anticipiranem srečanju nogometne meddeželne lige je Pro Gorizia proti poprečni ekipi Opitergine zapravila dragoceno točko v boju za napredovanje. Domačini so tokrat igrali precej slabo in so zgrešili veliko žog na sredini. Edino priložnost je Romano zapravil 5 minut pred koncem, ko je z glavo poslal žogo naravnost v prečko. Jutri v Križu tekma med Gurenci in Dulenci Na kriškem igrišču bo jutri tradicionalna nogometne tekma med Gurenci in Dulenci, ki jo prireja skupina mladih domačinov. Na igrišče bodo stopili mnogi še aktivni domači nogometaši. Začetek tek-me bo ob 15. uri. DANES NEDELJA, 14. FEBRUARJA 1988 KOŠARKA MOŠKA D LIGA 11.00 v Trstu, šola Suvich: Bor Radenska - Cividale PROMOCIJSKA LIGA 11.00 v Trstu, Ul. della Valle: Scogliet-to - Kontovel Electronic Shop KADETI 9.00 v Trstu, šola Morpurgo: Motonavale - Bor Indules NARAŠČAJNIKI 11.00 v Trstu, šola Caprin: Santos -Breg Adriatherm DEČKI 9.30 v Trstu, Ul. Frescobaldi: Poggi -Bor Indules; 12.30 v Trstu, pri Sv. Sergiju: Servolana A - Kontovel Electronic Shop NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 15.00 na Proseku: Primorje - Lignano 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Trstu, pri Sv. Alojziju: Vivai Busà - Vesna: 15.00 v Repnu: Kras - CGS; 15.00 na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina Su-percaffè - Zarja 3. AMATERSKA LIGA 15.00 v Doberdobu: Mladost - Romana; 15.00 v Dolini: Breg - Hermada; 15.00 na Padričah: Gaja - San Marco Sesljan; 15.00 v Podgori: Juventina - Arrigosport; 15.00 v Marianu: Mariano - Sovodnje; 15.00 v Trebčah: Primorec - Olimpia NARAŠČAJNIKI 8.30 v Miljah: Muggesana - Primorje; 8.45 v Trstu, pri Sv. Sergiju: San Sergio -Vesna; 10.30 v Žavljah: Zaule Rabuiese -Breg Best NAJMLAJŠI 10.30 na Proseku, Ervatti: Primorje -Portuale; 12.15 v Dolini: Breg Best -Montebello ODBOJKA UNDER 16 ŽENSKE 11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Friulex-port - Breg NAMIZNI TENIS KVALIFIKACIJE ZA DP 9.00 in 13.00 v Zgoniku: nastopa tudi Kras Globtrade Gibanje je lahko iskanje ---------Aldo Rupel-------- Ul Srečno ravnotež- ‘ M cel° neprizadetost, onesrečimo daro-fjf valca. Kadar buhti iz nas težnja po darovanju in ne najdemo sozvočja, smo sami nesrečni. Zadostitev naših pričakovanj dosegamo v stapljanju s sočlovekom. To poteka z vzajemnim posredovanjem najrazličnejših vrst gibalnih sporočil: s pogledom, s kretnjo glave ali roke, z igro prstov, z držo telesa, s premikanjem v prostoru, z dotikom, z objemom. Nekateri so zmožni razbirati težnjo po stapljanju že iz stopnje mišične napetosti, kar tudi pomeni gibanje. Stapljanje dosegamo seveda tudi z govorjeno in pisano besedo ali z darilom, kar pa nima nobene vsebine brez odgovarjajočega spomina na kakšno od zdaj omenjenih gibalnih doživetij. Pri potrebi po stapljanju ne gre ozko ali samo za zakon o ohranitvi biološke vrste, kot so to do nedavnega razlagali. Gre za nekaj bolj egoističnega v pozitivnem pomenu izraza: gre tudi za zadostitev in za srečo vsakega neponovljivega osebka tu in zdaj. Potreba po stapljanju nas spremlja vse življenje in izhaja iz tiste prve travmatične ločitve, ki ji pravimo rojstvo, in kateri sledijo številne druge. Vse nas ženejo v iskanje nekoga, ki bo potešil nastalo pomanjkanje. Nekateri ga najdemo pa spet zgubimo, drugi se ne zavedamo, da smo ga našli in iščemo dalje, tretji ne vemo, koga naj iščemo, četrti se tega naučimo, a se nam možnost stapljanja stalno umika. Ni namreč dovolj, kar piše v pesmi »Nekoga moraš imeti rad...« Da odpravimo praznino, mora verz veljati tudi v nasprotni smeri. V skrajnih primerih skušamo napolniti »pomanjkanje« z alkoholom, z mamili, z ideološkim fanatizmom, s tekmovalnim navijaštvom, z napadalnostjo. V sprejemljivejših oblikah polnimo praznino s pretirano prehrano, s kajenjem ali z izumetničeno prešernostjo. Dopolnitev najdemo tudi v umetniškem snovanju najrazličnejših stopenj in izrazov, v samozatajevanju v prid ožje ali širše skupnosti, v eksploziji intelektualnih zmožnosti. En izsek gibalne znanosti, pravimo mu psihomotorika, razlaga in ponuja že prej opisane primere medsebojnega sporočanja, dopolnjevanja, stapljanja. V pomanjkanju takih možnosti pa nas vabi, naj se vrnemo k lastnemu telesu. V njem so se nabrala in so zabeležena vsa pomanjkanja, ki nas tarejo. Stara in nova so se nam zapisala v živčne sklope in preko njih v mišična vlakna, v kite, v sklepe in posamezne plasti drobovja. Večine teh zapisov se niti ne zavedamo, a pogojujejo naše vedenje. Z gibanjem jih predramimo, jih odkrijemo, jih spet vračamo v zavest in jih dojamemo; razrešujemo plast za plastjo, kot če bi lupili čebulo do njene srčike. Operacija je boleča, kot je pač vsako spoznavanje. Gibanje je lahko uteha za »pomanjkanja«, saj spada potreba po njem v splošnejši zakon o težnji po preživetju in jo torej smatramo za primarni izraz bivanja. Otrok se zaradi iskanja »zatočišča« nagonsko stalno premika; mladostnika mikajo žoge, motor, ples ali glasba, da zadosti prazninam, ki ga begajo. Ne gre za zažiganje odvečnih energij, kot zmotno večkrat trdimo; gre za izgorevanje v iskanju utehe. Ali morda odrasli stalno doživljamo odrešujoče stapljanje, ko pa smo skoraj vsi tako dostojanstveno mirni? Ne, okolje nas pogojuje, da ne poskočimo, da ne stečemo, da se ne zavrtimo, da ne zaihtimo, kadar je v nas »pomanjkanje«. Zato nastajajo nevroze. Je pa le boljši narcizizem v ne-spogledljivem pomenu izraza! Imejmo torej radi sami sebe, posvetimo se samim sebi in se poženimo na dvatisočak, zaplešimo najbolj divji ples, zasmučajmo po pršiču izven prog, deskajmo po vodnih grebenih, skočimo v globino, da dojamemo same sebe v letu, vzpostavljajmo ustvarjalni odnos s kolebnico, z obročem, s trakom, z bradljo, z loparjem in z najrazličnejšimi žogami. Gibanje je lahko iskanje utehe. P.S.: Ob pripravi tega okvira sem se spomnil stare beležke iz dijaških let in Finžgarjevih razmišljanj o zgornjem vprašanju. Poiskal sem svoj zibaldone in našel. F. S. Finžgar se ne psihomotoriko ni spoznal. Niti slišal ni zanjo! Spoznal pa se je na človeka in na življenje. Tako je zapisal: »Zakon ljubezni je silni imperativ narave. Nikoli se ne da zatreti, da se le spodriniti in sublimirati z drugimi deli.« Gorica, ob sv. Valentinu 1988 Pri I. Grudnu in Sokolu porazdelili funkcije Na torkovi seji širšega odbora društev Igo Gruden in Sokol, ki je bil izvoljen na petkovem občnem zboru, so takole porazdelili funkcije: predsednik Pavel Vidoni, športni referent in podpredsednik Franco Robi, tajnik športnega odseka Savo Ušaj; blagajnik Ivo Marušič, pomočnik Ivan Visentin; gospodarja Karel Masten (za šport) Vladi- mir Caharija (za kulturo); nadzorni odbor: Dušan Gruden, Livio Lesica in Antek Terčon. V prihodnjih dneh, ko bodo izdelali natančnejši program delovanja društev in preučili morebitne nove prijeme, ki bi bolj ustrezali dani stvarnosti, bodo izvolili še ostale odbornike za kulturo. Obisk mladincev TVD Partizan Moste feraj zjutraj je kot gost športnega krožka Kras prišlo v naše kraje okrog Petdeset mladincev TVD Partizan Moste. V spremstvu odbornika ŠK Kras aorja Miliča so se mladi gostje odpeljali v Rižarno, kjer jim je novinar n a^c Udovič natančno razložil zgodovino tega zloglasnega kraja, kjer so «fašisti umorili na tisoče naših ljudi. Udovič je mladim poslušalcem, ki so Nnp e<*ili z vellkim zanimanjem, razložil tudi razvoj Osvobodilne fronte in me t V-krajih. Po obisku v Rižarni so si ogledali še nekatere zanimivosti sta in našega lepega Krasa ter Športno-kulturni center zgoniške občine, (mm) S.A.C.A.T. IMPORT - EXPORT nadomestni deli za FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA in za tuje znamke avtomobilov UL. SV. FRANČIŠKA 38 - TRST - TEL. 768667 - 772002 Pregled mladinskega nogometa na Goriškem Tudi na Goriškem se, po zimskem počitku, nadaljujejo mladinska nogometna prvenstva. Kot prvi so začeli najmlajši. V goriški skupini, v kateri nastopa tudi združena postava Juven-tine, je vodeča Palmanova svoje prvo mesto potrdila z izdatno zmago na tujem proti Pro Romansu. Slovenski nogometaši pa srečanja proti Azzurri zaradi blatnega igrišča niso odigrali. Dosedanja prvenstvena pot Juventi-ne Assicurazione Gamica je nadvse spodbudna. Varovanci trenerja Evgena Ferfolje so trenutno na 5. mestu razpredelnice. V IT srečanj ih so zbrali 4 zmage, 3 remije in doživeli 4 poraze. Doseženih golov je bilo 23, prejetih pa 18. V vrstah Juventine sta doslej najboljša strelca Marko Devetak in Marino Petean, ki sta dosegla vsak po 7 zadetkov. Sledijo jima Marko Dario (3), Mitja Kobal, Mitja Košič (2) ter Di Bert in Alan Devetak (1). Lestvica po 11. kolu: Palmanova 21, Corno 18, Azzurra 15, Natisene 13, Juventina, Isontina, Cormonese in Luci-nico 11, Villesse in Pro Romans 8, Au-dax in Itala 7, Sevegliano 0. Glede prvenstva začetnikov povejmo, da je združena ekipa Juventine Edilcasa (tudi to postavo vodi Evgen Ferfolja) v dobrem izhodiščnem položaju, da bo letošnji trud zaključila med najboljšimi enajstericami. Mladi slovenski nogometaši so namreč trenutno na 5. mestu, odigrali pa so tekmo manj od vodečih. V 9 srečanjih so zabeležili 6 zmag, 1 remi in doživeli 2 poraza. Skupno so dali 25 golov, prejeli pa samo 9. Najboljši strelec Juventine je Peter Ger-golet (9), sledijo mu Ferfolja (6), Češ-čut (5), David Gergolet (4) in Zampar (1). Lestvica po 9. kolu: Cormonese 17, Itala 16, Isontina 15, Azzurra 14, Juventina 13, Medea 10, Lucinico 8, Natisene 7, Itala B in Corno 4, Poggio, Sanrocchese in Pro Romans 2. Prvenstvo začetnikov se bo na Goriškem nadaljevalo 6. marca. V marcu se bodo začela tudi prvenstva ciciba- nov. V goriški skupini bo igrala tudi sovodenj ska postava, v tržiški pa Mladost. Na sliki: združena ekipa Juventine Ass. Gamica (najmlajši). Spodaj: Marko Peteani, Kristjan Marvin, Franco Lomuscio, Mitja Kobal, Marino Petean, Michele Narduzzi, Aleks. Di Bert; zgoraj: Franco Vecchiato (odbornik), Marko Dorio, Denis Lutman, Martin Marušič, Dino Peršolja, Marko Devetak, Mitja Koršič, Evgen Ferfolja (trener). Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in tiska M™ član italijanska zvaze časopisnih založnikov FIEG 14. februarja 1988 Na pritisk pristojnih teles rimske vlade Vojaški sodniki končno pričeli preiskavo o deblinskih pokolih RIM — Načelnik preiskovalnega urada rimskega vojaškega sodišča je včeraj formaliziral preiskavo o pokolih italijanskih vojakov v vojaškem taborišču pri Deblinu na Poljskem. S tem sklepom so italijanske sodne oblasti v bistvu priznale verodostojnost časopisnih poročil in pričevanj očividcev ter nekdanjih jetnikov, ki potrjujejo, da so nacisti med novembrom leta 1943 in februarjem naslednjega leta ubili več tisoč italijanskih vojakov. Preiskavo bo vodil sodnik Giuseppe Scandurra, ki vodi tudi preiskavo o pokolu v Lvovu, ki pa doslej še ni odobrila otipljivih rezultatov. Preiskava se formalno glasi »pokol italijanskih vojakov« in se naslanja na člene vojaškega kazenskega zakonika, ki za ta zločin predvideva smrtno obsodbo, oziroma dosmrtno ječo v mirovnem obdobju. Scandurra ima v načrtu zasliševanje številnih prič in očividcev ter ni izključeno, da bo v kratkem odpotoval na Poljsko. Njegova preiskava pa se obeta v vsakem primeru zelo naporna. Nunzio Vicino, danes 71-letni upokojenec, doma iz Gele na Siciliji, ki je bil zaprt v Deblinu, potrjuje, da so Nemci od kapitulacije Italije do januarja 1944 izvedli celo vrsto pokolov italijanskih in sovjetskih jetnikov. Tisti, ki niso hoteli podpisati formalne zvestobe Hitlerjevi Nemčiji, so bili najprej zverinsko mučeni in kasneje ubiti. Njihova trupla pa so zmetali v podzemne tunele, pravi še Vicino, ki se je po golem naključju izognil smrti, tiste, ki so se uprli Nemcem pa so kar žive zakopali. S Poljske pa se je včeraj oglasil tudi predsednik odbora za varstvo vojaških spomenikov Henrik Urbanowicz, ki je sodeloval s tednikom Stolica pri odkrivanju tragičnih podatkov o pokolih. Urbanowitz seveda potrjuje pisanje varšavskega časopisa in poziva poljske in italijanske oblasti, naj čimprej odprejo zgoraj omenjene tunele ter naj tako enkrat za vselej preverijo, koliko je pravzaprav v njih zakopanih trupel. Precejšnje dvome nad pisanjem tednika Stolica pa ima furlanski poslanec in trenutno podtajnik na obrambnem ministrstvu, Martino Scovaricchi, ki je bil sam zaprt v nekem nacističnem taborišču v bližini Deblina. Podatki o pokolih so po njegovem mnenju precej napihnjeni, sam pa ni nikoli slišal o pokolih v zloglasnem taborišču »Stalag 270«. Podtajnik Scovaricchi zato ne izključuje možnosti, da so v skupna grobišča zmetali trupla italijanskih vojakov, ki s umrli v Mussolinijevi nesrečni ekspediciji v Sovjetski zvezi, v armadi ARMIR. Na Poljskem se medtem mudi podtajnik na zunanjem ministrstvu Gilberto Bonalumi, ki je izkoristil zasedanje mešane poljsko-italijanske trgovinske komisije in stopil v stik z varšavsko vlado. Bonalumi naj bi Poljakom izročil spomenico zunanjega ministra Andreottija in njegovega kolege na obrambnem ministrstvu Zanoneja, v kateri Rim prosi Poljake za vsestransko sodelovanje pri raziskovanju deblinskih pokolov. Danes na Cipru prvi krog predsedniških volitev NIKOZIJA — Na Cipru bo danes prvi krog predsedniških volitev. Glavni favorit je voditelj desničarske koalicije Clerides, ki pa po vsej verjetnosti ne bo dosegel absolutne večine glasov in torej ne bo izvoljen v prvem volilnem krogu. Potrebno bo zato balotažno glasovanje, v katerem se bo voditelj desnice skoraj gotovo spoprijel s sedanjim predsednikom Kiprianujem, ki pripada večinski sredinski nacionalistični stranki. V primeru poraza je Kip-rianu že napovedal, da bo zapustil aktivno politično življenje. Na sliki (AP): vojaka stražita mejo, ki ločuje grški del otoka od turškega. Roza telefon pomaga ženskam v težavah RIM —. Pobuda barvanih telefonov, ki opozarjajo na različna, a enako pereča družbena vprašanja, se je izkazala za izredno pozitivno. Po sinjem telefonu, ki je bil namenjen najmlajšim, in zelenim telefonom, ki je nudil odgovore v zvezi z aidsom, so v Italiji priključili še roza telefon, posvečen ženski in njeni, večkrat izredno neprijetni stvarnosti. Kdor zavrti številke 6791453 in 6791758 (klicna številka za Rim je 06) ve, da bodo slušalko dvignili odvetniki, sociologi, socialni delavci in drugi strokovnjaki, ki bodo ženskam v težavah pomagali iz zagate. Največkrat gre za duševne stiske, ki izhajajo iz globljih družinskih težav. Ženska telefonira roza telefonu, ko si ne zna ali si ne more več pomagati sama. Pričevanja strokovnih sodelavcev ženskega telefona nam zarišejo dokaj neprijetno sliko odnosa italijanske družbe do ženske. Posilstva in druge zvrsti fizičnega nasilja so žal sestavni del življenja marsikatere ženske, ki ni pripravljena zatožiti očeta, bratov ali moža. Svoje izkušnje izpove po telefonu, ker misli, da se tako lahko izogne še dodatnemu nasilju, kateremu bi bila podvžena, ko bi morala na policijo ali pred sodnike. Roza telefon je torej ventil, ki omogoča ženskam, da razbijejo zid molčanja in si upajo z besedo na dan. Žal pa je roza telefon nekaj, kar ne more ozdraviti ženske zavesti in ji lahko le pomaga, da si sama poišče pot iz vsakdanje stiske. Pa vendar ima roza telefon veliko zasluge predvsem kar zadeva širjenje informacij o ženski stvarnosti. Nasilje ne tiči izključno v temačnih kotičkih milanske podzemne železnice, ogrom no ga je vsepovsod, pri sosedu, pri kolegici, doma, pri sošolki. Prav zaradi tega je prav, da lahko zavrtimo številko roza telefona. Škoda, da deluje le vsaki drugi dan. Sveti Valentin, praznik vseh sladkosnednih zaljubljencev BENETKE — Zaljubljenci, ki boste danes praznovali svetega Valentina, vedite, da je teh svetnikov nič koliko. Največ jih je umrlo mučeniške smrti in so si morda zaradi tega prislužili pravico do imenovanja za zavetnike ljubimcev in zaljubljencev, njihova mumificirana trupla pa hranijo v cerkvah sv. Samuela v Benetkah in v farni cerkvi v Umani pri Bellunu. Svetega Valentina z vsemi kostmi vred premorejo tudi v Terniju, kjer so ga tudi proglasili za mestnega zavetnika, in drugod po Evropi. Naštevanje kristalnih vitrin, v katerih se nahajajo posmrtni ostanki raznih Valentinov, pa najbrž ne mika zaljubljencev, ki se jim verjetno zdijo zanimivejše različne variante praznovanja 14. februarja. Najbolj navdušeni so menda Japonci in Filipinci, ki so že pokupili vse mogoče vragolije, ki spominjajo na simbole ljubezni (večne in ne). Razprodana so rdeča srca in srčeca, prav tako tudi voščilnice, na katerih piše »roses are red, violets are blue, no knife can cut our love in two« (prevod je dobro znan vsem, ki so se v šoli učili angleščine in sladkosnednim kupcem čokoladnih bonbonov »baci« družbe Perugina). V Evropi smo menda manj navdušeni nad praznovanjem sv. Valentina, nakup spominčkov pa je kljub temu zadovoljil prodajalce. Rdečih vrtnic so prodali kot še nikoli, največ »zaljubljenega« denarja pa se je zlilo v žepe prodajalcev čokolade. Očitno drži, da gre ljubezen tudi skozi želodec, slaščica pa bolj tekne od mineštre. Sveta Chiara zavetnica TV ASSISI — Vest je sicer skopa, a po svoje izredno zanimiva: televizija oziroma televizijski programi bodo imeli svojega zavetnika. Ker je »televizija« ženskega spola, bo to zavetnica, sveta Chiara. Za zavetnico jo bodo proglasili danes v Assisiju, kjer je tudi bazilika njej posvečena, slavnostno mašo pa bo vodil kardinal Agostino Casaroli. Vest o novi zavetnici je v čudežnem časovnem sosledju s polemiko, ki razsaja v Benetkah. Tam se dobršen del italijanske filmske inteligence lasa zaradi imenovanja bodočega direktorja beneškega filmskega festivala. Po Rondiju in Biraghiju je izvršni odbor imenoval Sergia Zavolija za direktorja s petletno mandatno dobo, takrat pa je kar završalo, saj so vsi filmski možje udarili s pestjo po mizi in na ves glas zahtevali, naj izročijo vodstvo filmskega festivala enemu izmed njih, ne pa »televizijskemu« človeku. Televizijo so ponovno potisnili v kot. Očitno je še vedno pepelka, pa čeprav bi se brez nje in njenih mastnih denarcev italijanski film že zdavnaj utopil. Zavolija so neelegantno spodili, v Assisiju pa so se TV le usmilili in ji našli zavetnico. Sveta Chiara in sveti Frančišek pa sta znana predvsem zaradi tega, ker sta pomagala najšibkejšim... Protest Sovjetske zveze zaradi ameriških ladij v Črnem morju MOSKVA — Sovjetsko zunanje ministrstvo je na ameriškem veleposlaništvu v Moskvi vložilo protestno noto zaradi plovbe dveh ameriških vojnih ladij v sovjetskih ozemeljskih vodah v Črnem morju. Ob tem incidentu je prišlo tudi do trčenja med sovjetskima in ameriškima vojnima ladjama. Predstavnik sovjetskega ministrstva je celotno zadevo označil kot ameriško provokacijo, ki bi lahko imela zelo škodljive posledice za nadaljnje odnose med ZDA in SZ, ki so v zadnjem času kazali znake očitnega izboljšanja. Seveda je ameriško veleposlaništvo takoj odgovorilo na sovjetski protest in ga zavrnilo kot neutemeljenega, saj naj bi šlo po ameriških trditvah le za povsem nedolžen prehod ameriških vojnih ladij, kar dovoljuje tudi sovjetska zakonodaja. Na sliki: ameriški rušilec Caron, kije bil v petek zapleten v incident v Črnem morju (Telefoto AP). Trocki ne bo rehabilitiran MOSKVA — V Sovjetski zvezi so v zadnjem času rehabilitirali precej nekdanjih komunistov, ki so bili žrtve stalinističnega preganjanja, kot kaže, pa za Leva Trockega to ne velja. Časopis Sovjetskaja Rosija odgovarja nekemu študentu o vlogi Trockega za časa Leninove smrti. Kot piše časopis, se Trocki ni udeležil Leninovega pogreba. Verjetno prav zaradi tega so ga že naslednje leto odstavili s položaja obrambnega ministra, dve leti kasneje pa še iz centralnega komiteja KP SZ. Le malo za tem so Trockega izgnali in končno je leta 1938 v Ciudad Mexicu umrl nasilne smrti. V Sovjetski zvezi je Stalin za mnoge ostal še vedno idol MOSKVA — Očitno je, da se prav vsi ne strinjajo s protistalinistično kampanjo v Sovjetski zvezi. Če je za mnoge Stalin zakrivil številne zločine, pa ni malo tistih, ki imajo Stalina še vedno za svojega idola. To dokazujejo nekatera pisma uredništvom sovjetskih časopisov. Med njimi velja omeniti pismo neke starejše bralke v dnevniku Sovjetskaja mo- lodijož. Priletna bralka trdi, da je Stalin ves čas vodil sovjetsko ljudstvo v duhu poštenosti, delavnosti in domoljubnosti. Vse te vrednote naj bi kasneje, ko sta prišla na oblast Hruščov in Brež-njev, izgubile svojo vrednost, kar je po mnenju bralke povzročilo vse težave, v katerih se je nato znašla Sovjetska zveza.