PRIMORSKI DNEVNIK TRST, torek, 7. avgusta 1945 -teto I. ifev. 73 Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni št; 1-1 Telefon št. 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne O L A S I L O OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKO PRIMORJE vračajo. Poštnina plačana. Cena 2.- liri 0 našem šolstvu in (Nekoliko pojasnil k izjavam na tiskovni konferenci) *. m. tse je vršila pri g. poJ-***iku Bcu/msžm konferenca tisto, *a kateri se j* poleg drugih ratfrravlfalo tudi o vpra-*®nju slovanskih šol in slovenske-** krodnifrtva. Glede slovenskega Ur*tniitv, M # poslal stm. Prvega vprašanja vidimo, da 0 £ Borovnik Simoni slišal, da je “k okoli.* 1»0 dijakov, ki ie- ^ °**«fcotxitt slovenske šole. Od ie mogel g, poročnik to elitne od teh svetovalcev t Za- ^ .-»no g. poročnika, da ne gre m£i0 dijakov, pač pa, da gre ste. jr***ih otrok v samem Trstu v fa/** *h tisoč«, če gre za ljudske g, Potare’ Sole On menda nam j. BtOvioa tudi do tcht), ln na te stotin«, če gre samo za n^pJ* šole. Nujno bi torej prosili, u ** vendar neha s to smešno W smo jo še par krat či-to katere zahrbtni pomen prav boznamo! to>tti Vci^a t% 1911,-18) o slovenskem mo-X učiteljišču v Gorici, o ma-g.tnhenišou in bogoelovskrm se-Oijj. v Gorici, zakaj nič o kon-El, v Trstu, zakaj o slovenskih ^to^kah v Trstu, če jih ni bilo c? ne o tem, da nam ni bila Vu. .v triakem mestu niti zna ***■ *o!af 60 oll 1.000? na vsoli način na zna- 'k da bodo slovenske sred-w* vsekakor odprte, toda sve- so sugerirali zadevni <1^® Blede učnih moči in glede X Bfbštorov, Jiočemo povedati Brs tukaj za SO ali SO *0(t š* profesorjev, ki so bili »pregnani od tukaj P®'X*<'*na tak učiteljev in proft-ik°r‘rhi* trahuh°m za kruhom v ^ »7?^' D°*U *K }t tozd temi, *° ^ddii t>°*° "*fcoR ve^ vrn1li- ker H,*W k°t *rtv9 pre- ** ***** Jugoslaviji. Potreb- *S»; in g, polkovnik bo ra-i* ta naša zahteva pred J* w. ** lfisdm% pravična’ — da ^toj ki jim je to mogoče, 1 \ ?*JO *° *t>oja mesta in da . Jsii r®* Posebnih formalnosti, «li^Shl VVk *0i,*h J *o * ’ brr* oairo to, ^ totoštem veled sh.il,e- fa«uet™0m t'*0**'™*0 h^ttezf^0 ^ox'°tj t Dovoljujemo 1^- B' polko \mlka Božoma. J!r*»ori. ***’ ** *** italijanskih V i> V*>ma^inov ni tukaj Jth iol ,1ktra poročila tu u*toiih razvidno, da je število k** ^fStrjen' «mr notno *<*, ». ,r< pr.,./ 0'7'’1’ V^*ik e*nem številu tukaj zet- C M - frišU ŠZ c*i «*„? - « *i niliče C 9*ri J>ri BVU dos,*1 ***'ni \ h Ml pr»d krrg.t- ^hia ’** zalo m ^kajinjg komisasja univetgsap g. Satta, ki je prišel v Trst šele pred ne oelimi dvomi leti iz — Genove, kakor lahko poučujejo na tukajšnjih italijanskih šolah profesorji iz vseh delov Italije — in med njimi tudi taki, ki so se ves vas prav pridno izkazovali kot vneti fašisti — ravno tako in z isto ter ie večjo pravico (ker vsaj fašističnega masla nimajo na glavij lahko pridejo na slovenske srednje šole poučevat v primeru pomanjkanja domačih slovenskih učnih moči, profesorji iz Slovenije. Res je sicer, da tukaj še ni Jugoslarija, toda res je tudi — in prisotnost g. polkovnika Boumana- na njegovem službenem mestu nam to dokazuje — da tukaj zaenkrat ni več niti Italije! Učni prostori Kar se tiče vprašanja učnih prostorov, mislimo, da bi bila to stvar, ki bi jo morala rešiti mestna uprava, katere edini pravni predstavnik je sedaj Mestni osvobodilni svet. Nimamo nikakega vzroka, da bi dvomili, da bo ZVU dala Mestnemu osvobodilnemu svetu navodila, da te prostore preskrbi (če se noče sama ukvarjati s to mučno zadevoJ. Mislimo tudi, da vsaj o tem vprašanju Mestni osvobodilni svet ne bo zadel na opozicijo nobene tukajšnjih strank: saj vse tekmujejo v zagotavljanju, da so za italijansko-slovensko bratstvo. Slovenski uradniki Tudi glede teh izjav g. polkovnika Boumana si dovoljujemo kratko pripombo in obžalujemo, da se ne moremo strinjati z njegovimi zaključki, kakor se z njimi ne bo mogel strinjati noben resnično antifašistični Italijan. Res je, da ni bilo med fašizmom dane Slovencem mnogo možnosti, da bi bili nastavljeni v državnih službah, ni pa ros, da se Slovenci ravno sradi pomanjkanja izkustva in prakse» nahajajo v podrejenem položaju glede teh služb. Tudi ne upoštevajoč vseh tistih naših državnih in patra, statalnih uradnikov in nameščencev, ki so bili med fašizmom pregnani v Italijo, kjer so s$ ie preveč urili v izkustvu in praksi in bi ss sedaj, izurjeni in izpraktici-rani, morali vrniti sem na svoja prejšnja mesta, zagotavljamo g. polkovnika Bowmana, da imamo med 70.000 izseljenci, katere smo zgoraj omenili, dovolj izurjenih uradnikov, ki bodo imeli pred ve-čt-no svojih italijanskih tovaristv poleg izurjenosti še to prednost, da so domačini in da obvladujejo poleg slovenskega tudi italijanski jezik. Bamo treba jih je sprejeti. Zaključek, da bi morali »e noti zavezniki zapostavljati naše uradnike in javne nameščence zaradi tega, ker jih je — zapostavljal fašizem, se nam zdi — ne zamerite gospod polkovniki — naravnost go-rostasent In še to bi radi povedali, da bi se prav razumeli: slovenski narod v l. 19JS. ni več tisti ie i. 1918.1 Vstal je z golimi rokami proti orjaški sili Hitlerjeve Nemčije in Mussolinijeve Italije in si, v neomajnem zaupanju v pravičnost svoje borbe, z nezlomljivo vero v svoje velike zaveznike, po še -neviden* krvavi borbi, po ie nevidonih žrtvah, z novo poirtvo vednost jo sam postavlja svoj novi dom. Nemški okupator mu je, da bi zopet sonetu staro italijansko - slovensko sovraštvo v tej de ir H, v tem istem tržaškem mestu ponujal velikodušno popravo krivic, fci tnu jih. je še bivša Avstrija prizadela, pa js to ponudbo s preziram odklonih Danšs, ko s« zavezniki trudijo, da bi poptravili krivice, ki mu Jih je prizadel fašizem, ta narod odklanja miloMloo, sugerirano od raznih šolskih skrbnikov, odklanja, da bi bila njegova šola še nadalje pod upravo nekdanjih Mussolinljerih služabnikov. Ali nadelo enakopravnosti, popolne tnfa kopravnosti, kakor ga je postavila italijansko-slovenska antifašistična zveza, ah — vAč: rajši bomo še nadalje poučevali svoje otroke skrivaj po luknjah, kakor smo jih dolga desetletja pod tujčevo peto. — Morebitna Sklicevanja na obstoječo zakonodajo ne držijo: tisti, ki je to zakonodajo uveljavil, jo lahko tudi rastni javi, če vidi, da ne odgovarja danim razmeram. Zaključujemo z besedami, ki Jih je sirragovoril maršal sir Harold Alesca-nldsr te dni v Nuli: *,„lmejtl pred rjčmt, da se danes tudi tukaj piše zgodovina /» I Dr. FRANE TONCJC r Pmes proti Qu!$Hngu ''Oalo, 0. Reuter. — Proces proti Vldkunu Qul*linfut norveškemu pninIstrskemu predsedniku pod o-/kupacijo, ki bi se moral prlfietl 20-avgusta, bo v tajni dvorani «Lo-gens Hall», kjer zaseda mestni svet Osla, kar mesto ne premor* sodne dvorane, ki bi bila dovolj v#Hka, da bi bilo v njej mogoče namestiti •to tujih novinarjev In vas o**, Id upajo, da bodo mogli prisostvovati procesu. STEBER DEMOKRACIJE IN NAPREDKA Govor tov. E. Kardelja na prvem kongresu Enotne narodno osvobodilne fronte Jugoslavije Ljubljana, 6. Na kongres je prišlo 1160 delegatov narodne fironte iz cele države. Razen predstavil lkov vseh naših narodov in slojev, se udeležujejo tega zgodovinskega kongresa tudi predstavniki najviijih državnih tele*, uradovln ustanov, na primer člani predsedstva AVNOJ-a z dr. Ivanom Ribarjem na čelu, člani Zvezne vlade, s podtpredsedntkom Edvardom Kardeljem na čelu, člani vseh federalnih vlad, predstavniki strokovnih zvez AFZja, USOJ-a in ostalih antifašističnih organizaciji, V imenu akcijskega odbora je pozdravil kongres predsednik srbske narodne skupščine dr. Siniša Stankovič. Govoril je o pomenu in vlogi fronta v osvobodilnem boju, ter o nalogah, ki stoje danes pred njo. V imenu narodna fronte Hr-vatske, je pozdravil kongres Vicko Krstulovič, ki je poudaril, kako j« pravilni politiki fronte uspelo razbiti in onemogočiti izdajalsko politiko cepitve narodnih «11, politiko pasivnosti in sodelovanja z okupatorjem, ki jo je vodil Maček s svojo kliko. Poudaril Je, da j* piliti ki fronte razen tega uspelo zbrati ve« albanski narod' Hrvatske, ki je od pričetka boja dal vzglede junaštva v boju za svobodo ln enakopravnost naših narodov. V imenu Osvobodilne fronte Slovenije, je navzoče pozdravit tov. Josip Vidmar, ki je govoril o obnovi in delu osvobodilne fronte in o združitvi in zbiranju slovenskih narodnih sil. Potem, ko Je poudaril, da je OF nastala iz 18 različnih političnih skupin, js izrazil priznanje komunistični partiji Jugoslavije, ki je kot najzvestejša narodna stranka a svojina neumornim delom dosegla, da je dosegel narod popol no enotnost in da v bodoče ne želi nobene stranke več, ampak samo enotno narodno voljo. Poleg ostalih govornikov j« podal poročilo o političnem položaju pri nas in v svetu in o nalogah narodne fronte, podpredsednik vlade tn minister konatituanto, Edvard Kardelj, ki je dejal o med. narodnem položaju Jugoslavije: Jugoslavija je izšla iz te vojne s utrjenim mednarodnim položajem in i velikimi simpatijami po vsem ivetu. Tla položaj nove Jugoslavije je M. ustvarjen zaradi trdovratne in dosledne narodno o-svobodilne borbe proti nemškemu in iUljanskemu fašizmu i in vsem njegovim qulflinškim pomagačem v naši državi ln n* Balkanu. Ta boj je uvrstil Jugoslavije med one države, ki so prispevale največ v boju za zlom fašističnega barbarstva. Zato narodi Jugoslavije upravičeno pričakujejo, da bodo priznane njihove -upravičena zahteve, kt so obsežene v geslu: »Tujega nočemo, svojega ne damo!» Te svoje zahteve ne Utemeljujemo samo a svojim sodelovanjem v vojn-1, ampak s stoletno težnjo -naših narodov, razdeljenih med razne imperjalili. stično s države, po ujadinjenju. Na drugi strani Je mednarodni položaj nove Jugoslavije utrjen z ližpremembami, do katerih Je prišlo v Jugoslaviji, z tepremembsmt, ki so morale izzvati simpatije vseh svobodoljubnih ljudi na svetu. Naši prijatelji in nail sovražniki So nekateri, kil stalno govore o tern, kako je inozemstvo proti onemu, kar se godi v Jugoslaviji in kako se moramo zaradi tega popraviti. Verjamem, da »o v, inozemstvu nekateri maloštevilni reakcionarni krogi, ki jim ne ugaja ljudska demokracija v Jugolavij. Toda če to ne ugaja tem krogom, sem jaz prepričan da ugaja milijonom in milijonom širokih ljudskih množic po vsem svetu. Jugoslavija j« postala eden od važnih stebrov demokracij* In napredka na svetu. Naravno j«, da ja to moralo dvigniti njen ugled. Solidne in močan položaj naš« države temelji na ogromnem moralnem prestižu, na težkih žrtvah, na brezprtmeirnem junaštvu, ki so ga pokazali naši narodi med to vojno. Temelji na trdnih ln solidnih svečah, ki so Jih med vojno naveasM c savezmškimi dravami, na zvezah, ki se vedoo bolj poglabljajo pa tudi na zvezah a sosednjimi državami, kjer mo bili zrušeni fašistični režimi in kjer je bila izvodna demokratična ureditev. Bralstvo Jugoslavije in Z. S. S. R. S tom so bik ustvarjeni pogoji, du postavimo svoje odnoSaje s terni državami na popolnoma drug* temelja kot so bH4 prej. Jugoslavije se nahaja dane« s Sovjetske zveze v tako prijateljskih odmo-šaj.iji, da je zanje premalo reči, da so samo zavezniški in prijateljski. Sovjetska zveza J« Igrala odločilno vlogro v mednarodnih adnošajth im na ta način omogočila, da se naši državi zagotovi pravica, da odloča o svoj usodi sama. Bratstvo v orožju, ki ja bilo ustvarjeno v prvih dneh med Sovjetsko zvezo im Jugoslavijo, j* končno zapečateno s »kupno prelito krvjo, z žrtvami slavne Rdeče »armade, v boju za osvoboditev naše države. Sporazum o medsebojni pomoči in sodelovanju, ki ga je sklenila Jugoslavija a Sovjetsko nveao je dokaz, da bo Sovjetska zveza tudi v bodoče trdno podpirala naš« svobodo in naš napredek- Bratstvo slovanskih narodov, kise danes vedno bolj krepi, ja bistveno teprame-nilo sliko mednarodnih odrožajev v Evropi, Danes je sloga slovanskih narodov simbolična obramb* pred povampirjenim nemškim imperja Uranom, trdna zaščitnlca mlini > svatu. Naša država vidi v bratstvu s slovenskimi narodi jamstvo miru, neodvisnosti in gospodarskega napredka. Danes so popolnoma iapremmje-ni odnošalj med narodi Jugoslavije in Bolgarske. Nič več si ne stojita druga proti drugi sprta država, ampak narodi, pri katerih so bil* u-stvarjeni in se vedno bolj razvijajo pogoji za nadaljnje bra tetko zbližan ja. .V Albaniji dane« oblast n* več v rokah inozemskih agentov in italijanskih fašistov, temveč prijateljev naše države, naših najožjih vojnih zaveznikov na Balkanu, v rokah ljudi, s katerimi smo se borili na Isti ncčln proti Istemu, sovražniku »a skupni cilj. Tudi v Rumunlji ln Madjardkl aoee spremen 11« prilike. Razvoj demokracije v teh državah, kil jih je osvobodila Rdeča Armada, ustvarja predpogoje za razvoj dobrih odno-šajev med njima in Jugoslavijo. Vst poizkusi fešističntfh tn reak-ctomamiSh sil, da razbijejo veliki zavezniški blok Anglija, Sovjetske »veze in ZDA «o propadli. Ta blok, ki je izdržal vss napor* vojn«. J« še vnaprej trden ln kot nam kažejo zgodovinski potsdamski sklepi, trdno odločen, da ne dovoli Obnove nemškega Smperij&Hzma. Konferenca združenih narodov v Kan Francžsou je uspešno dovršila svoj* osnovno doto. Nobenega dvo- ma tn, da bo organizacija združenih narodov zelo vežen žimlfbelj miru v svetu. Jugoslavija ja sodelovala ta bo tudi v bodoč* sodelovala v vsaki akciji, ki jo podvze-amjo z namenom, da se okrepi svetovni mir. Naši odnošajl ■ Angiijo In Ameriko so prežeti z Izkreno željo, da bi bili čtm tesnejši, čtmibolj prijateljski, da bl se razvijali Vn poglabljali na temelju prijateljstva, ki j* btlo stvorjeno v skupni borbi proti m«m. žkim to italijanskim zavojevalcem. Noben up reakcije se ni uresničil WAWVWiWVA Poslanica poljske vlade Stalina Moskva, 8. VZN. — Poljeka vlada j* poslala poslanico v zahvalo generaiiaimu Stalinu, v kateri pov-datja, da prauinj* poljski narod največji dogodek svoj* zgodovine, to j* resnično priznanj* sapadne meje Poljske, ki jo tvorita reki Odra kv Nstase, priznanje, M jamči pravo neodvisnost in blaginjo poljskega naroda. Poslan Jc* se zlati zahvaljuje maršalom Zukovu Rokosovskemu la Konjavu. Vsebuje predvsem tople pozdrav« poljskega naroda genera-lisimu Stalinu, velikemu duhovnemu voditelju in tvorcu sijajne zmage, ki so jo združeni demokratični narodi dosegli nad fašističnim ber-bartAvom in nad namškimi napadalci. V poslanici je izraženo čustvo globokega ln prisrčnega prijateljstva, ki navdaja poljski narod na-preum veliki Sovjetski zvezi, Variava ja slovesno sprejela osvoboditelje Poljske Variava, «. VZN. - Včeraj je znanim voditeljem Rdeče onmade Varšava priredila svečan sprejem maršalu Zukovu in marlahi Roko-eovskamiu, katerih imena bodo za vedno povezana s poljsko osvoboditvi ja Ob prMahu n* totalieče, ki je bilo okrašeno s sovjetskimi in poljskimi zastavami, so gost« sprejeli namestnik ministrskega pred. Mdnžka MikdaJČlk, vrhovni poveljnik poljske vojsk* maršal Rola Zy-m ferski, vodja glavnega stana polkovnik ganaml Kurčtč Ut drugi generali, »kupno s predstavniki demo k rn Uk Ih strank kt ntodUuklh organizacij. Maršal Zutoov js svoj govor pred mikrofonom zaključil z besedami: »Odločitve, ki so bik prejet* na sestanku treh veleall v Berlinu, so zdaj znan* vsemu svatu. Is toh je razvidno, da so vse velesile pripravljene nuditi pomoč poljski vladi in očuvatil njen* Mera«. Sovjetski narod se pridružuj« veselju nad naraščajočo sMo kultur* In napredka, ki se abata poljskemu narodu. Nerodi Sovjetske »vese so vedno smatrali poljski narod za krvnega brata In niso opustili prttlke, da mu nudijo pomoč v težkih časih borbe proti hUtleriamu tn so soda Ibvalt pri osvoboditvi Poljske od nemškega okupatorja ter vrnitvi Poljsko Poljakom, Vsa ta dejstva govorijo o tem, da se mir v Evropi vedno bolj kreipl, da so končno propadli načrti in upi raznih fašističnih ostankov 1« reakcionarnih mračnjakov, ki so delali vse, da bi sprli zaveznik«, To pomeni, d* je mednarodni položaj Jugoslavije trdnejši, kot Js bil kdajkoli. N* samo položaj Jugoslavije, temveč tudi stara Srbije, da ne govorim o drugih ar odi h. Ta zadovoljivi mednarodni položaj Jugoslavije, nam omogoča, da se lahko z vso energijo in z vsem zaupanjem vržemo na delo za obnovo naše dr-fcav*, za izgraditev demokratične narodne oblasti. Med tem pa j* bilo navzlic tem pozitivnim činiteljem napačno misliti, da Jugoslavija nima v inozemstvu sovražnikov is da lahko nanje pozabi. Brez dvoma obstojajo v inozemstvu reakcionarni krogi, ki bi raje videli obnovljene protidemokratične režime v stari Jugoslaviji, ki bi raje videli, da ne bi bilo več Jugoslavije, kot da je taka, v kateri so vzeli na»t narodi usodo v svoj« roke s tem, da so oblast prevzel« demokratične «ile. Toda teh krogov sila je začela padati. Drobi jih široki pritiak demokratičnih ljudskih množic. Zadnje volitve v Angliji so jasno pokazale, kakšno je razpoloženj* ljudskih množic Ta mednarodni razvoj j* razbil močne upe naJi notranji reakciji Jn o«tanko vsakovrstnih fašističnih žarišč. Te gospodje so upali marsikaj. Pred vsem so upali, da bo državljanska vojna, da bo zeleni kader, da bodo vsakovrstna ustaj«. Vendar pa so se v toh svojih upih prevarili. Potem so upali, da bodo zavezniki reševali njihove izgubljene položaje. Tudi v tem »o se pre-vaViH. Volitve v Angliji *o razbile tudi t* utvare. Upali so, da nas bodo. gospodarske težave hitro zlomile. Med tem pa, čeprav jih v resnici čutimo kot težko breme, nas te težave ne samo, nieo zlomile, ampak jih vedno bolj in bolj premagujemo. Noben njihov up, se ni uresničil. Toda navzlic tem neuspehom se sovražnik ni odrekel svojim namenom. Dane« zopet deluje politično. Do včeraj sp ti ljudjie z isto proti-narodne liste sodelovali * okupatorjem ali dajali vsakovrstno podporo njegovim pomagačem. Potom so netili državljansko vojno. Dane« se pojavljajo z novo krinko. Kot politiki, kot nepristranski kritiki oblasti, ki zanjo trdijo, da je premalo demokratična. Trdijo pa to zato, ker se boje prav njene prave demokratičnosti. Dalj« s* pojavljajo v obliki saboterjev, gospodarskih škodljivcev, ‘špekulantov In črnoborzijancev. Za seboj vlečejo "vse one, ki so obtoženi s sodelovanjem z okupatorjem, pogosto pa Jih podpičje ljudje, ki ne morajo dopeti preobrata, ki se je izvrSil v Jugoslaviji, ki se n« morejo sporazumeti s novim stanjem. Volitve »a konstituanto bodo v kratkem pokazale, kaj pomeni front* za Jugoslavijo, pokazal« bodo tudi, da Je v noči državi še preveč demokracije m one, ki se boje ljudsk* volja, Stalin in Molotov v Moskvi Moekva, 5, VZN. - Radio Moskva je javil, da sta se danes, v nedeljo, vrnila r Moskvo generalisimus Stalin ln zunanji komisar sovjetov V. Molotov. Tako Jo treba delati London, 6. Tanjug. — Dopisnik Tanjuga poroča, da je imel včeraj dopoldne glavni ravnatelj UNRR-A-e, gospod Herbert Lehman v veliki dvorani angleškega ministrstva za informacij« konferenco a predstavn iki anglo - ameriškega in drugega zavezniškega tn nevtralnega trska. Gospod Lehman j« poročal o svojih vtisih e potovanja po Jugoslaviji ln drugih deželah. Posebno je poudaril problem pomoči tem deželam in nujnost nagle pomoči DNRRA-e za uspešno izvršitev teh nalog. V svojem odgovoru na vprašanja o pomoči Jugoslaviji sta dala gospod Lehman in njegov pomočnik Jackson posebno priznanje delu UNRRA-inega odposlanstva v Jugoslaviji ln sodelovanju ter pomoči jugoslovanskih oblasti UNRRA-lnemu odposlanstvu. O delu Mihajla Sergejčika, vodjo UNRRA-inega odposlanstva v Jugoslaviji j« dal pomočnik Jackson izjavo, da »predstavlja klasičen primer*, kako je treba delati. Poraz Francovega režima Meksico Citjr, 6. United Press. — j Alvaro de Albomos, predsednik »panskega osvobodilnega odbora, je dejal, da sklop Velikih treh pomeni dokončen sporazum Francovega | režima. Vesel sem, ko vidim, da ču-i varji svetovnega mira, delujejo v smislu konference v San Franciscu I Madrid, « Reuter. — Splošna ; reakcija na izključitev Španije iz j družbe Združenih narodov je bita i tukaj ta, da bo is strahu pred več-j jo katastrofo prišla do večjih poli-! tičnlh sprememb, ali pa da bo ustanovljen vojaški dlrektorij, Španski krogi ugibajo zdaj, ali bo potsdamski deklaraciji sledil kak večji politični pritisk. V vsakem »lučaju je mnenje, da mora še ta mesec priti do spremembe v »panski vladi, ali pa se bo položaj zaostril to bo uporab* sile neizbežna. WV,^^WWWWV ŠMogrndnost demokratične Jugoslavije AVNOJ je izdal odlok o amnestiji Beograd, 6. Tanjug. — Predsedstvo AVNOJ-a je izdalo zakon o amnestiji državljanov, Id so Mii aktivno na strani Nemoev, ah, ki so »e politično zoperstavljali gibanju odpora v Jugoslaviji. Uradno poročilo pravi, da je izdal zakon o amnestiji na predlog maršala Tita-AVNOJ. f Amnestija velja za vse tisto osebe, ki so sodelovale v vseh oboroženih formacijah v službi okupatorja — kakor četniki, Nedičcvci, hrvaški in sloveneki domobranci itd., kakor utdi za one osebe, ki so pripadale političnim organizacipam ali upravnemu oziroma sodnemu aparatu v službi okupatorja, Am-n/eatirani so vei dezerterji, ki so dezertirali iz Jugoslovanske Armade, ali pa m niso odozvali mobilizaciji in kot taki niso prešli na stran sovražniku. Enako velja amnestija za one, ki so klevetali ih šalili Jugoslovansko. armado in. njene pred-stanlk«, narodno Oblast in njene organe. Amnestij* ne velja ra vojne zločince, ustaše, Ljotiievce, člane KU1-turbunda, člane Gestapa to druge fašistične policijske organizacije. Rrev tako niso amnestirane tiste vodilna osebe zgoraj omenjenih or-ganieactpi. in on«, ki so loto v večjem obsegu financirale ali materialno podpiral*. Amnostipa tudi ne valja za osebe, ki so pobegnile v inozemstvo zaradi odgovornosti narodu. Vse osebe, katere so bile že obsojene pred tem odlokom, so z ozirom na višino kazni oproščene vsake kazni ali pa jim j« kazen zmanjšana na tretjino, oziroma petino izrečene kazni. Vri tisti, ki smatrajo, da imajo pravico do amnestije, imajo pravico d» priziva predodiščem. Amnestija pomeni mod Titove Jugoslavije Beograd, 5. Tanjug. — Odlok o splošni amnestiji in pomilostitvi je doka* moči Titov* Jugoslavije, ki j* po zmagi priborjeni v težkih borbah, stopila v dobo mirne izgraditve. Odlik je na predlog maršala Tito Izdalo predsedstvo AVNOJ-a. V toku borb* ra osvoboditev Jugoslavije j» narodno osvobodilno gibanj* jasno postavilo v ospredje načele o kaznovanju vseh vojnih zločincev, prav tako pa tudi onih, katere je okupator rekrutiral is vrat domačih iadajalesv. Borim, proti narodnemu sovražniku,, ki je ščitila pridobitve l»vo-jevane v brezštevilnih bitkah s potoki krvi, ki je ščitila življenj* ta Imovlno naroda, j* zahtevala pravično ta strogo kazen ra vse domače isdajalee — sluge ta pomagače okupatorja; ki so grešili proti evo- j«mu narodu to onemogočali osvobojen je domovine. Vendar so naš* vojne edinice, naša vojna in civilna sodišča vselej upoštevala, d* j« bilo veliko število ljudi prisiljeno pognanih v boi' bo proti svojemu narodu. Maršal Tito j« pozival pripadnike domobranstva, častnikov in podobnih sovražnih formacij — one, ki se niso omadeževali s krvjo, da naj ra-puete zvoja mesta in vstopijo v Jugoslovansko armado. Vendar niso našli te moči niti v zadnjih trenutkih narodno osvobodilne borbe, čeprav so se lahko jasno zavedli, da jo naša borba pravična. Zato Jih je doletel narodov prezir to narodova sodba. Enako je tudi z onimi, ki sc dezertirali iz naše vojske, ali P* *o sodelovali v političnem, upravnem in sodnem aparatu četnikov, domobrancev ln drugih izdajaloav. Za njihovo podlo delo jim narod’ danes plačuje. Dane« je osvobojena vsa domovina. Sovrakniki niso v etanu, da uničijo pridobitve narodno osvobodita* borbe. Pred vsemi državljani demokratične federativna Jugoslavije stoji obnova ta izgraditev domovine. Pod terni pogoji predstavlja odlok o amnestiji ta pomilostitvi ▼ prvi vrati dokaz vodno večje ureditve prilik v naši domovini. Istočasno pa amnastkp* govori o težnji naših narodnih oblasti, da je o-mogočeno tudi velikemu delu onih, ki niso ničesar dodali k osvoboditvi Jugoslavije, da sedaj pomagajo ra obnovo ta utrditev naše domovine kot poluopravni državljani svoje domače grude. Popolnoma jasno je, da ustniki, četniškt ln domobranski klavci ter njihovi voditelji ta financerji, Ljo-tlčevl fašisti, vohuni, Gestapovci, kulturbundovd ln drugi točki vojni zločinci zaslužijo najostrejšo kaze«. Podpihovalci ta izvrševalci množičnih pokolijev, požigalci, ta roparji — morajo nositi polno odgovornost za svoja zločinska dela — ne samo »ato, ker to zahtevajo »totisoči nedolžnih žrtev temveč tudi zato, ker pe njihovo kaznovanje sestavni del zmage nad fačlzmom. Te ljudi j« treba odstraniti iz človeške družbe, ker oni nimajo nd-kaklh moralnih, niti političnih kvalifikacij ra delo v vrstah naroda, ki so ga nameravali Iztrebiti. Odlok o amnestiji je torej še zn dokaz, da pe nova Jugoslavija močna, da je zemlja poštenih ta srečnih državljanov, zemlja svobod* ta demokracipe, v kateri vladajo zakonitost, pravičnost ta »trokegrud-nost. Potsdam Svetal žarek na prehojeno pot bojev in zmag Moskva, 6. Tass. — »Pravda* piše v svojem mednarodnem razgledu; »Berlinska konferenca meče svetel žarek na prehojeno pot bojev in zmag. Tem bolj pomembne postanejo njene odločitve in tagle-di »a bodoče skupno delo, ki je bilo »črtano. -Uspešna dovršitov berlinske konference je »dala hud udarec vsem profesionalnim, »stokačem* to »pesimistom*, katerih izjave niso povzročili toliko slabi živci, kako. pa premlšljevano izzivanje.* »Ali lahko pričakujemo, da nam bo dela j ta konferenca trajen mir?*, je ne-j davno patetično vprašal švedgki ; »ArMtarfn* in potem zlovešče ra> i bevskal: »Ne, mi ne moremo pričakovati miru od te konference. I Stvar miru j* zgrajena na pesku.* Ta list je bil podprt od švedske revij* »Frihet*, ki je napisala: »Bilo bi na mestu ne gojiti nikakih Iluzij glede te konference. Drug« sile morajo storiti resnično delo da obnovijo mir,* Se bolj Izzivalne so- bile Izjav* reakcionarjev Hearsjrjev, Mac Oomvioka, Wea«*a, Talčina In peres drugih gangsterjev. Mnogi japonski UsU tudi niso mogli •kriti ovojih nad ra neuspeh konference. List »Asat* Je napisal: »Precej j* neverjetno, da bd konferenca imela kakšen rezultat, razen površnih dogovorov.* Medtem ko j* berlinska konferenca zasedala, je angleški opazovalec Liberatar napisal: »Nemčija je preizkusni kamen ra »velik* tri*. No sedaj ima Uberator vso možnost, da m prepriča, da je k oni*, renoa častno rešila to preizkušnjo, če je že konferenca bila res preizkušnja. Sklepi berlinske konference bo uiTdlli veliko zmago »vezni-kov nad Nemčijo in začrtali načrt za skupne akcije, čigar uresničenje bo redilo človeštvo pred novim izbruhom nemškega imperializma. To kar kaže jo rezultati beril neke konference, je predvsem gotovost, da napake VersaiIškega mira. ne bodo ponovljen*. Berlinska konferenca ni samo začrtala poti ra rešitev nemškega vprašanja, ampak s* J* tesno približala problemom ureditve miru. Berlinske odločitve določajo glavne principe evropske povojne (M-ganiraaij* Tako se biti postavljeni temelji trajnega ta pravičnega miru. Manifestacije, demonstracije in provokacije Provokacija, ki jo je tržaška reakcija uprizorila v nedeljo dne 5, avgusta, dva meseca po prvi provokaciji, kjer so prejeli zasluženo kas zen trije fašisti, je nepoboljšljivim naivnežem, ki še vedno jiasedajo hinavskim besedam lati-demokra-tov, nov dokaz dejanskih namenov italijanskega imperializma. Ker jirp j* zmanjkalo stvarnih argumentov, so se začeli posluževati provokacij, 1» ker jim je na provokacijo tržaško ljudstvo odgovorilo kakor je takemu postopanju primemo, upijejo, da so to antide-mokratične, fašistične metode; se več, da nam grozi nov fašizem. Mi smo ie ponovno poudarjali, da na besede ne damo počenega groša. Za nas so odločilna dejanja i« samo dejanja, J» kako is z dejanj* v tem primeru? 5. majo 13JS. so fašisti uprizorili demonstracijo proti zavezniški Jugoslovanski armadi, ki js osvobodila Trst. To je dejstvo, ki ga ne more ovreči stoletno pisarjenje vsega reakcionarnega tiska v Trstu tn drugod. E še n glavnih organizatorjev te fašistične demonstracije se imenuje Mascia Cosimo, ki je imel funkcije o GUF-u, bil je Oficir italijanske socialne republike, prisegel je zvestobo Nemoem itd. To so dejstva. Icaj pa naj bodo drugega ljudje, ki demonstrirajo proti Titovi armadi, armadi, ki je doprinesla največje žrtve za uničenje fašizma, kot fašisti t 8. avgusta so v počastitev spomina teh padlih fašistov (čudma, da nikčr, »te ve imrma teh tboroev za svobodo*, niti kje so se borili, niti u kateri edinioij priredili mašo zaduši: ico im organizirali skromno povorko v kateri smo opazili med drugimi tudi sledeče fašiste: Gatti. bioši pokrajinski zvezni tajnik fašistične stranke v Ljubljani, ki je deloval v času okupacije kot neposredni sodelavec Visokega komisarja Graziolttja; De ttr tto od sCassa di Risparmio Triestinas, ki spada med najhujie fašiste tn je bil nekoč zaupnik Pokrajinske fašistične ! zveze za stike t fašističnim tiskom i v Trstu; Fulignet, snani skvadrist; Sbisd, skvadrist; Antonini, oče in I sin; sin Giordano je bH republikanski fašist in je pripadal formaciji z Brigat« N«re» ter sodelovat pri fašističnih akcijah proti partizanom v Istrskem Roču, oba »ta s Nemci pribežala iz Tetre iz strahu pnd kaznijo. Med povorko so vzkHkaH: «D0l t ičami!* tn prepevati fašistično šovinistično pesem: sNella potrta de Rosetit* »to «e parla ohe italian*. Med Goldonijevim trgom iti Beltramovo hišo na Korzu je prišlo t skupino kakih 70 delav-oev do spopadov, med katerimi sta št m demonstranta nastopila z bodali tn sta bila dva delauoa ranjena. Neka) demonstrantov te je po-slvšilo železnih boksarjev. Bden je imel revolver. Tega Je zavezniška policija aretirala. Prerekanje tn prerivanje je trajalo četrt ure. Skupine okrog ISO fašietov je nato še krožila po me-} »ta tn je prišla kričat tudi pred palačo PNOO v ulioi Oarduooi. Ko pa je zvedela, da utegnejo priti delavci se je naglo razbežala, dobro vedoč, da je ie tako močna policija ne bi mogla zaščititi pred izei-ttanimi ljudskimi množicami. To so dejstva. In mi naj verjamemo, da to H H fašieti udeležili manifestacije, da bi počastili spomin tistih boroev za svobodo, ki so jih ti pomagali streljati in pobijati f tn mi naj verjamemo besedam, s katerimi se obljublja Slovencem tn Hrvatom enakopravnost in pravico do avtonomnega življenja! Organizatorji fašističnih provokacij, ki te ogrevajo »a italijansko - slovensko bratstvo! Zagovorniki italijansko-slovenskega bratstva, ki vpijejo po mestnih ulicah »šoj s i davit! Taka je vaša politika: na »ni strani izjavljate, da ste tudi vi za italijansko-slovensko sodelovanje in bratstvo (v vaših programih seveda o tem sodelovanju in bratstvu previdno tn vztrajno molčite, ker v vaših centralah Slovencev tn Hrvatov sploh ns poznajo; tam vedo le za tujerodne); na drugi strani pa organizirate šovinistične provokacije, kjer poznani.pristaši fašizma, za- seda) ie na svobodi, dajejo duika svojemu sovraštvu ds Slovanov. Se enkrat, t tako Jezuitske politiko »u mogoče prispevati k pomirjanju duhov tn k oetvaritvi pogojev za mimo tn tvorno sožitje vseh treh narodnosti na ozemlju, ki je o izigravanju ene narodnosti proti drugi na lastni koži občutilo posledice te protiljudskz tmpsria-Hstične igre. So vjetski-ki tajski odnoftaji London, 6. VZN. — IS Moskve javljajo, da bosta v prihodnjih St urah prispela v Moskvo kitajski ministrski predsednik T. V. goeag ta nori kitajski zunanji minister gospod Wang Sihi-Chieh, kjer bosta povzela razgovore s sovjetskimi oblastmi. Potsdamski sestanek j* btt namreč prekinil te razgovore. V času, ko so Mil ti razgovori prekt-jjur i ec uradno poročali, da je namen teh pogajanj izboljšati lcttaj-•ko-sevjetahe nčdošajt, PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 7. avgusta , Maršal Alexander na obisku pri Jugoslovanski vojski Fieldmaršal Alexander le izjavil: „Victel sem že mnogo parad in vojsk, stvarno pa je name napravila najlepši vtis vaša mlada vojska s svojo strumnostjo, oboroženostjo in disciplino Na visok* krački planoti ob glavni cesti, ki pelje iz Trsta proti Goniči, so vasi, v katerih ge nahaja odred Jugoslovanske armade za Trst, Istro in Slovensko Primorje. Tukaj so prebivalci srečni in že uživajo veselje in sadove svoje borbe. 2e prvi vtisi, ki jih opaziš v najbližji vasi ob cesti v Opatijem selu, ti povedo, kaj mislijo ljudje. Ob prihodu te sprejme velik napis, ki ga ja napisalo srečno ljudstvo na steno biče: Tukaj je Jugoslavija, V vasi sami pa je veselo in živahno vrvenje, ljudje hitijo na delo, med vinogradi in po njivah opaziš vesele kraške žene in dekleta. kako hitijo za delom, med njimi pa zagorele partizana, ki jim pomagajo. Ne pomagajo pa samo borci svojemu ljudstvu, temveč tudi ljudstvo skrbi koUkor more to kjerkoli mora, zanje. Borci pomagajo vaščanom pri delu na polju, mladinke pa skrbijo zanje, jih perejo in šivajo, čeprav jim tega nihče ni rekel. Mladinke na Lokvisah jim celo kuhajo. Pri vsem tem pa vsak dan najdejo v večernih urah nekaj časa, da po napornem delu prire-jujejo skupno s svojimi vojaki kulturne in zabavne večere. Mladina iz Krasa, Vipavske, Tržiča in i\irla-nlje je najbolj »rečna; kadar lahko obišče te svoje borce. Primorsko ljudstvo ljubi svojo prvo armado. Na poti v odred Danes pa je v tržaškem odredu nekaj novega. 2e na glavni cesti proti Gorici stoji vojak Jugoslovanske armade v lepi sivkastomodri uniformi z brzostrelko preko pra in »e pazljivo ozira po cesti. Kmalu za njim na cesti proti Kostanjevici opazil drugega stražarja v prav taki novi uniformi. Danes je prišel v odred na obisk gospod fieldmaršal Harold Alexander, bivši verhovnl poveljnik Zavezniških ail na Sredozemlju, ki je sedaj imenovan za guvernerja Kanade. Gospod fieldmaršal je pred odhodom na novo službeno mesto v Kanado smatral za svojo dolžnost, da se poslovi tudi od odreda na Krasu, kot edinioe Zavezniške vojaške armade, ki se je tako junaško borila ob strani zaveznikov in ki ae je potem, ko je osvobodila Istro, Trst in Slovensko Primorje, združila tu a slavno in V. in VTH. armado. Tema dvema armadama je poveljeval fieldmaršal air Harold A-leocander od slavne bitke pri KI Alameinu, preko Tunisa, izkrcanja na Siciliji, zmage pri Cassinu, pa vse do zloma nemške armade v severni Italiji in prehoda preko Alp. Vzdolž ceste ao bile razporejene številne straže. Ob devetih in deset minut je javil štab I. bataljona odreda iz Opatje ga sela, da si trije avtomobili z visokimi gosti prešli vas in da ao že na poti proti Kostanjevici, kjer je štab odreda. V nekaj minutah je privozil pred štab odreda najprej avto z filmskimi reporterji, nakar se je izza ovinka pojavil eleganten rumenopleskan odprt avtomobil, v katerem sta se vozila fieldmaršal sir Harold A-lexander in general sir John Har-ding, poveljnik 13. britanskega armadnega zbira. Sprejem Na majhnem, trgu, sredi vesi, je bila p ostro jena častna četa Jugoslovanskega odreda v novih sivka-atomodrih uniformah. Levo od častne četa so stali oficirji Jugoslovanske vojaške misije pri 13. britanskem korpusu s šefom misije polkovnikom Fehačko Radom na čelu. Lavo od njih pa je stal oficirski zbor odreda. Zadonelo je rezko povelje: mimo! Poveljnik odreda polkovnik Benčič Dragomir-Brkin je stopil nasproti visokemu gostu, ki je medtem izstopil iz avtomobila In mu podal raport. Fieldmaršal »Ir Harold Alezander pe raport sprejel in se nato rokoval s poveljnikom. Potem pe v njegovem njegovimi oficirji, potem pa je stopil do oficirskega zbora odreda, kjer mu je polkovnik Benčič predstavil vse častnike, s katerimi je fieldmaršal Alexander spregovoril nekaj besedi Pregled odreda Po teh uvodnih formalnostih so se odpeljali zavezniški in jugoslovanski oficirji z avtomobili na bližnji travnik, kjer je bil postrojem odred. V prvem avtomobilu sta se peljala fieldmaršal sir Harold A-lexander in komandant odreda tov. polkovnik Benčič, v drugem pa gospod general H&rding in šef jugoslovanske misije tov. polkovnik Pehaček. V ostalih avtomobilih so bili med drugimi polkovnik Forrester, pomočnik načelnika štaba 13. britanskega korpusa, major Bruce, osebni svetovalec maršala AIexandra, nadalje major Jakšo Baučlč, komisar odreda Vlado Despot in drugi visoki oficirji. Odred je bil postrojem na majhni planoti, nad katero sta na visokih drogovih vihrali jugoslovanska in angleška zastava. Gospod fieldmaršal Alexander je najprej obšel bataljon pehote in se seznanil z oficidji. Nato je odkorakal k ra-diotelegrafski četi in odtod k topništvu. Obšel je še mitraljezko četo ter se končno ustavil pri potrojenih tankih. Zanimal se Je, kje so bili ti tankivtoorbah to dejal, da so morali prebiti marsikak sovračni oklopnik. Po pregledu edinic odreda pe izjavi! komandantu polkovniku Berfčiču, da je videl že mnogo parad in vojsk, dp. je pa stvarno napravila nanj najlepši vtis naša mlada vojska s svojo strumnostjo, oboroženostjo in disciplino. Izrazil je željo, da hi se rad pogovarjal z našimi oficidji in če je mogoče zanj« tudi kaj storil. V razgovoru z oficirji Na povabilo komandanta odreda, tov. polkovnika Benčiča, se je fieldmaršal air Harol Alexander odpeljal z ostalimi visakimi Oficirji na majhno zakusko. V preprosti sobi kraške kmečke hiše, kjer je šstab odreda, se je razvil prijeten razgovor. Poleg fieldmaraala Alexandra in generala Hardinga je sedel komandant odreda, polkovnik Benčič to angleški tolmač kapetan Simič, ki se je kot prvi padalec spustil na osvobojeno ozemlje v Jugoslaviji in postavil zvezo med zavezniškim vojaškim poveljstvom ta vrhovnim štabom NOVJ. Med ostalimi so bili tudi zavezniški častnikarji, med njimi dopisnik Llfa. Fieldmaršal »ir Harold Alejcan-der se je zanimal za sestavo odreda, Polkovnik Benčič mu je razlo-: žil. da so to stari borci, prostovoljci, večnima iz Istre, Primorske ta Slovenske Benečije ter borci, ki so prišli v borbah od Dubrovnika pa do Trsta ta ga osvobodili. Tovari- ,ti čice »o prav tako sodelovale v borbah to ae žrtvovale kot bolničarke v pnvih borbenih vrstah. Po kratkih napitnicah to razgovoru so gostje odšli na dvorišče, kjer je fieldmaršal Alexander izrazil željo da bi se slikal skupno z oficirji odreda in misije. To sliko je želel imeti za spomin na svoj obisk v odredu JA. Nato se je fieldmaršal Alexan-der z jugoslovanskim pozdravom «-Zdravo» poslovil od članov štaba odreda to jugoslovanske misije pri j Zavezniški vojni upravi in se z generalom Hardingom jn ostalim spremstvom točno ob deseti uri odpeljal. šir“ naza: Izzlvaci Nekje v mestu vidim dive dekleti, ki hitita na tramvaj,Okoličanki sta, s Krasa ali z Vipave, žarečih lic, svetlih oči. Skoraj padeta v voz tako sta tekli ta — kakopak — kar spredaj, dokler ne potegne! Ni bilo prav, v mestu je takšen red in vsi stopajo zadaj. Tako ju ja pokaral naš »prevodnik prijazno ta resno. Opravičili »ta ae to se zasopli po-jasnevali, da pač nista vajeni prometu. Bila je vojna ta ta so bili Nemci. Ljudje so bili najraje doma. Odvadili so se mesta i.n naj pač za enkrat oprosti. Voz je že potegnil in dobrosrčni »prevodnik je bil zadovoljen... Je pač Tržačan. Kar se ti oglasi nekdo: «Kaj je, kaj pa mislite vi sclavi, doli pojdita, kaj sploh tu v mestu iščeta! V ves krogi, ki vsa ta dejstva namenoma prezirajo, naprtili težko zgodovinsko odgovornost za svoje ravnanje! UL TUR NI ZAPISj Iz spominov na dr. Franceta Mesesnela Glasbena Natlca Ima v torek dne 7. avg. ob 20. uri svojo pevsko vajo. Novi tovariši I to tovarišice, ki imajo veselje do verjeli, če bi ne bilo zapisano v | p^tja to dober glas, so dobro doSli. .-^v.-,v-jvvw%%v.voiv.w% iww«wwww)WWflwwiW»w.vvir^w.*|JWWJ‘^nA Tržaške protifašistke v boju za skupne pravice 1.200 deiegatkinj na konferenci A.F.2. za Trst. Nekaki poizkusi reakcije ne bodo omajali italijansko-slovenskega bratstva. Manifestacije žena po tržaških ulicah Včeraj se je začela ob 1/2 9h zjutraj H. konferenca Mestnega odbora AiFZ Trsta v gledališču No- skih ta slovenskih antifasistk. Ljudska volja bo razbila vsako mržnjo ta šovinizem, ki bi jih po- zionale. Prisotnih je bilo okoli 1200 j skušala sejati reakcija potom svo- delegatkinj. Pri otvoritvi je predsednica Marina pozdravila vse prisotne goste jih listov, ki sedaj izhajajo v Trstu. Vsak govor se prevaja tako, da in delegatkinje in posebno nagla- j ga lahko razumejo delegatkinje o-sila bratstvo ta enotnost dveh na- j beh narodnosti, rodnosti v borbi za skupne pravice I Tovariš Dr. Pogassi pravi, da ta za zmago demokratičnih načel, j ao nase. zavezniške oblasti od-Ob prihodu slavne Titove armade, vzele naše demokratske institucije osvoboditeljice Trsta, »o začele delovati vse ljudske demokratične u-stanove. Sedaj se nam vedno bolj ogrožajo te pravice. Mnogi fašisti, ki so preje zbežali, 'se zdaj spet pojavljajo in vršijo razne Javne ter poudarja, da nam dajejo polne Ono hoče svojo ljudsko oblast, ! nas moglS zasleipitl. Lijudstvo pa narodno zaščito ta ljudska sodišča, j ' IV. Takrat me je Mesesnel sam obiskal. Tudi on je ostal dalje časa brez zveze in je težko občutil to stanje. Prišel mi je povedat, da se je nekdo zglasil, ki bo skrbel odslej za povezavo. Dogovorila sva se za način, kako bi se sestal z njim izven svojega doma, ker so bile tudi niše pod vohunskim očesom. Imenik podpirancev Slovenske narodne pomoči smo dobili, stvari so spet stekle v varnem tiru. Mesesnel se ni dolgo mudil pri meni, bil je miren, ne sence skrbi nisi opazil v njegovem obrazu. Vse, kar je napravil, se je razumelo samo po sebi. Bil je borec, ki mora izvrši« svojo dolžnost. «Kje se bova spet lahko videla?*, sem. vprašal, ko je vstal. Dogovorila sva s« za kraj in čas. Smehljal se je. Ves njegov način, kako je govoril, premišljeno in domače, način, kako se je gibal, vse je imelo pri tem možu poseben čar. Pri vsem je bil skromen, kakor da sam nič ne pomeni, vedno pripravljen na usluge in žrtve, ne da bi s čemerkoli potožil. Nevarnosti ni poznal, ni mu je lAlo mar; kar je bilo treba storiti, je storil ne glede na sebe. Pri tako tveganem delu, kakor ga je imel, se nikdar ni zmajal, nikdar ni pokazal bojazni ali dvomov. Nikdar ni komurkoli očital napak ali slabosti, če je bila še tako očitna in škodljiva. S širokim pogledom je meril stvari in ilegalni tisk, prišle so akcije, ^ i lali so se načiVti za prihodnjost Sredi tega dela nas je udari1 vest, da je Mdsesnel zaprt j bodo odvedli!. Udarec je bil ^ tega n« bo dovolilo. , . , ... , V Jugoslaviji se življenje norma- j ljudi in čakal, da čas dozori Ce bo ljudstvo imelo j ^ pri ^ pa n„. Ljudska volj* je zmagala v volitvah in ves slo-venski narod se je strnil okoli OF, tako bo storilo tudi tržaško ljudstvo okoli USAIZ-a, no oblast si bo znalo urediti tudi »voje gospoda,ratko življenje. Skušajo ustvariti kitajski zid med nami ta napredno Jugoslavijo, da bi Delo in smernice Nato je tov. Zmaga Pipan podala pregled dosedanjega delovanja pravice na te nase demokratične in zadala šmarnice za dalje delo-ustanove vse žrtve, ki so padle za I Do sedaj Mo nabranih sbobodo in bratstvo našega ljud- • stva. To bratstvo predstavlja naj-! večji uspeh protifašistične borbe in funkcije, v katerih uveljavljajo ; si ga moramo ohraniti kljub vsem protidemokratična načela. Tržaške j poizkusom reakcije in ostankov fa- 350.000 Lir za revne družtae borcev ta 600 gramov zlata za državo, kateri pripadajo borci, ki so osvobodili Trst. V Beograd so Slovenke ! ta Italijanke odnesle simbolično atmtifašistke, Slovenke ta Italijan- ' šizma. ke, ne bodo nikoli dovolile uresni- j Tovariš Laurenti je govoril v ime-: darilo za maršala Tita, v katerem čenje teh njihovih namer to se bo- i nu UAIS-a. Tudi on je poudaril po- j je na umetniški, način izraženo brait-do še naprej borile za medsebojno i trebo enotnosti v borbi za demo-; sivo dveh narodnosti. V pogledu bratstvo ta demokratične pridb- | kratične ustanov« ta pravice. ! bodočega ženskega delovanja tov. bitve. | Tov. Dr. Tončič je pozdravil kon- j Zmaga spominja najprej utrjevanje Predsednica pozdravlja zastopal- j gree v imenu italijansko - jugoslo- j braitstva Sin enakopravnosti med ke ljudskih oblasti tov. Babiča, Dr. i vanake antifašistične zveze, a za j ^^ema narodnosttaia, ki sta naj- " ,J- T m—r,z~ a~ njim je nastopil zastopnik komu- ■ nistične partije, ki je bil burno pozdravljen ta omenil, da je komunistična partija prva začela dosledno borbo proti vsakemu šovinizmu in se zavzemala za bratstvo to mir- Fogassija, Laurentija, Tončiča, So-lerija, delegatkinje slovenskih žena ta drugih tržaških ustanov. Bile so povabljene tudi zastopnice ostalih političnih struj, ki se pa niso povabilu odevale. Ko je bilo izvoljeno delovno pred- j no sožitje ne samo naših dveh na- sedatvo je tov. Babič pozdravil delegatkinje to poudaril, da je bratstvo med obema narodnosti m a tržaškega prebivalstva jasno izraženo v skupnem delovanju italijan- rodov, ampak tudi vseh narodov sveta. To je doseglo tržaško ljudstvo v protifašistični borbi, pa si mora to pridobitev tudi z vsemi silami ohraniti. Jugoslovanke so z vami Postojna se obnavlja Tri mesece smo gaziti kupe ruševin, zdaj pa tega ne moramo več trpeti v našem priljubljenem mestecu. Postojna so vrata v Slovensko primorje. Vsak dan prihajajo potniki iz ostalih predelov Slovenije ta Jugoslavije, ter začudeno gledajo nemarne ruševine. Zato smo se odločili, da bomo mesto kar sami očistili, obnovili ceste ta poti. Ne maramo najetih delavcev ali pa ujetnikov, v ponos nam bo, če »1 Tov. Mahnič Angela je pozdravila delegatkinje v imenu vseh an-tifašistk Slovenije in cele Jugoslavije. Vse jugoslovanske protifašistke spremljajo z veseljem bratsko skupno borbo protifašistk Trsta, U-gotavlja, da so tržaške protifaSist-ke dosledno v čuvanju vseh demo- blvšlh partizanov, a tov. Lipalj v imenu GAD-a. Nato ao si italijanske ta slovenske žene izmenjale prapore s tržaškim grbom, s kratAami svoje večje orožje proti reakciji. To bratstvo Je prva pridobitev osvobodilne borbe, ta »i jo bodo znale braniti italijanske to slovenske protifašistke Trsta, Druga pridobitev je ljudska demokratična oblast ta tudi to 00 pripravljene braniti tržaške antifailstkc. Obnova je važna panoga javnega delovanja, ali se na žalost do danes ni moglo ničesar -uresničiti v tem pogledu. Tov, Tito, Trst - Tito, bratstvo narodov«, itd. Istra nje predstavlja več dveh narodov, ampak en sem protifašistični blok, ki ima enotne cilje to enotno organizacijo. Nato so razne delegatkinje stavile svoje predloge, kakor: zbiranje daril za otroke, pomoč požganim vasem, zbiranje prispevkov za spomenik padlim Sovjetskim to jugoslovanskim borcem v Murski Soboti, medsebojno tekmovanje za pridobivanje novih članič, žemski časopis, ženski dom, šole, dečja zavetišča, letovišča itd. Posebno živo odobravanje je požela delegatkinja ki je predložila zbiranje pomoči za komenske ta rihenberške otroke. Takoj ao se po dvorani zaželi zbira, ti prispevki v denarju, a žene so obljubile, da bodo tudi od doma prinesle razne prispevke v naravi. Po končanem delu so se delegatkinje razvrstile v povorko, s praporoma na čelu in prepevale po ulicah do trga Goldoni, kjer so pred palačo Lavoratore manifestirala za bratstvo, obnovo, ljudsko oblast to ugotavlja, da bi bila jugoslovan- zahtevale naj sc izpusti na svobodo tov. Jaksetich. ska uprava že rešila ta problem. Mora ao posvetiti velika pažnja tu- Nato »e ae vse podale na kosilo dl šolstvu, kjer naj bi se otroci vz. ki kratek odmor k Sv. Ivanu, ali gajali v novem duhu, a v šolah naj j eo že po eni uri bile vse »pet na bi poučevali pošteni učitelji, ki lju-1 n^h in 80 Podal« v krožek Toma-bijo svoj narod. Med najvažnejše kjer so pevski žbon priredili to Slovencev! Živel Tito! Hočemo . ,)om0^ otroke Like. Zene v Slo-Tita v Trst! Živel Stalin! ^________________________1« sami obnovimo svoj dom. Da bo delo olajšano, smo mesto j ljene dati vso razdielili na štiri kvante. Vsak kvart ima svoj delavni odbor. Z delam smo zaceli takoj vsi od najmlajše- naloge spada tudi socialno skrb-ustanove in datumom 5. Vlil. 1945. j atvo. To velike delo se ne sme o- ____________ ________________________ Ob »viranju himne sta se delegat-; ampa* tako to popolni«, da kratičnlh pridobitev" in da imajo i PoIiubili ln podali roke, med- j podo Vsl otroci, tudi otroci neprija- neomajno zaupanje v maršala Tita. tem so se pa po dvorani razlegali ’ teljev, imeli pravico ta možnost po- (Bumo ploskanje spremlja razla- vzkliki: živelo bratstvo Italijanov j -mti pošteni državljani. Zbira se ganje tov. Angele vmes pa vzkliki: «Zivela italijansko-elovenska enot- STCS; Dovolj je obljub - hočemo dejanj omenja, da dokler si žene Trsta ne 1 Tov. GllgMola de Stradi je pre-bodo priborile prave ljudske obla-' čltala. poročilo, ki ga je potem v sti, ne bodo imele niti svojih pra- ! slovenskem izvodu prečitala tov. vic. Slovenske ta jugoslovanske že- i Morana. V poročilu se povdarja, ne pazljivo spremljajo borbo trza- j da je borba za demokratična nače-' ški-h antifasistk in so jim priprav- j la pričela ža prad 25 leti to, da je podporo, (Burno | največja pridobitev te borbe hrat-klicanje). ! stvo obeh narodov. Tovarišica iz Vidma je pozdra- spremstvu obšel častno četo. Po- ; proti temnim reakcionarnim silam, zdravil se je s sefom jugoslovanske misije, polkovnikom Pehačkom to j Konferenca v Potsdamu ni jasno . vila delegatkinje v imenu furlan-, dolo(Ula nažega vprašanja, ah je j ga pionirčka do najstarejšaga očan- 1 skih antifasistk ta povabila na po- j vendar aaJa volja tista_ ki ^ ca. Vsi veselo vihtimo krampe ta ; svetovanje Izkušene slovenske bor- - ^ usr(LK Triajke žene ^ lopate, čistimo pločnike, naklada- k* za_ demokratične svoboštane. l ^ v svojo ^ hm) vozove in z ruaevinamd zasipa- ; Prepričane eo, da jim bodo v n ji- , ___ mo jarke. Pesem dela in svobode i hovl borbi, z nasveti stale ob stra- ®rriaK0' 11. ,n* . 0 P0™®***6 *»■ nas kliče na juriš za obnovo raz- 1 ni, saj »o priznane kot žene, ki so j tri?c rea le’ se »kuža bitih cest in porušenih hiš, v borbo ' se znale uspešno boriti in zmaga«.. prebuditi ta govori o demokraciji Tov. Zmaga je pozdravila dele-1 medtem ko se zapirajo naše šole ki skušajo udusiti v kali samo tol- gatkinje v imenu Okrožnega odbo-1 in ovirajo naše ljudske demokra- cija tlvnost. Valentin Ratajev veniji so že začele široko akcijo ta v vsakem pogledu skušajo reži« 50.000 otrok Liike, ki so v nevarnosti od lakote ta pomanjkanja. Tudi pomoč ranjencem to invalidom spada v važne socialna nalogo an-tifašlstk. Razen tega Je treba razširiti organizacijo ta pridobi« čimvečje število delavk in intelektualk za sodelovanje v antifašističnih organ iza-cljab- Zato je potrebno čimprej dobiti svoje prostore, svoj ženski dom. V tem je prišla delegatkinja I-stre ta je pozdravila vse prisotne v imenu istrskih antifašiatk, Italjank ta Hrvatic. Današnja Istra ni več ona stara Istra, polna m ran je in razdora. Na požganih to razrušenih hišah stoje danes napisi «Pulj - kratek pevski program S konference so bili poslani telegrami maršalu TRu, angleškem premjeru Attleeju, predsedniku ZDA Trumanu, Togliati-Ju, slovenskim ta jugoslovanekiim antlfaši-atkam m sovjetskim ženam. Ko sem šel določen dan na dogovorjeno mesto, Mesesnela ni bilo. Dolgo sem čakal meneč, da se je zamudil. Nisem ga pričakal, zle slutnje so se oglasile. Vendar sem nekaj dni pozneje izvedel, da so ga videli in govorili z njim. Bil je s svojim predstojnikom ne "be-nem potovanju. Po Mesesnelovem prizadevanju so se razmere pri kulturnih delavcih v Ljubljani spet uredile in se več mesecev ugodno razvijale. Vršili so se sestanki, obvestila »o prihajala redno, razpravljalo se je o političnem položaju. Spet se je širil 8» . m a kmalu smo zvedeli, da je snel v Lienzu, kjer je zaposlen*® znanstvenik. Tujate, ki je i®«1 ^ liko spoznati njegovo veliko nje in njegov možata značaj, ni gel odreči svojemu nasprotniku F moči in spoštovanja, nacist je našega človeka ta mu Pr5slri( mesto, kjer smo upali, da bo in varen dočakal zmago, vre^ kakor malokdo, da jo dočaka (Se tc-adai^ TRŽAŠKIRADIO Spored za torelc* 6.58 otvoritev, 7. glasba ®a jutro, .7i čittiaiaje sporede! v * venščitni, 7.15 poročila v sktoffj ni, 7.30 poročila v SteJijanščka,, koledar, 8. poričila BBC (V™* ^ 8.10 glasba za vse okuse, 8 ® ! ključek. 9.58 otvoritev, 10. Charlje to njegov orkester, 11. pesmi 'lcdije od Giipsya, 11.30 ob glasbe z Rajnmomdam o’ Coto^J orkester od RAF, 12. gl®8^ t orgije (Videm), 12.30 poro** i slavenšotal, 12.45 melodije (PjJjT,1 13. poročila BBC, 13.10 poročaj italijanščini, 13115, orkester K j vodstvom dirigenta Erlacha,J?ri obvestila svojcem, 14.30 zakll1®^ 15.58, otvoritev, 16. poročila^! dem), 16,15 športna kronika. 1 orkester pod vodstvom diiri^ Kay Kyser (Videm) 17, ^ A orkester AEF z Yvcnne ta Beryl Daniš, 17.30 sinfonični*^ 'ceift, 18.10 revija s Frances 'i* fard, 16.30 glakba po željah, 10. f' ročila BBC, 19.15 obvestila 8V0V 19.30 mladinska slovenska 20. poročila v italijanščini, 20J"E| ročiia v slovenščini, 20.30 glasba (plošče), 21. «Cajk0v9 p Nad ježna* predavanje, 21.1® moma glasba: violinist Carle ^ ■ chitori ta pianist Guido Rotten ^ radijska igrica, 22.30 operna 23. zadnje vesti v italijanščini > zadnje ves« v slovenščini, 23.*' sna glasba, 24. zaključek. Od Triglava do Jadral GORICA Trgovsko-ofortna zbornica v Gorici obvešča družine goriške občine, ki nimajo v svojih stanovanjih električne napeljave, da bodo dobil« za t. m. avgust po en liter petroleja. Dvigniti ga morajo do 25. t. im z odrezkom st. 6 na nakaiznice, ki jo je izdal urad za živilsle nakaznice. Tvrdke, ki so pooblaščene za prodajo goriva, morajo poslati o-drezka na Zbornico najkasneje do 30. t. m., kar bo služilo kot potrdi, lo, da je bilo gorivo prodano Trgovsko-obrtna 2fbornica, Gorica. ŠEMPOLAJ za delo, da nadomesttao v9^. ji smo tekom zadnjih neplodn®^ zamudili. Naloga je torej veLl^ ska. Zato je pa tudi sveta slehernega našega človeka, stane aktivni čton društva. Treba bo mnogo ti® ^ dobre volje, da bomo zo-pet ^ turnem, polju prednjačili, smo že svoj čas. Zato! Vsi na ustanovni zbor! (v prostorih kulturnega ka: ex Ricreatorio v šked»iu'' Poizvedbe 1 $ GERMEK ALBIN, roj. 21.^ v Gabrovici partizan v Kogeji Kot novi dokaz vsestranske faz-, ^ gibanoSiii, ki jo je prinesla med j ženi Germek Viktorija, Ga' brig. prijet od S. S. 26. 7. pel jan to Trsta v Gorilco, »Jt »1 zopet v Trst, kdor kaj ve^ nas nova doba, so se v nedeljo 5. i pri Kmonu. avgusta vršite v naši vasi volitve j STANISLAV uj^ v Slovensko izobraževalno društvo, jggiptiii p. N. w. Miidte Eaet V katerih so se udeležile tudi bližnje j ^ 25. Prišel baje 9 V vasi Slivno, Prečnik, Praprot, Cer- j kamorsko brigado ta se ®K'' novica. Vsled velike udeležbe ta po- j letos meseca januarja V SP^ sebno aadl zanimivosti sestanka j Zvab Anton, Kreplje št. _2^r-samega, ki naj bi ustvaril temelj j našemu bodočemu kulturnemu u-dejtoovanju, se je pri volitvah razvila živahnia debata. .«6 let vo|ne“ na Zavaznlikl razstavi fotografskih gosnatkov Včeraj dne 6. avgusta t. !•, Je bila v Viale XX settembre 1« otvor-jcna razstava fotografskih posnetkov «Seet let vojne*. Pri otvoritvi so bili prisotni zavezniški oficirji, predstavniki tržaških listov to druge vidne osebnosti. V več dvoranah je razstavljenih preko tisoč lepih fotografskih posnetkov o bojih zavezniških vojsk za osvoboditev, o delu za obnovo v vseh državah sveta, o grozodejstvih v nemških taboriščih smrti in o raznih velikih konferencah najvidnejših političnih ta vojaških predstavnikov zavezniških držav. Po pretresu številnih predlogov se je občinstvo zedinilo o imenu novega društva. Imen oralo se bo «Zarja v svobodi*. Nato so sledile volitve v devet-člarski odlbor, v katerem so z moškimi to ženskimi člani zastopane vse omenjene vasi. Za predsednika odbora je bil izvoljen' tov. Anton Gruden iz Sem-potaja, volitve pa je vodil tov. Stanko Zidarič to Prečnika. Po diskusiji, je bilo darovano fondu novo usta-novaljehega društva 1.500 lir, kot prvi prilspevek. ŠKEDENJ V Skednju bo dine 14. avgusta t 1. ustanovni občnt Zbor Prosvetnega društva za Skedenj. Naloga tega društva bo, da poskrbi za vse prosvetno delo med slovenskim prebivalstvom. Pevski zbor, čltatolco ta knjižnico, dramatični' krožek, šport ta še mnogo drugega moramo zopet oživeti in krepko prijeti j ra DAT-a, tov. Agostlni v imenu j tične institucije. ',VW.V.WAV.W.SS%WVWAWWAWWIV. JE Spanje so tretjina človeškega življenje. Pa vendar znanost še do danes ni ugotovila, kaj jo to — spanj«. V »tari enciklopedi ji em našel: Kadar govrimo o vzroku spanja, so to le domneve. Mislil sem že zapreti debel zvezek, ker nisem našel nič rsničnega v njem. Takoj nato pa sem našel r.ekaj čudovitih vrstic o spanju: »Umetnost alegorično izraža spanj« v podobi človeka s krili metulja in makovim cvetom v roki*. Sicer naivna, a vendar prekrasna metafora me je ganila. O ne navandnem »panju vam bom pripovedoval. 30, julija 1919 so oddelki Rdeče armade očistili Oarioin ta se pomikali proti severu. Edina boja spoeobna moč, ne katero ae Je vodstvo lahko zaneslo je bil korpus Semena Mihajloviča Bu-denova s 5600 sabljami. Ta moč je bila v primeru a sovražnikovo neznatna- Vendar je Budenov po ukazu šči- til hrbet umikajoče ae armade, sam je sprejemal vse eovračnikove u- darce. Lahko rečemo, ta boj je trajal 10 dni in noči, V kratkih odmorih nisi mogel niti po je« ti, kaj šele umiti ae, zaspati ali razsedlati konje. Poletje je bilo nenavadno vroče. Boj se je razvil na ozkem prostoru mel Volgo in Donom. Pogosto so ostal! vojaki brez vode. Zaradi napetega položaja nisi mogel nltt k studencem, čeprav bi izgubil le pol ure. Voda je bila dražja kot kruh. 0as dražji — od vode. Nekoč še v začetku umika, ao morali v treh dneh odbiti dvajset napadov. Dvajset! Vojaki bo v neprestanih napadih Izgubili glas. Med bojem niso mogli ni« besede iztisni« iz hrapavega grla. Strašne stike: napad konjenikov, spopad, udrihanje, zamahi sabelj, spačeni, umazsflt, potni obrazi a vse to brez glasu. onemelosti, gladu to znoju se je pridružila še nova težava — borba z nepremagljivim spanjem. Prašen kurir Je prihajal s sporočilom, se skotalil in zaspal ob svojem konju. Napad se je končal. Vojaki so »e komaj držali v sedlih. Spanje jih je premagalo. Zvečerilo se je. Spanec jim je zatisnil oči. Srce, polno težke in negibne krvi je počasi zamiralo, obenem so omehnlle trudne, težke roke, preti so se razklenili, čepice lezle na čelo. Varljiva modrina poletne noč) je polagoma legala na pet to pol tisoč vojakov, ki so se majali v sedlih. Polkovni komandarj^ so prijezdili k Budenomu — ukazov »o čakali. Vsi »pat — Je rekel Budeni, na-glašujoč besedo vsi, — vsi morate počiva«. — Tovariš načelnik— kako vendar... In straže... In prepor —■ Vsi, vsi — A kdo bo, tovariš načelnik, kdo bo vendar.... Jaz bom, Je rekel Budeni, zavihal levi rokav, to pogledal na uro. Ošinil je številk«, ki so se že svetil« v ngetajojočem mraku, — Vsi spat, vsi, brez razlike, ves korpus — je veselo rekel, — 246 minut imate časa. Ni rekel: štiri ure; »tiri ure — premalo bi bilo. Pač pa j« rekel: 240 minut. Dal je največ, kar je v tem trenutku mogel. Ne vznemirjajte se več — je pristavil. Jaz ccahno bom čuval. Na mojo odgovornost. 346 minut ta niti sekunde več, Znak -r strel Jz revolverja. Potipal je pištolo, ki mu je visela ob boku, previdno pe vapodbodel dd potu potemnelega, rjavega donskega konja Kazbeka. Le en človek Je bdel nad spečim korpusom. In to jo bil — komandant korpusa. Navadna krčitev vojaško discipline. Eden — za vse to vsi za enega. ša Kovatev. Ta temnopolti deček j pa mu ne visi ostra kozaška sablja, se j« komaj držal v sedlu. Na vse ! ampak ogromni, starinski meč načine »e je trudil, da bi mu kot Graščakunga je vzel, ljubitelju »ta* zvonec težka glava ne padala na prsi. Tako sta večkrat objahala tabor — komandir korpusa ta njegov »luga — edina budna sredi pet in pol tisoč spečih. Takrat je bil še Semen Mihailovič mnogo mlajši. Bil je suh, mišičast, črn, z gosUmi in dolgimi brkS na zagorelem kmečkem obrazu. Kdaj pe kdaj Je pri luninem svitu spoznal, koga od svojih vojakov, nasmehnil se je. nežno, kot se nasmehne oče nad zibelko spečega sina. Vojaki so onemeli — kaj se je vendar zgodilo, da se je celo najbolj hrabri vojak, Ivan Belenki, prestrašil —. Vanja pa stoji ln ne more priti k sobi. «K vragu z njim! Prestrašil me rega orožja. Sto let je visel ta meč, brez dola na perzijski preprogi v plemiškem kabinetu. Zdaj pa ga j° vzel donski kozak Ivan Belenki, ga nabrusil in ga suče v bojih z ber Umi. Nihče v korpusu nima tak« j zgorel na onem svetu!* dolgih in močnih rok, kot Ivan Bc* tenki Nekoč j?šelna bogato pristavo kupit »eno za svojega konja. Nimamo. Samo ena kopica je ostala. Prav malo bi ga rabil, j® žalostno prosil Ivan, le pečico za mojega konja. No, kaj, pa vzemi eno pest —- *e- FABJAN MILAN ta P Pekre št. 106 - pošta Limbuš ^4 rlbor. . Ze dve teti nobenih-® Sporočila na Okrajno tajnisJSf* F. - tovari-lllca (Fabjan Sežana. ------------------------ OSEBA, ki je našla v popoldne na Corso Vittorto , * nuele prstan a tremi kata*£ji*' naproša, da jo proti d®b**S di prinese na Podružnico skega Dnevnika, Gorica, OoTf" torio Emanuele 5. Kdo ve kaj o SILVIJU Gef. N. 8742 - M. Stammlafc«^«; C. K. 80 Arij. 15006 - naj Rafaelu Kulot - Gorica, vj» puceini 2. t Zapustil nas Je naš doW* oče, gospod KODRIČ FRANC-star 80 let, gostilničar v ki je umrl 7.2.1946 v konce® skom taborišču v Nemčiji. Gorica, 6.8.1945 Zapustil nas je tatek, soprog, gospod BANDELJ FRANC Žalujoča Komac in Ljubljana, Zagr®6, iz Koblljaglave .ff f, ki je dal življenje za roda dne 3 dec. 1944. Poltorj v Mozirju. vu- Žalujoča žena Lidij»yr oei in Darko slmČK*. stra Marij* je, proklett dezerter, da bi vsaj Koblljaglava, dne 6.8.19**^^ zgorel na onem svetu!* «Kaj je vendar? Kdo maj hi zgorel?* Glej ga, fSriaa Vatoma«, brkat , č® gospodinja. Tak je železni zakon revolucije. Pet i velikan, padel Je v travo kot hrast. in pol tisoč vojakov se je zavalilo kot en sam, v razkošno travo. Nekateri so *e mogli ramedla« ta priveza« konje, potem pa »o zaspali ,b sedlom pod glavo. Drugi so se zgrudili k osedlanim konjem, zaspali so s povodci v rokah, ta ae pogreznili v globoko spanje, podobno nenadni amrti. Dolina polna spečih je bila podobna bojišču, kjer so vsi poginili. Budeni je pečaal objahal taborišče, Sledil mu je sluga, 17 letni Gri- po streli zadet, s sedlom pod nagnjeno glavo to z revolverjem v ogromni pesti, v pes«, ki jo ni« v snu ne more« rezkleniti. Široka to j se ni videla. Toda kar je, to je. Iva« vzbočena prsa ao obrnjena k zvezdam. V krepkem smrčanju se dvigajo to padajo, da se majejo travnate bilke. Z drugo roko je pokril toplo zemljo — pridi, in poizkusi mu vzeti — Grisi Valdmanu — to zemljo. Glej ga, kako spl, kot ubit Ivan B»len«ki z lasmi na očeh, ob boku «Pa saj pravim — dezerter. Ko sam vzel to prokleto seno, — da bi vsaj zgorelo — se je nekaj v senu motovilila*. »Dezerter prokle«!* Izkazalo sc je, da se je v senu »krivci dezerter. Obenem s kopico I ga je odnesel Ivan Belenki. Med : potjo eo je dezerter kot mig mo- j tovilil v senu, »kočil iz njega to { sgoraj do smrti prestrašil hrabrega ! vojaka Betenkova. _ . , .. , , . , , - , T® Je bilo smeha! BelenkJj pa se je zakrohotal in od- 1 nesel seno v taborišče. Ne vemo pa s je spet nežno to moški? na-kaj »e mu Je spotoma zgodilo. Ne- smttavU Budeni, ko je previdno ja-nadoma pe pritekel na pol mrtev, ! hal °b vzglavju svojega Ivana Be- [ pa brez »ena. *Roki sta se mu tresli, lent°va ob ostrini meea, ki Je ble , Ob priliki maturiranja Nade GasperSl® Izražam moje najprisrčnej^^. 1— KAll^ ke. Hvala. Ivan Betenkij, donski kozak Je pograbil kar celo kopico. Gospodinja je zakričala teko dolgih rok Tvrdka Angelo zobje šklepetali, govoriti ni mogel. ; »tel v mesečini. T R & X k Via G. GalH*10 Kupuje gobe v ve^ in mali koK$*£ * AVVVVVAV/ččč'. »Kaj je s teboj, Vanja?* N« prašpjte.. Tako »em »e prestrašil,.. k vragu z njimi. 2Ve®de stepne noci »o bledele, čas )e tekel. Kmalu jih bo treba 7.1 udi"- Odgovorni urednik JOIE KOREN