31 GLAS Uto XLV - št. 85 - CENA 40 SIT Kranj, petek, 30. oktobra 1992 Zasedanje radovljiške skupščine Ni enotnega mnenja o porabi obveznic Poslanci SDP zatrjujejo, da denar od prodanih obveznic ni bil porabljen skladno z odlokom. Radovljica, 28. oktobra - Čeprav so zbori občinske skupščine na ^kupnem zasedanju sprejeli poročilo skupščinske komisije za proučitev navedb, izrečenih ob razrešitvi Janeza Urbanca za načelnika °bČinske uprave za urbanizem, ter tudi usmeritve, ki jih je predlaga komisija, pa je razprava (in tudi glasovanje) pokazala, da se ""kateri poslanci povsem ne strinjajo s tistim delom poročila, ki govori o porabi denarja, zbranega s prodajo občinskih obveznic. Potem ko so poslanci poslušali precej dolgo odprto pismo Janeza Urbanca predsedniku °hčinske skupščine, v katerem Jfled drugim navaja, da je projekt obveznic čista sanacija °ank (banke so postale upnik Pfi proračunu, ki so bolj zanesljive "jasli" kot podjetja, ka-^or je občina vložila denar), se Je začela razprava predvsem o vPrašanju, ali so bile obveznice Porabljene skladno z občinskim odlokom. Janko Stušek je dejal, da niso bile in da tako izkazuje tudi poročilo službe družbenega knjigovodstva. V imenu poslanskega kluba Stranke socialno-demokratske prenove je predlagal, da izvršni svet predloži skupščini poročilo o vseh finančnih učinkih obveznic in ugotovitve SDK, določi realne vire za pokrivanje nastalih obveznosti, predlaga spremembo prvega člena odloka o obveznicah in s tem legalizacijo porabe denarja, zbrane- 'rodaja padla v vodo Ljubljana, 28. oktobra • Vlada je poslala v parlament tri zakone za sanacijo slovenskih železarn, pokazalo se bo, če si Politične stranke to res želijo, je dejal minister za industrijo »ttsao Sešok. Prodaja slovenskih železarn tajcem je torej dokočno padla v *odo, saj tudi na podaljšani razpis za prodajo in dokapitalizaci-Jo sistema Slovenskih železarn, ki je potekel 20. oktobra, novih Ponudb ni bilo. Tudi dodatna pogajanja s Štirimi ponudniki niso obrodila sadov, zato je potezo naredila vlada, ki je parlamentu *e poslala tri zakone za sanacijo železarn, (več na 8. strani) __:_m # Poslanci v kupu papirjev Ljubljana, 29. oktobra - Stavim, da marsikdo od poslancev republiškega parlamenta na vprašanje, kateri zakoni so bili sprejeti, kateri so še v postopku, kateri so zadnji čas prišli v Proceduro in kateri čakajo na usklajevanje, ne bi vedel natan-,nega odgovora. Gora nedokončanih, nesprejetih in neusklajenih zadev se veča, hkrati pa vlada zasipa parlament z novi-|J" in novimi papirji, kot da bi jih hotela prisiliti, naj vendarle Qe'ajo do izteka mandata in starta novega državnega zbora ln državnega sveta. Poteze vlade so razumljive, saj hoče tudi s Pr°duciranjem novih zakonov v predvolilnem času narediti vt,s delavne, uspešne in za državno blaginjo skrbeče vlade, čeprav je bila pri zakonu o vladi in reševanju slovenskih železarn deležna očitkov, da predolgo spi in ukrepa šele takrat, ko s^ zganejo poslanci in začne vladnim možem teči voda v grlo. kupščina pa sprejema na dnevni red nove in nove zadeve, v Sr.ed°jih je sprejela osem ali devet, čeprav hkrati nekateri po- °nci zahtevajo, naj najprej pospravi s starimi stvarmi, nove zadeve pa naj prepusti staremu parlamentu. Kupi papirjev na Poslanskih klopeh se večajo in zato je bila zahteva kranjskega Poslanca Grosa, naj vodstvo parlamenta naredi tozadevno in-f"'wro in z njo seznani poslance, kar pravšnja. Tudi vodstvo uPscine se, sodeč po besedah predsednika zbora občin Iva- , "izjaka, zaveda časovne stiske in predlaga, naj parlament °nra vnava le tisto, za kar bo ustrezno gradivo in kar bo spre- to. na dnevne rede v vseh zborih. Parlamentarna inventura je jna. Poslanci oziroma delegati sedanjega sestava bodo mir- 7 Jse vesti odšli na zaslužen dopust, ki ga jim omogoča za-novi državnozborski poslanci pa ne bodo že na začetku m"'' nat^ zaPus^'no predhodnikov in brskali po papirjih ter ,. 'aH, ali začeto nadaljevati ali se lotiti stvari znova. • J. Košnjck Strankarski veljaki se trudijo za volivce - Predvolilni čas je in bodoči poslanci in vsi drugi, ki pričakujejo, da bodo BI volitvah izvoljeni, se trudijo, da bi ljudem čimveč povedali o sebi, svoji stranki in programu. Na sliki predsednik slovenskih krščanskih demo-kiatov Lojze Peterle na obisku v kranjskem domu upokojencev. Fo-to: D. Gazvoda ga s prodajo prve izdaje obveznic, predloži skupščini poročilo o poslovanju podjetja Alternativa in pojasni vlogo občine kot kreditojemalca, namene kreditiranja, višino obrestne mere. Predlagal je tudi, da naj se skupščina opredeli do tega, kaj bo z ostalimi obveznicami, ki so že natiskane in s katerimi je že bilo nekaj stroškov. Zdravka Siliča je zanimalo, v kakšnem položaju so podjetja, ki so dobila denar od občinskih obveznic (Sukno, Iskra Otoče in Veriga po 400 tisoč mark, Almira pa 800 tisoč), Vladimirja Siliča, enega od članov komisije za proučitev navedb, pa zaskrbljuje predvsem to, kako bo občinski proračun prenesel obremenitev z obveznicami, saj vložki v podjetja ne zagotavljajo niti tolarja vračila. Podpredsednik izvršnega sveta Srečo Vernig je zatrjeval, da je pomembno ekonomsko razumevanje projekta. Podjetja, ki so dobila denar od prodanih obveznic, so se znebila predvsem posojil, ki so najbolj ote-ževala njihovo poslovanje. Obveznice so jim omogočile, da še vedno obstajajo, zaposlujejo petino vseh delavcev v gospodarstvu, ustvarjajo približno četrtino občinskega izvoza, plačujejo občini (državi) davke in prispevke... Ker je občina vložila denar v trajni kapital, ga v nobenem primeru, tudi če podjetja propadejo, ni mogoče zapraviti, je dejal predsednik izvršnega sveta Jože Resman in poudaril, da je občina z vlaganjem v podjetja dobila tudi vpliv na njihovo upravljanje. nadaljevanje na 3. strani Plače po dogovoru Tržič, 29. oktobra - Združena lesna industrija Tržič je uspela izplačati osebne dohodke za september delavcem v proizvodnji in režiji v sredo, 28. oktobra 1992, ob poldrugi uri popoldne. Vodilnim delavcem bodo OD izplačali v naslednjih dneh. Po prekinitvi dela minuli petek in sprejetem dogovoru 26. oktobra je delo začelo potekati normalno. Tovarna ima dovolj naročil, vendar zaradi pomanjkanja denarja ne uspeva v celoti pravočasno zagotavljati reprodukcijskih materialov. Zato ne morejo dosegati načrtovane proizvodnje. Prihodnji teden bo upravni odbor obravnaval ugotovitve strokovne skupine o položaju podjetja in določil nadaljnjo strategijo. Ker so ob prekinitvi dela delavci postavili več zahtev, bo to obravnaval izvršni odbor sindikata in predloge posredoval upravnemu odboru podjetja. • S. Saje Jutri nogometni spektakl v Kranju Prihaja Olimpija Kranj, 30. oktobra - Jutri popoldne bo na kranjskem stadionu nogometni spektakl in derbi prve slovenske nogometene lige. V Kranj prihaja vodilno moštvo slovenskega nogometa SCT Olimpija iz Ljubljane na tekmo z Živili Naklo. Srečanje bo ob 14. uri. Naklanski nogometaši računajo na velik obisk in športno navijanje, saj z Olimpijo igrajo ponavadi dobro. V pretekli sezoni so jo doma premagali z 2 : 1, v Ljubljani pa so zgubili s 3 : 1, čeprav so skoraj do konca vodili z 1 : 0. Potemtakem bi morali tokrat zmagati Naklanci. • J. K. Javni intervju Danes , 30. oktobra, ob 18. uri bo v hotelu Creina v Kranju javni intervju s predsednikom Slovenske nacionalne stranke ZMAGOM JELINČIČEM Pogovor bo vodila popularna novinarka UERKA BIZILJ Rezervacije za sedež v restavraciji sprejemajo v hotelu Creina po telefonu 213-650 alt osebno v recepciji. Pagon tudi za Avstrijo Kranj, 29. oktobra - Najboljši kolesar kranjske Save Aleš Pagon bo naslednjo sezono nastopal z dvojno licenco. Ta teden sta bila namreč z direktorjem kluba Francem Hvastijem na Dunaju, kjer je Aleš podpisal pogodbo z lani najboljšim avstrijskim kolesarskim klubom Keli. Za ta klub bo nastopal na avstrijskih tekmovanjih, na domačih tekmah pa ga bomo videli v dresu Save. To je naš drugi tekmovalec (za Valterjem Bončo), ki bo nastopal z dvojno licenco, gotovo pa se s tem našim kolesarjem odpira še širša pot v svet. • V. S. SALON VOZIL ^ CIM0S - CITROEN Gregorčičeva 8, Kranj telefon: 064/211-380 PREIZKUSNA VOŽNJA vsako sredo od 12. do 18. ure z vozili CITROEN AXin CITROEN ZX. BORZNI . i POSREDNIKI kt; 064/217*271 tot 294 jfax; 212-422 j /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Ko želite svojemu kapitalu dati drugačno obliko Kranjski otroški parlament Otrokom prijazno šolo Kaj je prijazna šola? Manj pouka, prijazne učiteljice, velike telovadnice, računalniško opremljene učilnice, je v sredo dopoldne na kranjskem otroškem parlamentu vprašal eden od učencev in dodal: vse to je tudi meni všeč. In še marsikaj drugega. Rad bi se čim več naučil, rad bi, da bi delali v skupinah z do desetimi učenci, ki bi bile oblikovane po naših interesih, rad bi, da bi se učitelji z nami pogovarjali, si čim več od tistega, kar se učimo, tudi ogledali, da bi nas šola spoznala tudi z življenjem zunaj nje, nas vodila v odnosih do ljudi, okolja, živali. Delegat je v nekaj skopih stavkov strnil vse bistveno, na kar so opozarjali tudi njegovi sovrstniki iz vseh osnovnih šol kranjske občine. Seveda so cilji visoki, zlasti ker na vseh koncih manjka denarja (za nove učilnice, telovadnice, zemljevide, grafoskope, videorekorderje, računalnike, milo in toaletni papir v straniščih, ekskurzije...), vendar so nekateri dosegljivi tudi s samo nekaj dobre volje tako pri učencih kot učiteljih, ki sestavljajo velike šolske družine. V družinah, zlasti manjših (podružničnih šolah), kjer je volja, prijateljstvo, je šola že prijazna. • H. J., foto: P. Kozjek Juretu Deteli Jenkova nagrada Kranj - Na tradicionalnem srečanju slovenskih pesnikov v Prešernovem gledališču Kranj so ob zaključku pesniškega simpozija podelili rudi letošnjo Jenkovo nagrado. Žirija Društva slovenskih pesnikov je nagrado posthumno podelila letos umrlemu pesniku Juretu Deteli za pesniško zbirko z naslovom pesmi, ki je letos izšla pri založbi VVieser. Na slovesnosti, ki se je je udeležil tudi Borut Šuklje, minister za kulturo, je nagrajenčeve pesmi bral dramski Igralec Marko Simčič, nato pa je stekla bese« da o nagrajenčevem življenju in njegovi poeziji <§ L. M. NARODNI DEMOKRATI SLOVENIJA TUDI ZA VNUKE UDSKA (vre" kot plcano M; j) tudi v škotji Loki vpisuje nove člane Tel: 064/620-268 NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR MARKO JENŠTERLE Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Ljudje gredo, stranke ostanejo »Razlika je očitna« in »Peterle v našem kraju« sta dve najbolj vroči predvolilni gesli, ki nas v teh dneh bombardirata na vsakem koraku. Teh nekaj besed za seboj nosi predvolilni boj dveh pomembnih strank na slovenskem političnem prizorišču, ki sta nekoč sicer skupaj delovali v Demosu, nato pa se spopadli. Gre seveda za nekdanjo SDZ (oziroma današnjo Demokratsko stranko) in Slovenske krščanske demokrate. Tema dvema velikima blokoma je treba dodati še tretjega, v obliki LDS, ki ima tako kot Demokratska stranka v predvolilnih bojih to pomembno prednost, da je na oblasti. S tem ji je avtomatično dana ogromna medijska publiciteta, stvar vske stranke na oblasti pa je, koliko zna to prednost tudi izkoristiti. Predvolilni boji so predvsem medijska zadeva, saj ankete med ljudmi kažejo na veliko nepoznavanje naše nove ustave in volilnega sistema. Večina jih ve, da bodo volili predsednika države, kako je z bodočimi poslanci, pa je že huda uganka. Vse to pomeni, da morajo stranke toliko bolj poskrbeti za svojo podobo, saj naj bi večina volivcev sledila tej in ne posameznim kandidatom. Interesi stranke so bili vedno nad interesi posameznikov. Znano je geslo »ljudje gredo, stranka ostane«, ki se tudi v naši politiki neprestano potrjuje. Ni naključje, da je v zadnjih dneh prišlo do nekaterih napetosti v LDS, kjer naj bi predsednik stranke deloval preveč po svoje. Znan je na primer zaplet na uradni tiskovni konvenciji stranke, ko so novinarjem razdelili čisto drug Drnovškov govor od tistega, ki ga je nato povedal. Očitno strankin volilni štab predsednika šteje predvsem za lutko v predvolilnem boju, na drugi strani pa si Drnovšek zaradi svojega ugleda ne dovoli, da bi bil stranki podrejen več, kot je to treba za politično kariero. Kakorkoli že, ta neusklajenost škodi le liberalnim demokratom, saj so notranji strankarski boji najmanj primerni v času pred volitvami. Dve drugi veliki slovenski stranki - demokrati in krščanski demokrati si takšnih zapletov v nobenem primeru ne privoščita. Obe navzven prikazujeta enotnost in demokratičnost. Predvsem pri slednjem prednjačijo krščanski demokrati, ki so si predsedniškega kandidata stranke izbrali na javni in demokratični način, poraženci pa so se nato v smislu partijske discipline umaknili v ozadje. V ospredju stranke krščanskih demokratov sta odslej samo še predsendik Lojze Peterle in predsedniški kandidat Ivan Bizjak, ki volivce vztrajno iščeta na terenu. Ravno v tem se znova kaže bistvena razlika med njimi in demokrati, ki veliko večjo pozornost od dela na terenu posvečajo medijski propagandi. Ze samo objavljen podatek, da imajo demokrati v rokah 500 tisoč mark za predvolilno propagando in da naj bi bila to komaj ena tretjina potrebnega zneska, dovolj zgovorno pove, na katerem koncu se je ta stranka lotila predvolilnega boja. Ravno rezultati zadnjih volitev so pokazali, da je na Slovenskem populizem močnejši od medijske propagande. Tedaj so namreč krščanski demokrati dobili več glasov od SDZ, čeprav je bila le-ta močneje prisotna v medijih in tudi sicer veliko aktivnejša v Demosu. Ne smemo zanemariti tudi dejstva, da je kar petino volilnih glasov za predsednika države dobil Ivan Kramberger s svojo izrazito popuiistično taktiko. Dvomimo, da se je v kratkem času na Slovenskem kaj bistveno dvignila politična zavest. Tudi javnomnenjske raziskave več ali manj odsevajo le utrip v urbanih okoljih, saj telefonska mreža (telefon pa je bil pri večini osnova za pridobivanje podatkov) na Slovenskem nikakor ne pokriva vsega področja. Slovenska bitka za politični prostor se tako odvija predvsem na ravni populizem - mediji in najbrž bo tako ostalo še nekaj časa. Več ali manj je tudi jasno, katere stranke se bodo držale tiste politične formacije, ki bi ji uspelo konstruktivno združiti oba elementa. Konvencija SDP Jesenice Jesenice, 29. oktobra - V zgornjih prostorih Kazine je bila konvencija SDP Jesenice za izvolitev poslancev v državni zbor v 1. volilnem okrožju. Predstavili so listo kandidatov za državni zbor. Za državni zbor so potrdili kandidatko, dipl. sociologinjo Rino Klinar-jevo, sedanjo predsednico jeseniškega izvršnega sveta. Rina Klinar-jeva je tudi odgovarjala na številna vprašanja, predvsem o gospodarski problematiki in pristojnostih izvršnega sveta. Predstavili so tudi kandidata za državni svet za enoto Jesenice in Radovljica, mag. Danija Ažmana, ki je direktor marketinga jeseniške železarne • D. S. Uprava za notranje zadeve občine Radovljica objavlja na podlagi 12. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list RS, št 46/92) RAZGLAS o razgrnitvi volilnih Imenikov za izvedbo splošnih volitev poslancev v državni zbor, splošnih volitev članov državnega sveta in volitev predsednika republike Volilni imeniki so razgrnjeni od ponedeljka, 26. 10.1992, dalje na - KRAJEVNEM URADU BLED, - KRAJEVNEM URADU BOHINJSKA BISTRICA IN - V UPRAVI ZA NOTRANJE ZADEVE, Gorenjska c 18, Rado vljica, vsak dan od 7. do 15 ure, v sredo do 17 ure. Občani lahko do 21. 11. 1992 na teh mestih v pisni ali ustni obliki zahtevajo popravek volilnega imenika, če sami ali kdo drug ni vpisan v splošni volilni imenik volišča, na katerem ima pravico glasovati, če |e vpisan kdo, ki nima volilne pravice, ali nima volilne pravice na območju te občine oziroma tega volišča, če je vpisana oseba, ki je umrla, če |e nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega. PROSIMO OBĆANE, da se v čimvečji meri odzoveio na razgrnjene imenike, kajti le tako bomo lahko morebitne napake pravočasno odpravili in poskrbeli, da bo glasovanj potekalo čimbolj nemoteno V sredo začeta seja se bo nadaljevala prihodnji teden Na privatizacijski zakon nad 200 pripomb Razprava o privatizacijskem zakonu se je v sredo začela, vendar je dopolnil toliko, da postajajo že nepregMl na, zato terjajo poslanci njihovo ureditev ter stališča predlagateljev do dopolnil. O zakonu pa naj bi zbor" sklepali prihodnji teden. Ljubljana, 28. oktobra - Dvoje značilnosti je imel sredin začetek zasedanj zborov slovenske skupščine, ki so se nadaljevala včeraj, končana pa naj bi bila prihodnji teden v sredo in četrtek. Prva je bila dolga in burna razprava o dnevnem redu, ki je bil nato sprejet in krepko razširjen, saj je vlada ob kupu nedokončanih in neusklajenih zadev dobesedno "zasula" parlament z osnutki novih zakonov, ki naj bi jih sprejeli po skrajšanem postopku in jim bodo poslanci v treh predvidenih "sejalnih" dneh težko kos. Druga značilnost pa so bili sindikalni protesti pred parlamentom. Najprej so okoli parlamenta organizirali mimohod udeleženci konference Zveze svobodnih sindikatov in z vzklikanjem ter transparenti terjali višji delež delavcev in upokojencev pri razdelitvi družbenega premoženja, njim pa je sledil protest ljubljanskih šolnikov, nezadovoljnih zaradi vladne odpovedi kolektivnih pogodb za družbene dejavnosti. Ta problem se je čez dan s pogajanji rešil in včeraj je bila podpisana nova kolektivna pogodba, ki naj bi veljala pol leta. Razprava o predlogu zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij ali kratko privatizaciji se je le začela. Brez očitkov, kdo je kriv, da privatizacijski zakon pred dobrim letom ni bil sprejet in bi imeli danes, če bi bil takrat zakon sprejet, polovico privatizacije že opravljene, tudi tokrat ni šlo, vendar je bila beseda poslancev bolj umirjena kot običajno. Kako zahtevno Kateri zakon o vladi je pravi Zakon o vladi, ki ga je do volitev treba sprejeti, sicer bomo imeli še naprej številno in težje vodljivo vlado, kije tudi "šef državne uprave, je v sredo dvignil precej prahu. Šlo je zato, ali obravnavati predlog zakona o vladi, ki ga je po naročilu zborov, nezadovoljnih z vladnim predlogom, pripravila skupina poslancev z dr. Francetom Bučarjem na čelu, ali pa tudi najnovejši vladni predlog, ki je prišel v skupščino v sredo, po izredni seji vlade. Zbori so glede tega sprejeli različne sklepe. Zbor občin se bo o uvrstitvi enega ali obeh predlogov na dnevni red odločal prihodnji teden, družbenopolitični zbor bo obravnaval samo vladni predlog, ne pa poslanskega, zbor združenega dela pa bo razpravljal o obeh predlogih. Najnovejša predloga sta si zelo podobna glede števila ministrstev, razhajata pa se glede pristojnosti vlade in odgovornosti državnemu zboru. delo čaka parlamentarce do sprejema zakona, kar se lahko zgodi v najboljšem primeru prihodnji teden, pove že podatek, da je bilo dano na predlog nad 200 dopolnil. Ker si tudi poslanci niso bili več na jasnem, kaj je vsebina dopolnil, je bila v sredo razprava prekinjena, v družbenopolitičnem zboru tudi zaradi nesklepčnosti proti večeru. Vodstvo skupščine bo na pregleden način zbralo vse pripombe, predlagatelji zakona pa so dolžni k dopolnilom dati svoje mnenje. Šele potem bosta prišla na vrsto ponovna razprava, sklepanje in usklajevanje. Glavnina na sredini seji izrečenih pripomb k privatizacijskemu zakonu se je nanašala na višino brezplačno razdeljene družbene lastnine, ki naj bi se po sodbi nekaterih poslancev in sindikatov povzpela na 30 odstotkov. Del poslancev je menil, da bi bili soudeleženi samo zaposleni in upokojenci, del je zagovarjal Slovensko železarstvo v parlamentu Poslanec zbora občin Anton Roječ iz Celja je predlagal uvrstitev problematike slovenskega železarstva, v katerem je zaposlenih okrog 12.000 ljudi, posredno pa je na to panogo vezanih blizu 35.000 zaposlenih, na dnevni red parlamenta. Vodstvo skupščine je zagotovilo, da bo šla ta problematika na dnevni red takoj, ko bo na voljo ustrezno gradivo. To pa je v sredo opoldne prišlo v parlament. Vlada je na izredni seji sprejela predloge treh zakonov, ki naj bi jih parlament sprejel ta ali najkasneje prihodnji teden po hitrem postopku. Gre za jamstvo države Slovenije za obveznice za sanacijo železarn v višini 200 milijonov mark, za pokritje izgube železarn v višini 250 milijonov mark in za jamstvo Republike Slovenije za posojila železarnam do višine 72 milijonov mark. Do te vsote se železarne lahko zadolžijo in se s tem izognejo stečaju ter ohranijo donosni del proizvodnje. soudeležbo državljanov, starejših od 18 let, del pa soudeležbo vseh državljanov Slovenije, ne gleda na starost. Zelo ostre so bile zahteve po sankcijah zoper tiste, ki so divje privatizirali. Hkrati s privatizacijskim zakonom bi morali sprejeti tudi vse spremljajoče zakone. Dolg do civilnih invalidov vojne Brez nasprotovanj je bil po skrajšanem postopku sprejet v obravnavo osnutek zakona o civilnih invalidih vojne. Sredina razprava o osnutku daje upanje, da bo zakon, o katerem so v skupščini govorili že od leta 1990 dalje, letos sprejet in v začetku prihodnjega leta uveljavljen. Predlagani zakon izenačuje pravice civilnih invalidov vojne z vojaškimi invalidi, civilni invalid vojne pa je državljan Slovenije, ki je kot civilna žrtev vojne ali kot žrtev vojnega materiala na ozemlju Slovenije ali Slovenski krščanski demokrati Demos protestiral Predsednik slovenske skupsci' ne dr. France Bučar je v sredo dopoldne sprejel delegad' jo Zveze svobodnih sindikatov, katere člani so prt" skupščino protestirali zopet predlagani privatizacijski zakon in obljubil, da bo parlament o njihovih pripomba* razpravljal. Poslanski kbv Demosa pa je opoldne sklica' časnikarsko konferenco, ^ kateri so predstavniki klubi1 izrazili začudenje, da je m Bučar sprejel delegacijo M lavcev in obljubil razpravo 0 njihovih pripombah k privatf zacijskemu zakonu. DernO* ima sredin protest za mat11' pulacijo - z delavci. Zope', Mencingerjev zakon, ki predvideval brezplačne rdi' delitve družbenega premoli nja, ni nihče protestiral, & per ta zakon, ki prav to pfe<*' videva, pa gredo ljudje na cesto._____^ kot žrtev terorističnega nap*^ na Republiko Slovenijo najmanj 20-odstotno okv* organizma. Civilni invalid vjv ne naj bi bil tudi državljan S' venije, ki je bil zaradi ctl.a razlogov poškodovan na tuje ' pa tujec, ki je bil poškodov^ pri nas. Zakon naj bi upoŠtev tudi žrtve zadnje vojne. P°s'^e ci so menili, da bi morali g'* poškodb tujcev pri nas uyc"fl viti načelo recipročnosti, predlagali, da bi morali up°» j vati tudi nasilno mobiliziranC0 nemško vojsko in med dm? svetovno vojno ukradene • venske otroke. • J. Košnje* V politiki ni "fejst fantov" Na okrogli mizi o volitvah 92, ki jo je pripravil občinski Slovenskih krščanskih demokratov v Kranju, ob kateri je bila « mala polna velika dvorana občinske skupščine, so udeležencerfl stilu podnaslova "Pasti volilne zakonodaje" podrobno razložili. » ko bodo potekale volitve v začetku decembra. Volilni sistem '°55 gove posledice je sicer zelo temeljito razložil narodni demo* Andrej Šter, vendar so tudi, poleg predsednika občinskega odbo dr. Petra Venclja, gostje iz Ljubljane, na čelu z vodjo poslanske^ kluba SKD Načetom Polajnarjem, dokazali, kako temelji10 ) stranka SKD pripravljena na volitve. Poleg razlage lastnih vol«'0 načel, gesel in ciljev, okrogla miza ni minila brez razlage in Krl,'j. pristopov ali celo poskusov volilnih zavajanj političnih nasPr0L|j kov, pri čemer je bila zlasti poudarjeno, da pri volitvah ne srne nobene sentimentalnosti. • S. Ž. Odziv presenetil organizatorje volilne kampanje Milana Kučana Nad 35.000 podpisov za kandidaturo Volilni štab državljanske pobude za predsedniško kandidaturo Milana Kučana izreka javno zahvalo za množično podporo tistim, ki so obrazce podpisali in onim, ki to še nameravajo storiti do konca tedna, ko naj bi število podpisov preseglo 40.000. profesor, vendar se je zara H' mače in šolske vzgoje. P3/ rav' kušenj iz partizanov, ved" ^ nal po univerzalnih etični" ... • . ... _____vntltf lih in da gleda v oč nivcrzalnih etični« ^ nes lahko vsako«*«"jjjt oči. Žigosanje je * p Ljubljana, 27. oktobra "Odziv na državljansko pobudo je bil nepričakovano velik, čeprav smo se bali, da bo sorazmerno zamotan postopek podpisovanja kandidature marsikoga odvrnil od te namere in bodo obrazci podpore počasi prihajali do nas. Do petka (danes) naj bi akcija .še potekala, potem pa bo končana. Kandidaturo s podporami bomo vložili do 11. novembra, ko poteče rok za vlaganje kandidatur. Polovica dela je opravljena, sedaj pa nas čaka drugi del do izvolitve. Vsem, ki so podpisali podporo ali jo še nameravajo, gre iskrena zahvala v pričakovanju tudi njihovega volilnega glasu," je na torkovi časnikarski konferenci povedal dr. Matjaž Kmecl v imenu odbora za organiziranje volilnih aktivnosti Milana Kučana. Zahvalil se je tudi občinskim upravnim orga- nom za trud in potrpljenje ob navalu tolikšnega števila državljanov. Na žiro račun tudi prihajajo prispevki državljanov, nad katerimi bo zagotovljen nadzor. Na očitke, da volilni štab vodijo nekdanji udbaši, je dr. Zdenko Roter odgovoril, da je v Življenju opravljal različne naloge, od katerih je bil najdlje univerzitetni nost totalitarnih sisterno ^ .gij in take je že doj™' starem sistemu kot zag j0 k0' enakopravnosti vernikov domnevni ana rholibera"!"' k0j- sistemo* i „ ideologij in take je že domnevni anarnoiii«-'*- ~%v) je bil prijatelj in sodelavec v^^t nega Staneta Kavčiča.. jr> ustavne tožbe zoper ^ , :„ d' Zlobca pa sta dr. Kmecl ^ Roter dejala, da je to v kon spora Janše in Zlobca W skup0J ciji volitev, vendar vse presega razumne in rtjJJLj o * je. Ta obtožba največ Z°\ ,0, V vni tistih, ki se zanjo izre* > b1e! pa o obtoženih. To PoCn;J-re? dokazov m sramu, čepra *b,0/" daljnosežne posledice, „ \f bo navadnega kurjega ta ^C*\ koj skočimo pokonci ■« » .„ jemo na človekove praVI slojanstvo, je dejal <*T ^ jftf Dr. Roter pa je ocen "a ^n** ' množična podpora kandidatur, vse znake skegag,banja kije^^K med letoma 8H m w> 1 .ltno s* zamrlo, sedaj pa * op .— _----- - /amrio, awtu k* ~ . Dr. Matjaž Kmecl in Milan Kučan pred kupi državljanskih pobud. prebuja • J- Košnje* GLAS I *ta««>»iiel| 1» Udajaielj Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ t redaiika politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih mi Gorenjskem Pteatodalk A----'----nttm Ivan n„,„\, niiakiai l. .lani »reaalk: Mark* jjjijjj Odgovotaa utedalca: Leopoldina Bogataj / Novinarji in »tedniki: Helena Jelovčan, Jože KoJnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje Darinki Andrej Zalar, Štefan žargi / Oblikovanje: Igor Pokorn / lehaičao urejanje: Ivo Sckne. Mirjana Uraksler, Nada Prevc / lektoriranje časopisov in revij, Ljubljana lired.ttt»o: Mote Pijadeja I, telefon 211860, 211-835. telclax: 213-163 / Naročala«, ».tata. propag.ada. oglaal: Hle.vve.sov« 16,"telefon 218-163 teleta: (064) telefon: 217-960 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7 17 00, / Časopis i/liaja oh torkih in petkih Naročnina trimesečni m naročniki imajo Mm popusta /a tujino letna naročnina 140 1)1 M Oglasne storitve: po ceniku Prometni davek po stopnji 5 odstotkov, (mnenje RMI 23/27-92) — -edaedalk faaopbaega »trta: Ivan Bizjak IMrektot i» glatal aredalk: Ma , Darinka Scdcj, Vilma Stanovnik, M.ui|.i V\ »letak < vrlo /aplolink. I«"'11 rlraaje: Marjeta Vo/lič, »otograflja: Gora/d Sinik / Tlak: Podjetje DfcL*' ^ -oaaaaada. oalaal: HatmaiamM if, i.u,„ iiiijai ,» iik.-I) ' I •> w' ..i-fii" Javna predstavitev predloga nove kranjske vlade Obnova vlade po predlogih strank Znani trije od štirih članov nove kranjske občinske vlade. Nadaljevali bodo delo po dosedanjih usmeritvah in upoštevali nove - zožene občinske pristojnosti. Kranj, 28. oktobra - Danes je mandatar za sestavo kranjskega občinskega izvršnega sveta Peter Orehar na tiskovni konferenci predstavil 16 od 17 članov nove kranjske vlade, o kateri bo prihodnjo sredo glasovala občinska skupščina. Predlagani so trije novi člani, za četrtega pa še vedno čakajo na Liberalno stranko. Izhodišče za sestavo nove kranjske vlade je bila obnova dosedanje, ki ji je zaradi smrti predsednika Vladimirja Moho-riča prenehal mandat, saj je, kot je poudaril dosedanji podpredsednik Peter Orehar, ki je bil na zadnji skupščini imenovan za mandatarja, ta vlada, kljub nekaterim težavam v skupščini, nedvomno uživala njeno zaupanje. O sestavi nove vlade so pogajanja med strankami tekla kar pol leta, pri čemer se je oblikovala nova vladna koalicija: k štirim strankam nekdanjega Demosa Slovenskim krščanskim demokratom, Narodnim demokratom (naslednikom razpadle SDZ), Slovenski kmečki zvezi - Ljudski stranki (danes Slovenska ljudska stranka) in Zelenim ter Li-beralno-demokratski stranki, ki je že sodelovala pri sestavi dosedanje vlade, pa po dobrem letu svoje sodelovanje z (sicer nesprejetim) odstopom svojega člana "zamrznila", so povabili še Socialistično stranko, za katero ugotavljajo, da je s svojim konstruktivnim delovanjem v skupščini v splošno dobro, to zasluži. Odprto je ostalo sodelovanje Liberalne stranke, ki se v medstrankarskih pogajanjih z večinsko sprejetimi predlogi ni strinjala, glasovanje o mandatarju pa je v skupščini pokazalo, da v tej stranki o tem tudi ni enotnih pogledov. Tako je na podlagi predlogov strank nastal predlog sestave nove vlade, v katerem naj bi bili štirje člani: Ferdinand Rauter, podpredsednik za gospodarstvo in gospodarsko infrastrukturo (Socialistična stranka), Mišo Đačić, novi sekretar za družbene dejavnosti (Liberalno demokratska stranka), mag. Andrej Košič, odgovoren za področje zaposlovanja (strankarsko neopredeljen), za področje družbe- nega razvoja pa naj bi četrtega novega člana predlagala Liberalna stranka. Skupaj naj bi bili tako v vladi 4 člani SKD, 3 člani ND, 2 člana LDS, po en član ZS, SLS, SSS in LS in 4 člani, ki so strankarsko neopredeljeni. Glede člana Liberalne stranke, smo na tiskovni konferenci slišali, da predloga še niso prejeli, zato bodo čakali do skupščine. Če tudi na skupščini predloga ne bo, bodo do prihodnjega zasedanja pripravili predlog v okviru sodelujočih strank. Po besedah mandatarja Petra Oreharja naj bi nova vlada nadaljevala delo na programskih izhodiščih, ki jih je skupščina sprejela že za delo dosedanje vlade, pri čemer je nujno potrebno upoštevati spremenjene pristojnosti občine. Tako občina nima več izvirnih prihodkov za javno porabo, na republiko je bilo preneseno financiranje osnovnega izobraževanja, delo nekdanje davčne uprave, podobno pa se pričakuje tudi za inšpekcije ter geodetsko upravo. Priporočilo, da Denacionalizacija v tržiški občini Čakanje na denar za odškodnine Tržič, 28. oktobra - Med včerajšnjo sejo izvršnega sveta so pregledali poročila o uresničevanju zakona o denacionalizaciji. Kot je ocenil predsednik Frančišek Meglic, uspešnosti ni moč soditi zgolj no številu rešenih primerov. Največ zahtev za vrnitev kmetijskega premoženja. Po uveljavitvi zakona o dena- V slednjem oddelku so z cionalizaciji decembra lani je od- odločbo rešili 4 primere, pri 3 za delek za gospodarstvo in družbe- devah so zahteve s sklepom zavr ne dejavnosti prejel 15 zahtev za vrnitev premoženja podržavljenih podjetij. Do sredine oktobra so upravičenci vložili 59 zahtev *a vrnitev kmetijskih zemljišč, gozdov in gospodarstev, tem pa se je do danes pridružilo 8 novih vlog. Oddelek za prostor je zbral 30 zahtev za denacionalizacijo stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih prostorov in stavbnih 2emljiSč. gli, eno zadevo pa so rešili že pred izdajo sklepa; razen tega so ministrstvu za kulturo predali v obravnavo 7 primerov. Nerešeno je tudi vprašanje poslovnih prostorov Mercator Preskrba Tržič, ki predlaga združitev postopkov in uveljavitev bonitet; podjetje bi obdržalo lokale, upravičenci pa bi dobili odškodnino. Največja težava je, kot so opozorili na seji, da odločb za odškodnine zave- zancem ne morejo izdati vse do formiranja sklada za te namene. Enak razlog najbolj zavira vračanje premičnega premoženja podržavljenih podjetij. Zaenkrat je odškodnina edina možna oblika vračila v 2 primerih, v 8 primerih pa to upravičenci zahtevajo poleg vrnitve nepremičnin; ker so le-te v lasti občine, za njihovo vrnitev ni ovir. Prr podjetjih TIKO, TOKOS in Obrtno podjetje gre za vrnitev celotne lastnine oziroma določitev lastninskega deleža. V komisiji za denacionalizacijo obenem ugotavljajo, da so opravljene cenitve podjetij nerealne, ugotavljanje premičnega premoženja prejšnjih podjetij pa je sedaj nemogoče. naj občine ne posegajo v delo ZKO in ZTKO, tudi kaže, da naj bi se v prihodnje pri delu teh dveh pomembnih organizacij s področij kulture in telesne kulture, to enotneje (republiško) urejalo. Pač pa ostaja občinskim "oblastem" zelo pomembno področje urejanja prostora, skrb za nemoteno delo in razvoj komunalnih dejavnosti ter otroškega varstva, kjer naj bi skrbeli za najboljše možno zadovoljevanje potreb občanov. Ob sicer še ne dokončno razjasnjeni usmeritvi razvoja lokalne samouprave ter uprave na lokalni ravni, si bodo prizadevali, da bi Kranj postal regijsko središče s smotrno organiziranimi dejavnostmi in funkcijami, ki jih to okolje potrebuje, nadaljnji razvoj pa bo narekoval tudi potrebno zagotovitev lastnih izvirnih prihodkov. Na tiskovni konferenci je bilo tudi povedano, da so s poročanjem o dosedanjem delu izvršnega sveta v medijih zadovoljni, beseda pa je tekla tudi o tem, kako odnose vlade z mediji v prihodnje še izboljšati. • Na kmetijskem področju so v celoti rešili 4 primere. V last in posest so vrnili 34,9 ha zemljišč oziroma gozdov GG Kranj in blizu 0,34 ha zemljišč GKZ TZO Tržič s pravnomočnimi odločbami, z delno odločbo pa še skoraj 183,5 ha gozdov GG Kranj. Dve zahtevi so odstopili sodišču, za druge primere pa poteka ugotovitveni postopek. Pri reševanju se pojavlja veliko problemov, od ugotavljanja vmesnih stanj do pojasnjevanja upravičenosti skupinskih zahtevkov. Komisija predvideva, da bo že prihodnji teden obravnavala 6 novih poročil. Izvršni svet se je še posebej seznanil s primeri denacionalizacije, kjer je zavezanec za vračilo občina. Med 10 primeri najbolj izstopa stavba na Koroški 7, ki so jo kot kulturno-zgodovinski spomenik v celoti obnovili, zato ne nameravajo pristati na vračilo v naravi. • S. Saje Hrvatice iz Kotor Varoša ne bodo nikoli pozabile (in oprostile) "Bile smo živi zid pred četniškimi tanki" potoki, 28. oktobra - V stari hiši Metalne na Potokih pri Žirovnici, ki J° je za svoje delavce najel (iradis, je našlo začasno streho nad glavo dv»najst bosanskih beguncev. Sprva jih je bilo več, a so odšli drugam; tudi ti, ki so še ostali, iz dneva v dan čakajo, kdaj bodo morali ven. I mi-■* Lukićevih, Hrvatov iz Kotor Varoša, je le ena v mozaiku tragedij begunskih družin. Morda so Lukićevi celo srečnejši od mnogih drugih. Pr«iiveli so, skupaj so... Oče Ncdeljko že petindvajset 'et dela v Sloveniji, na Gradiso-*ln gradbiščih. Maja je bil zad-^J'č v svoji lepi, prostorni hiši. ki J" K gradil vsa ta leta. »Moral ?m na*»j, bal sem se za službo, j^na Anica, ki je tudi več let dela-■ P" Gradita, je bila že doma na ^»h»nju. Nisem upal tvegati, čeprav sem se težko odtrgal od dru-'ne; žene, 20-letne hčerke Radmi-« '» 14-leine Uljane. Starejša dva * t* na svoje, na srečo daleč od *ojne.« Zdaj je Ncdeljko ob vse, za kar so J ćeln stolc,Ja Ob hišo, ki ZT.JP cetniki požgali, ob zemljo, da gl Je žena morala podpisati k \ korist "avtonomne krajina regije K. ' •" , odpoveduj vsemu, snt Vc h'"1" vrnili. če sc bodo Zagrenjen, V?'i«- m°> le stežki mu., l. J~' ,v prema SUjeobup. Ohup?<;nev7G< itvo, i. ■ ----i-, muh . viospo- • *' M mu Srbi vzeli dostoian-ponos dogajalo doma p li hcerV,C (7t, ki ;rjo Kako so se pred četnikt 8 šole v Predosljah, poleti pa bodo z. baliniščem vključeni v ob sko balinarsko ligo. • A. Z. lir 1 ^w7w*,rv3 PO GORENJSKEM UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR Učne delavnice o planu zdravstvenega varstva Zdravstvo pred preobratom Cilji zdravstvenega varstva, njegov ekonomski položaj, program preventive, zdravstvena mreža, izobraževanje so bile teme učne delavnice o planu zdravstvenega varstva Poljče, 28. oktobra - 70 zdravnikov iz različnih zdravstvenih zavodov v Sloveniji se je udeležilo učne delavnice, ki so jo na temo plan zdravstvenega varstva pripravili v Poljčah. Sodelovali so strokovnjaki z Ministrstva za zdravstvo, družino in socialno varstvo, Univerzitetnega zavoda za zdravstvo, zdravniške zbornice, in tudi predstavniki nekaterih drugih ministrstev (finančnega). »Delo učnih delavnic smo razdelili v pet skupin,« nam je povedal dr. Tone Košir, svetnik v Univerzitetnem zavodu za zdravstveno in socialno varstvo. »Dotaknili smo se ciljev in razvojnih usmeritev zdravstvenega varstva, ekonomskega položaja in financiranja zdravstva, programa pospeševanja zdravja, meril za postavitev mreže javne zdravstvene službe in izobraževanja zdravstvenih delavcev ter preskrbljenosti s kadri. Finančno-ekonomska plat zdravstva je zelo pomembna. V skupini so med drugim poudarili tudi to, da način financiranja močno vpliva ne le na razmere, temveč tudi na na- čin dela, na organiziranost zdravstva in na mrežo zdravstvene službe. Tu pride na plan primerjava, zakaj zasebnik z bistveno manj kadra lahko "pokriva" veliko več bolnikov, kot je to značilno za javno zdravstvo. Tudi v skupini, ki je govorila o zdravstveni mreži, so se nadaljevala vprašanja financiranja. Predstavnik zdravstvene zavarovalnice je dal veliko napotkov o načinu plačevanja zdravstva. Videli smo, da si zasebnega dela na primarni ravni (v osnovni dejavnosti) ni mogoče predstavljati brez popolne spremembe v financiranju, ki mora temeljiti na "glavarini". Ni namreč mogoče preživeti v zasebnem sektorju, če opraviš le nekaj pregledov in obiskov. Ena od skupin se je ukvarjala z vprašanjem financiranja vrhunske medicine, ki bi morala biti državno podprta, izven prispevne stopnje. Govorili smo o nujni medicinski pomoči, kdaj bomo namreč imeli v Sloveniji že samostojne ekipe prve pomoči, vsaj v velikih mestih, namesto v dežurnih službah.« Privatizacija v zdravstvu je tudi v ospredju zanimanja zdravnikov, ne le prihodnjih pacientov. O tem so obsežno govorili v učnih delavnicah v Poljčah, kamor so med drugim povabili tudi dr. Grošlja iz Zasavja, »Ni modro prehajati v zasebno zdravstveno prakso kar na pamet, brez izdelanih pravil igre,« je na naše vprašanje o razpoloženju zdravnikov do privatizacije v zdravstvu odgovoril dr. Tone Košir. »Pravilniki so sicer narejeni, vendar še Zasebnica ne dobi delavk So brezposelni leni ali nezaupljivi? škofja Loka, oktobra - Obrtnica Desa Prevc, ki se ukvarja s čiščenjem poslovnih prostorov, nekaj mesecev zaman išče delavke za svojo obrt. Na časopisne oglase se odzivajo le upokojenke, brezposelni "e. So ti ljudje ob majhnem nadomestilu raje udobno doma, ali pa zasebnim delodajalcem ne zaupajo, ker tam kraljuje delo na črno? Eno delavko ima zasebnica redno zaposleno tretje leto, potrebuje pa jih seveda več. Nekaj mesecev že objavlja oglase Pod šifro »zaposlim delavko za 'ažja fizična dela«, ker je prepričana, da je čiščenje tisto, kar °dganja morebitne kandidatke. Med ponudbami so zlasti take-'e: »Sem 50-letna upokojenka 2 manjšo pokojnino in bi rada *e honorarno zaslužila...«, »35 let sem delala kot trgovska pomočnica, leto dni sem v pokoju 2 nizko pokojnino. Rada bi se 2aPoslila in bi z veseljem vestno opravljala delo...«. Vmes P tudi ponudba študentke, ki b> rada zaslužila za vozno kar-|° do Ljubljane. Pa nobenega bfezposelnega. »Dokler brezposelni dobivajo podporo, niso zainteresirani za novo zaposlitev,« ocenjuje Desa Prevc. »Ni pa jim odveč hoditi po pakete humanitarnih organizacij, namesto da bi s honorarnim delom zaslužili kaj več kot le za hrano. Sama imam s tem grenko izkušnjo. Do decembra lani sem dajala delo brezposelni Brigiti Š., ki si ni želela redne zaposlitve. Velikokrat sem ji del plače izročila vnaprej, mnogokrat je izostala od dela in je zaradi tega poskrbela, da jo je nadomeščala prijateljica. Res je nisem redno zaposlila, ker ni bila zanesljiva. Po devetih mesecih, kar je sama pustila delo, mi je na vrat poslala inšpektorja za delo in sindikate, češ da je dela- la na črno in da ji ne priznam delovne dobe.« Desa Prevc svojo obrt opravlja v Škofji Loki. Od tod si želi tudi delavk, da bi jim ne bilo treba plačevati prevoza. Pri iskanju delovne sile ima smolo tudi zato, ker je v škofjeloški občini zelo malo brezposelnih. Mnogi brezposelni, ki so to postali zaradi disciplinskih razlogov, si morda res ne želijo delati, dokler imajo na voljo kak drug (socialni) vir preživljanja. Če bi jih z odvzemom take socialne varnosti prisilili, da bi začeli sami skrbeti zase, bi bila pripravljenost za delo nemara večja. V drugih gorenjskih občinah, kjer so za visoko število brezposelnih krivi stečaji in redčenje tehnoloških presežkov v tovarnah, pa bi naša delodajalka ne imela sreče iz drugih razlogov. Dokler brezposelni dobivajo nadomestilo na zavodu za ni vseh fines, ki jih običajno odstrejo šele izkušnje iz prakse. Tako smo denimo razglabljali o preventivi. Lahko bi jo šteli v dejavnost, za katero velja, da ne sodi v zasebno prakso, da jo je moč organizirati le v javni zdravstveni službi ali v zavodih za zdravstveno varstvo. Nejasen je tudi odnos zasebnika in javnih zdravstvenih zavodov. Kako bo z bolnišnicami? Zdaj se je pojavil načrt odkupa dela Golnika in ustanovitev kardio-kirurške klinike. Golnik je namreč pred dejstvom racionalizacije zmogljivosti in odvečne zmogljivosti naj bi privatizirali. Prav je, da se tudi deli bolnišnic privatizirajo, toda ob tem se pojavljajo druga vprašanja. Kardiokirurgijo imamo že v Ljubljani, kako bomo torej uskladili enako ponudbo v javnem in zasebnem sektorju? Ali denimo primer kamniškega zdravstvenega doma, kjer imajo nove prostore in približno 115-odstotno zasedbo s kadrom. Kaj bi se denimo zgodilo, če bi se tu pojavil zdravnik iz Ljubljane in nameraval v Kamniku odpreti zasebno prakso? To so podrobnosti, ki se kažejo v praksi. Mislim, da ne bi smeli v ničemer ovirati privatizacije zobozdravstva. Vprašanje pa je, ali je smotrno privatizirati reševalne postaje.« • D. Z. Žlebir zaposlovanje (ko jim to preneha, pa denarno pomoč), se jim tudi ne bo mudilo v novo službo. Zlasti če bo šlo za negotovo (črno) zaposlitev pri zasebniku, s čimer imajo (sicer redki) inšpektorji za delo pogoste izkušnje. Nič čudnega torej, da se vabilom zasebnikov za honorarno delo odzivajo pretežno upokojenke. Po eni plati gre res za garaško generacijo, ki zna poprijeti za vsako delo, po drugi pa imajo ti ljudje najbolj trdno urejen status. Ni jim namreč treba skrbeti za to, ali jih bo delodajalec prijavil in zanje plačeval prispevke za socialno zavarovanje. Pri brezposelnih, ki sklepajo tako ali drugačno delovno razmerje, pa je seveda to ob zaslužku za preživetje kajpada najpomembneje. Strah za preživetje pa mnogo ljudi vendarle prisili, da iščejo delo, tudi na črno. Pa ne le pri zasebnikih, saj poznamo celo velike stečajne firme, ki pogodbeno zaposlujejo delavce, sicer prijavljene kot brezposelne. Ker imajo kot taki minimalno socialno varnost že zagotovljeno s strani države, jih lahko začasni delodajalci zelo skromno plačujejo. • D. Z. Žlebir Zlata poroka Franca in Marije Grilc Trata pri Velesovem, oktobra ■ 16. oktobra letos jc imela Mari Begunci odhajajo Jesenice, 29. oktobra - Iz begunskega centra na Hrušici, od koder se begunci niso hoteli razseliti v druge begunske centre po Sloveniji, se v teh dneh begunci vendarle počasi razseljujejo. V začetku tega tedna so z avtobusi odpeljali 170 beguncev v begunske centre Mežica, Postojna Ljubljana, Tržič in Škofja Loka. Zdaj je v begunskem centru ostalo še 242 beguncev.© D. S. Cepljenje proti gripi Kranj, 30. oktobra - Nadležne gripe, ki zagreni marsikateri zimski mesec, se lahko pravočasno ubranite s preventivnim cepljenjem. V kranjskem zdravstvenem domu bodo letos cepili proti gripi v sredo, 4. novembra, od 16. do 18. ure, in v četrtek, 5. novembra, od 9. do 11. ure. Cepljenje, ki bo letos samo enkratno, bo v dispanzerju za borce. Cena je 300 tolarjev. Krvodajalska akcija v radovljiški občini Ljubljana, 30. oktobra - Rdeči križ Slovenije spet vabi na krvodajalske akcije, ki bodo novembra v 17 slovenskih krajih. Sredi meseca bodo k temu humanemu dejanju povabili tudi krvodajalce iz radovljiške občine. 17., 18. 19. in 20. novembra bodo odvzemi krvi v Zdravstvenm domu na Bledu, 24. novembra bodo darovali kri v Bohinjski Bistrici, 25. novembra pa še v Kropi. Predlo |S ,ra,C pri Vclesovcm 80- rojstni dan in prav tega dne kvi sv v sta sc ManJa m Franc Grilc poročila v Kranju v cer-tobra Kanc'i'"ia. 50-letnico skupnega življenja sta letos 16. ok v'ču' grdila v cerkvi sv. Marjete na Trati pri župniku Miroslavi skuCVC' so J'ma Utpell in svojci so potem proslavili njun jubi-•a H. pn,e8a življenja, za katerega sta potem pred dnevi poveda- WC h't". minilo te. fj"|Znala sta se žc v otroških letih, saj sta bila z iste vasi, s Tra tern dc\ P!sala s,a se obadva Grilc; in kot je povedal France, je v nNič ranJskc občine oziroma kraju več Grilcev. Vs*Ra DSe n,e morvy* pritoževati nad temi petdesetimi leti. Bilo je *d«jsv em; dobreR»' boljšega in na trenutke tudi slabšega, ^orin, *viK" ie ma,ce v '»"tih, vendar jaz še vedno kaj po hlevu po-so'ju h* pa POP8'* "a vnuke," je živahno razlagal France, prt'dscdnlk a1' Predstavniki krajevne skupnosti Velesovo s S** je Fr m ^ranciJem Čcbuljem. Ob obveznem slikanju pa tudi rtudl 7auPaL da so Pri hiši že od vsega začetka naro-rtato n'' .orci,iski 8las Seveda smo jima zaželeli, da bi nju Jeni • AP(yuko Cez nekaj let potrdila s še slovesnejšim jubile- STOLPEC ZA UPOKOJENCE Predavanje o zdravstvenem zavarovanju po novem - Prostovoljno zdravstveno zavarovanje močno buri duhove ljudi. Tudi upokojenci se sprašujejo, koliko denarja bodo morali v prihodnje odšteti za zdravstvo in kaj bodo za to dobili. Okoli 400 tisoč slovenskih upokojencev razmišlja tudi o možnosti kolektivnega zavarovanja. Kaj prinaša nova zakonodaja upokojencem, bodo leti lahko slišali na predavanju dr. Draga Petriča, direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Gorenjske. Kranjskim upokojencem bo govoril v sredo, 4. novembra, ob 17. uri, v veliki sejni sobi Društva upokojencev Kranj na Tomšičevi 4. Vstopnine ni. Predavanje o cvetličnih aranžmajih - Drevi ob 17. uri bo v veliki sejni sobi Društva upokojencev Kranj predavanje o cvetličnih aranžmajih, ikebanah in šopkih za dan mrtvih. Predaval bo An ton Jenko, vrtnar in strokovnjak za različne aranžmaje, ki bo po predavanju izdeloval tudi ikebane in šopke. Cvetje prinesite s seboj! Prostovoljno zdravstveno zavarovanje Odgovori na vprašanja bralcev Precej naših bralcev, ki so se oglasili na odprti telefon, je vprašalo, koliko bo prostovoljno zdravstveno zavarovanje vplivalo na znižanje prispevne stopnje za obvezno zavarovanje, za katero so dohodki Slovencev v primerjavi z drugimi evropskimi deželami daleč najbolj (tudi do trikrat) obremenjeni. Odgovor, ki so ga posredovali strokovnjaki iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ni prav nič spodbuden. Pravijo, da uvedba prostovoljnega zavarovanja ne pogojuje znižanja prispevne stopnje za obvezno zavarovanje, zelo verjetno je celo, da se bodo stroški obveznega zavarovanja z uvedbo prostovoljnega celo povečali. Sicer pa prispevne stopnje za obvezno zavarovanje, torej tudi njeno zniževanje oziroma zviševanje, sodi v pristojnost republiške skupščine in ne skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Frančiška M. iz Loma: Z možem imava eno pokojnino. Sama sem kronični bolnik, odvisna od zdravil, za katere prejemam 2.000 tolarjev priznavalnine (potrdilo o prosti participaciji), kljub temu moram zdravila še doplačevati. Kako bo s tem po novem letu? Odgovor: Kljub slabim gmotnim razmeram brez prostovoljnega zavarovanja ne boste oproščeni doplačil za zdravstvene storitve. Žal niste povedali, katero bolezen imate, da bi vam lahko podrobneje odgovorili. Vsem doplačilom za pravice iz obveznega zavarovanja se boste izognili z zavarovanjem za paket popolno zdravstveno zavarovanje (letna premija 12.000 tolarjev). Za oprostitev plačil za zdravila z negativne liste (to so tista, za katera morate že zdaj plačevati polno ceno, čeprav ste oproščeni participacije), se lahko prostovoljno zavarujete za paket nadstandard, letna premija znaša 9.600 tolarjev. Marjeta Č.: Alije v paketu popolno zdravstveno zavarovanje všteto tudi zobozdravstvo oziroma v kakšnem obsegu? Odgovor: V tem paketu so vključene vse zobozdravstvene storitve s področja preprečevanja, odkrivanja in zdravljenja bolezni zob in ustne votline ter zobnoprotetične storitve, ki se uveljavljajo v obsegu, po postopkih in standardih, ki veljajo v obveznem zdravstvenem zavarovanju. Če si, na primer, zavarovanec za zobno protezo izbere boljši material od standardnega, mora razliko v ceni med njima doplačati. Ljuba F., Šenčur: V paketu popolno zdravstveno zavarovanje najbrž niso všteta vsa zdravila. Če vzamem paket zdravil, ali so v njem tudi zdravila s tretje liste? Sem sladkorna bolnica, zaradi alergije ne morem uporabljati zdravila s prve liste, ampak zdravilo s tretje. Ali se za ta doplačila lahko zavarujem, kateri paket je najustreznejši? Ali so tudi zdravila za bolezni, ki so posledica sladkorne bolezni, brezplačna? Odgovor: Paket zdravila ne zagotavlja oprostitve plačil za zdravila z negativne liste. Edini paket, ki to zagotavlja, je paket nadstandard, ki obsega zavarovanje za višji standard storitev in pripomočkov, večji obseg pravic ter možnost uveljavljanja pravic iz zdravstvenega zavarovanja po drugačnem postopku, kot je predpisan v obveznem zavarovanju. To poleg zdravil z negativne liste pomeni tudi neregistrirana zdravila, predpisana s strani klinik in inštitutov (celoletna premija za paket je 9.600 tolarjev). Zdravljenje sladkorne bolezni in bolezni, ki so posledica le-te, je v celoti zagotovljeno že z obveznim zdravstvenim zavarovanjem, torej tudi za to potrebna zdravila s pozitivne in vmesne liste, zdravila z negativne li«te pa je potrebno, tudi če so namenjena zdravljenju sladkorne bolezni, plačevati. Svetovali bi vam zavarovanje za paket popolno zdravstveno zavarovanje in morda še za paket nadstandard. Skupinsko prostovoljno zavarovanje Delodajalec lahko sklene pogodbo za prostovoljno zdravstveno zavarovanje pri njem zaposlenih delavcev in njihovih družinskih članov. V tem primeru je poimenski seznam zavarovanih ljudi priložen k zavarovalni pogodbi. Pred iztekom zavarovanja ga je mogoče spreminjati le, če se delodajalec zaveže, da bo od vseh ljudi, ki jih je prostovoljno zavaroval, v primeru prenehanja delovnega razmerja Zavodu za zdravstveno zavarovanje vrnil njihovo izkaznico o prostovoljnem zavarovanju in da bo ob morebitnem povečanju števila zaposlenih in zavarovanih ljudi plačal večjo premijo. Delodajalec, ki zavaruje več kot 15 ljudi za razliko do polne vrednosti storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ima na določeno premijo en odstotek popusta, če zavaruje več kot sto ljudi, tri odstotke, več kot 500 ljudi, pet odstotkov, več kot 2000 ljudi pa sedem odstotkov popusta. Pri skupinskem zavarovanju več kot 5000 ljudi lahko odbor za prostovoljno zavarovanje določi celo do 20 odstotkov popusta. Za vse pakete ima sklenitelj en odstotek popusta, če poravna ob podpisu police premijo za eno leto, za dve leti tri odstotke, za tri leta pet, za štiri leta in več pa sedem odstotkov. Sklenitelj aovarovanja, ki zavaruje več kot 5000 ljudi, se lahko odloči za odplačevanje premije v mesečnih obrokih. Tudi pri skupinskem zavarovanju se sklenitelju prizna 10 odstotkov popusta na premijo za tiste zavarovane ljudi, k* so več kot 25-krat dali kri, za darovalce organov in tkiv za presajanje, za aktiviste Rdečega križa Slovenije ali drugih društev in organizacij, ki so se v zadnjih petih letih več kot tri leta ukvarjali z množično zdravstveno prosveto in vzgojo in za to niso prejemali plačila in še v nekaterih drugih primerih. Razen delodajalcev so lahko sklenitelji skupinskega zavarovanja tudi drugi zavezanci za plačilo prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, za ljudi, za katere to zavarovanje plačujejo; Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za upokojence in njihove družinske člane, pa tudi sindikati, društva ter druge fizične in pravne osebe za svoje člane ali za ljudi, za katere so pripravljeni prevzeti obveznosti iz prostovoljnega zavarovanja. Ministrstvo za finance smo zaprosili za odgovora na vprašanji, iz katerih sredstev se bodo plačevale premije pri skupinskem prostovoljnem zavarovanju in, ali bodo plačane premije veljale za olajšavo pri plačilu dohodnine. Odgovorov še nismo dobili. Z odprtim telefonom Gorenjskega glasa zaključujemo, odgovore na vprašanja, ki smo jih bralcem še dolžni, bomo objavili v naslednjih številkah časopisa. Morebitna nova vprašanja lahko naslovite neposredno na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije vsak dan, razen nedelje, od 8. do 18. ure, po telefonu (061) 122-284 ali 120-014, informacije pa dajejo na Gorenjskem v Kranju na številki 221-350, na Jesenicah 81-140, v Radovljici 75-311, v škofji Ix>ki 632-444 in v Tržiču 50-486. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je izdal tudi brošuro, v kateri so podrobno obraz Nifrani pogoji za prostovoljno zdravstveno zavarovanje m spremembe, ki jih le-to prinaša. Brošure so na voljo brezplačno na vseh območnih enotah in izpostavah Zavoda. MARIJA VOLCJAK Glasova preja: sedanjost in prihodnost gospodarstva Naslonili smo se na domačo ekonomsko pamet Glasova preja je tokrat potekala na Bledu, v petek, 23. oktobra, v hotelu Park. Voditelj VIKTOR ZAKELJ je k pogovoru povabil HERMANA RIGELNIKA, podpredsednika slovenske vlade. Pogovarjala sta se torej kolega, saj sta si glede pokrivanja vladnih resor-jev rekla: kar ni moje, je tvoje. Kriza se po regijah kaže različno Glavni problem slovenskega gospodarstva je izguba jugoslo-vanskega trga. še leta 1988 so bile zmogljivosti v dveh izmenah izkoriščene 80- odstotno, danes so v eni izmeni 77-od-stotno. Vojni strategi bi šok, ki ga je utrpelo slovensko gospodarstvo, opisali z učinkom atomske bombe, kjer so se prej konvencionalno bojevali. Kriza se po regijah kaže različno. Problemi so trenutno največji v Mariboru, kjer se veliki industrijski velikani niso začeli pravočasno prilagajati trgu. V Celju so razmere delno boljše, v Ljubljani je težav prav tako veliko, lep primer prestrukturiranja pa je Litostroj. Izrazit primer pravega občinskega pristopa je Vrhnika, kjer polovico družbenega proizvoda že ustvari drobno gospodarstvo in osebno delo, občina je izrazito suficitna in ne pozna izgubarjev. V Kopru probleme sorazmeno dobro rešujejo, trenutno največji problem je Splošna plovba, počasi bo razrešen, problematično pa je ribištvo. Če gremo po drugi diagonali, problem jeseniške Železarne je jasen, prav tako Telekoma v Kranju. Novo mesto je zmoglo precej moči in je bistveno boljše od drugih regij, problem Adrie Caravan bo v kratkem razrešen. 103 tisoč brezposelnih Brez dela je že 103 tisoč ljudi, koliko jih bo še? Približno polovica največjih bolnikov se je prijavila na državni razpis za sanacijo, v njih je zaposlenih 75.000 ljudi. V teh podjetjih je ogroženih 15 do 20 odstotkov delovnih mest, manj bi bilo lahko v soglasju z upniki, ki doslej niso odigrali svoje vloge. V to niso zajete železarne, za katere bodo našli ustrezno rešitev, zato ne kaže razmišljati o zmanjšanju števila zaposlenih. Ocenjujejo, da je v podjetih, ki se niso prijavila na razpis ogroženih 25 do 30 tisoč delovnih mest. Ce torej seštejemo - trenutno je ogroženih 40 do 42 tisoč delovnih mest. Od 60 sprejet le en zakon Vlada je parlamentu posredovala 60 zakonskih osnutkov in predlogov, izplen je skromen, saj je bil sprejet le zakon o odlogu terjatev do Iraka, zvezne direkcije za promet ter Angole in Kube, kar kaže na ko operativnost parlamenta. Ker je takoj na začetku padel zakon o lastninjenju, je vlada šla po poti makro in linearnih ter ukrepov od primera do primera. Naravnani so na znižanje inflacije, tečaj pa je nara stel, ko je Banka Slovenije intervenirala z lombardnimi posojili in z blagajniškimi zapisi. Problem visokih obresti so reševali z državnimi garancijami, podjetja A in B skupine so lahko najela posojila po 12- odstotni obrestni meri. Veliki R je ostal, zadnji skok inflacije je dal prav tistim, ki pravijo, naj ostane, dokler bo še kanček inflacije vgrajen v naš sistem. Cene so zadrževali na področju infrastrukture, po maju ni bilo nobene podražitve, pri elektriki je s podaljšanjem poletne sezone ostal stan tarifni sistem, ki bi ga sicer spremenili, novi tarifni sistem pa bi bil močan šok za gospodinjstva. Poraba je nenormalno visoka, plače so uspeli zadržati le v državnem sektorju. Zadnja dva meseca je nastal deficit v trgovski bilanci, zato bo v štirinajstih dneh tečaj porasel na 62 tolarjev za marko. Vlada bo poskušala nekaj napraviti za izvoznike na lirsko in dolarsko območje. Pri odlaganju prispevkov banke niso kooperativne, vlada je predlagala za 3 milijarde tolarjev garancij, porabljenih je bilo le 50 milijonov tolarjev. S programom sanacije bo vlada pomagala izgubarjem, zanimiv projekt za dobra podjetja pa vodi dr. Tea Petrin. Zbornica (ne) navija za višjo inflacijo Ni moč reči, da Gospodarska zbornica navija za višjo inflacijo, živi pa v zmoti, da je možno hkrati povečati tečaj in znižati obrestne mere, kar je v bistvu izključujoče. Od 4- do 5-odstotne inflacije je le korak do hiperinflacije, tam smo že bili, izkušnje za slovensko gospodarstvo pa so katastrofalne. Red moramo napraviti predvsem na področju odpravljanja strukturne inflacije, slovensko ekonomijo je potrebno prilagoditi majhnemu trgu, odpirati in Z izvozom začeti razvojno zgodbo Slovenije Z izvozom danes ustvarimo 28 odstotkov celotnega prihodka, kar je občutno premalo. Seveda je možno le postopno povečevati izvoz na zahodne trge, kajti, kdor doslej ni izvažal, ne more začeti čez noč. Pravijo, investirajmo v ceste in železnice, koncesijsko, zagnali bi gradbeništvo, v jeseniški železarni bi izdelovali betonsko železo, zaposlili bi ljudi, socialnih programov ne bi potrebovali. Ideja je na prvi pogled fenomenalna. Toda, z dotokom tujega kapitala bi rezali vrat izvoznikom, slovenski monetarni prostor je tako majhen, da 100 milijonov mark, pripeljanih v Slovenijo, pomeni, da bi tečaj zaradi večje ponudbe zanesljivo padel za 5 do 6 odstotkov. Vlaganje v infrastrukturo bi torej pomenilo ukinjanje izvoznega gospodarstva. Zato bi morali najprej investirati v izvozni del gospodarstva, seveda pa mora biti najprej sprejet zakon o privatizaciji podjetij. Iluzorno je pričakovati večje investicije, če se poslovneži in delavci zavedajo, da je privatizacija pred vrati, če ne vedo, kaj se bo zgodilo z novimi investicijami, ki vselej pomenijo zategovanje pasu. V Sloveniji smo imeli veliko investicijo le v novomeškem Revozu, kjer je lastnik popolnoma znan, država je prevzela družbeni del kapitala, drugi lastnik je francoski Renault. Druga velika investicija se pripravlja v Nafti Lendava. Strah pred tujini kapitalom Industrijo in turizem je moč sorazmerno hitro odpreti v svet in spuščati vanjo tuji kapital. Ne bojmo se ga, če v Tobačni Viktor Žakelj, radovljiški župan Vladimir Čeme, predsednica jeseniške vlade Rina Klinar in Herman Rigelnik. nja v naša podjetja, pa ni ne volje in želje tujih bank. Na področju zavarovalništva pa bi našo veliko zavarovalnico izpostavili hudi konkurenci, po drugi strani pa bi s tem dali trg. Zato sem bil tudi proti temu, da bi se Petrol dokapitaliziral in bi tujci imeli v njem večinski delež, če bi bil že prej v vladi, bi poskušal preprečiti tudi do-kapitalizacijo Istrabenza. V bistvu gre namreč za to, da dajemo, kar bi morali najdražje prodati. Slovenija se bo morala čez pet do deset let popolnoma odpreti, saj je odprta ekonomija edina možnost preživetja, z dvosmerno cesto izvoza in uvoza bomo morali ustvariti 70 do l 80 odstotkov družbenega proizvoda. Razprava za omizjem poslušalcev. do konca racionalizirati javni sektor, kjer so največji izvori inflacije. Parlamentu je bil že predlagan zakon o javnih službah, vlada je predlagala oblikovanje holdinga, da bi dobili pregled na javnimi podjetji in klasičnim državnim sektorjem. Tretji dejavnik inflacije pa je kmetijstvo, zaradi naravnanosti na zaprt slovenski prostor poskuša svoje probleme reševati z napeto cenovno politiko. Tudi kmetijski sektor bo potrebno racionalizirati in ga po zgledu Švice in Avstrije povezati s turizmom. 4- do S odstotna mesečna inflacija nima v sebi nobene razvojne dimenzije, že 2-od-stotna mesečno - kar je 30-od-stotna letno - je dovolj visoka. Impulze za razvoj pa bomo morali iskati drugje, ne v inflaciji. tovarni kdo v menedžmentu govori nemško, to lahko reguliramo in rečemo, da morajo z delavci govoriti slovensko, ne pa, da se bojimo tujega kapitala. V Avstriji je tujega 48 odstotkov osnovnega kapitala, za vse joint venture pa sploh ne vedo. Industrijo je moč v celoti odpreti, saj vojaške nimamo, in jo izpostaviti konkurenci in tujemu kapitalu. Postopno naj bi se odprlo tudi kmetijstvo, določena zaščita bo ostala, ne bo pa obstala politika prelevmanov, tudi pri naslednjih vladah ne. Tudi kmetijstvo se bo moralo odpreti, tudi tu je možno pričakovati tuji kapital. Nazadnje naj bi se odprli na področju bančništva in zavarovalništva, kjer je odpiranje najbolj občutljivo. Sicer bomo imeli le vrsto bančnih okenc, nekaj jih je že, ko gre za vlaga- z največjo banko lahko pade polovica slovenskega izvoza Vrsta investicij v preteklosti je bila politične narave, banke so bile večkrat prisiljene v posle, zato so danes razmere v poslovnih bankah izredne težke. Ncsprejetje zakonodaje jih še poslabšuje, zato se je vlada dogovorila z Banko Slovenije za predsanacijski postopek v treh bankah, zlasti v eni že daje izredno dobre rezultate. Vendar ne bo šlo brez priznanja slabe aktive kot javnega dolga ter ustreznega razreševanja deviznih hranilnih vlog. Servisirati ga bo potrebno več let z 4 do 5 odstotki družbenega proizvoda letno. Brez tega se bomo čez leto in pol srečali z grozljivim proble- mom. G. Gros sicer lahko reče, banke je treba peljati v stečaj, toda samo največja slovenska banka danes financira 85 odstotkov slovenskega gospodarstva, v tujini danes nekaj pomeni le še njena garancija. Če bi se ji zgodilo kaj hudega, lahko odpišemo polovico slovenskega izvoza. G. Gros bi banke poslal v stečaj, g. Toplak pa zakonsko določil obresti Idejo g. Grosa sprejemam, saj morda ima svojo logiko, ne sprejemam pa ideje g. Toplaka, pravnično je elegantno predpisati algoritem, da je definirano vse, toda to je preenostavno, da bi bilo lahko res. Če bo predpisana obrestna mera, banke ne bodo več dajale posojil, naslednji trenutek pa ne bo več varčevanja. Cenim pa napore g. Toplaka toliko, kolikor smo se v vladi in pri Banki Slovenije le napeli pri razreševanju te problematike. Ce bo zakon sprejet tudi v zboru združenega dela, bo to genocid nad slovenskim bančništvom. Odnosi s Hrvaško polni besed, rezultatov pa ni Slovenija mora iskati nove trge, tudi tiste, ki jih je že imela. S Srbijo in Črno goro bo sodelovanje zaživelo, ko bo embargo preklican, saj se bodo podjetja nedvomno obnašala pragmatično. S Hrvaško je že prejšnja vlada podpisala sporazum, naš parlament ga je ratificiral. Ob nedavnem obisku na Hrvaškem pa je na naše presenečenje novi predsednik vlade Sari nič uvodoma povedal, da ga sedanja vlada ne sprejema, ker ga ne bi sprejel, niti večinska stranka HDZ. Ker je prej slovenska stran pripravila predlog gospodarskega sodelovanja, ga bo zdaj hrvaška, obvezali so se, da ga bodo pripravili do konca oktobra. Polni so besed, ko pride do konkretizacije, pa so pomisleki na hrvaški strani, verjetno zaradi njihovega težkega gospodarskega položaja. Njihova inflacija je že 40-odstotna mesečno, še vedno so prisotne vojne razmere, državni izdatki za financiranje vojne so veliki. Hrvaško stran je na nek način moč razumeti, ni pa moč razumeti obdavčitve vikendov in nekaterih drugih potez, ki zaostrujejo odnose s Slovenijo. Doma imamo odMčne makroekonomiste Moje izkušnje s slovensko stroko so dobre in slabe, moram pa reči, da imamo v Sloveniji nekaj izjemnih strokovnjakov, je dejal Rigelnik. Peterletova vlada se je naslanjala na Sachsa in Pleskoviča ter nekatere druge zunanje strokovnjake, tudi mi smo v stikih s strokovnjaki IMF, svetovne banke itd, pri makroekonomski politiki pa smo se naslonili na slovensko pamet, saj so Bajt, Bole in Mencinger strokovnjaki, kršne je težko najti v razvitih zahodnih ekonomijah. Težko je tudi postavljati ljudi od zunaj, saj moraš stvari poznati od znotraj. Boljših menedžerjev v tem trenutku ni Švicarski Nobelovec v0" Hayek je dejal, da bi moral.4 imeti Švica 35 milijonov da bi bili optimalno zasede^ vsi položaji. Nas pa jc samo * milijona in pri ljudeh je t°reJ potrebno biti toliko bolj P*' zljiv. Nič nimam proti preP' rom, če gre za kresanje mnen* nedopustno pa je ustvarjanj velikih političnih razlik, SV nam bo sicer zmanjkalo najbo J dragocenega, najbolj z'*1?1" ga, sc pravi ljudi, ki so pr»Pr vljeni prevzeti težje posle. Se vedno zagovarjam pW . 1000 menedžerjev, ki sem PJ predstavil ob svojem nastop" parlamentu, čeprav so mi °č1 li. da gre za boljševistični Pr jekt. Ministrstvi za šolstvo m znanost pripravljata uslTC*t\o osnove, da bi spravili na sv najboljše kadre in tako Pon\. gali podjetjem, ki so v fm čnih stiskah. Po šolanju d°' naj bi jih poslali v tujino. »J.. jim bomo omogočili "na J|3 znanja in poznanstev. Saj ni vse, pomembno je tu .!' i $ bo naš Janez, ko bo P^-fr Harvarda lahko poklical Prjc. telja iz Tokia in se bosta po^ lefonu pogovarjala, kaj s«' ^ gaja v svetu. Podoben je v sedemdesetih letih zasi y Kreisky, njegov prodat J .fl Avstriji Vranitzky, Androsc dr"g' ce0ifli Moram pa reči, da * j^j slovenski menedžment, v ^( trenutku boljšega nimamo- ■ rečem, da ne čakajo v m v Toda, v katerem V*W*$L£p zadnjem času upravni od» $e razrešil direktorja? Raje $ prijavila na sklad in čaka| ^ ga bo zamenjala država, jc kruta resničnost. FOTO: GORAZD SlNlK Vprašanja občinstva na Glasovi preji "G. Grosa pustita pri miru, ker več ve, kot vidva?" Žakelj: "Izpostavila sva le dva ekstremna pogleda, ni pa dvoma, da inž. Gros več ve o strojništvu." Rigelnik: "G. Grosa in g. Toplaka cenim, s slednjim sva že večkrat razpravljala o obrestnih merah, so pač mnenja in pogledi različni." "Kakšna bo usoda jeseniške Železarne?" "Obveznosti so visoke, izgube se povečujejo, železarnam smo dali 10 milijonov mark, mesec pred tem 5 milijonov mark, če bo šlo tako naprej, bomo morali novembra in decembra še Po 5 oziroma 10 milijonov mark. Vlada bo prišla s konkretnim predlogom, kako sanirati železarne, ki bo usklajen z železarji. Nihče jih ne želi zapirati, če bomo napravili vsak svoje, potem vidim prihodnost železarn, morda tudi v obsegu 800 do 900 tisoč ton jekla, le pod drugačnimi pogoji." Kakšen bo tečaj, obrestne mere, izvozne stimulacije?" "Zaradi deficita v zunanjetrgovinski bilanci bo tečaj v štirinajstih dneh narasel na 61 do 62 tolarjev za marko. Zavedamo se težav izvoznikov na dolarsko in lirsko območje, ne vem še, bodo to stimulacije ali povrnitev višjih stroškov. Moram pa reči, da Banka Slovenije že menja notranja razmerja v košarici valut. Pri obrestnih merah je rešitev v priznanju javnega dolga, prek tujih posojil in spodbuditve domačega varčevanja pa bi lahko pridobili sredstva za posojila pod novimi pogoji. Vlada je intervenirala z garancijami za posojila A in B komitentom, jemlje depozite iz bank, ki niso kooperativne, toda dokler pa ne bo rešen problem kontaminirane aktive v bankah, bodo visoke obrestne mere ostale." Kakšna je optimalna velikost podjetij?" "Zavzel bi se za pot azijskih tigrov, nekaj velikih sistemov bi torej moralo ostati." M' zakonov za kapitalistično delovanje trga?" "To je povezano s privatizacijsko zakonodajo, dokler ni kapitalskih odnosov znotraj podjetja, tudi trg težko funkcionira." Slovenska vlada premore samo eno žensko, kakšen je vaš pogled na vlogo žensk v politiki, gospodarstvu in družbi sploh?" V vladi sta dve ženski. Do žensk kot sodelavk nimam nobenih predsodkov, vedno sem imel in imam v ženskah dobre sodelavke, strokovno in tudi sicer enakopravne. Sicer pa, vlade nisem sestavljal jaz." Kdaj se bodo s kapitalom vrnili Slovenci, ki so uspeli v tujini?" Dokler ne bo lastninske zakonodaje. Stiki obstajajo, niso Pa pripravljeni vsevprek kupovati celih podjetij." Dobri stari časi maršalovega gospodarstva se hvala bogu z vami vračajo?" 'Vedno me je zanimalo samo, ali bo podjetje ustvarilo dobiček in ali bodo imeli ljudje dobre plače. Ko sem leta 1978 zapustil Metalno, je bila najboljše podjetje v Sloveniji, ko sem zapustil Kovinotehno, je bila to najboljša trgovina, dohiteli srno kranjski Merkur, ko sem šel iz Gorenja, je plača znašala hsoč mark, tudi akumulacije je bilo dosti, danes Gorenje Ustvarja 15 odstotkov slovenskega izvoza in približno toliko družbenega proizvoda. Ko sem leta 1983 prišel v Gorenje, je •rnelo 224 milijonov dolarjev izgub, država je pomagala s tečajnimi razlikami, da jih je pokasirala, vse ostalo je Gorenje Ustvarilo samo." (aplavz) Kako odpraviti sivo ekonomijo?" . Ministrica Puharjeva je zadolžena, da to čimprej uredi prek 'nšpekcijskih služb, minister Gaspari prek oblikovanja finan-. ne policije, stvar bo kmalu v parlamentu. Problem pa je težak •n hitro ne bo urejeno vse." Kdaj bo razbremenjeno gospodarstvo?" Pri zdravstveni zaščiti parlamentu predlagamo zmanjšanje Prispevnih stopenj, pri pokojninskem možnosti za zmanjšanje >> saj se bo po naših izračunih SPIZ že januarja srečal s prosi^1 ''kv'dnosti- Parlamentu smo predlagali zakon o javnih dPa vse 'mam° pripravljeno za ustanovitev holdinga, pri P ačah smo državno upravo pritisnili do konca. Do konca leta U5J j*j nekaj prispevnih stopenj znižali, upajmo, da se bo to 'godilo." "Racionalizacija, vračanje gozdov cerkvi?" _ y nekaterih občinah se postopki odvijajo hitreje, v drugih teč ^SneJc' želimo, da se to uredi čimprej. S cerkvijo razgovori . cJO, g. Pučnik vodi komisijo, ki bo uskladila način in meto-bj|jVraianJf - Nobene dileme pa ni, da kmetje zemlje ne bi do- Kaj boste storili za večjo finančno disciplino?" ho u P'Pce<*y" Jc zakon o dolžniško upniškem razmerju, ščitil jo F"1!?3'-ki k° moral terjatve prijaviti dan po nastanku. Več-Čil0 'mel akcePtni nalog, tudi menica, če ne bo šel v pla-Prav°Zlr°ma ćc k° protestirana, bo verjetno prišlo do civilno stran"*83 razmcrJa s tistim, ki bo tak nalog podpisal. Po drugi Sala f3 pr,Prav,Jamo večjo kompenzacijo, državo bo posku-nm-v? stno intervencijo presekati blokade, da se bo plačilni \,"mct normalneje odvijal." ^Uučevanje r ES?" stvo m?M SC bomo ,ahko začeli, ko bomo uredili gospodar-2ooo v A -a ^C rca,no razmišljanje o vključitvi okoli leta niji a Avstriji so po letih priprav še vedno pomisleki. Slove-zacii* UgjLpot verJetno ne bo preostala, zlasti, če bo regionali-•7» naPredovala." "Re""0' d° VQS snubiJ° mzlične stranke?" ljivo DaJC Ve,lko nagovarjanja, ostal bom nestrankarski, zanes-jj „ Pa so moje simpatije na levi socialno-demokratski opci- "l*a l 'tra-l™™' dolŽ'te za nesprejemanje zakonov, toda večina ,7™ H iz sedanje pozicije?" da semVPJa§anjc morate nasloviti na g. Drnovška, moram reči, "Se Z 8U Sam ŽC zastavil" P«r/amIr^V'7,,7, 9 Kolarstvo, kjer ste bili uspešnejši, saj je «*«msprejel le 1,5 odstotka zakonov?" v°lJstVo v '|eifnmerJat' del° v vladi in v Podjetju, kjer je zado-In v»del nov ^CČJC" Ko Je bil° na)težje, si šel na konec traku drugih in s Str°J' vsekakor Jc to prijetnejše kot mučenje v gospod»|«v * SCbC P° tCm mandatu sc bom zagotovo vrnil Srečanje slovenskih pesnikov v Kranju PESNIKI, POEZIJA, POLITIKA Kranj - Tokratno tradicionalno srečanje slovenskih pesnikov v kadilnici Prešernovega gledališča je bilo vsekakor eno najzanimivejših v zadnjih letih. Morda je bila za simpozij posrečeno izbrana Goethejeva misel, da je "Politična pesem grda pesem", ki je ravno prav podžigala polemiko udeležencev, da so iskali odgovore na vprašanja, ki se pesnikom zastavljajo od nekdaj. Kranjsko pesniško srečanje je bilo tokrat drugačno tudi zato, ker je bilo krajše, odvijalo se je le popoldne in končalo s podelitvijo Jenkove nagrade, udeleženci simpozija pa na izbrano temo, ki jo je pred časom predlagal pesnik Dane Zaje, predsednik Društva slovenskih pisateljev, niso že poprej pripravili napisanih referatov. Izkazalo se je, da je tako oganizirana izmenjava mnenj, vodil jo je moderator Janez Strehovec, tej temi še najbolje ustrezala. Že uvodne misli Janeza Stre-hovca, ki je govoril o usodi poezije v današnjih časih post-socializma, te čudne epohe po padcu berlinskega zidu, so usmerile nadaljnjo razpravo. Občutek, da se besedna umetnost, torej tudi poezija pomika in potiska v ozadje, saj prevladujejo druga sporočila, vizualne komunikacije, je vsekakor splošen. Toda poezija, proza vsekakor nista v krizi, vendar pa se v sedanjem okviru vzpostavlja okolje nenaklonjeno branju, branju poezije pa sploh. Aleš Debeljak je govoril o avtonomiji pesniškega področja. Pesmi nikakor ne smemo tlačiti ali dopuščati v prisilni jopič politike. Pravzaprav je prav zdaj, v tem pesnikom nenaklonjenem času, nastopil trenutek za neobremenjeno branje poezije kot poezije in ne več kot nekega šifriranega političnega sporočila. Pri tem je omenil težave, v katere lahko zaidejo pesniki, pisatelji, kadar tako kot na primer Havel, stopijo v politiko in skušajo vzdržati v dveh vlogah - pisateljski in politični. Takih primerov dvojnosti bi našli tudi pri nas. Njegovo misel je razvijal naprej Boris A. Novak, ko je govoril, da so pesniki in seveda vsi intelektualci pravzaprav med dvema ognjema. Na Slovenskem je že minilo obdobje med šestdesetimi in sedemdesetimi leti, to je bil čas svobode poezije, zdaj pa je položaj pesništva marginaliziran, vendar Poezija in politika - Tema letošnjega pesniškega simpozija je dodobra razgrela slovenske pesnike. Tokratna Jenkova nagrada za najboljšo pesniško zbirko je bila posmrtno podeljena letos umrlemu pesniku Juretu Deteli za zbirko Pesmi, ki je pred kratkim izšla pri založbi Wieser. Zbirka prinaša izbor iz Detelovih prejšnjih zbirk, kot sta Zemljevid (1978) ter Mah in srebro (1983), pa tudi tiste, ki so ostale v zapuščini: te so uvrščene v zbirko kot samostojna celota z naslovom Tisoči krotkih oči. Kot je v obrazložitvi zapisano, je žirija, v kateri so bili Dane Zaje, Milan Dekleva, Matevž Kos, Vid Snoj nagrado podelila Juretu Deteli za oba dela njegovega pesniškega opusa - tako za pesmi iz zapuščine kakor tudi za že znane knjižno objavljene pesmi. pa se od pesnikov pričakuje sodelovanje v državotvornih dejanjih. Časi so se res spremenili, vendar pa novi čas nikakor ni prinesel pogojev za drugačen položaj kulture. Zato je razumljivo, da se je bilo treba prav pred kratkim odzvati na takšno stanje tudi z Izjavo. O tem, kaj se danes dogaja s kulturo, pa tudi znanostjo je govoril dr. Ivo Urbančič in pri tem razvijal misel, da vsaka država financira kulturo iz političnih nagibov in poiskal primerjavo že v antiki. Dopolnil ga je Boris A. Novak s trditvijo, da je iluzija misliti, kako je mogoče najti zavetje zunaj političnega sveta, človek je pač žrtev politike in se temu ne more izogniti. Položaj slovenskega pesnika v družbi sodobnega sveta je vsekakor poseben, različen od pojmovanja na vzhodu Evrope, kjer pesnikom pripisujejo nekakšno mesijanstvo, na zahodu pa se pesniki ne ukvarjajo z javnimi vprašanji, o narodu in podobno, tako kot se sprašujejo pri nas, je v razpravo posegel Dane Zaje in dodal, da je takšen položaj slovenskega pesnika pravzaprav neke vrste past, ki se je je treba rešiti, če naj bi bili pesniki le pesniki. Vendar pa ni čiste pozicije, je razmišljal Aleš Debeljak in dodal, da je morda prav slovenska pesniška pozicija morda Galerija Ivana Groharja Škofja Loka IDEJE SO PODOBE Škofja Loka - Na fotografijah Igorja Pustovrha se srečamo z njegovimi osebnimi demoni, ki burijo duhove med publiko navajeno mitoloških podob našega časa. Imanenca, avtonomija, prisotnost, originalnost so Igorjeva zaroka z demonskim. Telo je le pripomoček, tiha rešitev ideje. S pomočjo »skennerja« z aktivno preobrazbo ustvari novo telo. Na Črno-belih fotografijah telo omrtvi, podoba je težka, negibljiva, trmasta. Fascinacija »ženskega telesa«, spremenjenega v podobo duha na način klasičnega, že znanega. Dobro in zlo, želja in njen predmet, dvojnosti, ki jih je mogoče spoznati, ne pa zaznati. Realnost je spremenjena v drugo razsežnost, stvari, s katerimi se poigrava, uporablja na nov način. Eno z drugim je povezano z realnostjo in razkrito v pozabljenih kotičkih telesa. Vse, kar je na fotografiji prisotno, je demonsko, ki ga izžareva predmet v njej. Nenehno in ponovno vračanje smrti (grška mitologija, stare pripovedke...) stvari, ki so že davno pozabljene in nas na njih le redko spomnejo. Igor nas ponovno poskuša vrniti in spomniti na ta že pozabljeni svet. To je privlačnost fotografij, njena notranja vznemirljivost, praznik, porodni krči, pritisk neizgovorljivega, ki hoče biti izgovorjeno. Romanje je avantura, pot skozi fotografijo, ki seže v globino mitov, ki jih končno lahko spet vidimo, čutimo, opazujemo, gledamo in mislimo. Ljubezenska ali pa smrtna omrtvičenost, ud z udom prilepljeni drug na drugega. Presojni, prozornobeli prostor odseva svetlobo, telo odseva le del svetlobe v prostoru, drugega pa lomi. Obrisi reči (konica, bodalo, rezilo) so nosilci idealnih dogodkov, ki sc popolnoma mešajo z njegovimi lastnostmi, akcijami in reakcijami. Ne obstajajo neodvisno od svojega izraza. To bi lahko primerjali s funkcijo ikone: poteze, obrisi na njej in njen učinek na tistega, ki gleda, veruje vanjo. Demoni dobijo vlogo oživljanja, figure obračajo k odprtosti, k življenju in imajo vlogo vzbujanja želja in začudenja. Figure so personifikacije, alegorije slik, kipov, življenja, prazni videzi za tistega, ki ne vidi in ne čuti nič ob njih. Okolje je čisti simbolizem, izražanje, ekspresija, originalnost, osamljenost. Bolj ko je bel prostor, zaprt in omejen, bolj je negotov, odprt za zunanje učinke, vsak hip se lahko zgodi nemogoče. Zaprti svet sledi rečem v prostoru, ki ga predirajo. Fotografija je travestija idej, gledalec je voveur. Polona Hafner prava, saj gre za nekakšno plodno razpetost med obema skrajnostima. Položaj slovenske besedne umetnosti pa Boris A. Novak gleda v ničkaj rožnati luči, o pesnikih črnogledo pravi, da so kot dinozavri, saj žive od vrednot, ki jih ta svet ne priznava več. Če je bilo še v prejšnjem sistemu čutiti več spoštovanja do kulture duha, pa sedanja arogantna komer-cializacija vodi na pot osipanja bralne kulture. Kaj pa, če nekoč ne bo več česa brati, ne bo jezika, v katerem bi brali? Sedanje novo stanje vsekakor zahteva drugačno ravnanje za preživetje besede. Bolj optimističen je glede tega Debeljak, ki meni, da tudi v takem času poezija deluje, pesmi pa dosegajo svoj cilj. Več kot triurna zanimiva in živahna pesniška debata se je zaključila z ugotovitvijo, da prav poezija letošnjega nagrajenca Jureta Detele uteleša skupne vrednote, v katerih se vsi prepoznavamo, tako pesniki kot ostali. Če bo nagrajena poezija delovala tudi kot spodbuda taki poziji, kot jo je predstavljal Detela, potem se za usodo poezije na Slovenskem gotovo ni bati. Žal se je spet pokazalo, da se stihov pesnika, ki je svetu in nam govoril skozi pesem že pred desetimi, petnajstimi leti, ni slišalo in razumelo že takrat, pač pa šele zdaj, ko njegovo pesem razumemo tudi kot spodbudo vsemu slovenskemu pesništvu. • Lea Mencinger, foto: Peter Kozjek KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Lipa razstavlja slike Mira Narobe. V galeriji Pungert razstavlja fotografije Boštjan Gunčar. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava barvnih in črnobelih fotografij gorenjskih fotoamaterjev. RADOVLJICA - V galeriji Sivčeve hiše je odprta razstava slikarskih del sedmih slikarjev nastalih v likovni koloniji Velika narava. V galeriji Časa Brigita v Lancovem je odprta prodajna razstava jesenskega ciklusa oljnih slik akad. slikarke Brigite Požegar. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega muzeja je na ogled razstava Vozovi in sledovi, ki jo je pripravil Goriški muzej. V galeriji Ivana Groharja razstavlja fotografije Igor Pustovrh. V galeriji ZKO-Knjižnica razstavljata Zlata in Jože Volarič. Zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je na ogled razstava Mohorjevih koledarjev. V Paviljonu NOB razstavlja slike Bernarda Šmid KAMNIK - V razstavišču Veronika so na ogled kiparska dela kamniškega kiparja Mihe Kača. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: GLEDALIŠČE - V Prešernovem gledališču bodo danes, v petek, ob 19.30 uprizorili komedijo Raya Cooneva ZBEŽI OD ŽENE za izven in konto. Predstava za izven in konto bo tudi v torek, 3. novembra. JESENICE: GLEDALIŠČE - Danes, v petek, ob 19.30 uri bo v gledališču Toneta Čufarja na sporedu komedija Mira Gavrana MOŽ MOJE ŽENE v izvedbi igralcev Iva Bana in Iztoka Valiča. Predstava je za abonma in izzven. JESENICE: PREDSTAVITEV RAČUNALNIŠKE OPREME - V torek, 3. novembra, ob 13. uri bo podjetje Monitor predstavilo v razstavnem salonu Dolik računalniško opremo. ŠKOFJA LOKA: PONOVITEV KOMEDIJE - Na Loškem odru bodo danes, v petek, ob 19.30 ponovili Neila Simona komedijo ZARES ČUDEN PAR v izvedbi Loškega odra in režiji Matije Milčinskega. Naslednja repriza komedije bo v soboto, 7. novembra. ŠKOFJA LOKA: EMIGRANTSKA PROZA- V knjižnici Ivana Tavčarja bodo v torek, 3. novembra, ob 19. uri na literarnem večeru predstavili Antologijo emigrantske proze 1945 - 1991 z naslovom Pod južnim križem, ki jo je pripravila tržaška pisateljica in publicistka prof. Zora Tavčar ob sodelovanju dr. Helge Glušič in prof. Martina Jevnikarja. Knjiga je pred kratkim izšla pri Mohorjevi družbi iz Celja. Poleg avtorice bosta na predstavitvi sodelovala tudi Drago Jančar, pisatelj in tajnik Slovenske matice ter Janko Jeromen, ravnatelj celjske Mohorjeve družbe. STABAT MATER Kranj - Danes, v petek, ob 19.30 bo v kranjski župnijski cerkvi prvi koncert, ki ga v novi sezoni organizira Glasbena šola Kranj. Kranjski komorni orkester Carnium, ženski pevski zbor Musica Viva s solistkama Olgo Gracelj, sopran, in Sabiro Hajdarovič, mezzosopran bodo predstavili znamenito STABAT MATER italijanskega predklasičnega skladatelja G.B. Pergolesija. Zbor je pripravila Nada Kos, dirigiral bo Peter Škrjanec. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK GOSPODARSKI KOMENTAR MARIJA VOLČJAK Sanacija železarn Železarne ostajajo slovenske, saj je razpis za prodajo in do-kapitalizacijo dokočno padel v vodo. Po pričakovanju že letijo očitki, kdo vse je kriv. da tujci nočejo v globoke izgube pogreznjenih slovenskih železarn. Označujejo jih s politično dramo, medijsko kampanjo itd. Nedvomno so slovenske železarne velikansko breme za slovensko gospodarstvo, ki ga ni moč prenesti v nekaj letih, temveč bo reševanje razpotegnjeno na desetletja. Slovenske železarne imajo za 200 milijonov mark izgub, za 250 milijonov mark posojil, za financiranje trajnih obratnih sredstev pa potrebujejo 72 milijonov mark. Hada je po neuspelem razpisu nemudoma potegnila potezo, v parlament je poslala tri zakone o sanaciji slovenskih železarn, direktor SŽ dr. Andrej Ocvirk je ob tem na tiskovni konferenci dejal, da vlada sicer nima poroštva, da bo sanacijski program uspel, je pa to največ, kar v tem trenutku lahko naredi. Računa seveda na zavzetost vodstev vseh treh železarn in delavcev, na kar je že na petkovi Glasovi preji opozoril podpresednik vlade Herman Rigelnik, ko je dejal, da je po podržavljenju v železarnah nekoliko padla podjetniška zagretost. Če se projekt ne bo posrečil, bo vprašljiva usoda 12 tisoč slovenskih železarjev. na železarne pa je navezanih 35 tisoč delovnih mest v kovinsko-predelovalni in drugi industriji. Vlada predlaga izdajo obveznic, s katerimi naj bi pokrili 250 milijonov mark tolarskih in deviznih posojilnih obveznosti, zanje bi jamčila država, izplačljive naj bi bile v 30 letih z 8-odstotno obrestno mero. Drugi zakon predvideva izdajo državnih obveznic za pokritje izgub v višini do 4 milijarde tolarjev, izplačljive naj bi bile v šestih mesecih, z 8 odstotno letno obrestno mero. Z njimi bo možno poravnati davke in prispevke v republiški proračun. Celotna izguba znaša 12 milijard tolarjev, razliko v višini 8 milijard tolarjev nameravajo pokriti iz republiškega proračuna prihodnje leto in sicer po dvanajstinah. Tretji zakon pa naj bi jamčil za domača in tuja posojila do višine 72 milijonov mark. kolikor jih železarne potrebujejo za obratna sredstva. V vse tn zakone so vgrajene varovalke, saj podatki o izgubah zdaj temeljijo na podatkih Slovenskih železarn, dokončno višino bodo določili po reviziji, pri zakonu o jamstvu pa bodo morale Slovenske železarne na tri mesece poročati vladi. Da bo projekt uspel, bodo veliko morali postoriti tudi v železarnah, kjer naj bi opustili programe, ki prinašajo izgubo in tako izluščili zdrava jedra. S tem bo ogroženih za dobro tretjino delovnih mest. ministrstvo za delo naj bi s socialnimi programi poskrbelo za prekvalifikacijo delavcev. B O R Z N O POSREDNIŠKA HIŠA d.d. IIMVESTMEIMT VREDNOSTNI PAPIRJI K & K INVESTMENT d.o.o.. KRANJ, J. Platiše 17, tel. 331-045 Projekti za malo gospodarstvo Kranj, 29. oktobra - Slovenska zbornica obrti in podjetništva iz Kranja opozarja podjetnike in obrtnike, da se 1. novembra izteče rok za oddajo vlog za sofinanciranje pospeševalno razvojnih programov Ministrstva za malo gospodarstvo. Vloge morajo vsebovati idejno zasnovo programa, spisek izvajalcev, izjavo naročnika oziroma uporabnika, obseg del, vrednost programa ter rok za začetek in zaključitev programa. Kdor je torej pozabil na rok, lahko projekt odda še danes. Brez železarne in zamrznjenih deviz bi se Gorenjska banka lahko sanirala sama Gorenjska banka sodi med najbolj likvidne Bilančna vsota in sredstva varčevalcev so realno porasla, devizna zadolženost pa se je zmanjšala. Kranj, 28. oktobra - LB Gorenjska banka je ob mednarodnem dnevu varčevanja pripravila tradicionalno tiskovno konferenco, na njej je vodstvo spregovorilo o letošnjem poslovanju, problemih, ki ga spremljajo ter novostih, ki so jih pripravili. Gorenjska banka sodi med najbolj likvidne v Sloveniji, letos so realno povečali bilančno vsoto, realno so narasla rudi sredstva varčevalcev, devizno zadolženost pa so zmanjšali kar za tretjino. Poleg kreditne kartice Activa je zanimiva novost postopno uvajanje odnosov v banki tudi do zasebnih komitentov, kar naj bi izboljšalo bančni servis. Gorenjska banka je imela vse leto likvidnostni presežek, z njim sodi v sam vrh slovenskih bank. Po dolgih letih je bilančna vsota realno porasla za 1,5 odstotka in sredstva občanov za 5,2 odstotka. Pri plačilnem prometu s tujino imajo mesečno približno 5 milijonov mark presežka, kar kaže na izvozno usmerjenost gorenjskega gospodarstva. Devizno zadolženost so letos merjeno v dolarjih zmanjšali kar za 38 odstotkov, kar ustvarja možnosti za nov investicijski cikel. V devetih mesecih so ustvarili 50 milijonov tolarjev dobička, ob visokih popravkih vrednosti, ki so v zadnjih letih znašali kar 4 milijarde tolarjev. Zato Gorenjske banke z izjemo Železarne ne more več presenetiti stečaj večjega podjetja na Gorenjskem. Njeno dobro poslovanje ima odmev tudi drugod po Sloveniji, saj že prihajajo deponenti in kreditojemalci tudi od drugod, ne več le z Gorenjskega, z Iskro Tel pa se banka že pogovarja o skupnih naložbah pri financiranju projektov. Gorenjska banka se tokrat ni odločila za odmrznitev dodatnih 500 mark, saj so doslej rešili že 70 tisoč in 105 tisoč deviznih varčevalcev in ostajo tisti, z večjimi prihranki, pri katerih probleme rešujejo posamično. Prav tako se ni vključila v državne garancije za posojila podjetjem A in B skupine po 12-odstotni obresti meri, saj je posel tako majhen, da gre po Kavčičevih besedah za dilemo, daš bonbonček ali ne. Za Toplakov zakon pa je dejal, da stvar ni resna, zato preostane le molk in nasmeh. Ostajata dve bolečini Ne morem reči, da smo največjo krizo že preboleli, saj ostajata dve bolečini - jeseniška Železarna in devizne hranilne vloge, je dejal direktor Gorenjske banke Zlatko Kavčič. Za jeseniško Železarno so opravili reprogram v višini 40 milijonov mark, zanjo pokrivajo vse tekoče devizne obveznosti, tokovi torej niso prekinjeni, res pa je, da ji že dve leti ne dajejo novih posojil. Banka je letos pripravila njen sanacijski program, postal je osnova sanacijskega programa, ki so ga pripravili v Slovenskih železarnah pod vodstvom dr. Ocvirka, za razliko od dosedanjih poglablja prihodnje poslovanje, v fi- nančnem smislu pa sta si podobna. Vlada je že pripravila ukrepe, ki vsebujejo tudi predlog zakona o državni garanciji za izdajo obveznic za železarske dolgove. Sanacija je tako odložena na desetletje, saj hitra ni možna. Glede zamrznjenih deviznih hranilnih vlog banke pripravljajo tožbo proti Banki Slovenije in državi, saj se v parlamentu stvari ne premaknejo, pravna osnova so pogodbe in ustavna določila. Gorenjska banka je s starih.deviznih hranilnih vlog že izplačila 71 mili: jonov mark, skupaj z obrestmi to znaša 80 milijonov mark in tolikšen je torej državni dolg. V Gorenjski banki imajo zdaj varčevalci 155 milijonov mark, od tega je starih še 107 milijonov mark, na novih deviznih računih je 38,8 milijona mark, povsem novih je 14 milijonov mark, je povedal pomočnik direktorja Vasilij Koman. Sicer pa imajo varčevalci v sestavi bilančne vsote 35-odsto-tni delež, letos so realno porasla, kar pomeni, da jim je uspelo ustaviti lanski padec. Osebni stik tudi s privatnimi komitenti Gorenjska banka je potrošniško kreditiranje razširila na vse namene, omejitve je seveda kreditna sposobnost posojilojemalca in način zavarovanja posojila. Novost je plačilna kartica Activa, ki naj bi postala vseslovenska, vključilo se je že sedem bank od Štajerske do Primorske, trenutno jo ima že 12 tisoč ljudi, z njo lahko plačujejo na 1.500 prodajnih mestih. Gorenjska banka jih bo uvedla v drugi polovici novembra. Varčevanje bodo začeli spodbujati z boni za novoroječke, vsak bo dobil po 500 tolarjev, na dan varčevanja, torej 31. oktobra rojeni pa 5.000 tolarjev. Za izboljšanje bančnega servisa pa bodo postopoma uvedli Obveznice občine Radovljica so bile v času grozečih stečajev pravilna poteza, saj bi sicer delo izgubilo 2.000 ljudi, je dejal Zlatko Kavčič. Ugodno je ocenil tudi sanacijo blejskega turizma oziroma usposobitev za dograditev golfa, kjer dela že potekajo, v Toplicah pa urejajo restavracijo. Prihajajo ponudbe sovlagateljev, ki jih moti družbena lastnina, bančna pa očitno ne. Do konca leta namera-jo reorganizirati blejskega turistična podjetja, nemara se bodo priključila tudi druga, ki se doslej pe niso vključila. Sistem Ljubljanske banke je nesporno oporna točka mednarodne politike Slovenije, saj je v najtežjih časih uspel poravnavati obveznosti do tujine, kar drugih iz bivše Jugoslavije ni uspelo. Vprašanje pa je, ali bo s svojimi 13 hčerami ostala takšna, kot je, prav zdaj se pogovarjamo o odnosih z materjo, bojim se, da vseh skupnih točk ne bomo dosegli, je dejal direktor Kavčič. osebne stike tudi z zasebniki komitenti, je povedala Marij« Gašperšič, ki vodi sektor po-slov s prebivalstvom. Po telefonu se bo moč obrniti na določenega bančnega uslužbenca in komitentu nato ne bo treba čakati v banki, le dokumente bo podpisal. • M. Volčjak NOVO V KRANJU MENJALNICA D-DPubKkum na Bleivveisovi 16 (ločno tam, kjer spre|«namo mate oojaJ* za Gorenjski gasi Le še nekai prostih mest za COMDEX LAS VEGAS 16 - 26. november 1992 vrhunski svetovni rečunalmški seiem in kongres inlormaciie m prijave: MRI. Celje, tel.: 063/21-944 ah 21-352. fax 063/29-402 V Iskri Števci Kranj 140 delavcem ponudili predčasni pokoj Prilagajati se morajo neenakomernim naročilom AVT0SERVIS Vinko MAGISTER Prešernova ul. 21. 64240 RADOVLJICA IZREDNA PRILOŽNOST NAKUPA DOBREGA OSEBNEGA AVTOMOBILA ALEKO 2141 • cena do registracije 568.300.- SIT • takojšnja dobava • možnost kredita na tri leta • servis • nadomestni deli 1570 cem 71 KM 8 52.5 KW /100 km Informacije po telefonu št.: 75-256 vsak dan od 7. do 15. ure (torek od 7. do 17. ure). Sobota zaprto. Kranj, 28. oktobra - V Iskri Števci Kranj d.o.o. so imeli v letošnjem prvem polletju veliko naročil, zato so si pomagali z dodatnimi zaposlitvami za določen čas. Zdaj je naročil manj, zato je seveda tudi dela manj. 140 delavcem so ponudili predčasni pokoj, za kar se iih je odločilo 89, od tega 40 delavcev iz režije. Že decembra računajo na nova naročila, vendar pa števci, ki jih prodajo v prekomorske dežele, ne prinašajo dobička, tja jih prodajajo, da imajo ljudje delo. Vsi, ki so se odločili za predčasni pokoj, bodo dobili tudi odpravnino. Direktor Niko Bevk pravi, da bodo še naprej zmanjševali stroške in hkrati povečevali produktivnost, kar delajo že dve leti, odkar so Števci samostojno podjetje. Režijskih delavcev v prihodnje ne bodo nadomeščali z novimi, medtem ko jih v proizvodnji bodo, predvsem z zaposlitvami za določen čas, kar potemtakem pomeni, da ne gre le za "čiščenje", temveč tudi za pomlajevanje kolektiva. Letošnji poslovni načrt izpolnjujejo v celoti, v devetih mesecih je bila prodaja za 6 odstotkov večja kot v enakem obdobju leta poprej, povečanje pa je rezultat bistveno večjega izvoza, ki jc porasel kar za 29 odstotkov, prodaja na nekdanjem jugoslovanskem trgu pa je padla za 26 odstotkov. Tudi na domačem trgu prodaja pa da, v prvem polletju so prodali še 7.000 trifaznih števcev na mesec, zdaj le 1.000 to 1.500. Približno polovico izvoza odpade na nemški trg, ki so ga uspeli dopolniti z "novimi" nemškimi deželami, seveda pa je tam konkurenca zelo ostra, vse več izdelovalcev skuša prodreti na nemški trg. Ta mesec se je izteklo večje naročilo za kolumbijskega kupca, ki je vzel kar 7.000 števcev mesečno, podobno se je izreklo še eno večje V Števcih računajo, da P bo decembra uspelo pridobi' m.v/«/im//m Ktnndard ' mednarodni standard 9000. Letos so postavili n<>^ računalniško podprt inj macijski sistem, naložbo J veljala 1,5 milijona «J*jg namenjena je vodenju pr<>'~' vodnje naročilo, zato imajo Septembra \o začeli izdelovati elektronske števce, prvih 3.000 bodo prodali v Španijo. Njihova življen/\ka dobo je sicer krajša, v poštev pa pridtjo pri vt'( tarifnem merjenju, njihova prednost pa je. da lahko komunicirajo s centralo. Zanimiva novost /e elektronski števec za merjenje porabe elektrike, ki je prav tako elektronska naprava. manj dela, predvsem pa s0 man) kot na začetku leta, kt ^0 delavci delali ob sobotah m so zaposlovali za določen Na prekomorskih trgih se čujejo s konkurenco a/iJsk' jc, delovalcev, ki imajo počen * lovno silo, zato so »eVjJ nas hovi izdelki cenejši Pfl jz. plače višje, seveda pa W ' £j, datno obremenjene s Prispf>re/ Zato na te trge izvažajo dobička, le /ato, da imaj o i dje delo. Za prekomorske^. ^ le pripravljajo nov, cenej ^ vec, postopek pa jc .a°'*i\tii mora izdelek prestati »» preverjanja in atestiranja . Prihodnji teden naj W »» (0. |j plan za prihodnje leto. i^ 4 dajo nameravajo poveča .(. do 5 odstotkov, števila /-'^ nih pa verjetno ne bodo ^ no smanjšali, /daj jih je • M. Volčjak V galeriji Šivčeve hiše v Radovljici je te dni na ogled razstava likovnih del sedmih slikarjev, ki so se letošnje poletje udeležili slikarske kolonije Velika narava v Lancovem. O izboru razstavljenih del piše v Snovanjih dr. Milček Komelj. HUGO VVVLZ, Brez naslova, 1992, temperalbombai VSEBINA: 41 MARIJAN TOMŠIČ: Duhovna vrenja našega časa LE A MENCINGER: Koliko se sploh poznamo Slovenci? FRANC KRIŽNAR: Glasba s koncertov Groblje 92 LIKOVNI ODSEVI RENATO REPŠE: Arhitekt Ivan Vurnik Beseda urednice Tokratna Snovanja uvaja razmišljanje pisatelja magičnega realizma Marijana Tomšiča. Spoznavanje literarne ustvarjalnosti Slovencev tudi izven meja je bila naloga pisateljice in publicistke prof. Zore Tavčar, ki v intervjuju razlaga tudi vzroke za nastanek knjige Pod južnim križem. Ta teden so se po vmesnem premoru zaključili koncerti Groblje 92, kijih ocenjuje Franc Križnar. Pred posvetom o arhitektu Ivanu Vurniku prihodnji teden v Radovljici piše Renato Repše. Lea Mencinger Marijan Tomšič Duhovna vrenja našega časa Nemir je zajet človeštvo: v ljudeh vre ,n zelja po duhovnih izvirih je vedno močnejša. Kaj se pravzaprav dogaja? Kje so vrrofaMjf* mislim, da lahko rečem: intmuvnega &W£ TT71T /~iT7T/^ A M3 kar dobrih 100 konj več kot Gradova mazda. • M. G. \0 d JllJLAJP V l^xi. Razjarjeni Harlem, kriminalka Glavne vloge: Greogorv Hines, Danny Glover, Forest VVhitaker Brata zasledujeta Imabelo, veličastno in zloglasno prostitutko, ki skriva kovček z zlatom. Njuni brezupni poskusi, da bi osvojila njeno lepoto in denar, ju pahnejo v Harlem, svet korupcije in nedolžnosti, prevarantov, travestitov, prostitutk in svečenikov... Film je bil z velikim uspehom prikazan na lanskem festivalu v Can-nesu ___ od 60 predlaganih zakonov sprejeli 1 zakon - z besedo: en - zakon, da država firmam poravna terjatve do Iraka.« Kakšna hvalevredna ekspe-ditivnost! ŽIVILA KRANJ trgovina in gostinstvo žiwA| OBVESTILO! podjetje ŽIVILA Kranj obvešča, da bodo na praznik v soboto, 31. oktobra 1992, vse njihove prodajalne s prehrambenim blagom, razen diskontov, odprte od 8. do 13. ure. V nedeljo. 1. novembra, pa bodo dopoldne dežurno odprte naslednje Prodajalne DELIKATESA na Maistrovem trgu. market Planina n market Grintovec na Planini in nakupovalna centra v Radovljici m na Bledu. Vse prodajalne podjetja ŽIVILA vas pričakujejo z bogato praznično ponudbo! AVTO ŠOLA ing. HUMAR ORGANIZIRA TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji začeteK tečaja bo v ponedeliek 2. 11. 1992 ob 18. url VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R 5, GOLF in motornem kolesu YAMAHA S» 311-035 SPREJELI EN SAM CEL ZAKON Podpredsednik slovenske vlade mag. Herman Rigelnik na Glasovi preji na Bledu: »Slovenska vlada je v parlament poslala 60 predlogov zakonov. Izplen: poslanci so GROS: DRUGIČ Reklama gor ali dol: Gros je očitno en sam in edinstven, naj mi pišemo o njem ali ne! Taka firma, kot je Gros, se reklamira sama po sebi, čisto samoumevno in naravno kot kakšni naravni pojavi. To kaže naslednje, kar bo gospodu Grosu zagotovo močno imponiralo! Direktor Ljubljanske banke d.d. Marko Voljč je malo zamudil na srečanje kluba gorenjskih direktorjev v Lescah. Ko so ga vprašali, zakaj je zamudil, je dejal, da zato, ker je v avtu poslušal Grosa v oddaji Studio ob 17. uri. Ali si to sploh morete misliti? Marko Voljč pravočasno prispe v Lesce. Ker pa je po radiu Vitomir, Marko kar odpiše tiste direktorje na letališču in melanholično šofira naokoli po Begunjah, se zapelje malo v Drago in nazaj, da ja do konca sliši ljubi mu Vitomirjev glas. Pa to ni za prehvalit', kako dva Gorenjca - Voljč je rojen na Jesenicah - rada eden drugega poslušata! To ni pesem, to je ena sama ljubezen! • D. S. 100X VEČ V NAKUPOVALNEM CENTRU V RADOVLJICI Tokrat čaka sreča Radovljičane. Nalepka, ki je natisnjena na 1. strani, bo nalepljena nekje v Nakupovalnem centru v Radovljici Ne pozabite je izrezati iz Gorenjskega glasa in jo vzeti s seboj. Tisti, ki bo ravno tako nalepko (s št. 5) našel v Nakupovalnem centru, bo pri poslovodkinji dobil bon v vrednosti 4.000,- SIT (kar je 100 X VEČ kot en izvod našega glasila). Sicer pa je Nakupovalni center Radovljica en izmed najlepših in najmodernejših nakupovalnih centrov v Sloveniji, z moderno tehnologijo, uvoženo opremo in je že zato vreden vašega obiska Nalepka bo nalepljena v soboto, 31. oktobra, od 8 do 13. ure. Pretekli teden je nalepko v SP Britof našla Marija Primožič, Mlaška cesta 21 iz Kranja. Iskreno ji čestitamo, vam pa želimo tokrat enako srečo! IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJA: HELENA JELOVČAN PETEK, 30. oktobra 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.00 10.20 10.30 10.30 11.00 11.20 11.50 12.00 12.05 14.55 15.05 15.10 16.20 16.50 16.55 17.00 17.10 19.05 19.10 19.20 19.25 19.30 20.26 20.30 21.20 21.25 21.25 21.50 22.15 22.20 22.25 22.25 23.20 0.50 Teletekst TV Slovenija Video strani Program za otroke Moja družina in ostale živali, angleška nadaljevanka M. Matičetov: Zverinice iz Rezije, ponovitev lutkovne igrice Alpe - Donava - Jadran, ponovitev Poslovna borza, ponovitev Poročila Video strani Video strani Napovednik Umetniški večer, ponovitev - Povečava: Cecil B. Demille Gospodarska oddaja: R & R, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike EPP Risanka Napovednik EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport, Forum EPP J. Mortimer: Odloženi raj, angleška nadaljevanka EPP Sova Bagdad cafe, ameriška nanizanka TV Dnevnik, Vreme, Šport Napovednik EP, Video strani Sova Večerna zarja, španska nadaljevanka Želvin dnevnik, angleški film Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.30 Video strani -16.40 Sova, ponovitev - Dragi John, ameriška nanizanka; Večerna zarja, španska barvna nadaljevanka - 18.00 Slovenska kronika - 18.10 Regionalni programi Maribor - 19.00 Jazz in blues - 19.25 EPP - 19.30 TV Dnevnik RAI 3 - 20.00 Štiri v vrsto, TV igrica - 20.30 Gozdarska hiša Falke-nau, nemška nanizanka - 21.00 Večerni gost: Dr Paul Parin - 21.50 Studio Citv - 23.20 Koncert Bergen ske filharmonije - 0.00 Video strani l. PROGRAM TV HRVAŠKA 6.40 Pregled sporeda 6.55 TV kole dar 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 7.00 Stara vohunska mačka, angleška humoristična nanizanka 10.00 Poročila 10.05 TV šola 10.05 Vprašanja, sporočila, nasveti 10.30 Izbor iz tujega sporeda 11.00 TV Leksikon: Ženske in moški v družbi 11.15 Tuj jezik 11.30 Živeti kot ves svet, dokumentarna oddaja za mlade 12.00 Točno opoldne/Poročila 12.05 Detektiva z Beverlv Hillsa, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 13.30 Monoton 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Chi-na Beach, ponovitev ameriške nadaljevanke 15.40 The big blue, oddaja za Unprofor 16.00 Poročila 16.06 Alles gute, tečaj za nemški jezik 16.35 Malavizija: Beverlv Hills 90210. serija za otroke 17.30 Hrva ška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Turizem po naročilu 18.35 Santa Barbara, ameriška nadalje vanka 19.17 Risanka 19.30 Dnevnik 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.40 Video strani 17.50 Gusarji ne ba, ponovitev avstralskega barvnega filma 19.30 Dnevnik 20.00 Hiša naprodaj, humoristična nanizanka 20.30 Glasba skozi čas, izobraževal na oddaja 21.35 Marlboro music show 22.10 Igra, niz in zmaga, angleška barvna nadaljevanka 23.00 Nočna ekipa 23.05 Alo, alo, anale ška humoristična nanizanka 23.35 High Ballin, ameriško-kanadski barvni film 0.30 Horoskop/Video strani KANALA 10.15 A Shop 10.25 Astrološka na poved 10.36 RIS, risanke in spoti 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 A Shop 12.00 Video strani 18.45 A Shop 19.00 Napoved sporeda, Vre me 19.02 Kultura, ponovitev 20.00 Risanke 20.15 Dnevno informativni program 20.28 Vreme 20.30 Druga čen svet, ameriška nadaljevanka 21.20 Lovec na mačke, ameriški barvni film 23.02 Dnevno-informa tivni program 23.20 Poročila v an gleščini Deutsche welle 23.40 A Shop 0.10 MCM 0.50 Astrološka napoved 1.00 Video strani SLOVENIJA 1 Želvin dnevnik, angleški barvni film Pisateljica Neaera, ki doživlja ustvarjalno krizo, se vse pogosteje zateka k akvariju. Zanimajo jo velikanske želve, ki so obsojene na življenje v majhnem prostoru za šipami. Ujete živali pa vznemirjajo še enega obiskovalca nevrotičnega prodajalca knjig VVilliama, ki ne najde več smisla življenja. Kmalu se izkaže, da je intenzivno ukvarjanje z želvami odlična psihoterapija... TV AVSTRIJA 6.00 Jutranji program: Textvision 9.00 Čas v sliki 9.05 Roseanne: Družinska slika 9.30 Slika Avstrije, ponovitev 10.00 Ruščina 10.30 Predorski otroci, ponovitev avstrijskega filma 12.00 Veverica 12.15 Domače reportaže, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Sin-ha Moča, telenovela 14.00 Kobra, prevzemite, serija 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.05 Nekoč je bila ... Amerika, risana serija 15.30 Am, dam, des 15.50 črni blisk Blesk: Akademija 16.15 Zoom 16.30 Video uspešnice in kviz 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Grad ob Vrbskem jezeru: Odvečni kilogrami morajo proč 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme -20.00 Šport 20.15 Primer za dva: Atentat 21.25 Pogledi s strani 21.35 Ognjeni križ, 2/2 del ameriške mini serije 23.10 Čas v sliki/Šport 23.35 Morilec na krovu, ameriški triler 0.55 Polnočni klici: Rebekin otrok 1.40 Poročila/ 1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 15.30 1000 mojstrovin 15.40 Leksikon umetnikov 15.45 Dunajska kri, nemški film 17.30 Otoki na koncu sveta: Tasmanija - zadnje zatočišče 18.00 Milijonar, serija 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Nebo naj počaka, dokumentarna serija 21.00 Znanost 21.15 Šiling 22.00 Čas v sliki 22.30 Mojstrovine 0.10 Vpogledi 1.15 Montv Pvthon's flving circus, humoristična serija 1.46 Poročila/1000 mojstrovin RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska 620 - Oziramo se 8.30 - Hov - ne znam domov 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - da nes (regionalna poročila) 9.20 Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija - 10.55 - Pet za pet 12.15 - Osmrtnice, zahvale 12.20 - črna kronika 12.55 - Pet za pet 13.00 - Pesem tedna 14.00 - Gorenjska danes - 15.30 - Dogodki in odmevi - 18.00 - Gorenjska danes jutri - 18.20 - Novinarski blok -18.50 Radio Kranj jutri 19.00 Nasvidenje - RADIO TRŽIČ 16.00 Pozdravljeni 16.10 - Obve stila 16.30 - Kaj se dogaja na da našnji petek 16.35 - Apokaliptični kabaret Radia študent - 17.06 Glasbena delitacija Jethro Tuli 3 - 17.45 - Prisluhnite izbrani glasbi 18.50 - Kaj pripravljamo za jutri 19.00 Slovo l. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horo skop, EPP 12.00 - Glasba, EPP 13.00 - Danes do trinajstih, EPP 14.00 - Kulturna dediščina, Obve stila 14.30 Novice, EPP 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 Obve stila 16.30 - Novice, EPP 17.00 Lestvica popularnih 40 do 22 ure 1. RADIO ŽIRI 14.00 Napoved programa 14.15 Naše okno 14.30 - Devizni tečaj -14.35 Misel za dan 14.40 Zrcal ce, zrcalce - 15.00 - Dogodki da nes - jutri - 15.30 Prenos dnevno-irrformativne oddaje Radia Slovenija - 17.10 - V družbi s športniki 19.00 Odpoved programa - KINO 30. oktobra CENTER amer avant. film BATMAN SE VRAČA ob 15 30 uri, avstal. kanad zgod film ČRNO OGRINJALO ob 1745 in 20 uri STORŽIĆ amer avant. film BATMAN SE VRAČA ob 17 45 in 20 uri ŽELEZAR prem amer filma DOKTOR ob 18 in 20 uri DUPLICA amer akcij film ZADNJI SKAVT ob 19 uri KOMENDA amer kom GOSPE V AKCIJI ob 19 uri ČEŠNJICA amer kom NE RECI MAMI, DA SMO SAMI ob 20 uri ŠKOFJA LOKA amer krim srhlj. ROKA, KI ZIBUE ZIBKO ob 20 uri RADOVLJICA amer psih trill PREVARANA ob 20. uri Gasilci so podelili nagrade Na letošnji razpis komisije za požarno preventivo pri Občinski gasilski zvezi Kranj za najboljše literarno delo z gasilsko tematiko seje odzvalo osem šol. Komisija je bila pred zahtevno nalogo, kako izbrati najboljše. Knjižne nagrade je podelila učencem: Darji Jelar iz 4. r. OS Duplje, Ani Dolinar iz 3. a r. OŠ L. Seljak Stražišče in Nini Oseli iz 4. a r. OŠ Šenčur. Komisija je podelila tudi priznanje za delo z učenci na področju požarnega varstva osnovni šoli Simona Jenka v Kranju. Tokrat objavljamo enega od nagrajenih spisov. Nesreča z ognjem Pri gradnji hiše smo kurili odpadne vreče od apna in cementa. Očka je znosil vreče na kup, nato pa zakuril. Otroška radovednost me je skupaj z bratcem Primožem gnala k ognju. Bilo je poletje, temu primerne temperature, zato sva bila samo v kopalkah. Bratec je dregal s palico po ognju in nanjo navil kos polivinila. Stala sem tik ob njem, ko zamahne s palico in goreč polivinil se prilepi meni na prsi. Na glas sem zakričala. Najino igranje je videl sosed. Takoj je stekel k meni in me odnesel v kopalnico pod mrzli tuš. Zavili so me v veliko belo rjuho in me odpeljali k zdravniku. Tam so mi moje opekline medicinsko oskrbeli. S pomočjo uspavala so mi s telesa odstranili polivinil. Zvečer, ko sva se z mamico vrnili domov, so me prišli obiskat otroci iz vasi. Do pasu sem bila v povojih, zato sem se otrokom še bolj zasmilila. Prinesli so mi polno slaščic. Dva meseca sem morala hoditi vsak dan k zdravniku, se mazati in menjati povoje. Nesreča je bila za naju z bratcem dobra šola, kako nevarna je igra z ognjem, ki ti pusti posledice za vase življenje. Darja Jelar, 4. r. OŠ Duplje Humanitarna akcija v tednu miru Medvedek in barvice za prijatelje brez doma UNICEF, agencija OZN, ki skrbi za otroke po svetu, poziva mednarodno javnost, naj pomaga milijonu otrok, ki jih je prizadela vojna v Bosni in Hercegovini. Izvršni direktor Unicefa James Grant si prizadeva, da bi v tednu miru v Bosni in Hercegovini utihnilo orožje, tamkajšnjim otrokom pa naj bi svet pomagal preživeti zimo. Zbrali so za 46 milijonov dolarjev cepiv« oblačil in druge pomoči. Akciji se pridružuje tudi Slovenija. V Sloveniji je trenutno okrog 70.000 beguncev, od teh več kot 33.000 otrok do šestnajst let. Ponekod se je zanje že začel šolski pouk, drugje se še bo. Denar, ki ga Slovenija za to dobiva iz tujine, ne zadošča. Begunskim otrokom ne more zagotoviti vseh šolskih in toaletnih potrebščin, predšolskim ne dovolj igrač. Zato Zveza prijateljev mladine Slovenije, Rdeči križ Slovenije, Gasilska zveza Slovenije, ministrstvo za šolstvo in šport, ministrstvo za zdravstvo, socialno varstvo in družino ter Urad za žensko politiko vlade RS skupaj pripravljajo humanitarno akcijo zbiranja nujno potrebnega materiala (lahko tudi denarja) za begunske otroke pod geslom Medvedek in barvice za prijatelje brez doma. Akcija bo potekala od 2. do 8. novembra po vsej Sloveniji. Zbirna mesta bodo določili v posameznih občinah oziroma krajih. Ob grobu Le tiho h grobu pristopimo, spomin na drage - mrtve obudimo. Le tiho, da ne zmotimo tišine, pomislimo, kako življenje hitro mine. Položimo cvetja na gomilo, da lepše bode, kot je bilo. Vsem mrtvim cvetja v spomin, spomin na mrtve - nam v opomin. Polona Jeseničnik, 4. b r. OŠ Ivana Groharja Škofja Loka Prižgal bom svečko Klemen Puhar, OŠ Matije Va-Ijavca Preddvor Glava Glava je prava, včasih domišljava. Tako je včasih pametna, včasih žametna. Glava razmišljujoča. lepo pojoča pred tablo stoji. Na morju glava odlično plava, nič se ne potopi, na vodi lebdi. Aleš Rakovič, 4. b r. OŠ Jakoba Aljaža Kranj Samo enkrat je prvič Ko se prvič voziš s kolesom. tudi prvič padeš. a veš, da to ni zadnjič. Samo enkrat greš prvič v šolo, potem se moraš učiti vse življenje. Ko se prvič zlažeš, (i je hudo, a potem ne misliš več na to. Ko prvič plezaš na drevo, si prvič strgaš hlače, vendar ne zadnjič. Tako sem nadaljeval pesmico gospe Berte Golob, ki sem jo prebral v Kekcu. Prav zanima me, če bi bila moja pesmica pisateljici všeč. Jaka Rupnik. 4. c r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka Gorenjci dobri logiki V soboto, 24. oktobra, je bilo v prostorih Fakultete za elektroteho'' ko in računalništvo v Ljubljani 7. državno tekmovanje iz logike. P' izbirnih tekmovanjih, ki se jih je udeležilo več kot 5000 osnovnošo'' cev in srednješolcev, je v sklepnem delu tekmovalo okoli 500 uče"' cev. Gorenjci so se dobro odrezali. V posameznih skupinah so mesto: Janez Znidar, BW* zmagali: 5. razred Miha Pirnat, Uroš Čemažar, Kranj, Pete. Kadunc, Gimnazija Kranj-Blaž Mavčič, Gimnazija Kranj-4. mesto: Nataša Kejžar, Gin1' nazija Kranj, Miha Nastra& Gimnazija Kranj; 5. mesto: W re Orehek, Škofja Loka; 8. mj' sto: Andrej Dolenc, Kranj; mesto: Ajda Juvanec, RadovlJ!' ca; 10. mesto: Igor GrubiŠlC' Gimnazija Jesenice, in Al** Lotrič, Gimnazija Kranj. Ekipno sta bili med osnovni' mi šolami najuspešnejši V prof. dr. Josipa Plemlja Bled J OŠ Staneta Kosca Šmartn" pod Šmarno goro. Med sre njimi šolami je bila najbolj5 Gimnazija Bežigrad, zelo d bra pa tudi Gimnazija K*3®' • Ing. Tomaž Cokan OŠ Celje, 6. razred Miha Ka dunc, OŠ Bled, 7. razred Boštjan Leskovar, Maribor, in Špela Janežič, Velenje, 8. razred Vida Angel, Ljubljana Šmartno, 1. letnik Luca Lovrečič, Gimnazija Bežigrad, 2. letnik Katarina Grego, Ljubljana, 3. letnik Maja Pohar, Gimnazija Poljane, in Petra Ipavec, Komenda, 4. letnik Mateja Marc, Gimnazija Kranj, in Matej Ac-cetto, Gimnazija Bežigrad; študentje in državljani: Katka Kurent, FNT Matematika in mehanika. Nagrajenci z Gorenjskega so poleg zmagovalcev Mihe Ka-dunca in Mateje Marc še: 3. Z Domelom v Železnike t FOTOKOPIRANJE t SERVIS FOTOKOPIRNIH STROJEV MINOLTA • PRODAJA FOTOKOPIRNIH STROJEV MINOLTA t PRODAJA PISARNIŠKE OPREME • PRODAJA PISARNIŠKIH IN ŠOLSKIH POTREBŠČIN • PONUDBA NOVOLETNEGA PROGRAMA - ROKOVNIKI IN STENSKI KOLEDARJI • KOMPLETNI PROGRAM PISAL »PILOT« Gregorčičeva 6 (za Globusom), 64000 Kranj - tal.: 064/213-162 Odprto od 8. do 14. in od 16. do 19. ure, sobota od 8 do 12 ure A1 rezervacije in informacije 2? 218-323 NAREDITE NEKAJ ZA SVOJO POSTAVO! SLENDER Y0U vas pričakuje del. čas od 9. do 21. ure ZELO UGODNO KENGURU RADOVLJICA PREŠERNOVA 4 • OTROŠKA KONFEKCIJA OD 0 D014 LET: OD PERILA DO BUNDE OD NOGAVIC DO KAPE t METRSKO BLAGO • ZADRGE NA 2 ALI 3 ČEKE! VSAK DAN OD 9.15 - 12., 14 -18.; SOBOTA OD 8 - 12 URE IZREDNA PRILOŽNOST V OKTOBRU model '93 53.520,- SIT posebni 5 % popust s tem oglasom iv - mri - »-—v o9\ od ponedeljka a° * 9 do 12 ure in od 15 do 19 ure C Talcev 3. Kranj (pri gostilni Bla^n' tal: 212-367 50.840.- SIT^ V zalogi tudi Samsung 51 cm s teletekstom za samo 39.680 - ^ Za ves program SAMSUNG možnost nakupa na 3 obroke.____^ Petek, 30. oktobra 1992 ZA DOM IN DRUŽINO UREJA: DANICA DOLENC 13. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS Ta mesec na vrtu Te dni z vrta pridno pospravljamo, saj je zadnji čas, da pridelek pred mrazom spravimo na varno. Novozelandska špinača postane žrtev prve slane, zato jo moramo pravočasno pobrati. Če jo hočemo obdržati dalj časa v vrtu, jo moramo zavarovati z oknjaki ali plastično folijo. Okna ali folijo moramo čez noč še dodatno zavarovati s slamnatimi odejami. Ob suhem vremenu konec oktobra izkopljemo tudi korenček za ozimnico. Za to opravilo je najbolj primerna vilasta lopata. Takoj izločimo korene (poškodovane) za takojšnjo rabo. Korenove cime ne smemo porezati, temveč jo samo potrgamo oziroma od-vijemo. Poškodovano ali obrezano korenje hitro zgnije. Oktobra poberemo samo toliko pora, kolikor ga bomo rabili za pripravo ozimnice, za sproti. Drugo pustimo kar na prostem, med rastlinami pa natrosimo šoto, da površina zemlje tako hitro ne zmrzne. Pri izkopanih rastlinah pora nekoliko skrajšamo korenine, zgoraj odstranimo del listov in jih na gosto vložimo v za-bojček z vlažnim peskom. V kleti vedno skrbimo, da je pesek zmerno vlažen. Neporezani šopi listja na vrhu stebel brstičnega ohrovta so kot nekakšen dežnik, ki varuje množico drobnih glavic. Mnenja o tem, ali je treba porezati vrhove stebel ali ne, so precej različna. Mnogi so prepričani, da vršičkanje pospešuje razvoj brstov, vendar je nevarno, če delamo to prezgodaj, in neučinkovito, če prepozno. Zato je bolje, da jih kar pustimo. Pri spravljanju rdeče pese moramo biti še posebej pozorni, da je ne poškodujemo. Tudi listnega šopa ne smemo odrezati, temveč liste po potrebi posamično potrgamo. Rdečo peso izkopavamo tako, da ne poškodujemo glavne korenine. Vsaka poškodba povzroča "krvavitev", pesa je zaradi tega manj vredna in začne gniti. Za zimo jo spravljamo v zasipnici na prostem. Manjše količine lahko shranimo tudi v kleti, če je dovolj mrzla. Pozne sorte belega in rdečega zelja se pozimi mnogo bolje ohranijo v kleti kot v zasipnicah. Zeljne glave s koceni in koreninami vred vložimo, to je vsadimo v vlažno zemljo, pesek ali šoto. Pred tem polomimo in odstranimo vse štrleče zunanje liste in pustimo samo tiste, ki tesno oklepajo glavo. Vložene glave zelja morajo hiti toliko razmaknjene, da med njimi lahko kroži zrak, vendar se smejo le rahlo dotikati. Poskusimo še me Kostanjeva torta 12 dag sladkorja v prahu, 4 rumenjaki, 1 vanilin sladkor, sesekljana limonina lupinica, sneg 4 beljakov, 5 dag sesekljanih mandeljnov, 21 dag kuhanega in pretlačenega kostanja, 2 žlici drobtin, četrtina pecilnega praška; maščoba in moka za model; mezga za premaz, čokoladni ostružki za posip. Mešamo sladkor in rumenjake, vanilin sladkor in limonino lu-pinico. Nato dodamo sneg, mandeljne, kostanj, drobtine in pecilni prašek, premešamo in stresemo v dobro pomaščen in z moko potresen model in pečemo pri 200 stopinjah C vsaj 3/4 ure. Ohlajeno premažemo s poljubno marmelado ali kremo in potrosimo s čokoladnimi ostružki. Drage gospodinje, letos je kostanj bogato obrodil in verjetno pripravljate z njim kakšne jedi, sladice. Bi nam poslali recept? Domači zdravnik Zelje uživajmo v vseh oblikah Francoski zeliščah M. Messegue ne more prehvaliti zelja; vse-stranko uporaben je, poudarja, pa naj gre za notranje bolezni ali za zunanje poškodbe. Tako pri opeklinah in pikih žuželk pomaga zmečkan zeljni list, ki ga damo na prizadeto mesto. Takoj omili bolečino in pospeši celjenje. Tako lahko zdravimo tudi vse druge zunanje poškodbe, odr-gnjeno kožo, rane, ki se cedijo, zanohtnico, ognojke, tvore itd. Zelje namreč izvleče vse strupene in gnojne snovi, ki razžirajo meso. Dodatno je treba rano samo še izprati s prekuhano slano vodo, da tako spravimo iz nje močno tekoč gnoj, nato pa znova nanjo polagamo obkladke iz zelja, dokler se dodobra ne zaceli. Pri posebno globokih in bolečih ranah je treba dati zeljni list pred uporabo za nekaj minut v vrelo vodo, da se malo omehča. M. Messegue ga je pri svojih pacientih kar preprosto zlikal z li-kalnikom. Tudi nekatere bolezni, ki tiče globlje, kot npr. krčne žile, tvori, tumorji, pasovec, hemoroidi in gangrena, čudovito pozdravimo z zelnimi listi, ki jih pripravimo na gornji način. Mišične bolečine, kot so išias, nevralgije in revma, lahko z ob-kladki iz zelja omilimo. Vroče sesekljano zelje zavijemo v stani-čevino ali v toplo krpo in ga položimo na boleči del. M. Messegue tople zeljne liste priporoča kot obkladke za vse boleče organe: pri jetrnih napadih, trebušnih bolečinah, driski, griži, menstruacijskih težavah; pri migreni ga položite na čelo, pri nahodu in astmi na prsi in grlo. Pri angini uporabljamo zeljni sok, ki ga lahko pripravimo s sokovnikom. Zelo primeren je za grgranje, ker krči ožilje. Kdor pa je že izgubil glas, lahko zeljni sok, pomešan z medom, tudi počasi pije. Pripravimo se na zimo Kisanje zelja Trde, obeljene zrele, uležane, a ne razpokane glave zelja očistimo, razpolovimo, izrežemo kocen in naribamo. Primešamo sol (1 1/2 dag soli na 1 kg zelja) in ga prav na trdo stlačimo v posodo (škaf, kad, stekleni kozarec s širokim vratom), vmes dodajamo začimbe: kumino, cel poper, lovor, hren. Posebno močno potlačimo zelje ob robu posode, ker se tu rado dviga in kvari. Dobro stlačeno zelje prekrijemo z nekaj celimi zeljnimi listi in še z belim prtom, ožetim v slanici. Nanj položimo pokrov in ga obtežimo. Sok, ki se je sprostil ob tlačenju zelja, mora prekriti prt vsaj za 2 prsta. Če je soka preveč, ga odvzemamo, če ga je premalo, prilije-mo solnice. Zelje naj se kisa počasi (2 do 5 tednov) pri temperaturi 14 do 18 stopinj C. Koje zelje skisano, ga prenesemo v hladnejši prostor, kjer ga redno čistimo. Manjše količine pa lahko prekuhamo in vročega polnimo v kozarce z alupo pokrovčki. Kisanje repe Lepo, sočno repo umijemo, olupimo in naribamo na rezance. Ravnamo kot z zeljem, le da je ne tlačimo preveč, ker bi postala premehka. Tudi količina soli je lahko nekoliko manjša: 1 dag na 1 kg repe. \7 IttSrtn < t«., *»•»> shujsevalni caj Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske tablete, dietetski preparati) so reševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa tudi ohranjevanja idealne telesne teže. Izjema pri tem je Čang - Šlang, čaj za reduciranje telesne teže po kitajski recepturi. Je zdravilen, iz naravnih sestavin in-ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo teže, plinov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka. 1 rednim pitjem čaja Čang - Slang bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo Postalo gladko in gibčno. Čaj Čang - Pitjem tega ča a so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok htane so čut.1. ko en sam po.k Uca^g1ŠIang»^buje40vrečkčaja1kisog^ nobene teže niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa 6uig - ilang, ča, s trad^o več kot 1700 let. 7^ Lzguto tele je dovolj, da ^^MBMf^PPli v«k dan pred srokom popijete eno | skodelico tega čaja in vsi problemi bodo rešeni. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno, ohranili boste dobro razpoloženje. Isti učinek boste dosegli, če popijete dve skodelici Cang - Šlanga pred spanjem. Laj Cang - Šlang lahko naročite po Pošti na naslov: Džirlo, p. p. 45,61000 Ljubljana in po telefonu. (061)40 787,(066) 33 734. C*ng - $lang prodaja na slovenskem tržišču ekskluzivno podjet || Dz>do, d.o.o, Ljubljana. Cena Čang-Slanjjn je 599 SIT + Poštni stroški. Plačate po povzetju. ime in priimek ulica in št. poštna št. in kraj število zavitkov Naročilnico pošljite na naslov: Džirlo, p. p. 45, 61000 Ljubljana Moda Rdeče in črno SOBOTA, 31. oktobra 1992 Izredno zanimive modele za to jesen in zimo je pred časom radovljiška ALMIRA na posebni modni reviji v hotelu Toplice na Bledu pokazala slovenskim poslovodjem trgovin, ki so se potem odločali, kaj in koliko bodo vzeli v prodajo na svoje trgovske obešalnike in police. Priznati je treba, da so bili ponuđeni izredno lepi modeli, za vsak dan in za posebne, praznične priložnosti. Modela, ki smo ju takrat ujeli na reviji, sta kreirana v duhu zelo modnega škotskega kara, v rdečem in črnem. Krila so "položena", daljša, se pa po zahtevah mode pri strani visoko odpirajo, puloverji in jopice pa so v enakih barvah, v zanimivih rdeče-čr-nih kombinacijah, opremljene s številninmi zadrgami, ki modelom dajejo športni videz. 1, PROGRAM TV SLOVENIJA 7.30 Video strani 7.40 Izbor 7.40 Radovedni Taček: Dvorana 7.56 Lonček, kuhaj! Pizza 8.10 Oscar Junior: Nočni pohod, italijanska otroška nanizanka 8.15 Modro poletje, ponovitev 35. in 36. dela španske nadalje- 9.10 Klub klobuk 11.06 Zgodbe iz školjke 12.00 Poročila 12.05 Zlati srček, ponovitev 13.00 Video strani 13.20 Napovednik 13.25 Večerni gost: Dr. Paul Parin, ponovitev 14.15 Tednik, ponovitev 15.05 Sedmi križ, ameriški film (CB) 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Da ne bi bolelo: Bronhialna astma 17.40 Dober tek! Kuharski nasveti Paula Bocuseja 18.00 In različna so dela, isti pa je Bog ... O reformaciji na Slovenskem 18.55 EPP 19.00 Risanka 19.10 Napovednik 19.15 Žrebanje 3x3 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, šport. Utrip 20.26 EPP 20.30 Komu gori pod nogami? 21 JO EPP 21.35 P Yeldham: Zasebna vojna Lucinde Smith, avstralska nadaljevanka 22.20 TV Dnevnik, Vreme, Šport 22.45 Napovednik 22.48 EP, Video strani 22.50 Sova 22.50 Popolna tujca, ameriška nanizanka 23.15 Večerna zarja, španska nadaljevanka 0.10 Nočni obiskovalci, angleški film 1.45 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 14.20 Video strani - 14.30 Tok, tok, ponovitev - 16.25 Sova, ponovitev: Bagdad Cafe, ameriška nanizanka; Večerna zarja, španska nadaljevanka - 17.46 Poglej in zadeni - 18.30 Vsi so venci veli, prekmurske narodne -19.00 človekova prizadevanja, norveška oddaja - 19.25 EPP -19.30 TV Dnevnik ORF - 20.00 Chopin s Pogoreličem - 20.25 Nesrečniki, ameriški film - 22.46 Akcent -0.15 Video strani l. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.50 Koledar 9.00 Dobro jutro. Hrvaška 10.30 Edukon, šolska kontaktna oddaja 11.30 Hrvaške zgodbe in novele za otroke in mlade 12.00 Poročila 12.06 Beverly Hills 90210, otroška nanizanka 12.50 Alo, alo, ponovitev humoristične nanizanke 13.20 Slika na sliko, ponovitev 13.50 Risanka 14.00 Poročila 14.05 Pozdravi iz domovine 14.30 Izbrali ste, poglejte 16.00 Poročila 16.10 Spored narodne glasbe 17.00 Ob dnevu reformacije 18.00 Poročila 18.06 TV razstava: Oton Gliha 18.20 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.05 Na začetku je bila beseda 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Festival "Stepinčeva katedrala", prenos 22.05 Preteklost v sedanjosti: Tito Strozzi 22.40 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Sanje brez meja 1.00 Poročila 1.06 TV spored za nedeljo 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.45 Video strani 17.56 Prvenstvo Hrvaške v rokometu - Zamet : Zagreb Loto, prenos iz Reke 19.15 Glasba 19.30 Dnevnik 20.00 TV te den 20.20 črno-belo v barvah/V avtobusu, angleška humoristična nanizanka/ Ples na vodi, ameriški bar vni film KANALA 10.15 A Shop 10.25 Astrološka napoved 10.30 RIS, risanke in spoti 11.00 Lovec na mačke, ponovitev ameriškega filma 12.40 A Shop 19.00 Napoved sporeda/Vreme 19.02 MCM 20.00 Risanka 20.15 Dnevno-informativni program 20.32 Verdi, italijanska nadaljevan ka 21 20 E H Milharčič: Intervju 21.47 Dnevno-informativni program 22.10 Poročila v angleščni: Deutsche Welle 22.30 BMX Tone & Simon Stojko 23.00 Video grom 0.15 Astrološka napoved 0.25 Erotična uspavanka SLOVENIJA 1 Nočni obiskovalci, angleški barvni film Film nas bo popeljal na angleško podeželje na prelomu stoletja - na posestvo, katerega lastniki so izgubili življenje -otroka pa naj bi tu rasla pod skrbstvom vzgojiteljice Margaret Jessel in osebnega sluge umrlih gospodarjev - Petra Qu-inta. Uradni skrbnik posestva, ki sicer živi v Londonu, noče imeti nič s svojimi otroškimi sorodniki. Oskrbnica posestva gospa Grose bi vsako poletje oddala poročilo. Življenje pa vendarle ni tako enostavno. Marlon Brando z odličnim irskim naglasom predstavlja lik hišnega hlapca, ki kljub neuglednemu položaju zaradi svoje močne osebnosti vpliva na življenje vseh. Desetletni Miles in dvanajstletna Flora kaj hitro odkrijeta čudno sadomazohi-stično erotično razmerje med Petrom in Margaret in čeprav ne razumeta odraslih, bosta s svojo otroško pronicljivostjo usodno vplivala na razplet... TV AVSTRIJA 1 6.00 Textvision 9.00 čas v sliki 9.05 Roseanne, serija 9.30 Zgodbe iz Avstrije, ponovitev 10.20 Ouinsco-pio, risanka 10.30 Kapetan New-man, ponovitev ameriškega filma 12.30 Hello Austria, Hello Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.36 Pilot Quax. nemški film 15.00 Vila Brockelstein, risanka 15.16 Jaz in ti, otroški program 15.35 Disney-jevi gumijasti medvedki, risana serija 16.00 Otroški VVurlitzer 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVerner Fend: Moja knjiga o džungli 17.30 Cirkis-simo - Cirkus iz Kanade 18.00 Čas v sliki 18.06 Slika Avstrije 18.30 Grad ob Bodenskem jezeru: Nesrečnež 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 šport 20.15 Musikantenstadl, večer domače glasbe s Karlom Moikom 22.05 Zlata dekleta: Prazno gnezdo 22.30 Blue Jean Cop, ameriška kriminalka 0.06 Čas v sliki 0.10 Huri-kan, ameriški film 2.05 Poročila/Ex libris 2.15 1000 mojstrovin RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 9.00 - Gorenjska včeraj -danes - 9.20 - Novinarski blok -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.55 - Pet za pet - 11.20 - Tečaj nemškega jezika - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - črna kronika -12.55 - Pet za pet - 13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska od sobote do sobote - 14.30 - Velike ideje malih glav - 15.30 - Dogodki in odmevi - 17.00 - Glasbena lestvica 333 -18.00 - Gorenjska danes - jutri - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 -Jutri nasvidenje - RADIO TRŽIČ 16.00 - Dober dan 16.10 - Obvestila 16.30 - Nekaj vam imamo pove dati - 17.00 - Ob dnevu varčevanja - 17.20 - Kulturni Babilon - 17.45 -Zakladi Tržiča - 18.40 - Zelena budilka - 18.55 - Tudi jutri se slišimo -19.00 - Na svidenje - l. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, duhovni razgledi - 12.00 - Zabava vas Simona Vodopivec ali Megašok 13.00 - Danes do trinajstih, EPP 14.00 - Kuharski nasvet, obvestila - 14.30 - Novice, EPP -15.00 - Učimo se angleščine - 15.30 - Dogodki in odmevi -16.00 - Obvestila 16.30 - Novice, EPP, Kviz ali Moja je lepša kot tvoja, EPP -18.00 - Čestitke, EPP - 19.00 - Odpoved programa - RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa -14.15 -Naše okno - 14.35 - Misel za dan -14.40 - Minute za družino - 15.00 -Dogodki danes jutri - 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje Radia Slovenija - 16.00-19.00 - Razvedrilno popoldne na valovih Radia /m -16.16 - Nagrajenec oddaje Od srca do lonca - 16.30 - EPP 17.00 -Športni utrinki - 18.00 - Novice -obvestila - mali oglasi - somrtnice 19.00 - Odpoved programa - KINO 31. oktobra CENTER amer ris MALA MORSKA DEKLICA ob 15.30 uri, amer. avant film BATMAN SE VRAČA ob 17.. 19.15 in 21.30 uri STORŽIČ hongkon akcij, film ŽIVLJENJE NINJE ob 16. uri, nem. trda erot. PO HOTNA MERILYN ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer film DOKTOR ob 17 in 21 uri. avstral kanad zgod. film ČRNO OGRINJALO ob 19 uri DUPLICA amer kom GOSPE V AKCIJI ob 18. in 20 uri TRŽIČ amer ris. SNEGUUČICA IN 7 PALČKOV ob 16 uri. amer. kom NE RECI MA Ml DA SMO SAMI ob 18. in 20 uri ŠKOFJA LOKA amer krim srhlj ROKA, KI ZBIUE ZIBKO ob 18 in 20 uri RADOVLJICA amer psih trill. PREVARANA ob 18 in 20. uri NEDELJA, 1. novembra 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.00 9.10 9.10 10.00 10.30 11.00 11.30 12.00 12.05 12.35 13.05 13.20 15.30 15.35 15.45 16.50 16.55 17.00 17.10 18.45 19.00 19.15 19.20 19.25 19.30 2026 20.30 21.30 21.35 22.25 22.50 22.53 22.56 22.55 2320 0.15 Video strani Program za otroke, ponovitev Živ, žav, ponovitev Ebba in Didrik, švedska nadaljevanka "Za spomin..." Sprehodi po stari Ljubljani, ponovitev 1. oddaje Obzorja duha Poročila Slovenski magazin Vsi so venci bejli - prekmurske narodne v izvedbi Prekmurskega okteta, ponovitev Begunci, tu z nami Video strani Video strani Napovednik Maksim Gorki: Življenje Klima Samgina, ruska nadaljevanka EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Amos, ameriški film TV mernik Risanka Napovednik Slovenski loto EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport, Zrcalo tedna* EPP Zdravo EPP Življenjske preizkušnje, angleška poljudnoznanstvena serija TV Dnevnik, Vreme, Šport Napovednik EPP, Video strani Sova Brooklvnski most, ameriška nanizanka Hannav, angleška nanizanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.55 Video strani -17.00 Sova, ponovitev - Popolna tujca, ameriška nanizanka. Večerna zarja, španska nadaljevanka -18.30 Športna nedelja - 18.30 PEP v košarki - Jezica : Dinamo Kijev, posnetek iz Ljubljane - 19.10 Triatlon - Iron man Ha-vvaii - 1925 EPP - 19.30 TV Dnevnik - 20.00 Druga godba '92: Calicanto, 1. del - 20.30 Belci ne poznajo smrti, nemška poljudnoznanstvena serija - 21.00 Mladen Kerstner: Dirigenti in muzikanti, nadaljevanka HTV - 21.56 Mali koncert: Kvartet Tartini - F. Schubert: Smrt in deklica - 22.40 Športni pregled - 23.10 Video strani l. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.30 Poročila 8.35 TV koledar 8.45 Slika na sliko, ponovitev 9.30 Dogodivščine Toma Savvvera in Huc-kleberrvja Finna, ponovitev 10.00 Poročila 10.06 Hišni ljubljenčki 10.30 Nedeljski živec 11.30 Spored narodne glasbe 12.00 Poročila 12.06 Plodovi zemlje, kmetijska oddaja 13.00 Mir in dobrota 13.30 Pika in zajček, avstralski barvni film 14.46 Operne arije 15.15 Nicholas Nicklebv, angleški film 17.00 Miro goj: Na dan mrtvih, prenos 18.30 Dokumentarna oddaja 19.00 Risani film 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.06 Duka Begovič, hrvaška dramska nanizanka 21.00 Koncert iz cerkve Sv. Ivana v Rimu, posnetek 21.56 Sto helebard za pa peža, dokumentarni film 22.50 Dnevnik II 23.10 Slika na sliko 23.56 Poročila v angleščini 0.00 Sanje brez meja 0.15 Poročila 2. PROGRAM TV HRVATSKA 14.25 Video strani 14.30 Nedeljsko športno popoldne 14.36 Gillette sport 15.00 Olimpijska regata, pos netek iz Barcelone 15.60 Prvenstvo Hrvaške v "Bočanju", posnetek 16.35 Avto rally Pariz - Moskva -peking, posnetek 17.00 Plavanje: Prvenstvo Hrvaške v šprintu, posnetek 17.46 Košarka: Prvenstvo Hr vaške Zadar : Cibona, prenos 19.30 Dnevnik 20.06 čudežni stroj, poljudnoznanstvena serija 21.00 Odletel bom, ameriška nadaljevan ka 22.00 Hrvaška nogometna liga 23.06 šport 23.20 Jazz 23.50 Horo skop 0.06 Video strani KANALA 7.46 Nedeljski nagovor: Pater Be nedikt Lavrih 8.00 Risanke 8.15 Trije mušketirji, risani film 8.46 BMX: Tone & Simon Stojko, ponovitv 9.16 Astrološka napoved 9.25 Ohra nimo zeleno Ameriko, dokumentarna oddaja 10.25 Male živali 11.00 Slovenija 1 Amos, ameriški barvni film Amos je posebnež in svojegla-vež, z ženo živita pravzaprav že kar naveličano življenje, ki ga prekine prometna nesreča. Amosova žena po nesreči umre, Amos pa se postopoma postavlja na noge. Toda mora v dom za ostarele, saj po odpustu iz bolnišnice doma nima nikogar, ki bi zanj skrbel, svojih sorodnikov pa noče obremenjevati. Tako se nekdanji base-ballski trener znajde med ostarelimi v Sunset Home domu, ki ga vodi avtoritativna sestra Daisv. Z Daisv se Amos kar takoj zaplete v spore, saj se ne more strinjati z nasilnim vodenjem doma, s kaznovanjem neposlušnih in z domala vojaško postavljenim hišnim redom. V domu se Amos zbliža z Ester in prav zaradi nje in zaradi prijateljstva do nekaterih "sotrpinov" Amos noče zapustiti doma in odkloni vnukovo vabilo, da bi šel živet k njegovi družini. K njegovemu sklepu prispeva tudi sum, da sestra Daisv "pomaga" nekaterim ostarelim umreti in Amos bo skušal njene zločine preprečiti. Verdi, ponovitev italijanske nadaljevanke 11.45 Podobe na filmskem traku, ponovitev 12.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 12.15 Čudoviti cirkus pod morjem, švicarska poljudnoznanstvena serija 12.46 Dance session, ponovitev oddaje o plesu 13.15 Kultura, ponovitev 13.46 Video grom, ponovitev 18.02 Frklja, ponovitev ameriškega barvnega filma 19.30 MCM 20.00 Risanka 20.05 Zaupamo v zlato, ameriški barvni film 21.40 Ervin Hladnik Milharčič: Intervju 22.00 Marlboro music show 22.30 Diplomatska imuniteta, ameriški barvni film 0.00 Astrološka napoved 0.10 MCM 1.00 Video strani RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov -10.00 - Poročila Radia Slo venije -10.05 - Na vrtiljaku z Romano (otroška oddaja) -11.00 - Po domaČe na Kranjskem radiu - 12.00 -Brezplačni mali oglasi - 12.30 -Osmrtnice, zahvale - 12.40 - Kmetijska oddaja - 13.00 - Dobrodošli med praznovalci - 16.00 - Izbor pesmi tedna - 17.20 - Športna oddaja - 18.30 - Nagradni kviz Kina Kranj -18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 Nasvidenje jutri - RADIO TRŽIČ 10.30 - Dober dan - 10.35 - Poslušalcem v razmislek - 11.05 - Modni kotiček z Modeno - 11.20 - Potuj z menoj 11.25 - Planinski šopek 12.00 - Pogled v iztekajoči se teden 12.10 - Nedeljska duhovna misel 12.25 - Podrobnosti iz našega vsa kdanjika -12.50 - Obvestila -13.20 -Iskrene čestitke, najlepše želje 14.00 - Klepet v nedeljo popoldne 14.35 - Glasbena lestvica Slovenca -15.20 - Napoved sporeda za torek 15.30 Slovo l. RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Napoved, otroški porgam -9.00 - Horoskop, Slovenci v svetu, kuharski nasvet 11.00 - Radijski sejem, EPP 12.00 - Prvi del čestitk, EPP 13.00 Razgovor, EPP 14.00 - Drugi del čestitk, EPP - 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 - Tretji del čestitk, EPP 17.00 - Razgovor, EPP -18.30 - Resna glasba 19.00 -Odpoved RADIO ŽIRI 9.00 - Napoved programa - radijski koledar EPP - 10.00 - športni utrinki 10.20 Od tu in tam 11.00 - Novice in dogodki osmrtnice obvestila - mali oglasi - 11.40 -Sprehod po kinodvoranah 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 -EPP - 12.30 - čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 13.30 - Nedelj sko popoldne Radia Žiri - vmes vreme - prometna varnost - glas bena lestvica - 15.30 - Odpoved programa - KINO 1. novembra CENTER amer ris. MALA MORSKA DEKLICA ob 10 uri, amer avant. film BATMAN SE VRAČ ob 16.30 in 18.45 uri, prem amer krim filma RAZJARJENI HAREM ob 21 uri STORŽIČ hongkon akci) film ŽIVUE NJE NINJE ob 16 uri, nem. trda erot. POHOTNA MERILYN ob 18. in 20 uri ŽELEZAR amer ris SNEGUUČICA IN 7 PALČKOV ob 17 uri, amer. film DOKTOR ob 19 in 21 uri DUPLICA amer. akcij film ZADNJI SKAVT ob 18 uri, amer kom GOSPE V AKCIJI ob 20 uri TRŽIČ amer kom NE RECI MAMI, DA SMO SAMI ob 18 in 20 uri ŽELEZNI KI amer akcij film JEKLENI KONJIČKI ob 19 uri ŠKOFJA LOKA amer krim srhlj ROKA, KI ZIBUE ZIBKO ob 18 in 20 uri RADOVUI CA amer psih trill PREVARANA ob 20 uri Kar krepko smo že zakoračili v predvolilni boj, ki seveda ni »boj«, ampak predvolilna tekma. Ze prej so nam rekli, da bo ta predvolilna dirka huda in kruta, polna raznoraznega mi-šmaša, mafijskih zadev in nizkotnih udarcev. Da bo tako, da se nam bo v lastni notranjosti kar treslo od gnusa in gneva in da bomo kar dol padali in omedlevali od raznoraznih strašnih reči, ki da se bodo dogajale v strankarskih mnogobojih. Kje pa! Vsaj do zdaj mene osebno v tej smeri ni še prav nič tako pretreslo, da bi se mi zdelo vredno sploh zavzdihniti, kaj šele dol pasti! In imam tudi obilo somišljenikov: po neki anketi kar 40 procentov anketiranih sploh ne ve, za kaj gre v polemiki Zlobec - Janša! Možakarja se medsebojno vehementno zmerjata, da kar perje frči, pišeta debele bukve, stranke iz tega strašnega boja vlečejo takšne ali drugačne profite - narod ti pa izjavi, da sploh ne ve, v čem je zadeva sporna?!? Evo - tu je treba dol pasti in se potrkati po glavi: le s čim pa je to ljudstvo tako zelo preokupirano, da ga niti lastni heroji in ne izdajalci ne zanimajo več? Mar noč in dan bulji v tečajne liste in bega po borzah? Mar hodi v tujino in si nakupuje trajne in občasne dobrine? Ga morda zanima le še lastninjenje in privatizacija in nenehno kupčka, TEMA TEDNA Sejmi ničevosti koliko cvenka mu bo kapnilo v denarnico zdaj, ko vemo, v kakšnih ogromnih denarjih je ocenjeno družbeno premoženje? Mimogrede: vsa čast brih-tnim ocenjevalcem, ki so tako natančno izračunali vrednost družbenega premoženja, saj tega za Vzhodno Nemčijo niso bili sposobni tako eksaktno preračunati niti pedantni nemški strokovnjaki! Skratka: to ljudstvo je postalo nekam čudno in vragsigave-di, kaj tuhta in kje in kako zapravlja svoj čas! Zdaj je očitno, da so mu predvolilne igrice tako malo mar kot lanski sneg, naj stranke še tako strumno stojijo in gromko kričijo. Volilni shodi so praviloma tako sramotno slabo obiskani, da prisostvujoče novinarje kar pri srcu stiska in jim je nerodno. Še bolj hudo pa tem pisunčkom postane, ko se nato berejo kakšni obetavni strankarski programi - saj so kot pravljice za lahko noč, zato sploh ni čudno, da kakšen novinar samodejno tudi zakinka. To se nikoli ne bi smelo zameriti - zakinka se od same lepote in vzhičenosti nad strankinim programom, ki je tako daleč od krute stvarnosti, nekam nadzemski in tako prijetno ljubkujoč. Saj gre skoraj že za ljubezensko razmerje stranka - volivec, s to razliko, da je prvi partner tega razmerja, stranka, v zaljubljenem stanju, drugi partner pa ne trzne in se mu vse skupaj zdi en sam sejem ničevosti. Zmotno pač misli, da mora biti tudi politika racionalna in da so ljubezenska razmerja hudo ranljiva in minljiva zadeva. Nak! Predvolilna politika se ne heca: res je do ušes zaljubljena v slehernega volilčka Nič ne pomaga - ljudstvo ne trzne ob nobeni lepi predvolilni paroli, noben predsedniški kandidat mu ni dovolj lep, ne ugrizne v nobeno mamljivo vabo več! Nekatere stranke so čisto konkretne in vozijo na svoje volilne sejme tudi čisto konkretne reči: od praška do krompirja. Pripelji mu ti na tone krompirja dobesedno pred nos - tega čudnega ljudstva ne bo ne na sejem in tudi krompirček mu je malo mar! Svojo in diferentnost do tako velevažne stvari kot je politika kaže tudi v tistih anketah, ki govore, da je kar 50 procentov volivcev še neopredeljenih! Malo morgen, da zato, ker bi jih begali volilni strankarski programi! Enostavno zato, ker 50 procentov vo-lilcev živi neko svoje čudno in politiki totalno skrito zabavi-Ško in uživaško življenje. Kar je seveda zelo grdo: saj gre navsezadnje za naše, slovenske politike in njih garaški napor, da nas vse skupaj primejo za rokice in peljejo v obljubljeno Evropo. Ce pa se jim bo na tem pohodu že kaj nerodno zataknilo, bo pa Evropa, ki nas tako zelo ljubi, prišla k nam! Že zato, ker ima z nami hočeš nočeš stalno opravka. Zdaj so nam mednarodne institucije zagodle še z našimi oznakami: ne moremo biti SLO kot Slovenija, ampak smo lahko neki SLV ali SIT ali kaj že. Kaj zato, če ste že zamenjali dokumente! Jih boste pa še enkrat in še enkrat,..Večji hudir bo, da smo se rahlo »blamirali« pri naših sosedih Avstrijcih, ki so po cestah za mejo že narisali talne označbe z oznako SLO. Spet bodo morali na cesto in spet bodo risali. Lahko ustanovijo tudi kakšno firmo d.o.o., ki bo zadolžena izključno za risanje talnih označb proti Sloveniji...© D. Sedej NOVA DRŽAVA, STARI ORRAZCI Vsi tisti, ki na občinah prosijo za nove maloobmejne prepustnice, so lahko hudo razočarani. Ne zato, ker bi morali nanje predolgo čakati, ampak zato, ker jim izročijo natančno take prepustnice, kakršne so bile v veljavi doslej. Se pravi: listina namreč kaže, da smo še vedno v Jugoslaviji. Tako je na ovitku še vedno Socialistična republika Jugoslavija, tako je tudi z enim izmed žigov. Nekateri prejemniki takih listin so se hudo razjezili in se spraševali, zakaj je ob zamenjavi tega dokumenta tako zelo težko poskrbeti za nove listine. Zadevo so nam pristojni razložili takole: »Res je, da so obrazci še stari, a prihajajo iz Ljubljane, z ministrstva za notranje zadeve. Prav zdaj pa je obdobje, ko je številnim imetnikom potekla veljavnost te listine in izdamo veliko novih, žal še vedno na starih jugoslovanskih obrazcih. Nemogoče je - kot predlagajo nekateri - da bi kar sami kaj popravljali ali čez stari žig vtisnili novega, slovenskega. Gre za uradni dokument, meddržavni, v katerem se ničesar ne sme popravljati ali dopolnjevati. Razen tega v maloobmejne prepustnice žig, ki je še jugoslovanski, po sporazumu vtisne tudi italijanski ali avstrijski urad. Dogovori med obema državama pa v tej smeri verjetno še niso stekli, velja še stari sporazum, zato Avstrijci in Italijani v listino vtisnejo še stari pečat...« # D.S. TUJEGA NOČEMO, SVOJEGA NE DAMO! Ministrstvo za malo gospodarstvo Republike Slovenije je objavilo razpis za sofinanciranje pospeševalno razvojnih projektov za malo gospodarstvo na raznoraznih področjih, od promocije do poslovne in strokovne pomoči, programov regionalnega prestrukturira nja gospodarstva itd..., itd... Med temi strašnimi cilji za pospeševanje malega gospodarstva je tudi naslednja točka: sofinancirali bomo program razvijanja ŽENSKEGA podjetništva s ciljem povečati delež žensk podjetnic in obrtnic pri samostojnem vodenju malega gospodarstva... Da dol padeš, kakšna žebljica na glavicol Vrlo ministrstvo za malo gospodarstvo se je namreč pravočasno ovedlo, da je pri nas na področju ženskega podjetništva že strašna nelojalna tuja konkurenca v obliki in vsebini raznoraznih dam iz Ri ge in drugih ruskih predelov, ki se pojavljajo v domačih barih. Tu gre sicer res za dokapi-talizacijo, vendar je vzporedno obenem evidentna tudi razprodaja domačega foza devnega bogastva - za doma če dame zmanjkuje delal Tu bi se morali vzdigniti tisti borci, ki se tako odločno borijo proti razprodaji domačega bogastva! Domači brambovci, kje ste? Mar mislite, da vas bomo volili, če ne boste do kraja razčistili te akutne teme in na koščke sesekljali tovrstno tujo konkurenco. Tujega nočemo, svojega ne damo! • D.S. ZAKAJ ŠEŠIRJU VEDNO D0DR0 GRE? Zadnjič smo nekje slišali, da lahko vse firme propadejo, le škofjeloški Šešir ne bo šel nikoli rakom žvižgat. Zakaj? Obrazložitev je več kot preprosta: klobuk je nenadomestljiv v slehernem času. Kadar si gospod, ga snameš in se elegantno prikloniš, ko pa si revež, pa z njim »fehtaš«.. # D. S- KAP, KAP, KAP... V nekem blejskem hotelu - imena hotela ne bomo navedli zato, ker hotelirji za nevšečnost niso prav nič krivi - imajo nenehne težave z zamakanjem. V recepcijo in v restavracijske prostore v pritličju neprestano teče voda iz sob v zgornjern nadstropju. Najbolj intenzivno seveda tedaj, ko gostje v soba" nad restavracijo potegnejo vodo v kopalnici. Nič hudega sluteča vesela družba je ravno sedela pri večerji v restavraciji, ko se je v nadstropju, v sobi nad restavracijsko mizo očitno nekdo spomnil, da mora na stranišče ali pa še bolje: nekdo je začutil hudo potrebo, da se po kakšni prijetni p0' steljni telovadbi stušira. In je skozi produšni strop kapljalo P° rokavu suknjiča gosta v restavraciji: kap, kap, kap! In je družb onemela vse dotlej, dokler kapljanje ni prenehalo. Nakar se J hudomušna članica družbe prva spet spravila k jedi in ravno dušno pripomnila: »Če sta zdaj tam v sobi nad nami starejša gosta, ne" »> več teklo... Če pa sta gor kakšna mlada, lahko pričakuje"1 še kakšno pošiljko!« . Ko so prijaznega natakarja opozorili na prodor vode stropa, je pogovor potekal takole: ■ Poslušte vi, natakar! Zakaj pa vam iz tega stropa voda d teče? udo Samo z rameni je skomignil: »Sej zmerej teče, kadar K° gor vodo spusti!« Ja madonca... Pa to ni res, da vam v restavracijo tako če! »Pa še kako je res! Kam vam pa teče? Pa ja ne na mizo? Ne! Ne! Na rekle! »A ja! Če pa samo na rekle, je pa dobri« • D. S. ŽIVILA Kranj trgovina in gostinstvo Prepričani smo, da so vam kot potrošniku znani naši najsodobnejši nakupovalni centri, ki srno jtli v zadnjih letih zgradili na območju Kranja, Radovljice in Bleda. V teh centrih imamo tudi PRODAJ' NE ODDELKE S SVEŽIM MESOM, v katerih želimo zaposliti dva nova sodelavca MESARJA -PRODAJALCA. MOŽNOST ZAPOSLITVE imajo kandidati, ki so pridobili POKLIC MESARJA in najmanj pol leta delovnih izkušenj na tem lovnem mestu. Zaposlitev želimo ponuditi tistim kandidatom, ki ste delo mesarja pripravljeni op' vljati odgovorno, zainteresirano in z vzornim odnosom do strank, saj so največja vrednota posio nega sveta. ZAINTERESIRANI KANDIDATI POŠUITE PISNE PRIJAVE z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni po objavi na naš naslov: ŽIVILA KRANJ - kadrovska služba, C. na Okroglo 3, 64202 Naklo. Izbrana kandidata bosta opravljala 2 meseca poskusno oe lo. Ponedeljkov brbotavček na radiu Ziri Žiri, 28. oktobra - "Smo edini radio v Sloveniji, ki imamo en dan v tednu namenjen otrokom. Oddaja, ki smo jo naslovili Ponedeljkov brbotavček, naj bi bila priložnost za vse otroke, učitelje, starše in druge, ki bi radi svoje delo javno predstavili. Žal še premalo segajo v ponujeno roko. Zlasti v šolah pogosto tožijo, češ mi počnemo to in to, imamo take in take uspehe, a nič ne poročate o nas. Naj povabijo, povedo, radi bomo prišli,« z malce kritičnosti pove sicer vedno dobrovoljna urednica oddaje Milena Miklavčič. Milena Miklavčič je na Radiu Žiri začela z rubriko Za-kajčki. Dve leti je anonimno odgovarjala na najbolj nemogoča vprašanja, ki jih imajo mali radovedneži polne malhe. Izkušenj je imela dovolj že od doma, kjer so jo njeni štirje zasipali z večnim "zakaj". Zdaj je oddaja Ponedeljkov brbotavček stara že tri leta, soustvarjajo pa jo pridna mlada dekleta (osnovnošolke, dijakinje, študentke) Majda Lovren-čič, ki oddajo povezuje in odpravlja radijske križanke, Spela Krvina, ki vodi Špelin kotiček, Barbara Tavčar skrbi za glasbeno lestvico in novice iz osnovnih šol, Urška Jenko pripravlja zanimivosti, Tatjana Jereb pa se posveča kulturi in povezuje program. Ponedeljkov brbotavček se začne ob štirih popoldne in sklene ob sedmih zvečer. »Vsako oddajo skrbno načrtujemo. Dekletom, ki vodijo rubrike, puščam proste roke za ideje, moja vloga je predvsem, da jim pomagam zamisli udejaniti, jih usmerjam,« pravi Milena Miklavčič. Njej vzamejo največ časa obiski po šolah, kjer učence in učitelje vabi k sodelovanju. Za zdaj je odziv za sodelovanje najboljši iz žirovske in traške šole, odprlo se je v Gorenji vasi. Rada bi, da bi bilo tako povsod. »Pogoji za ustvarjanje so na žirovskem radiu enkratni. Vzdušje je prijetno, sproščeno, najbrž tudi zato, ker nam ne gre za denar. Otroci oddaje dobro sprejemajo. To vem po odzivih, ko prihajam v šole, in po številnih telefonskih klicih v kontaktnih oddajah. To pa je glavno,« je zadovoljna Milena Miklavčič, ki ima otroke nadvse rada, radijska oddaja pa ji pomeni ventil po odgovornem delu v banki. • H. Jelovčan Znanje na prijazni in zabavni način Kranj, oktobra - Na Modrega Janeza smo se že nekajkrat pošteno razjezili (zlasti ob cenikih za šolske knjige), zna pa nas tudi prav imenitno zabavati. To se je primerilo minulo soboto na Prešernovi osnovni šoli v Kranju, kjer je Klub Modrega Janeza v sodelovanju s kranjskim podjetjem Gregor Pripravil poučno in zabavno popoldne. Otroci so lahko izrazili svojo ustvarjalnost v literarni delavnici, ki jo je pripravil mentor prof. Miha Mohor, svoje znanje so lahko pokazali v računalniški delavnici, za sladko dopolnilo pa so poskrbeli v slaščičarski delavnici, ki je potekalo pod pokroviteljstvom fivil. Kot pravi Dragica Fučka iz podjetja Gregor, je s tem zadoščeno zlasti vzgojnim in izobraževalnim ciljem projekta Modri Janez, saj posreduje znanje na zabaven, zanimiv in prijazen način. Klub Modri Janez spodbuja tudi k humanitarnim ciljem. Šolski otroci že tradicionalno zbirajo star papir. Tudi tokrat so ga nabrali lep kupček, Zeleni Janez pa jim je zbrano zamenjal za nove zvezke iz reciklažnega papirja. Na tokratnem klubskem popoldnevu pa se niso družili le otroci, pač pa tudi starši. Predstavili so jim pobudo o letovanju učencev pri družinah, kjer bi preživljali aktivne in ustvarjalne počitnice. Evidentirali naj bi družine, ki bodo med počitnicami sprejele na svoje domove otroke iz drugih krajev. V računalnikih so v so- boto že vnesli imena za prihodnjo zamenjavo. Klubsko srečanje je kasno popoldne z družabnim srečanjem učakalo svoj vrhunec. Napovedovalka Tina Primožič je k mikrofonu povabila mladinsko pisateljico Berto Golob. Svoje izdelke so predstavili učenci, nekakšni zmagovalci popoldanskih ustvarjalnih delavnic, kasneje pa je za razvedrilo igral glasbenik Adi Smolar. K nakupu so vabile stojnice s pripomočki za šport in razvedrilo. Na prireditev pa je še ves teden spominjal tudi kotiček Modri Janez, ki so ga uredili v kranjski knjigarni Državne založbe Slovenije. Podobni prireditvi klub v novembru in decembru načrtuje še na Ptuju in v Novi Gorici. • D. Ž. Daihatsu CHARADEts Ugoden nakup: 14.800 DEM do registracije SERVIS ŠTERN d.o.o. Kranj Tel. 323-419 Skupaj oblikujmo lestvico popularnih Gorenjk in Gorenjcev: Vaši predlogi na tem kuponu bodo odločili, kdo bo naslednjič (7. novembra) sodeloval v jutranjem sobotnem klepetu na Radiu Kranj od 9.20 do 9.50 ure. Izmed predlogov bo izžreban eden, ki bo nagrajen s kilogramom barcaffeja - v dvajseti oddaji pa bo nagradno žrebanje vseh prispelih predlogov za 20 dobrih nagrad. Ta klepet »Dobro jutro ob kavi« predlagam: GLAS <^> DROGA PORTOROŽ MMMmmSm Kupon na dopisnici z Vašim naslovom pošljite na RADIO KRANJ, 64000 Kranj, v vsaki oddaji bodo izmed prispelih dopisnic eno nagradili s kilogramom Barcaffeja Podjetje ARN0L d.o.o. inženiring, proizvodnja, trgovina, storitve Titov trg 3/a, Škofja Loka tel.: (064) 622-481 fax (064) 632-483 Han Šk. Loka, Spodnji trg 38 tel. (064) 622-756 - fotografiranje za vse vrste dokumentov - razvijanje filmov • komercialna fotografija 9I 1 MMi 9<> 4 Mili VII I MH/ naaio žin •3" 064/691-214 °M/620-093 ZADETEK V PETEK Prejšnji petek so v Domu na Goropekah praznovali še pozno v noč - tekmovalna ekipa, ki jo je vodila TANJA MLINAR, v ekipi pa sta bila še BOJAN ŽAKEU in FRANCI MLINAR, je namreč znala odgovoriti na vsa šti-ri težka vprašanja v našem kvizu. Iz serij A, B in C je zbrala 4.500 - SIT vredno nagrado, nato pa v usodni seriji "Vse ali nič" ta znesek potrojila, saj so tudi v odločilnem trenutku znali dovolj. Ni kaj - več glav več ve, to se v našem kvizu še kako potrjuje, saj je od tekmovalcev - posameznikov le MARIJA MARTINJAK iz Cerkelj znala za 3.000 - SIT, ostali pa so bili manj uspešni, dvema pa sploh ni Šlo Nič hudega - naslednji petek, 6 novembra, startamo tretjič v jesenskem ciklusu kviza "ZADETEK V PETEK". Na nagradni vprašanji SLAŠČIČARNE VILME MAZZINI iz Žirov in TRGOVINE GUMB iz Škofje Loke, objavljeni v Gorenjskem glasu pred dve ma tednoma, je v uredništvo Radia Žiri prispelo ogromno pravilnih odgovorov VILMA MAZZINI bo v svoji slaščičarni gostila ANTONA KA-TRAŠNIKA s Koprivnika, kajti njegov odgovor je bil izžreban izmed prispelih Med bogato ponudbo v TRGOVINI GUMB pa bo svojo nagrado izbrala PETRA ERŽEN z Bleda Oba pokrovitelja druge oddaje našega kviza sta po eno vprašanje zastavila tudi poslušalkam in poslušalcem oddaje najhitreje sta telefonsko številko Radia Žiri vrteli ANČA KALAN iz Škofje Loke in MAJDA SEDEJ iz Žirov, ki sta si s pravilnima odgovoroma priborili nagradi Pa še ničkaj razveseljivo sporočilo vsem, ki bi radi sodelovali v kvizu ZADETEK V PETEK in se še niso prijavili: za vse oddaje do 1. januarja 1993 je prijavljenih dovolj ekip in posameznikov, zato v Gorenjskem glasu nekaj Časa ne bomo več objavljali prijavnice Zaradi navdušenja nad skupnim kvizom Radia Žiri in Gorenjskega glasa pa bo mo v januarju 1993 pripravili tretjo serijo - tedaj pa ponovno vabljeni k sodelovanjul Za oddajo 6. novembra ponovno dve nagradni vprašanji: 1. Parfumerija HELENA, Titov trg 4/b - pri hotelu v škof ji Loki - Vam nudi tudi priznane tuje kolekcije za nego obraza in telesa, namenjeno vsem ženskam. Naštejte vsaj trii Nagrada: nakup v Parfumeriji HELENA v vrednosti 2.500.- SIT L Veleblagovnica NAMA Škofja Loka pa Vas sprašuje, v okviru katere NAMINE AKCIJE je mogoče dobiti osebni avtomobil renault 5? Nagrada: vrednostni bon NAMA za znesek 2.500.- SIT Elektromotori* m gospodmiski aporoti, d o. o Otoki 21, 64228 Železniki, Shveni/o Jelelon 064/66 441'Teleks 37578yvisem -lelefaks 064/67150 KUPON Parfumerija HELENA Titov trg 4/b Škofja Loka (pri hotelu) Odgovor na nagradno vprašanje skupaj s tem kuponom pošljite do 6. 11. 1992 na RADIO ŽIRI, 64226 Ziri. KUPON Veleblagovnica NAMA Škofja Loka, d.o.o..Titov trg 1 telefon (064) 621-581, 621-092 fax(064) 620-985 Odgovor na vprašanje + kupon pošljite na RADIO ZlRI, 64226 Ziri, do 6 11. 1992. o' ŠKOFJA LOKA BLA2EVA 3 tel (064) 620-381 fax: (064) 631 - 867 PODJETJE ZA GRADBENO OBRTNE STORITVE P.O. Z OBRATI: MIZARSTVO, PARKETARSTVO, PEČARSTVO. KERAMIČARSTVO, STEKLARSTVO, PLASTIČARSTVO. TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM, KOOPERACIJA. Tretji jesenski kviz ZADETEK V PETEK bo 6. novembra 1992 ob 16. uri v GOSTILNI NA VIDMU. POLJANE 27, Poljane. Telefon Gostilne NA VIDMU: (064) 65-350 Vabljeni! PONEDELJEK, 2. novembra 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.00 Video strani 9.10 Program za otroke 9.10 V. Taufer - L. Novy: Mojca in živali, lutkovna igriga LGL 10.00 J. Mortimer: Odloženi raj, ponovitev angleške nadaljevanke 10.50 TV mernik, ponovitev 11.05 Forum, ponovitev 11.25 Utrip, ponovitev 11.40 Zrcalo tedna, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 Video strani 15.35 Video strani 15.45 Napovednik 15.50 Slovenski magazin, ponovitev 16.20 Dober dan, Koroška 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Program za otroke 17.10 Radovedni Taček: Kost 17.20 P. Zidar - L. Troha: Utonilo je sonce - Kukavičji Mihec 17.55 Jakec in čarobna lučka, angleška risana nanizanka 18.05 Oscar Junior: Nočni pohod, italijanska otroška nanizanka 18.15 Obzorja duha, ponovitev 18.45 EP, Video strani 18.50 W. Fend: Moja knjiga o džungli, nemška poljudnoznanstvena serija 19.10 Risanka 13.20 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport 20.00 EPP 20.05 Žarišče 20.30 EPP 20.35 Dokumentarec meseca: Skrivnostna polja barv 21.15 EPP 21.20 Srečanje z Jutrovim na Ptujskem gradu, 1. oddaja 21.30 Marina Gržinič - Aina Šmid: Tri sestre in Deklica z oranžo 22.10 TV Dnevnik, Vreme, Šport 22.35 Napovednik 22.38 EP, Video strani 22.40 Sova 22.40 Ameriške video smešnice, ameriški varietejski program 23.05 Hannav, angleška nanizanka 23.55 Ameriška kronika, ameriška dokumentarna serija 020 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.56 Video strani -16.05 Sova, ponovitev - Brooklynski most, ameriška nanizanka, Hannay, angleška nanizanka - 17.30 Športni pregled, ponovitev - 18.00 Slovenska kronika - 18.10 Regionalni programi -Ljubljana - 19.00 Videošpon - 19.25 EPP - 19.30 TV Dnevnik RAI 3 -20.00 TV igrica - 20.30 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka -21.00 Gospodarska oddaja: Made in Slovenia - 2125 Sedma steza -21.55 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah: Logika gibanja - 22.40 Ciklus filmov znanih režiserjev in ustvarjalcev Roger Corman: Propad hiše Usher, ameriški film -23.55 Kriminal 0.25 Video strani 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 6.55 Pregled sporeda 7.00 Dobro jutro, Hrvaška/Poročila/TV Kole-dar/Problemčki, angleška humoristična nanizanka/Dolg in ne preveč uspešen dan 10.00 Poročila 10.05 TV Šola 10.05 TV šola za I. in II. razred 10.30 TV šola za III. in IV. razred 11.00 Vrtiljak 11.15 Ameriška angleščina 11.30 Prekanjeni lisjak, lutkovna serija 12.00 Novinarska konferenca predsednika republike Hrvaške dr. Franja Tuđmana, prenos 13.00 Točno opoldne 13.06 Svež veter v starem gradu, ameriška humoristična nanizanka 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Odletel bom, ameriška nadaljevanka 15.35 The big blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo o Hrvaški: Po Hrvaškem Zagorju 16.35 Mala vizija Dogodivščine Toma Savvverja in Huckleberry Finna, otroška serija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Srednja Bosna, dokumentarna oddaja 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.00 Novinarska konferenca predsednika republike Hrvaške dr. Franja Tuđmana, posnetek 21.20 Kokain, človekova poguba, ameriški barvni film 23.05 TV dnevnik 23.25 Slika na sliko 0.20 Poročila v angleščini 0.25 Poročila 0.40 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA Slovenija 1 W. Fend: Moja knjiga o džungli, nemška poljudnoznanstvena serija - Opice, opice Telovadijo in skačejo, vreščijo in se mikastijo, imajo pa tudi zelo nežno družinsko življenje in včasih radi leno ležijo v opoldanskem soncu. Ljudje in opice smo si včasih kar precej podobni, ali ne? Tako otroci kot odrasli v živalskih vrtovih in cirkusih občudujoče opazujejo početje opic. KANALA 10.15 A Shop 10.30 RIS, risanke in spoti 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 A Shop 12.00 Video strani 18.30 Poslovni dosje, ponovitev ameriške dokumentarne serije 19.00 Napoved sporeda/Vreme 19.02 A Shop 19.15 Za zdravje 19.25 MCM 19.45 A Shop 20.00 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 21.20 Teden na borzi 21.30 Poslovni dosje, ameriška dokumentarna serija 22.02 Dnevnom-formativni program 22.15 Poročila v angleščini: Deutsche vvelle 22.35 Compakt - Tedenski pregled zunanjepolitičnih dogodkov 22.50 A Shop 23.00 MCM 0.00 Astrološka napoved 0.10 MCM 1.00 Video stra- TV AVSTRIJA l 6.00 Textvision 9.00 Jutranji program 9.05 Roseanne, serija 10.30 Fantom išče svojega mojstra, ponovitev ameriškega filma 12.00 Transdanubska elegija 12.15 šiling, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Kamen in križ 13.35 Sinha Moča, brazilska telenovela 14.00 Kobra, prevzemite, serija 14.50 če ti praviš, ljubi Bog 15.00 Jaz in ti 15.05 Nils Holgersson, serija 15.30 Am, dam, des 15.50 Ante, norveška serija 16.15 Strelovod 16.30 Ding dong, otroci se pogovarjajo z znanimi ljudmi 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Grad ob Vrbskem jezeru: Gospod Charlie iz Los Angelesa 1920 Kristjan v času 19.25 Metamorfoze 19.30 Čas v sliki/Vreme 19.55 Kultura 20.15 Šport 21.15 Miami Vice, serija 22.00 Novosti iz sveta filma 22.30 Beli čas suše, ameriški film 0.15 Čas v sliki 0.20 Balada o Nara-jami, japonski film 2.10 Poročila/ 1000 mojstrovin RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včerja - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija 10.55 - Pet za pet - 12.15 - Osmrtnice, zahvale -12.20 - Črna kronika -12.55 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska danes (regionalna poročila) - 14.30 - Točke, metri, sekunde (športna oddaja) - 15.30 - Dogodki in odmevi - radio Slovenija -16.20 -Skriti reporter - 17.20 - Novinarski blok - 16.00 - Gorenjska danes - jutri (regionalna poročila) - 18.20 -Na Gorenjskem Parnasi 18.50 -Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvide nje jutri - 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop - 12.00 - Pregled nastopov Gorenjskih športnikov, EPP - 13.00 - Danes do trinajste ure, EPP -14.00 - Obvestila - 14.30 - Novice, EPP - 15.30 - Dogodki in odmevi -16.00 - Obvestila - 16.30 - Novice, EPP - 17.00 - Osrednja tema, EPP 18.00 - čestitke - 18.30 - Informati vna oddaja BBC, EPP - 1. RADIO ŽIRI 17.40 Video strani 17.66 Snežni me tež, ponovitev kanadskega barvne ga filma 19.30 Dnevnik 20.05 Murp-hy Brovvn, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Hitreje, višjfc, mo čneje, oddaja o športu 21.25 šam-panjček Charlie, ameriška nadalje vanka 22.20 Fluid ročk cafe 22.50 Nenavadne zgodbe, ameriška nanizanka 23.50 Horoskop 14.00 - Napoved programa -14.10 -Naše okno 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan 14.40 - Tolar za knjigo 15.00 - Dogodki danes jutri - 15.30 - Prenos dnevno-infor-mativne oddaje Radia Slovenija -16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa do 19 ure - 16.15 - Od srca do lonca 16.30 - EPP -17.00 - športne novice - 17.10 Otorški program 18.00 - Novice in obvestila osmrtnice 18.10 - Mladinski program - 19.00 - Odpoved programa - KINO 2. novembra CENTER amer avant. film BATMAN SE VRAČA ob 17.30 in 20. un STORŽIČ in ŽELEZAR Danes zaprto! TRŽIČ amer akcij film ZADNJI SKAVT ob 17.45 in 20 uri TOREK, 3. novembra 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Program za otroke 9.00 Zgodbe iz školjke 9.55 Šolska TV, ponovitev 9.55 Analitična mehanika 10.25 Angleščina - Follovv me 10.45 Muzzv, angleščina za najmlajše 11.00 Sedma steza, ponovitev 11.30 Da ne bi bolelo: Bronhialna astma, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 Video strani 14.35 Video strani 14.45 Napovednik 14.50 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah: Logika gibanja, ponovitev 15.35 Ciklus filmov znanih režiserjev in ustvarjalcev - Roger Corman: Propad hiše Usher, ponovitev ameriškega filma 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Program za otroke 17.10 Lonček, kuhajl - Hitri sadni sladoled 1725 Prvi uspehi: Igor Plišič - violina 1725 Denver - poslednji dinozaver, ameriška otroška nanizanka 17.45 I. Dekleva: Po belih in črnih tipkah 18.20 Srečanje z Jutrovim na Ptujskem gradu, ponovitev 18.35 EPP 18.40 Mostovi 19.10 Risanka 19.20 Napovednik 19.22 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport 20.00 EPP 20.05 Žarišče 20.30 EPP 20.35 Osmi dan 21.25 Novosti založb: Od obzorja do obzorja 21.35 EPP 21.40 E. Somerville - M. Ross: Prava Charlotte, angleška nadaljevanka 22.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče 22.55 Poslovna borza 23.05 Sprehodi po stari Ljubljani 23.30 Napovednik 23.33 EP, Video strani 23.35 Sova 23.35 Haggard II, ameriška nanizanka 0.05 Hannav. angleška nanizanka 1.00 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 14.50 Video strani - 14.55 Doku mentarec meseca: Skrivnostna po Ija barv, ponovitev - 15.36 Sova ponovitev - Ameriške video smeš niče, ameriški varietejski program Hannay, angleška nanizanka; Ame riška kronika, ameriška dokumen tarna serija - 1720 Svet poroča 18.00 Slovenska kronika - 18.10 Re gionalni programi - Koper - 19.00 Orion - 1925 EPP - 19.30 TV Dnev nik ORF - 20.00 TV igrica 20.30 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka - 21.00 Glasba, shovv in cirkus: Neverjetne zgodbe - 22.00 Omizje - 0.00 Svet poroča, ponovi tev 0.40 Video strani l. PROGRAM TV HRVAŠKA 6.55 Pregled sporeda 7.00 Dobro jutro, Hrvaška/Problemčki, angle ška humoristična nanizanka 10.00 Poročila 10.05 TV šola 10.05 Mate matika 10.25 Eko, eko, ekologija 10.35 Kemija: Anorganske spojine kisika 11.06 TV Leksikon: Gobe 11.16 Ameriška angleščina 11.30 Mali svet 12.00 Poročila 12.05 Svež veter v starem gradu, ameriška humoristična nanizanka 13.30 Mono fon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sli ko, ponovitev 14.50 šampanjček Charlie, ponovitev ameriške nadaljevanke 15.46 The big Blue, oddaja za Unprofor 16.00 Poročila 16.10 Učimo o Hrvaški 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Kako mati lahko pomaga otroku, izobraževalna oddaja 18.36 Santa Barbara, ameriška na daljevanka 19.T7 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Trgovec s sanjami, angleški dokumentarni film 21.10 V velikem planu 22.40 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v an gleščini 23.50 Sanje brez meja 23.56 Poročila 0.10 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.30 Video strani 17.40 Kokain, človekova poguba, ponovitev ame riškega barvnega filma 19.20 Loto 19.30 Dnevnik 20.06 Državnik nove ga kova, angleška barvna humoristična nanizanka 20.35 Mesta za Dubrovnik, serija 21.10 šampanj ček Charlie, ameriška nadaljevanka 22.15 Tri ljubezni, 8 del švedske nadaljevanke 23.06 Premiere, ki jih ni bilo - Za humorističnim vogalom 0.05 Horoskop Slovenija 1 Prava Charlotte, angleška nadaljevanka To je zgodba o dveh dekletih, sestričnah Francie in Charlotte; prva je resnična koketa in zna osvojiti vsakega fanta, ki se ji približa, druga je starejša, na videz manj privlačna in vabljiva. Navihana Francie pride na počitnice v Lismovle, majhno irsko mesto, in se nastani pri Charlotte; njen izbranec je tokrat mladi angleški oficir Ge-rald; ona misli resno, njemu pa je vse skupaj le prijetna poletna avantura. Ko Francie to spozna, se v jezi in žalosti odloči za Roddvja, edinega moškega, ki ga je Charlotte zares vzljubila. Seveda je konflikt neizbežen. KANALA 10.15 A Shop 10.25 Astrološka napoved 10.30 RIS, risanke in spoti 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 Teden na borzi 12.00 A Shop 19.00 Napoved sporeda/Vreme 19.02 A Shop 19.15 Za zdravje 1925 MCM 19.46 A Shop 20.00 Risanka 20.15 Dnevno-informativni program 20.28 Vreme 20.30 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 2120 Kolesarjenje po Ameriki, dokumentarec tedna 21.50 Tepca iste vrste, ameriška komedija 23.15 Vreme 23.17 Dnevno-informativni program 23.30 Poročila v angleščini: Deutsche vvelle 0.00 Astrološka napoved 0.10 MCM 1.00 Video strani TV AVSTRIJA 1 6.00 Textvision 9.00 Jutranji program 9.05 Roseanne, serija 9.30 Klub za seniorje 10.15 Panoptikum 10.30 Pilot Quax, ponovitev nemške komedije 12.00 Šport, ponovitev 13.00 čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Sinha Moča, telenovela 14.00 Kobra prevzemite, serija 14.46 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti 15.05 Oddaja z miško 15.30 Am, dam, des 15.50 Ante, serija 16.15 Detektivi za varstvo okolja 16.30 Nagradna igra 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Grad ob Vrbskem jezeru: Začetek sezone 1922 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Dežela gora 21.00 TV kotiček za živali 21.07 Pogledi s strani 21.15 Razsodba za pet milijonov dolarjev, kanadski film RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se 8.30 - Hov ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - da nes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok 10.00 - Poročila Radia Slovenija 10.55 - Pet za pet 12.15 - Osmrtnice, zahvale 12.20 - Črna kronika - 12.55 - Pet za pet 13.00 - Pesem tedna 14.00 - Gorenjska danes 14.20 - Novinarski blok - 15.30 - Dogodki in odmevi -17.20 - Novinarski blok 18.00 - Gorenjska danes - jutri 18.20 - Tečaj nemškega jezika 18.50 - Radio Kranj jutri 19.00 Nasvidenje jutri RADIO TRŽIČ 16.00 - Dober dan, lepo pozdravljeni 16.10 - Obvestila na Radiu Tržič 16.20 - Aktualne informacije 16.30 - Športni obzornik - 17.20 -Gost v torek 18.15 - Klepet s po slušalci 19.00 V četrtek na svide nje - l. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horo skop, EPP 13.00 - Danes do trinaj stih, EPP 14.00 Obvestila 14.30 - Novice, EPP 15.30 - Dogodki ir> odmevi 16.00 - Obvestila 16.30 Dogodki in odmevi - 17.00 - Zabava vas Braco Koren 18.00 Čestitke 18.30 Informativna oddaja BBC, EPP 19.00 - Odpoved programa 1, RADIO žnu 14.00 Napoved programa 14.15 -Naše okno 14.30 Devizni tečaj 14.35 - Misel za dan 14.40 Kme tijska oddaja - 15.00 - Dogodki da nes jutri 15.30 - Prenos dnevno informativne oddaje R Slovneija -16.00 Radio Žiri spet z vami - napoved programa - 16.15 - Od srca do lonca 16.30 - EPP 17.10 - Ak tualna tema 18.00 - Novice osmrtnice - obvestila - 18.30 -Vprašanja in pobude 19.00 - Od poved programa KINO 3. novembra CENTER amer avant. film BATMAN SE VRAČA ob 17 30 in 20 uri STORŽIČ in ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA amer akcij, film ZADNJI SKAVT ob 18 in 20 uri ŠKOFJA LOKA FILMSKO GLEDALIŠ ČE ob 18 in 20 uri GLASBENA LESTVICA RADIA ŽIRI sreda, 4. novembra, od 17. do 18. ure Živjo! Ta teden ste me pa skoraj zasuli s pošto. Hvala! Ker mi tako pridno pišete, vam obljubim, da bom tudi jaz skrbela za vaše nagrade. Sicer pa - v sredo, od 17. do 18. ure - na valovih RADIA ŽIRI! Kako ste glasovali ta teden: 1. Guns'n'roses - November rain 2. Irena Vrčkovnik - Santa Marija 3. Hajdi - Nisem važna 4. Čuki - Pesem o kraljestvu... 5. Califomija - Ne pozabi me 6. Madonna - This used to be my plavground Lestvico ureja 7. Mark Knopfler & Chet Atkins - Just one time Nataša Bešter 8. Sendi - Ko bi vedel 9. Nataša Nar din - Poletna noč 10. Miran Rudan - Nekdo v meni 11. Tommv Roe - Dizzv 12. Barflv - Ob 9*1 zjutraj Novi predlog: Simona Weiss - Mati Šank ročk - Pravljica o mračnih ljudeh KUPON Glasujem za pesem novi predlog moj naslov Kuponček pošljite na naslov: RADIO ŽIRI, Trg osvoboditve 1, 64226 ŽIRI. Tokrat je imela srečo Marička Mavec, ki dobi v GOSTILNI PRI ZALOGARJU v Dolenji vasi (tel.: 64-083) MARTINOVO VEČERJO za dve osebi! Kaseto studia MANDARINA pa dobi Mir jam Bergant, Zalog 52, Cerklje na Gorenjskem. ČESTITAM! Sodelujte z nami, čakajo vas lepe nagrade! Nataša Bešter GLASBA JE ŽIVLJENJE GLASBA KOT ZDRAVILO VSAKO SOBOTO TOČNO OPOLDNE NA RADIU TRIGLAV JESENICE (96 MHz) Pravijo, da je smeh pol zdravja in ker sta gesli naše oddaje: smeh dela dobro kri in pesem nas reši vseh skrbi, bi se lahko pobahala, da torej skrbimo tudi za zdravje naših poslušalcev. Da pa moje trditve ne bi izzvenele v prazno, je med drugim naše geslo utemeljil rudi minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč, ki pravi, da smeh dobro vpliva na obrambni sistem, na krvni pritisk, na delo srca, glasba pa je lahko tudi zdravstvena terapija. V sobotni oddaji Glasba je življenje pa bom svojim poslušalcem lahko postregla s konkretnimi podatki iz bolnišnice za športnike v Ludenscheidu v Nemčiji, kjer pri zdravljenju uporabljajo tudi glasbo. Dan pred operacijo si lahko bolniki izberejo glasbeni program iz desetih kategorij. Zvoki želene glasbe iz slušalk jih potem spremljajo pred in med operacijskim posegom. Doktor Ralph Spintge, iz omenjene bolnišnice, pravi: »Glasba dvigne bolečinski prag, to je že dolgo znano.« Izbira glasbe ie seveda odvisna od bolnikovega okusa, a nekatera pravila le držijo. Besedilo ne sme biti v jeziku, ki ga govori bolnik, ker bi ga v tem primeru preveč zaposlovalo. Bolniki s kroničnimi bolečinami pa na primer ne smejo poslušati ritmične glasbe, ker le-ta povečuje napetost mišic. Čeprav v svetovnih krogih zdravljenje z glasbo še ni dobilo priznanja, pa skandinavska raziskava potrjuje, da bolniki, ki so jih zdravili z glasbo, dva ali tri dni pred zapustijo bolnišnico. Kot običajno pa bo na programu tudi nagradno telefonsko petje za HI-FI stolp. Tudi tikrat sem našla nekaj poslušalcev, ki so z veseljem zapeli geslo celjske Kovinotenne Nemogoče je mogoče. Posebej pa opozarjam na zadnjo nagradno uganko v mesecu oktobru za 60-kilogramsko vrečo prave kave, ki jo poklanja angleška firmaa ED F MAN COF-FEE. Simona Vodopivec 24. LESTVICA »TRŽIŠKI HIT« TH. Just another day - Jon Secada 2. This used to be my playground - Madonna 3. Vrni se - Janko Ropret 4. The one - Elton John 5. Vrni mi morje moje dekle - Agropop 6. Ostani mlad - Peter Pan 7. It's my life - Dr. Alban 8. Greh - Sokoli 9. November rain - G'n'r' 10. Nisem važna - Hajdi Prelogi: Tuji: Humping araound - Bobbv Brown Domači: Z nami je Slovenija - Agropop Kaseto bomo tokrat poslali Maji Cesar, ki stanuje na Prešernovi 9 v Radovljici. Ostalim, ki ste sodelovali, se zahvaljujemo, in vas vabimo v četrtek ob 18.05 k poslušanju na; še oddaje, danes teden pa boste na tej strani zopet izrezali kupon in ga poslali na naslov Radio Tržič, Balos 4, 64290 Tržič. Lep pozdrav! jernej in Jekk* 1 KUPON i. iMMMMA Predloga: Tuji Domači Naslov SONČKOV KOT ČESTITAMO Komu? Jasno, Rezki iz Kamnika, in ma d' jih doda še tol'k, let seveda. No, če ima čist' slučajno še kdo v tem času Birthday, se jest in Alig3' tor pridružujeva, čestitkam pa to... a ne. Čist' t'ko, najprej malo hvaljenja, saj veste, člov'k se mora mal' zgont. "Vsi v Sončkovem kotu (torej tudi vi dragi dopisovalci - op. av.) ste d'best. Ni vam para v ceh Evropi". Jože, moram reči, da si prav napisal. Celo v svetovnem merilu imamo Sončkarji le en par, to je Par - Me - Zan, zadeva je sicer iz Mongolije. A bluzim? Ej Sit, res bluzim. Pravilni odgovor od zadnji je bil ia. Rešitev full dost. Tudi slikovnih, namreč Jernej iz Bašlja je narisal, sicer v nekoliko gotskem stilu, enega navadnega Francija na balanci od navadnega kolesa. Domiselno, hm, hm, fant iz tebe bo še nekaj, mogoče Fanta ali Coca Cola. Who knows? Gremo žrebat. To je resna zadeva, ki zahteva celega človeka, mogoče celo dva cela človeka. Ampak v slovenski skupščini je poslanec Vitko Big zahteval, da na vrsto pride Glavač Mateja, Jama 19, 64211 Mavčiče. Mateja, kot predstavnica klene ugankarske družine (ozna sve dozna!) b°* dobila dopis, potem pa v Sončka po nagrado. TOP 3 L Tourism - Roxette 2. Hajdi in Dj. 3. The Ebrtremist - Joe Satriani NOVOSTI Prvič - za tiste, ki se razumejo na dramatiko, pa to je tu "Škofjelo^j pasijon", drugič - za tiste, ki se razumete na ptiče, so tu Sokoli je blazn zmatran", tretjič - za tiste, ki se zastopte na kmetijstvo, pa Pj je tu Agropop in "Z nami je Slovenija" s super komadom "Ti si tf£ Sonček , ki ga je Serbiposvetila meni, četrtič - za tiste, ki kopčate V sto pod tretjič, so tudi Čudežna polja, za kovače so The Smiths, z n3! lepšim komadom "The Charmnina Man", ki je tudi posvečen me1^ Ostalo pa drugič OBISKI V SONČKU - torek, 3. nov., ob 13. uri SoK^ li, četrtek, 5. nov., ob 18. uri Kreslin, petek, 6. nov., ob 18. uri Haj0* Ma d' pridete, dmgač bo surla. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 68.: Ali Hajdi hodi v osnovno ali v srednjo šolo? Dopisnice čakamo , uredništvu Gorenjskega Glasa do srede. 4. novembra, s pripisom hoč'te". Nagrada kaseta ali LP po želji. Sit placa je zmanjkal, arI1P^ Vesna nate nis'm pozabu, naslednjič ti odgovorim, veza lavfa, jasn Čavvvvv v............ Hofer —1 ZA PEČENJE: DELIKATESNO OLJE 4 lit. pločevinka ATS49.90 FRISA MARGARINA 500 g čaša Q 90 ATS 51. 0SANA MARGARINA 250 g kocka o 90 ATS O. JEDILNA ČOKOLADA 400 g 14 90 ATS 1 H. ROZINE 500 g R 90 ATSU. LEŠNIKI 500 g ATS 18 90 MANDELJNI 175 g O 90 ATS O. MANDELJNI zmleti 200 g O 90 ATS O. MAK 350 g fi 90 ATSU. KOKOS nastrgljan, 200 g O 90 ATS O. ARANZINI [.iti m m n 100 g R 90 ATStJ. PECILNI PRAŠEK 6 zavojčkov O 90 ATSU. VANILIJEV SLADKOR 10 zavojčkov O 90 ATS O. 4 x Celovec 10. - Oktoberstr. 25 Lodeng. 22 St Veiterstr. 70 Steing. 209 3 x Beljak Ossiacherzeile 56b Italienerstr 14 Maria - Gailerstr. 30 Velikovec Umfahrungsstr. 6 VVolfsberg Packerstr. 2 x Špital Oberdorfestr. 4 - 6 Vlllacherstr. 106 Upoštevajte,prosimo, da so tri artikli samo prehodno v našem sortimentu. Cene vsebujejo vse davke. ZA MIKLAVŽA IN ZA BOŽIČ ČOKOLADNI MEDENJAKI 500 q O A 90 ATS aC". NURNBERŠKI MEDENJAKI 600 g ATS 39.99 OKRAŠENI MEDENJAKI ATS 34.*° MANDELSPEKULATIUS 250 g iq 90 ATS 1 Om ADVENTSKI KOLEDAR n so 75 g ATS 51. MIKLAVŽ 150 g t A 90 ATS 1 *#■ MIKLAVŽ Q 90 100 Q ATS 51- MIKLAVŽ IN PARKELJČEK Q 90 80 g ATS 51. M61 Elektromotorji in gospodinjski aparati, d.o.o., Otoki 21 64228 ŽELEZNIKI Na podlagi sklepa upravnega odbora 8. seje objavljamo JAVNO DRAŽBO za prodajo nezasedenih stanovanj 1. dvosobnega stanovanja št. 3., v izmeri 53,01 m2, v pritličju stanovanjskega bloka Na Kresu 11 v Železnikih; izklicna cena 2.336.281,90 SIT 2. enosobnega stanovanja št. 1, v izmeri 37,17 m2, v pritličju stanovanjskega bloka Otoki 20 v Železnikih; izklicna cena 1.568.260,00 SIT Na dražbi lahko sodelujejo fizične in pravne osebe v R Sloveniji, ki bodo predložile dokazilo o plačani 10 % varščini od izklicne cene vsaj dan pred dražbo in potrdilo o državljanstvu R Slovenije. 10 % varščino nakažite na žiro račun 51510-601-16198. Plačano varščino bomo kupcu všteli v kupnino, drugim ponudnikom pa vrnili. Vplačana varščina se ne obrestuje. Kupec mora skleniti pogodbo v roku 8 dni po končani dražbi, sicer varščina zapade. Celotno kupnino pa mora plačati najkasneje v 15 dneh po sklenitvi pogodbe, sicer tečejo zakonite zamudne obresti. Prometni davek in vse stroške prenosa lastninske pravice plača kupec. Pooblaščenci pravnih oseb morajo predložiti pooblastilo za zastopanje. Prodajalec bo izročil kupcu nepremičnino v posest po plačilu celotne kupnine. Nepremičnina se proda po načelu "videno-kupljeno". Javna dražba bo dne 9. 11. 1992 ob 12. uri v sejni sobi podjetja Domel, d.o.o., Otoki 21, Železniki. Pred tem datumom je možen ogled prostorov po predhodnem dogovoru po tel. 064/66-441, int. 210, vsak delovni dan do izvedbe javne dražbe. Domel, d.o.o. Železniki NOVO - Čaj SUM TEE po JAPONSKI RECEPTURI - Institution KANEDO FR0M NATURE-FROM JAPAN Izredno učinkovit in v praksi preizkušen čaj SLIM TEE. V poplavi reklam za zdravo hujšanje nam vsi dosedanji preparati pomagajo pri hujšanju, NE PA TUDI pri ohranjanju idealne telesne teže. Izjema je naš čaj SLIM TEE. Čaj je naraven, narejen iz zdravilnih zelišč. Omogoča nam hitro in zdravo hujšanje, zmanjšuje apetit, pomirja in spodbuja celotno čiščenje telesa. Ce želite, da bo vaše življenje preprostejše, lažje in brezskrbnejše, nas pokličite po telefonu (061) 199-802. Cena samo 490 SIT. t*----v. KAMILICA LJUBLJANA Grgrajte Sonček in povrnil se vam bo nasmeh. Sonček - zeliščno olje za izpiranje ust priporočamo ob vnetju dlesni, utrjevanju majavih zob, boleznih želodca in glavobolih različnega nastanka. Cena 290 SIT. Naj bo jesen polna dobrega počutja. Bronhin čaj - zelišča lajšajo ležave pri vnetju dihal, izkašljevanju sluzi in lažje dihanje. Tudi otroci ga radi pijejo. Ccna 490 SIT- Lažji korak in prijetnejši sprehod. Mazilo revmatin - preizkušeno zeliščno mazilo, ki z boljšo prekrvavitvijo umirja bolečine pri revmatičnih težavah in bolečih žilah. Bolečine prenehajo že po 4 minutah. Cena 490 SIT. Naročila po telefonu 061/199-802. SVETIL* Odlična izbira vseh vrst svetil: - lestenci - reflektorji - stenske, stropne in namizne luči - halogenske svetilke Ugodni nakupni pogoji: ~ 15% POPUSTA pri plačilu z gotovino - ugodna obročna prodaja m- , Kataloška prodaja Možnost zamenjave svetilke v 14. dneh Rezervna stekla Pred nakupom svetil preverite odlično ponudbo v Metalki ! blagovnice Ljubljana, Maribor, Kamnik do 14. novembra © metalka Trgorinm t* »mM ■ po—tnknl imrtl SREDA, 4. novembra 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.30 Video strani 9.40 Program za otroke 9.40 Denver - poslednji dinozaver, ponovitev ameriške nanizanke 10.25 I. Dekleva: Po belih in črnih tipkah, ponovitev 11.00 E. Somerville - M. Ross: Prava Charlotte, ponovitev angleške nadaljevanke -- " 11.50 Poslovna borza, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 Video strani 14.35 Video strani 14.45 Napovednik 14.50 Omizje, ponovitev 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke 19.05 EP, Video strani 19.10 Risanka 19.15 EPP 19.20 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, šport 20.00 EPP 20.05 Žarišče 20.30 EPP 20.35 Film tedna: Leo Sonnvbov, švicarski film 22.10 EPP 22.15 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče 22.40 Napovednik 22.42 EP, Video strani 22.45 Sova 22.45 Radio FM, ameriška nanizanka 23.10 Hannav, angleška nanizanka 0.00 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.40 Video strani - 15.50 Osmi dan, ponovitev - 16.40 Sova, ponovitev - Haggard II, angleška nanizanka; Hannay, angleška nanizanka -18.00 Slovenska kronika -18.10 Regionalni programi - Maribor -19.00 Psiho - 19.25 EPP - 19.30 TV Dnevnik HTV - 20.00 športna sreda - 22.00 Koncert nagrajencev II. evropskega tekmovanja mladih or-glavcev - 23.10 Video strani - ČETRTEK GAULOISES BLONDES l. PROGRAM TV HRVAŠKA 6.56 Pregled sporeda 7.00 Dobro jutro, Hrvaška/Problemčki, angleška humoristična nanizanka 10.00 Poročila 10.05 TV Šola 10.05 No-men est omen 10.35 Ljudevit Gaj 11.00 TV Leksikon: Renesansa 11.15 Ameriška angleščina 11.30 Zgodbe o lisici, serija 12.00 Poročila 12.05 Svež veter v starem gradu, ameriška humoristična nadaljevanka 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Šampanjček Charlie, ponovitev ameriške nadaljevanke 15.45 The big blue 16.00 Poročila 16.10 Učimo o Hrvaški: Zgodovina hrvaškega knjižnega jezika 16.35 Mala vizija: Divji svet otrok, serija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Po ročila 18.06 Danes v saboru 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.17 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Gospodična Marrv, argentin ski barvni film 21.45 Obnova Hrvaške 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Sanje brez meja 23.55 Poročila 0.10 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.45 Video strani 9.00 Zasedanje sabora republike Hrvaške, prenos 19.30 Dnevnik 20.05 Nogometna sreda 22.35 Šampanjček Charlie, ameriška nadaljevanka 23.30 šo staković Zagrebški kvartet 0.30 Horoskop KANALA 10.15 A shop 10.25 Astrološka na poved 10.30 RIS, risanke in spoti 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 A shop 12.00 Video strani 18.45 A Shop 19.00 Napoved sporeda/Vre me 19.02 Male živali 19.25 MCM 19.45 A Shop 20.00 Risanka 20.15 Dnevno-informativni program 20.30 Drugačen svet, ameriška na daljevanka 21.20 Kult - Ura 21.50 Božidar Jakac: Podoba na filmskem traku, 7 del 22.05 Vreme 22.07 Dnevno-informativni program 22.20 Poročila v angleščini: Deutsche vvelle 22.40 A Shop 22.50 MCM 0.00 Astrološka napoved 0.10 MCM 1.00 Video strani Slovenija 1 Leo Sonnvbov, švicarski barvni film Leo Sonnyboy je pripoved o zakrnjenem, debelušnem samcu Leu Mangoldu, strojevodji pri švicarski železnici, ki mora svojemu precej bolj privlačnemu prijatelju Adrianu Hauserju ponuditi dokaj nenavadno uslugo. Godrnjaje in z odporom se namreč formalno poroči z lepo Adrianovo prijateljico Apio, tajskim dekletom iz nočnega kluba, ki ji grozi izgon iz države. Prijatelj sam je namreč že poročen, žena pa o moževi nezvestobi seveda ničesar ne sluti. Policija, ki se ukvarja s problemi tujcev, mešane zakone preverja in tako morata "navidezna" zakonca nekaj časa v resnici živeti pod skupno streho. Prisilno zakonsko življenje pa ima povsem nepričakovane posledice. Ko naj bi se Leo od Apie ločil, mu sploh ni do tega, saj se je medtem vanjo do ušes zaljubil. TV AVSTRIJA 1 6.00 Textvision 9.00 Jutranji program 9.05 Roseanne, serija 9.30 Kultura, magazin 3sat 10.00 Angleščina 10.30 Diamantna past, ponovitev ameriškega filma 12.05 Dedek in Venera, risanka 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Sinha Moča, tele-novela 14.00 Kobra, prevzemite, serija 14.45 Družina Meier, serija 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.05 Niklaas - deček iz Flandrije 15.30 Traral, z lutkovnim cirkusom klovna Habakuka 15.50 Ante, serija 16.20 Nekoč je bilo ... Zvezde pripovedujejo svoje najljubše pravljice 16.30 Hevrekal mini leksikon 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Grad ob Vrbskem jezeru: Beli konj iz Lipice 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Zmaga ljubezni, italijanska nadaljevanka 21.45 Pogledi s strani 22.00 Zore - Človek brez meja 22.50 Denar drugih, francoski film 0.35 Čas v sliki 0.40 Čas vrnitve, čilenska melodrama 2.05 1000 mojstrovin/ Poročila TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.45 Čas v sliki 16.55 Leksikon umetnikov 17.00 Napredek z razumom 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Milijonar, serija 18.30 Zarjovi, lev kviz 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Sibirija TV film 21.35 Aktualna tema 22.00 Čas v sliki 22.30 Šport 0.30 Nevvport Allstars 1.10 Poročila/ 1000 mojstrovin RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes - 9.20 - Novinarski blok -10.00 -Poročila Radia Slovenija 10.05 -Naj viža 10.55 - Pet za pet -11.20 -Halo 92 - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - črna kronika - 12.55 -Pet za pet 13.00 - Pesem tedna 14.00 - Gorenjska danes 15.30 -Dogodki in odmevi - 17.20 - Novinarski blok 18.00 - Gorenjska da nes - jutri 18.50 - Radio Kranj jutri 19.00 - Nasvidenje jutri - l. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP 12.00 - Novice v narod-nozabavni glasbi, EPP - 13.00 - Danes do trinajstih, EPP 14.00 - Obvestila 14.30 - Novice, EPP - 15.00 - Nasvet iz zdravnikove torbe -15.30 - Dogodki in odmevi - 16.00 -Obvestila 16.30 - Novice, EPP -17.00 Osrednja tema, EPP 18.00 -Čestitke 18.30 - Informativna oddaja BBC, EPP 19.00 - Odpoved programa - l. RADIO ŽIRI 14.00 Napoved programa 14.10 -Naše okno 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan 14.40 - Z arni-ko med zelišča 15.00 - Dogodki danes, jutri - 15.30 - Prenos dnevno informativne oddaje RA Slove nija 16.00 - Radio Žiri spet z vami - 16.15 - Od srca do lonca - 15.30 -EPP 17.10 - Zabavno glasbena lestvica 18.00 - Novice osmrtnice obvestila 18.10 - Moj svet 19.00 - Odpoved programa KINO 4. novembra CENTER amer. avant. film BATMAN SE VRAČA ob 17.30 in 20 uri STORŽIČ prem amer kom GOSPE V AKCIJI ob 18 in 20 uri ŽELE ZAR amer akcij film ZADNJI SKAVT ob 18 in 20. uri ŠKOFJA LOKA fran film SLAVA MOJEGA OČETA ob 18 in 20 uri ČETRTEK, 5. novembra 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.10 10.20 10.20 10.30 10.45 11.00 11.00 11.30 11.45 12.00 12.05 14.35 14.45 14.50 16.50 16.55 17.00 17.10 17.10 17.40 18.25 18.30 19.05 19.15 19.20 19.22 19.30 20.00 20.05 20.30 20.35 21.40 21.45 22.35 23.00 23.10 23.12 23.15 23.15 23.40 0.30 Video strani Program za otroke Jakecin čarobna lučka, ponovitev angleške risane nanizanke Norčije v živalskem vrtu Neža Maurer: Jesenski veter Šolska TV Analitična mehanika Angleščina - Follovv me Muzzv, angleščina za najmlajše Poročila Video strani Video strani Napovednik Športna sreda, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Program za otroke Ebba in Didrik, švedska nadaljevanka Živ žav EPP Že veste..., svetovalno - izobraževalna oddaja Risanka EPP Napovednik EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport EPP Žarišče EPP Košnikova gostilna EPP Tednik TV Dnevnik 3, Vreme, Šport Poslovna borza Napovednik EP, Video strani Sova Dragi John, ameriška nanizanka Hannav, angleška nanizanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.30 Video strani -16.40 Sova, ponovitev - Radio FM, ameriška nanizanka; Hannay, angleška nanizanka -18.00 Slovenska kronika -18.10 Regionalni programi - Koper -19.00 Videolestvica - 19.25 EPP -19.30 TV Dnevnik Koper - Capodi-stria - 20.00 TV igrica - 20.30 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka - 21.00 Podnebje in človek, angleška poljudnoznanstvena serija - 21.55 Umetniški večer - 21.55 Narkomanija: Gordijski vozel mamil, ameriški dokumentarni film -22.40 H - kot heroin, kanadski film -0.15 Video strani l. PROGRAM TV HRVAŠKA 6.55 Pregled sporeda 7.00 Dobro jutro, Hrvaška/Problemčki, angleška humoristična nanizanka 10.00 Poročila 10.05 TV Šola 10.05 Relief 10.35 Bizanc na Jadranu 11.05 TV Leksikon: Uvod v ikonologijo 11.15 Ameriška angleščina 11.30 Hrvaške zgodbe in novele za otroke in mlade: Veronika Deseniška 12.00 Točno opoldne/Poročila/Svež veter v starem gradu, ameriška humoristična nadaljevanka 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Šampanjček Charlie, ponovitev ameriške nadaljevanke 15.45 The big blue - Oddaja za Unprofor 16.00 Poročila 16,10 Učimo o Hrvaški: Vladimir Becić, likovnik 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Danes v Saboru 18.35 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.30 TV dnevnik 19.55 Šport 20.05 Poslovni klub 20.50 Iščem sorodno dušo, humoristična serija 21.25 Ekran brez okvirja 22.35 TV dnevnik 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.35 Video strani 9.00 Zasedanje Sabora republike Hrvaške, prenos 18.00 Gospodična Man/, ponovitev argentinskega filma 19.30 Dnevnik 19.55 Šport 20.05 Klicali ste, mi-lord, angleška humoristična nanizanka 20.55 Šampanjček Charlie, ameriška nadaljevanka 21.50 Moč in slava, dokumentarni športni film 22.30 Eurogol 23.46 Horoskop 0.15 Video strani KANALA 10.15 A Shop 10.30 RIS, risanke in spoti 11.00 Drugačen svet, ponovi tev ameriške nadaljevanke 11.50 A Shop 12.00 Video strani 19.00 Na poved sporeda/Vreme 19.02 A Shop 19.15 MCM 19.45 A shop 20.00 Risanka 20.15 Dnevno-informativni program 20.28 Vreme 20.30 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 21.20 Dance session, oddaja o plesu 22.40 Dnevno-informativni program 22.46 Poročita v angleščini: Deutsche vvelle 23.10 MCM 0.00 Astrološka napoved 0.10 MCM 1.00 Video strani Slovenija 2 Gordijski vozel mamil, ameriški igrano dokumentarni film Film je nastal na osnovi predavateljskih izkušenj Davida Tho-me, ki obiskuje ameriške srednje šole in predava o problemih zasvojenosti z drogami, alkoholom ali drugimi narkotiki. Namen njegovih predavanj v obliki prepričevanja, informiranja in provokacije, je opozarjanje staršev, vzgojiteljev in mladostnikov na nevarnost različnih zasvojenosti. Ob tej doku-mentaristično zasnovani liniji filma so ustvarjalci predstavili zgodbo o mladih z neke ameriške srednje šole in predstavili enega izmed primerov še prikrite zasvojenosti. TV AVSTRIJA l 6.00 Textvision 9.00 Jutranji program; Čas v sliki 9.05 Medeni vikend 9.30 Zemlja in ljudje 10.00 Francoščina 10.30 Razsodba za pet milijonov dolarjev, ponovitev kanadskega filma 12.05 Kozorog 12.15 Teleskop 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Sinha Moča, telenovela 14.00 Kobra, prevzemite, serija 14.50 Lobo 14.55 Najlepše otroške pesmi 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.05 Knjiga o džungli 15.30 Am, dam, des 15.50 Ante, serija 16.15 Artefix, otroški kulturni klub 16.30 Nasveti 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Grad ob Vrbskem jezeru: Lev je pobegnil 19.22 Znanost danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Moja najljubša pesem, koncert po željah 21.20 Pogledi s strani 21.30 Vohun, ameriški film 22.50 Ženska leta, ameriška komedija TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.00 1000 mojstrovin 16.10 Leksikon umetnikov 16.15 Šport 17.15 Človek, ki ljubi žabe, serija 18.00 Milijonar, serija 18.30 Kdo je kdo, nagradna igra 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Trailer, oddaja za ljubitelje filma 21.30 Pozor, kultura RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes - 9.20 - Novinarski blok -10.00 -Poročila Radia Slovenija - 10.55 -Pet za pet - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - Črna kronika - 12.55 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna -14.00 - Gorenjska danes - 14.30 -Planinsko športni kotiček - 15.30 -Dogodki in odmevi - 16.20 - Skriti reporter - 18.00 - Gorenjska danes - jutri - 18.20 - Na Gorenjskem Par-nas (kultura) - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje jutri - RADIO TRŽIČ 16.00 - Dober dan -16.10 - Obvestila - 16.30 - Kaj se dogaja po Tržiču - 17.00 - Včasih je dobro vedeti -17.30 - Novosti iz sveta glasbe 18.05 - Tržiški hit - glasbena lestvica - 18.55 - Pogled v jutrišnji Gorenjski glas - 19.00 - Jutri na svidenje - 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP - 12.00 - Evergreeni, EPP - 13.00 - Danes do trinajstih, EPP -14.00 - Na obisku, Obvestila -14.30 - Novice, EPP 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Novice, EPP - 17.00 - Spoznajte se, EPP - 18.00 Čestitke 18.30 - Informativna oddaja BBC-ija, EPP -19.00 - Odpoved programa RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa -14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan 14.40 - Vse o cvetju -15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno-infor-mativne oddaje RA Slovenija -16.00 - Radio Ziri spet z vami - napoved programa 16.15 - EPP 17.00 - športni utrinki 17.10 - Oddaja iz kulturno verske zgodovine -18.00 - Novice, obvestila, osmrtni ce - 18.30 - Oddaja iz resne glasbe - 19.00 - Odpoved programa - KINO 5. novembra CENTER franc. ris. ASTERIX IN NJEGOVA BORBA ob 16. uri, amer akcij film ZADNJI SKAVT ob 18. in 20. uri STORŽIČ amer. kom. GOSPE V AKCIJI ob 18. in 20 uri ŽELEZAR amer. avant. film BATMAN SE VRAČA ob 17.45 in 20. uri ŽELEZNIKI amer. krim. kom. RAZJARJENI HARLEM ob 19. uri ŠKOFJA LOKA fran. film SLAVA MOJEGA OČETA ob 20 uri BLEDA amer akcij. krim. FX-2 ob 20. uri ŽREBANJE NAGRADNE KRIŽANKE SLOVENSKE HRANILNICE IN POSOJILNICE Tudi zaradi lepih nagrad smo prejeli kar 1868 rešitev, izmed katerih smo izžrebali 6 reševalcev s pravilnim geslom pokrovitelja: »SHP STROKOVNO HITRO POPOLNO«. Hranilno knjižico Slovenske hranilnice in posojilnice sprejemajo z začetno vlogo 15.000,00 SIT Tone Intihar, Cankarjeva 29, Radovljica; z začetno vlogo 10.000,00 SIT; Damjana Pave, Srednja Bela 4, Preddvor, z začetno vlogo 5.000,00 SIT pa Tilka šenk, Britof 207, Kranj. Knjižne nagrade Gorenjskega glasa prejmejo Jana Ambrožič, Kajuhova 17, Bled; Marija Kralj, Reševa 2/d, Kranj in Majda Trček, Bertoncljeva 5, Kranj, čestitamo! projekura-izdeluje-instalira-servisira-prodaja-sveiiije KRANJ ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ vas vabi na ugoden nakup v svojo prodajalno na Koroški c, kjer vam odobrijo takojšen popust za gotovinsko plačilo ali možnost plačila na dva čeka, prav tako so vam na voljo v tehniških službah s svojimi nasveti in znanjem. Vsem reševalcem želijo obilo užitkov, srečnežem pa nudijo: 1. nagrado višini 6.000,00 SIT 2. nagrado v viiini 4.000,00 SIT 3. nagrado v višini 3.000,00 SIT v obliki nakupa v njihovi trgovini na Koroški c. 53 c. Geslo križanke napisano na kuponu in nalepljeno na dopisnici pošljite na GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ najkasneje do četrtka, 5. novembra 1992, do 8. ure. Rešitev lahko brez znamke oddate v pisarni TD Cerklje, TD Škofja Loka, PIC Slovenijaturist na Jesenicah in v Kranju - ali pa v naš nabiralnik Moša Pijadeja 1 oziroma kar direktno v boben za žrebanje (v upravi podjetja Bleivveisova 16, Kranj). PROJEKHRA-IZDELUJE*INSTALIRA-SERVISIRA 1 2 3 4 5 6 7 8 i 10 11 ' 12 13 ; 14 tS 16 IT" p8 20 21 ! 22 23 24 25 26 | 26 29 30 j 11 32 33 34 35 TE--- | 3fi w ! 40 41 42 43 44 45 46 ] 4? 48 ' 49 50 Si 52 53 PRODAJA-SVETUJE PROJEKTIRA > IZDELUJE - INSTALIRA • SERVISIRA • PRODAJA-SVETU JE PROJEKTIRA - IZDELUJE LIKOVNI ODSEVI Ustvarjalna svetloba v senci Velike narave Likovna kolonija Velika narava v gostoljubni hiši akademske slikarke BRIGITE POŽEGA R MULE J, z razgledom po a'Pskem svetu, ki so ga nekdaj slikali naši prvi veliki kraji-1arJi<že s svojo zasnovo in imenom nakazuje, da išče rešitve človeških tegob v veličini narave; s svojim ubranim potekom Po. potrjuje, da tudi v humanem stiku med ljudmi in s predanim delom v njej. Tak koncept očitno izhaja iz dela pobudnice, slikarke Pože-garjeve, ki je v tem okolju vtkana v naravo in skuša vnesti pojem velike narave v umetnost. Pri tem izhaja iz zvestobe realnosti, a njen življenjski utrip s sistematičnim delom v ateljeju, kjer proučuje anatomijo zelenja, spreminja okoliško gozdno motiviko v večnostno statičnost, malone obrednost, v katero projicira tudi figuro. S tako predanostjo naravi, ki ima podlago v mišljenju in doživljanju, likovni pristop pa v čisto optičnem iluzionizmu, je njeno slikarstvo zelo iskren in poseben pojav, ki ga je potrebno celovito doživljati v obeh kontekstih, hkrati kot idejo in simbolično občuteno realistično enakomerno zeleno krajinsko sliko. Razumljivo je, da so povabljeni slikarji tudi na tej koloniji ustvarili dela v svojem lastnem načinu, v duhu kolonije pa jih vendar zbližuje odnos do narave, ki je pri večini vseskozi viden. Tako izhaja slikovita VIDA SLIVN1KER s svojo razkošno barvito, s svetlobo prežeto in poetičnom, a kompozicij- sko pretehtano umetnostjo iz cvetlične narave, v katero je v novem ambientu vnesla še izrazitejšo rdečerjavo-vijolično živahnost, v motiviki pa preblisk modre triglavske zvončnice in rdečkaste vonjave planinskih rož. V načelu podobno je reduciral mogočnejšo naravo z gorskimi skalami in slapom Savico z mislijo na Prešerna gorenjski Črtomir frelih: motivno izhodišče je spremenil v čisto likovno sproščeno in svetlobno prežarjeno, a tudi geometrijsko kristalno formulacijo skalnega prostora, ki se zdi na prvi pogled abstrakten, a vendar s kompozicijo in belo-rjavim in predvsem zračno hladnim modrikastim nadihom razkriva jasno asociacijo na naravno zaledje. Tržaški slikar BORIS ZU-LIAN pa je skušal prvič dotlej prenesti slikovitejšo krajinsko fiziognomijo v svojo geometrij- sko, ob arhitekturi Krasa formulirano likovno govorico. Za motiv je izbral nagubano ploskev triglavske stene, ravno črto Bohinjskega jezera s kulisa-stim horizontom gore zlasti geometrijsko razčlenjeno kmečko in drevesno arhitekturo, vse te motive pa je z živimi barvami in črtno strukturo spremenil v virtuozno, ritmično razčlenjeno in dekorativno ubrano likovno shemo. Bolj meditativno je posegel v življenje narave avstrijski slikar HUGO WULZ, čigar izrazita dela so predvsem metafora življenja. Na slikovno osnovo, ki spominja z obledelo, a tudi živo toplo barvitostjo na podlago starih preperelih slik, je v različnih kombinacijah odtisnil vnaprej pripravljene silhuete figur, vzete iz repertoarja nekakšnega fantastičnega bestiar-ja s polživalmi in polljudmi ali s figurami v življenje obnavlja-jočih radoživih legah, in jih vkomponiral na podlago kot simboličen in obenem igrivo dekorativen vzorec večno pre-rajajoče se človeške zgodbe. Njegova žena, tudi otroška pesnica ROSVvTTHA WULZ je naslikala vrsto vedrih, a tudi temnejših slik z motiviko nekoliko naivno arhaičnih ženskih bitij, realnih, a tudi fantastično krilatih, zazrtih v medsebojni dialog. Z njimi je prisrčno razkrila skrivnostnost medženskih odnosov, podobe idile in poetično fantazijsko zgodbo o naravi in samotnih ljudeh v njej. Docela zunaj tega okvira je ostala le slikarka STANISLAVA S. PUDOBSKA, ki jo je v času kolonije prestreglo naročilo za ilustracije nabožnih pesmi Marijana Slevca za Mohorjevo družbo. Zato je namesto pričakovanih pokrajin precizno izrisala vrsto starinsko občutenih perorisb, ki interpretirajo slovesno religiozno tematiko in se približujejo veličini boga v duhu klasicistično idea-liziranega realizma, temelječega na risanju po modelih in dopolnjenega z bogato ornamen-tiko, ki jo avtorica sistematično študira po starožitnostih, zlasti knjižnih vezavah. Cikel slik, nastalih v zavetju kolonije Velika narava, tako skuša osvežiti, če že ne kar pre-roditi, novo razmerje do krajine in ga s skupnimi močmi še bolj dvigniti v splošno zavest. Pričujoči prvi rezultati z izborom ustvarjalcev iz treh mejnih okolij - Slovenije, severne Italije in Koroške - so dober izraz današnjega odnosa do nje v dovolj nekonvencionalni in navzven različno reprezentativni formi. Kolonije umetnikov seveda ne morejo niti ne nameravajo preusmeriti ali obrniti v en sam cilj, lahko pa sprožijo dialog, ki se kaže v premisleku o lastnem delu, in razširjajo spoznanje, da je narava kljub manjši popularnosti med vodilnimi ustvarjalci, ki grebejo predvsem po lastni razdvojenosti, in kljub pogosti pridržano-sti za dokumentarno usmerjene manj zahtevne avtorje, vendar neizčrpno in trajno ter vsega upoštevanja vredno izhodišče za slikarsko problematiko in izpoved tudi na ustvarjalni in ne le dokumentarni ravni. Dr. Milček Komelj Renato Repše Arhitekt Ivan Vurnik Razlogov, zaradi katerih je vredno pogledati nazaj v domačo kulturno dediščino, je glede na stanje in možnosti v aktu-Qlni arhitekturni praksi vsekakor dovolj. Na drugi strani nas 0 gornjem prepričuje tudi sam ustvarjalni opus Ivana Vurni-kije sicer manjši od bolj znanega Plečnikovega, pa ven-lar izjemen. Obenem je bil do danes manj raziskovan, pone-k°d nekorektno spremenjen in drugod povsem pozabljen. sPekter njegovih del seže od izrazito dekorativnih ekspresio-n'stičnih del do čistih funkcionalnih zasnov, od oblikovanja Predmetov do kompleksnih urbanističnih predlogov. l»cn Vurnik Je b'l roJen leta 1884 v Radovljici, v znani in "8'edni podobarski družini. Po pričani klasični gimnaziji, ki j0 Je obiskoval v Kranju, se je vpisal na arhitekturni ^deiek Tehniske visoke š0le pa Dunaju. S pomočjo Maksa ^nianija je bil sprejet na šolo arhitekturo na dunajski vSnostni akademiji ki jo je U 1 0tt0 Wagner. Študij je končal v letu 1912, že v prvih ^ostojnih delih pa se je pri J^govem snovanju pojavil de- orativni talent, ki ga je razvili Pod vplivom Fabianija in Wagnerja ^likovanje cerkvene opreme in notranjščine cerkva, ki označuje začetek ustvarjalne poti, se pri Vurniku pojavlja skozi vso ustvarjalno pot. Leta 1913 se je poročil s Heleno Kotter. Likovna umetnica je izrazito vplivala tudi na njegove zasnove. Leta 1919 zasnuje Anatomski inštitut na Zaloški cesti v Ljubljani, 1920 pa prvi načrt za sanatorij na Golniku. Na slednjem se že pojavlja šilasti lok, ki ga je kasneje uporabil še nekajkrat. Vurnik je bil leta 1920 na novoustanovljeni Tehniški fakulteti v oddelku za arhitekturo imenovan za docenta za stavbeništvo, vqs čas pa si je prizadeval na šolo pridobiti tudi Fabianija in Plečnika. Plečnik je vabilo sprejel. Danes verjetno najbolj znana Vurnikova stavba, to je Zadružna gospodarska banka na Miklošičevi ulici v Ljubljani, je nastala leta 1921. Gre za izrazito ekspresionistično naravnano delo, fasada je povsem prekrita z geometrijskim vzorcem in obdelana v t.i. nacionalnih barvah. V Kranju je leta 1925 zasnoval Narodni dom, še en objekt, na katerem dominirajo šilasti loki. V letih 1923 - 1926 je nastal Sokolski dom na Taboru v Ljubljani, izrazito svoj-ska arhitektura, v kateri je zaslediti tudi že funkcionalistične tendence, značilne za kasnejša obdobja Vurnikovega dela. Poznavanje sodobnih urbanističnih teženj je arhitekt Vurnik dokazal v projektu Delavskega naselja v Mariboru, drug zanimiv urbanistični načrt pa je gotovo predlog regulacije Bleda. Vurnik je problem zajel celostno, predelal je tako otok kot tudi jezersko obalo in celotno naselje. V letu 1932 je nastalo Kopališče Obla Gorica v Radovljici, kvalitetna funkcionali-stična arhitektura s poševnim skakalnim stolpom. Kompleks se do danes žal ni ohranil. Leta 1934 se je Vurnik zapletel v spor okrog nove knjižnice v Ljubljani (današnji NUK), konkuriral je s Plečnikovo zasnovo, ki je bila na koncu tudi realizirana. Vurnikov predlog je bil iz funkcionalnega vidika ocenjen kot boljši, kazalo je že na možnost, da projekt napravita skupaj s Plečnikom, ki pa predloga ni sprejel. Proti koncu tridesetih je na mednarodni razstavi v New Yorku razstavljal projekt Urbanistična zasnova slovenske vasi, načrtoval je Kemični inštitut v Ljubljani, kopališče v Kranju ter regulacijo Radovljice in Ljubljane. Po drugi vojni je ob pritisku nove generacije izgubil mesto predstojnika arhitekturnega oddelka, do upokojitve leta 1957 pa je nadaljeval z vodenjem seminarja. Zadnje, nedokončano delo, je Vurnikov predlog za Uršulinski samostan in cerkve v Rimu, v katerem se kaže težnja po kombinaciji klasične zasnove ter svobodnejših arhitekturnih ele- mentov. Arhitekt Ivan Vurnik je umrl v Radovljici leta 1971. Vurnikova naprezanja po formiranju t.i. nacionalnega sloga in zagovarjanje svežih funkcionalnih rešitev utegne sicer pripeljati do tez o ustvarjalno razdvojeni osebnosti, v isti sapi pa moramo dodati, da gre pri posameznih izdelkih za tako raven, ki nas prepriča sama po sebi. Nekatera dela, npr. predlog regulacije Bleda, so še danes provokativna in silijo k premisleku in primerjavam posameznih urbanističnih trendov. Ta premislek je potreben tudi zaradi konca ere vsesplošnega pozido-vanja oz. izrazito ekstenzivne gradnje po vsej Sloveniji, ki je poleg nekaterih pozitivnih stvari (reševanje stanovanjskih problemov na zavidljivi ravni) večinoma izključevala kvalitetno arhitekturo in urbanizem. Na kvalitetnih izdelkih se da pokazati, da je kvalitetno zan-sovana arhitektura tudi stvar kulture nekega okolja in da pri tem ne gre le za dobro voljo tistega, ki plača gradnjo, pač pa za ustvarjalno gesto. Pomen raziskovanja in prezentiranja Vurnikovega opusa torej ni zgolj v zadostitvi zgodovinskemu spominu, temveč tudi v odpiranju polja različnih pogle- dov. Tako na našo dediščino kot tudi na aktualno produkcijo na tem področju. Odpira se torej možnost za heterogen pogled na domačo ustvarjalnost, ki je v začetku tega stoletja parirala evropskim trendom in smerem razvoja urbanizma in arhitekture. Ravno sveže ustvarjalnosti in pogojev zanjo pa ob poplavi slepega verovanja različnim -izmom vsekakor manjka. Opomba: Organizacijski odbor za pripravo posveta, razstave in zbornika je bil formiran pri Društvu arhitektov Radovljica, ki letos deluje v sodelovanju z Založbo Didakta iz Radovljice. Odbor je pripravil strokovni posvet, ki bo 5. in 6. novembra 1992 v knjižnici A. T. Linharta v Radovljici. Pri nastavkih za delo avtorjev oz. razpravljalcev je odločilno vlogo odigral Arhitekturni muzej iz Ljubljane, ki je pripravil Znanstveni katalog o življenju in delu Ivana Vurnika. projekt pa strokovno in finančno podpirajo pristojna ministrstva pri republiški vladi ter ugledne znanstvene ustanove. Za posvet so pripravljenost za sodelovanje že izrazili Nace Šumi, Marko Pozzet-10, Peter Krečič. Stane Bernik, Cene Avguštin. Boris Podrecca. Boris Leskovec. Dušan Blaganje ml.. Damjan Prelovšek. Andrej Hrauskv, Tomaž Brate, Pavel Gosti. Marko Smrekar. Janko Rožič in drugi. Prihodnje leto bo Organizacijski odbor v sodelovanju z revijo AB i/. Ljubljane pripravil zbornik s strokovnimi prispevki zgoraj omenjenih avtorjev. Zbornik bo izšel na dan otvoritve razstave, predvidoma lxi to 5 novembra 1993. Priprave za razstavo že potekajo, prav tako razgovori o mestih, v katera bo potovala. Otvoritev razstave bo V Ljubljani. $£nc Križnar Glasba s koncertov Groblje '92 ^armonija zvoka in barv z navdihom Jelovškovih fresk« Glasbeni festival Groblje, ki ze dvajseto leto zapored s »har-monijami zvokov in barv z navdihom Jelovškovih fresk« dodobra ozvocuje obrobni del g"; ^njske pokrajine Groblje P" Domžalah, je tudi že /a nami. P° lanskoletni tradiciji so je tudi, letos razpotegnil od zgodnjega junijskega poletja p« Ua do letošnjega zadnjega polet ncga dneva. Ostal je še vedno v °kvirih mednarodnih razmerij '"primerjav in seveda v »voji •tatftni omejenosti zagovornik komorne glasbe PrOStOl in * kaj mu dajeta te okvire blnskem m organizacijskem Pogledu pa ga zgledno realizira ln vodi prizadevni TomaJ Bole j svojo (zasebno) agencijo Gal-•JjJCarniolus i/ Lukovice. Gro ?'Je vsekakor ie leta sem sodi 1° med vodilne glasbene festi Va'e na Gorenjskem, morda mu v zadnjih desetih letih tO maJ šc konkurirava radovljiški ^stival (za zgodnjo glasbo) m C* majski Festival IDRIAkI ;dcn drugemu pa vsekakoi ni !° kaj posebej konkurenčni, Jorda kvečjemu še, da so si Q°Polnjujoči. V zadnjem letu Sc njihove akcije - koncerti ni- ti niso več prekrivali, kar pa tudi nekaj velja. Čeprav seveda tudi to ni nikakršna filozofija enega kakor drugega. V tem pogledu so si vsak zase toliko vsak k sebi, da vsega tega niti ne občutijo: niti v morebitnem programskem prekrivanju, niti z morebitnim odvzemanjem publike, niti v programski (glasbeni) konkurenci. Po pravilu vseh sezon doslej je tudi letošnji grobeljski Festival otvoril domači komorni orkester Domžale - Kamnik / usta noviteljem, umetniškim vodjem in dirigentom loma/cm Habetom, V koncertantnih delih Tartinija in .1 S. Bacha Iti sc jim pridružila še i/vrstna violinista stilista loma/ Loren/. in Volodja Balžalorskv. Ze nekaj se/on sem ugotavljam, da ima redkokatera sredina lak ansambel, kol ga imata obe sosednji občini (Dom/ale in Kamnik) in kar že dolgo več ne velja za precej večja središča od teh mest (na primer Kranj!) Tudi že s tem otvoritvenim koncertom so bili dani še dodatni letošnji poudarki glasbenih obletnic: ta prva se je dotakni la 300-letnice rojstva slovitega Pirančana, skladatelja in violinista Giuseppeja Tartinija. Na druge, (junijskem) koncertu so letos v Grobljah peli The Philippines Madrigal Singers z umetniško voditeljico Andreo Ofilado Veneracion. 20-član-skemu mešanemu pevskemu zboru a cappclla (- brez spremljave) niso delale nobenih težav niti njihove izvirne ljudske pesmi, niti zahtevni teksti zahodnoevropske glasbe. Od zgodnjih zborov do moderne vokalne umetnosti pa se je pel njihov poustvai jalni glasbeni čredo, l/med letošnjih soli stičnih recotalov je bil v ospredju vsekakor nastop slovitega violoncelista Heinricha Sihiffa, ki je igral dela Bacha, Beethovna, Debussvja in šnit-keja skupaj z našim pianistom Acijem Bertoncljem, tudi enim od umetniških kreatorjev letošnjega in še prejšnjih grobelj-skih festivalov komorne glasbe. Povsem specializiran pa je bil nastop vokal no-inšt rumen tal nega ansambla za zgodnjo glasbo Tubae Revalienses iz estonskega Tallina. Trije pevski solisti in šest instrumentali StOV /a Izvirna stara glasbila ali na kopije le-teh je izvedlo številna zgodnja glasbena dela, morda v tem pogledu res bolj primerna za vzporedni radovljiški Festival kot ne. Čeprav zvenenje sopranistke za vzporedni radovljiški Festival kot ne. Čeprav zvenenje sopranistke in dveh moških pevskih glasov ter inštrumentov, kot so bili cinki, bombarda, altovska, tenorska in basovska pozavna, dulcijan, kljunaste flavte in čembale, letos tudi v Grobljah ni bilo odveč. Nasprotno: za ansambel Tubae Revalienses lahko zapišem, da se je izjemno ujel v svod Jelovškove likovne umetnosti »harmonije zvoka in barv...«. Od tujcev so letos v Grobljah navdušili še člani Panocha (Godalnega) kvarteta i/. Prage z deli Havdna, Jane-čka in Dvoržaka; razen prvega, torej tudi sama izvirna in »klasična« godalno-kvartetna dela i/ < SLR. Zal je dopadel nastop Komornega orkestra »Sloveni-cum« s solistom-violinistom Primožem Novšakom ter s sporedom dovolj enovite Vivaldi-jeve glasbe - Letnih časov, ciklusa štirih instrumentalnih -violinskih koncertov z godali in bassom continuom (čembalom). To je bila pa tudi edina sprememba vseh napovedi letošnjih Grobelj. Na predzadnjem koncertu je nastopil še Komorni orkester »Tartini«, ki mu je dirigiral Stojan Kuret, solisti pa so bili trobentač Stanko Arnold in violinista Igor Grasselli in Vasilij Meljnikov, ki je hkrati tudi vodja tega ljubljanskega ansambla. Oba violinista sta se tudi izmenjavala v koncertantno-simfonično oblikovanih delih Tartinija, Albi-nonija in NVassenauerja. V najbolj bleščeči točki tega »Tarti-nijevega« večera pa je nastopil še naš odlični trobentač S. Arnold. Malo pred grobeljskim nastopom je igral isto delo še na velikem gala koncertu Tarti-nijeve glasbe v piranski stolni cerkvi sv. Jurija; tudi zato je bila morda tokratna njegova gro-beljska igra za Tartinijevo glasbo še bolj sproščena, dognana, poglobljena. V sklepnem koncertu letošnjih Grobelj (1992) pa smo z nastopom Slovenskega komornega zbora z dirigentom Markom Vatovcem v Grobljah proslavili še drugo letošnjo pomembno vseslovensko glasbeno obletnico,, 100-letni-co rojstva Marija Kogoja. Kajti ta odlični in trenutno edini slovenski poklicni vokalni ansambel (a cappella) je v prvem delu pel izključno zbore Kogoja in v petju Večernega zvona, Zvečer, Trenutka, Barčice, Nagljnov poljskih. Kupe življenja, Slove- sa in Vrabcev in strašila prikazal eno redkih in pravih glasbenih podob Kogojevega vokal-no-glasbenega modernizma, ki je na Slovenskem pognal ravno s Kogojevim Trenutkom (1914). Mladi zborovodja M. Vatovec, ki se ob ustanovitelju, umetniškem vodji ter dirigentu Slovenskega komornega zbora dr. Mirkom Cudermanom, vedno bolj vzpenja na slovensko glasbeno sceno, pa je tudi s tem grobeljskim koncertom uspel. Tudi v njegovi drugi po-lovci, ko je skupaj z zborom pel še dela kamniškega skladatelja Sama Vremšaka. Kaj lahko zapišem pod Črto letošnjega Mednarodnega poletnega festivala glasbe Groblje '92? vsekakor je vseh sedem različno koncipiranih koncertov, razpetih v celoten poletni čas in kljub relativno bogati konkurenci Ljubljane, Laškega, Pirana, Bleda, Radovljice,... uspel. Se več, na vsakem od naštetih in vsaj povšalno relativno pozitivno ocenjenem koncertu se je nabralo precej publike. Festivalu se je uspelo prebiti med najpomembnejša medija (radio in televizija), pa tudi strokovna glasbena kritika, ki ji je omenjeni Festival ves čas na očeh in ušgsih, vse to je namreč samemu Festivalu bolj koristilo kot ne. Upamo lahko, da tudi in predvsem zaradi Festivalovih ambicij v naslednjem - 193. letu. PREJELI SMO Pisma in odmeve bralk in bralcev objavljamo po presoji in izborit uredništva. Pisma naj ne bodo daljša od 60 tipkanih vrstic, daljša pisma bomo morali krajšati. Pisem brez podpisa ne objavljamo. Naš naslov: GORENJSKI GL4S. 64000 KRANJ. Sporazumevanje ali prisila? V Gorenjskem glasu i20. oktobra 1992 'smo lahko med drugim prebrali tudi novico o načrtih glede širitve tovarne Sava. Članek o tem je že naslovljen zelo zanimivo. Začenja se namreč z naslednjima dvema ugotovitvama: »Tovarna Sava se bo širila na kmetijska zemljišča« ter »Z lastniki zemljišč se želijo sporazumeti«. V nadaljevanju izvemo, da tovarna /kot večji sosed/ vse glasneje grozi kmetom kot manjšemu sosedu, da bo - tovarna namreč - prisiljena predlagati razlastitev. Postopek razlastitve je obema partnerjema v »dogovarjanju« očitno že dobro znan. saj tovarna stoji sredi polja, kmetje pa še dobro vedo, da so tam orali in kosili. Kdor je že kdaj govoril s katerim izmed kmetov o teh postopkih, ve. da za način, kako jim je bila zemlja odvzeta, dosledno uporabljajo izraz ZAPLEMBA. Samo eden ozmed mejašev tovarne Sava je na primer na ta način ostal brez 17.000 kvadratnih metrov zemlje. Javno želimo povedati obema stranema v tem »dogovarjanju«. da se je z zadnjimi volitvami marsikaj spremenilo. Med drugim smo začeli spoznavati pomen pojma LASTNINA. Morda za tovarno Sava njena lastna zemljišča res predstavljajo le del nepremičnin, knjiženih med osnovnimi sredstvi. Za kmeta je njegova zemlja mnogo več. Je pogoj in zagotovilo, da bo ostal to. kar je: svoj na svojem. Čas bi že bil. da se tega zavemo tudi drugi. Narodni demokrati smo skupaj s prijateljskimi strankami obljubili, da bo kmetijska zemlja cenjena in zavarovana. Mislili smo prav na našo. kranjsko, slovensko zemljo, in ne morda na banatsko ravnico. »Širši družbeni interes«, zaradi katerega bi pristojni organi lahko začeli postopke za razlastitev, bo morala najprej ugotoviti in potrditi kranjska skupščina. Morda so nekateri poslanci že pozabili na obljube, zaradi katerih so jih volivci podprli, a Narodni demokrati bomo storili vse. da se razlaščanje in uničevanje obdelovalne zemlje konča za vselej. Morebitna širitev tovarne je seveda razen za neposredno prizadete /menda jih je devet), pomembna tudi za ostale kmete. saj bodo morda kmalu prav oni prejeli vabilo na razgovor o razlastitvi. Svoje mnenje bi o stvari vsekakor morala povedati tudi krajevna skupnost, ne kot lokalni forum, pač pa kot skupnost prebivalcev, ki bodo tudi v prihodnje živeli s tovarno in s sosedi, ki so kmetje in zaposleni v tovarni. Želimo, da o stvari povedo svoje mnenje vsi tisti, ki so (bodo1 prizadeli, to so kmetje in ostali krajani, ki živijo v soseščini tovarne. Na našo stranko se je namreč po nasvet obrnilo več lastnikov zemljišč, ki prodaji ali zamenjavi nasprotujejo. Trditvi g. Jožeta čopka, da »le eden od lastnikov izrecno nasprotuje kakršnikoli zamenjavi«, zato ne verjamemo. Posvet s prizadetimi kmeti dne 25. oktobra 1992 je pokazal bistveno drugačno stanje. Ob dejstvu, da je v Kranju /žal) praznih vse več proizvodnih in skladiščih kapacitet, pa je načrtovana gradnja skladišča že nekoliko skregana z zdravo pametjo. Članek v torkovem Gorenjskem glasu bi se moral začeti /in končati/ z ugotovitvijo: ČE SE BO ŽELELA TOVARNA SAVA ŠIRITI NA KMETIJSKA ZEMUIŠČA. SE BO MORALA Z LASTNIKI ZEMUIŠČ SPORAZUMETI. Kakršenkoli »sporazum« s podkupovanjem, lažjo ali grožnjo je seveda izključen. Če pa do resničnega sporazuma ne pride, bomo poslanci Narodne demokratske stranke v kranjski in republiški skupščini storili vse. da bodo kmetje svojo zemljo obdržali. Kranj. 26. oktobra 1992 Za kranjske Narodne demokrate Andrej Šter Upravnemu odboru Sklada stavbnih zemljišč določen skrbnik V marsikateri zadevi iz razprav v zborih Občinske skupščine Kranj in njihovih odločitvah bi morali biti občani /volilci) bolje obveščeni. Primer pomanjkljivega informiranja je problematika Sklada stavbnih zemljišč oziroma nepo-oblaščenost in nezakonitost delovanja upravnega odbora /Gorenjski glas z dne 9. 10. 1992). ki mu je že junija potekel mandat. Skupščina občine, namesto da v skladu z Zakonom stavbnih zemljišč in Statutom sklada po izteku mandata isti odbor imenuje še za dveletno mandatno obdobje ali ga dopolni, po treh mesecih družbenopolitični zbor ugotovi nepoobla.ščenost in nezakonitost ter določi za skrbnika, podpisovalca in odredboda-jalca, predsednika skupščine. Glavni vir sredstev Sklada stavbnih zemljišč je nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, katerega zavezanci so uporabniki stanovanjskih, poslovnih, proizvodnih in površin, namenjenih za družbene dejavnosti in javne službe. Z odlokom je območje občine razdeljeno na štiri območja, glede na stopnjo komunalne opremljenosti, od česar je tudi odvisna višina nadomestila. Dobro bi bilo zvedeti, zakaj je imenovanje upravnega odbora toliko sporno, da v treh mesecih in po razpravi na dveh sejah zborov le-ta ni bil imenovan. Odbor šteje devet članov, vsi pa so po zakonu delegati zborov občinske skupščine. Program sklada in finančni načrt za vsako leto sprejemajo zbori občinske skupščine. Znano je. da so zbori Skupščine občine Kranj program in finančni načrt za leto 1992 sprejeli, saj zavezanci plačujemo prispevek po stopnji, ki so jo potrdili zbori občine. Že leto 1992 se je nadomestilo povečalo s faktorjem 15,13 na leto 1991. kar je razumeti kot akontacijo {glej obvestilo k drugi akontaciji davki in prispevki za leto 1992). planirani znesek iz tega vira pa je ocenjen v vrednosti 110.000.000.00 SIT. realizacija prihodkov sklada za leto 1992 pa je znašala ok. 23.130.000.00 SIT. Upravni odbor sklada je po zakonu in statutu izvajalec programa in finančnega načrta, potrjenega od zbora skupščine občine. O izvajanju pa mora poročati skupščini. Sedaj, ko so napovedi, da bo glede na predvideno oživitev stanovanja gradnje v občini (Delo od 15. 10. 1992) tako v blokih, kakor gradnja individualnih hiš po številnih zazidalnih načrtoh. bo aktivnost upravnega odbora Sklada stavbnih zemljišč potrebna. Prav bi bilo. da bi delegati zborov Občinske skupščine Kranj, v interesu občanov - svojih volilcev. vendarle zaupali devetim svojim kolegom - delegatom, odbor imenovali ter zagotovili normalno poslovanje sklada. Ivo Miklavčič Turizem naj razvijajo domačini - drugič Sklicujem se na 40. člen ustave republike Slovenije in zahtevam, da moj članek v celoti objavite. Žal mi je. da se moram sklicevati na ustavo, vendar po izkušnjah, ki jih imam z nekaterimi mediji, mi drugega ne preostane. Tudi pri "dopisovanju" z g. Dežmanom sem na slabšem, saj so do objave mojega odmeva na zgoraj omenjeni članek minili več kot trije tedni, odmev na odmev g. Dežmana, pa je izšel že v naslednji številki. G. Dežmana poznam le površno, poznam pa ga kot olikanega človeka. Bil je moj protikandidat na volitvah, in ko sem zmagal, me je presenetil, saj mi je prvi čestital. Njegovo pisanje me je zato neprijetno presenetilo in skušal mu bom odgovoriti čeprav, priznam, prav vsega, kar piše. ne razumem. Ekonomska svoboda: Ponovno trdim, da osebna svoboda ne mora preživeti brez ekonomske svobode. Kot kristjan pa se zavezmam za socialno tržno ekonomijo, ki je zgrajena tudi na solidarnosti, to je odgovornosti do bližnjega in do okolja. Markovih del ne poznam in Hitlerjevih dnevnikov nisem prebiral. Sem le zdravnik, za svoje delo tega nisem potreboval. Takrat ko je g. Dežman prebiral Marxo-va in Hitlerjeva dela sem najbrž delal v ambulanti ali dežural. Tudi navedba poglavij in strani v oklepajih je odveč, ne bom šel preverjat in g. Dežmanu verjamem, da je prav prepisal. Turistična zadruga. "Turistična zadruga je sestavni del modernega ekonomskega in socialnega procesa. " To so besede preambule statuta italjanske turistične zadruge. V začetku septembra smo se trije člani SKD na povabilo italijanskega ministrstva za turizem in šport udeležili sestanka predstavnikov turističnih zadrug iz vseh pokrajin severne Italije. Sestanek je vodil senator Giust. Predstavniki zadrug so poročali o delu. težavah in uspehih zadrug. Mi smo predstavili Kreka in njegovo videnje zadrug, vsi pa smo ugotovili izjemno podrobnost v obeh konceptih. Stvar je nova. oziroma gre za novo rojstvo zadružnega gibanja, je zamisel za prihodnost, zato ne zamerim g. Dežmanu, da o tem bolj malo ve. Domačin: Domačin je nekdo, ki ima v nekem kraju svoj dom, ki tu živi. ki ob nalivih vzame lopato in očisti cesto, ki se bori, da bo kraj imel šolo za njegove otroke, ki preklinja luknje na cesti, po kateri se vsak dan vozi, ki plačuje prispevek za mrliške vežice, ki se veseli novih stvari v svojem kraju, ki s krajem živi. Zato le domačin lahko odloča o stvareh, ki se njegovega kraja neposredno tičejo: odloča predvsem o uporabi prostora v svojem kraju in o gospodarskem razvoju in jasno s tem tudi o turističnem. To mu zagotavlja tudi ustava in to pravico postavlja tudi evropska listina lokalne samouprave kot enega ključnih demokratičnih načel. Programska izhodišča: Programska izhodišča ali program'' Zame ni pomembno, kaj piše na papirju, pomembneje zame je to, da radovljiški poslanci razmišljajo podobno kot g. Cvetek. Ljubiteljstvo v turizmu: G. Dežmanu predlagam, da si ogleda avstrijsko turistično vasico in povpraša, koliko turističnih strokovnjakov imajo zaposlenih ? Za začetek normalnega turizma je potrebno urediti sprehajalne po- ti, zgraditi v kraju javno stranišče, urediti mestno tržnico, pospraviti dvorišča, okrasiti okna z rožami, so mar zato potrebni strokovnjaki? Ima Bled kljub velikemu številu turističnih strokovnjakov vse to urejeno.' Vedno znova pa prebiram v časopisju, daje bila turistična sezona v Bohinju uspešnejša od Blejske, čeprav tuurizem v največji meri vo- dijo "ljubitelji" podobni g. O*'" ku. "Po njih delih jih boste spoznali ". Morda pa smo tudi v turiztR* tako daleč prišli zato. ker snio$ več ukvarjali z Mar.\om in nje' govirni citati, kot z resnim d(' lom. Radovljica, 14. oktobra 1992 dr. Avgust Mencingtf TRGOVINA S PREMOGOM K G Tel.: 0617823-609,824-424, far 824-420 JANEZ KALAN - ZAPOGE Vam nudi izredno ugoden nakup velenjskega premoga - možnost plačila na tri čeke. V ZALOGI IMAMO PREMOG B UVOZA NEMŠKI BRIKETI ČEŠKE KOCKE (možnost plačila na dva čeka) • poseben popust pri nakupu večjih količin • dostava na dom • cene izredno ugodne Predvolilno javno vabilo Gorenjskega glasa POLITIČNIM STRANKAM IN KANDIDATOM V skladu z neodvisno in nestrankarsko uredniško politiko bo v predvolilnem obdobju pottednik GORENJSKI GLAS omogočil enake možnosti strankam, kandidatkam in kandidatom # predstavitev njihovih programov. Zato GORENJSKI GLAS javno poziva politične stranke t*r vso, ki nameravajo kandidirati na volitvah za poslance v Dr* žavnl zbor, za svetnike v Državnem svetu In za predsednik« Republike Slovenije, da pošljejo svoje programe za objavo " Gorenjskem glasu. Prejetih besedil ne bomo lektorirali ali k*" ko drugače spreminjali, razen nadnaslovov in tehničneS8 opremljanja. Vrstni red objave prispelih predstavitev bofl*0 določili z žrebom. Gorenjski glas bo v naporih za čimbolj en* kovredno možnost predstavite programov kandidatk in kana1* datov oziroma strankarskih kandidatnih Kst zagotovil obja^0 besedil v predpisanem obsegu: — za volitve v Državni zbor vsaki stranki, zvezi strank ali s** mostojnemu kandidatu po 25 tipkanih vrst oziroma ustr^ zno grafično opremo v tako odmerjenem časopisnem Pr°' štoru « ~~ za volitve v Državni svet po 20 tipkanih vrst in portret kand^ data za zastopnika lokalnih interesov v Državnem svet" (oziroma namesto portreta prostorsko ekvivalentna 0^ Čna oprema) — za volitve predsednika Republike Slovenije po 25 tipk*n' vrst s portretom kandidata ali prostorsko ustrezno grafih opremo . Predvolilno Javno vabilo podaljšujemo In tekst* z« oW»* sprejemamo do vključno 11. novembra 1992 (datum po*trJ* ga žiga). Vrstni red objav bo z žrebom določen 13. nov**^ -hir Vse druge predstavitve strank, kandidatk In kandidatov ooi vfjamo kot plačane oglase (npr. "Predvolilne odprte 8tr*f,jj! pri Čemer veljajo cene oglasnega prostora po ceniku, wr črto z ostalimi komercialnimi pogoji Gorenjskega glase (P" godbenl popusti za letno rezerviran in korisčen oglasni P"^ stor). Tako kot že doslej bomo neodvisno In nestrankarsko v u» ^ Ijenih novinarskih zvrsteh spremljali predvolilne aktlvn«^ na Gorenjskem in v Sloveniji In bralkam ter bralcem XBQ° vtjall člmboljšo obveščenost Uredništvo Gorenjskega Charles Webb DIPLOM IRRNEC Prevedle kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohorja Na drugi strani dolgega mostu, ki se je razpenjal čez zaliv, je avtobus hitro zapeljal po nasipu v terminal. Benjamin je vstal in sledil Elaine skozi sprednja vrata na peron. "No," je rekel, koje šel ob njej proti glavnemu delu terminala. "Le kam bi bila od tu lahko namenjena?" "Kaj?" "Pravim, le kam bi bila od tu lahko namenjena?" "Z nekom sem zmenjena." "Zmenek imaš?" "Ja." 6 1 Benjamin se je ustavil, da se ne bi zaletel v moškega, ki mu je prihajal nasproti, se mu ognil in spet dohitel Elaine. "Ali tukaj?" je vprašal in s prstom pokazal predse. "Kaj?" "Povej mi!" "Ampak Elaine!" je dejal in dvignil roke predse. "Hočem reči, ali ne boš stopila v sobo?" "Ne zaupam ti," je rekla. "Ne zaupaš mi?" "Zakaj si tukaj?" "Zato ker sem!" je odrezal in spustil roke ob boke, a je še vedno ni pogledal. "Ali zato, ker sem jaz tukaj?" "Kaj?" "Si se preselil sem, ker sem jaz tukaj?" Odprl je usta, da bi nekaj rekel, a jih je spet zaprl in zmajeval z glavo. "Ali si se?" "Ne vem!" je rekel. "Ne veš, zakaj si se preselil sem?" "Bi, prosim, vstopila?" "Benjamin," je rekla in stopila skozi vrata. "Hočem, da odgovoriš z da ali ne. Ali si se preselil sem, ker sem jaz tukaj, ali ne?" Benjamin se je obrnil k mizi. "Ali si se?" "Kaj misliš?" je rekel, stiskal pesti ob sebi in jih nato dvignil nad glavo. "Mislim, da si se." "Potem pa prav!" je dvignil glas in s pestmi treščil po mizi. Elaine je stala pri vratih in mu gledala v hrbet. "No, sedaj pa lahko greš!" je rekla. "Kaj?" "Hočem, da sedaj odideš," je ponovila. "Odidem.»" . 0d'' "Odideš iz tega mesta," je rekla. "Pusti me pri miru ' dil •Ti 51 opm'1 Obrnil sc je k njej. "Benjamin!" je rekla in mu zrla naravnost v oči. vek, ki ga nikoli več nočem videti!" Z rokami si je zakrit obraz. "Obljubi mi, da te zjutraj ne bo več tukaj!" "Ampak Elaine!" "Obljubi mi!" Odmaknil je roke z obraza, se zastrmel vanjo, se udaril po mizi. "Prav!" "Obljubi mi!" "Prav! Prav! Prav!" Elaine jc zmajala z glavo in ga gledala, kako je stal s nad mizo. "Elaine!" Ni mu odgovorila. Benjamin se je nenadoma usedel na stol pred P'sa'n° in položil glavo na prekrižani roki. "Elaine," je ponovil-"Nočem govoriti s teboj!" "Elaine!" je zakričal v roke. "Rad te imam!" . yV s<*' Vse je bilo popolnoma tiho. Elaine je še nekaj trenu\ ^ la in gledala v nje>?ov hrbet, nato pa je počasi Ha do »'* ,klo« gledala v njegov hrbet, nato pa je počas in se ustavila. "Kako si mogel Moriti kaj takega!" jc 11 Benjamin ni dvignil glave. "Kako si mogel storiti kaj takega!" je ponovila. Ni ji odgovoril. ho rc KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Nova zadruga na Gorenjskem Gozdarski TOK preoblikovali v zadrugo Člani temeljne organizacije kooperantov Gozdnega gospodarstva Bled so se na referendumu odločili za preoblikovanje TOK-a v gozdarsko kmetijsko zadrugo Gozd. Ustanovni občni zbor zadruge bo po 14. novembru. Bled, 27. oktobra - V Gozdnem gospodarstvu Bled se za razliko od nekaterih drugih gozdnih gospodarstev v Sloveniji niso odločili za likvidacijo temeljne organizacije kooperantov, ampak so jo ohranili ■n jo pred nedavnim z odločitvijo na referendumu preoblikovali v Gozdarsko kmetijsko zadrugo Gozd Bled. Na referendumu so sprejeli tudi zadružna pravila. organiziranjem izdelave lesenih izdelkov na domu in z njihovo prodajo, z izobraževanjem članstva in še z nekaterimi drugimi dejavnostmi. Obvezni delež je sto mark oz. ustrezna tolarska protivrednost, jamstvo pa v višini dvakratne vrednosti deleža. Premoženje zadruge je premoženje TOK-a in tisto, kar bo dobila na podlagi pogodbe o razdružitvi premoženja gozdnega gospodarstva. Če zadruga ustvari presežek in se člani na občnem zboru odločijo, da ga razdelijo med zadružnike, se petina presežka razdeli med člane na podlagi vplačanega deleža, štiri petine pa na osnovi poslovnega sodelovanja z zadrugo. Zanimivo je tudi to, da zadružna Referenduma o preblikova-nju TOK-a v zadrugo in o zadružnih pravilih se je od 1047 članov TOK-a na enajstih delnih zborih udeležilo 190 članov, po pošti pa jih je glasovalo še 395. Za preoblikovanje TOK-a v zadrugo je glasovalo 589 članov, za predlagana zadružna pravila pa 603 člani. Kot je razvidno iz pravil, se bo nova zadruga imenovala Gozdarsko kmetijska zadruga Gozd, njen sedež bo na Bledu, ukvarjala pa se bo predvsem s trgovino z gozdnimi sortimenti in rezanim lesom, z odkupom lesa na panju, s posekom, z organiziranjem in izvajanjem gojitvenih in varstvenih del v gozdovih ter vzdrževalnih in gradbenih del na gozdnih cestah, z pravila blejske zadruge Gozd za razliko od nekaterih drugih ne predpisujejo, v kolikšnem (minimalnem) obsegu morajo Člani poslovati z zadrugo. Kot je povedal Dušan Novak, direktor Gozdnega gospodarstva Bled, bodo še ta teden obvestili lastnike gozdov o tem, kje bodo lahko do 14. novem- Temeljna organizacija kooperantov GG Bled je od kmetov iz radovljiške in jeseniške občine lani odkupila okrog 40 tisoč kubičnih metrov lesa, približno toliko pa ga bo tudi letos. Zanimivo je to, da je 10 tisoč "kubikov" lesa oz. četrtino od lastnikov odkupila na panju. V TOK-u je formalno zaposlenih samo še sedem delavcev, od katerih se bodo štirje verjetno zaposlili v javni gozdarski službi oz. v Zavodu za gozdove Slovenije, trije pa so pomožni delavci. bra podpisovali pristopne izjave in vplačevali obvezne deleže. Po 14. novembru bodo pripravili ustanovni občni zbor, na katerem bodo izvolili tudi šestčlanski upravni in petčlanski nadzorni odbor ter predsednika in podpredsednika zadruge. • C. Zaplotnik Začasno odločbo bodo nadomestili z odlokom Pokljuška soteska bo naravni spomenik Ker gradnja mostu čez sotesko ni dovoljena, bo občina poskrbela za drug, ustreznejši dostop do kmetij na Stari Pokljuki. Radovljica, 26. oktobra - Izvršni svet je na ponedeljkovi seji določil °?nutek odloka o razglasitvi Pokljuške soteske za naravni spome-n'k. Odlok bo nadomestil začasno odločbo, ki jo je izvršni svei letos spomladi sprejel zato, da bi sotesko zavaroval pred samovoljno Vgradnjo mostu. Most bi povezal že urejene poti na obeh straneh ^toske in skrajšal dostop do kmetij na Stari Pokljuki. Koje kmet z Bleda skupaj s še nekaterimi začel lani graditi m°st čez Pokljuško sotesko, so se odzvali v Triglavskem narodnem Parku in v Zavodu za varstvo naivne in kulturne dediščine, kjer so najprej predlagali sprejetje začasne odločbe, nato pa še sprejele odloka o razglasitvi Pokljuške soteske /a naravni spomenik. *\ot je znano, gre za največjo fosilno sotesko v Sloveniji in za žr>ači!ni primer erozije ledeniške-J*a odtoka. Njeni najslikovitejši gell so Veliki naravni most, Po-Ujušk . luknja, ki narav seji razširi v'na okna. Radov|jišk se kot krajši dvorano, in i izvršni svet jc na Ponedeljek določil osnutek odloka o razglasitvi soteske za naravni spomenik. Odlok omogoča gospodarsko rabo varstvenega območja (košnjo, pašo, obdelovanje zemfcfc. posek lesa v okviru sprejetih gpzdnogospodar.sk i h načrtov), prepoveduje pa kakršnekoli posege, ki bi sotesko, še posebej pa vhod v Pokljuško luknjo in luknjo, razvrednotili, jo poškodovali ali uničili. Kot je na seji povedal Andrej Ogrin, v izvršnem svetu odgovoren za kmetijstvo, so med družbenimi gozdovi, ki so po odloku zajeta v varstveno območje, tudi takšna, ki jih bo po zakonu 0 denacionalizaciji treba vrniti. Nekdanji lastniki jih bodo lahko do- RazL PolJe, kdo bo tebe ljubil lastitev ni mogoča ^"drejSter: "Sa mo od kmetov je odvisno, ali bodo ob *einljo ali ne." feffcii °ktobra - "Predpis, ki omogoča razlastitev kmetijske zemlje, ••Sil ye'Ja' vendar pa od zadnjih volitev nikjer v Sloveniji niso iz-kjj0 -/"'"stitvenega postopka niti ga začeli," je na pogovoru "Polje, " «*» tebe ljubil", ki so ga v nedeljo s stmžiškimi in okoliškimi kmeti Podn «11 n*ro<'n' demokrati, dejal Andrej Ster, republiški poslanec in di z ?2| stranke. Kmetom, ki so jim iz tovarne Sava zagrozili tu- rovih k as,"m,Mn postopkom, če ne bodo ugodili njihovim prošnjam po jih si,y e,'^sllih *emljiščih, potrebnih za gradnjo skladišča, je dejal, da ***IJe ali^ more r*''astiti in da je samo od njih odvisno, ali bodo ob lih^llJ." »MadUca na najbolj kmetijskih zemljiščih ni pametno dejanje, še posebej zalo ne, ker je v Kranju veliko loka ClJ. ki hi bile primerne za skladiš Ce. jc dejal Ster in navedel, da so v kranjski vojašnici šlirje prazni bain^erji, ki bi jih bilo mogoi c po n,/ki ceni najeli od občine rWpravi je ' prti' stimo Savi, bomo morali tudi Iskri pa tudi načrtom 0 gradnji Industrijskega tira, ki bi presekal številna kmetijska zemljišča na Sorskem polju od Mahune do La- bili v last in posest samo dotlej, dokler bo veljala odločba o začasni razglasitvi soteske za naravni spomenik (do marca prihodnje leto), ne pa tudi potlej, ko bo občinska skupščina že sprejela odlok. Ker za to, da bi gozdove na območju soteske v naravi vrnili nekdanjim lastnikom, ni nobenih ovir. je Ogrin predlagal, da bi denacionalizacijske postopke pospešili in jih končali še pred sprejetjem odloka. Čeprav je kmet z Bleda že začel graditi most prek soteske, pa po besedah Andreja Ogrina posledic ni oz. so take, da jih je mogoče odpraviti z. malo truda. Ker ne po začasni odločbi ne po novem odloku ni dovoljena gradnja mostu prek soteske, je izvršni svet sklenil, da bo hkrati z zavarovanjem soteske poskrbel tudi za primerno pot do kmetij na Stari Pokljuki. Letos naj bi določili traso in uredili dokumentaci- bor Čeprav bodo kmetje po mnenju narodnega demokrata in odbornika kranjske skupščine Horjana Bulovca dobili očitek, da zavirajo gospodarski in družbeni razvoj, pa so kmetje jasno in glasno povedali, da jc polje okrog Kranja po hektarskih pridelkih na evropski ravni in da se bo že tako draga pridelava zaradi nadaljnje delitve parcel samo še podražila Narodni demokrati, ki kajpak upajo, da bodo na bližnjih volitvah dobili nekaj glasov (udi od kmetov, so napovedali, da bodo v občinski skupščini glasovali proti kakršnikoli razlastitvi. Razlasti lev po njihovi oceni oceni tudi ni mogoča, saj Sa\.i t* to nima osnove v ustreznem zazidalnem načrtu • C. Zaplotnik jo, prihodnje leto pa naj bi načrte tudi uresničili. Načrtujejo, da bodo za to dobili nekaj denarja tudi na republiškem natečaju za demografsko ogrožena območja. C. Zaplotnik Poslovanje brez omejitve Pravila gorenjskih kmetijsko gozdarskih zadrug se med seboj precej razlikujejo po določbah, v kolikšnem obsegu morajo člani zadruge poslovati z zadrugo. V škofjeloški, na primer, so določili, da mora član (z oddajo tržnih presežkov in z nakupi v zadružnih trgovinah z reprodukcijskimi materiali) napraviti za tisoč mark prometa. Čeprav tovrstna uravnilovka bolj udarja po malih kmetih z majhnimi tržnimi presežki in manj po velikih, ki imajo več "manevrskega prostora", pa je vse skupaj (tako kot tudi delež sto mark) le simbolični znesek. Kaj pa predstavlja vrednost tisoč mark? Enega bika, tri tisoč litrov mleka oz. mleko, ki naj bi ga povprečna krava dala v enem letu, približno dve toni in pol mineralnega gnojila NPK 15-15-15... V nekaterih zadrugah so (vsaj s pravili) dali članom manj možnosti za poslovanje mimo zadruge. V cerkljanski, na primer, morajo člani na leto s hektarja obdelovalne zemlje prodati v zadrugo najmanj 5000 litrov mleka, 700 kilogramov goveda ali najmanj 15 ton krompirja. Nekaj podobnega, vendar manjše količine, so v zadružna pravila zapisali tudi v na-kelski zadrugi. In zakaj takšne primerjave? Zanimiv je primer blejske gozdarsko kmetijske zadruge Gozd, ki članom z zadružnimi pravili ne bo predpisovala niti minimalnega obsega poslovanja z zadrugo. Na Bledu namreč razmišljajo takole: "Kmetje bodo les prodajali tistim, ki bodo pobrali vse, od najboljših hlodov do lubadark, in bodo po vrhu vsega les še dobro in hitro plačali. Če bo takšne odkupne pogoje lahko zagotavljala zadruga, bodo lastniki les prodajali v zadrugo, sicer ji tudi zadružna pravila in "prisila" o obveznem poslovanju z zadrugo ne bodo pomagala." Ni kaj! Pametno, pogumno in predvsem realno razmišljanje! • G. Zaplotnik MEŠETAR Cerkljanski sejem vsak prvi in tretji ponedeljek Če ste prek poletja pozabili, kdaj je v Cerkljah prašičji sejem, naj vas spomnimo, da je vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu. Da se vse dogaja dopoldne, pa verjetno ni treba posebej poudarjati. Cerkljanski sejem je edini na Gorenjskem, nekaj pa jih je še v okolici. V Kamniku, kjer tudi ponujajo samo prašiče, je vsak drugi torek v mesecu, na Igu pri Ljubljani, kjer prodajajo prašiče, goveda in konje, pa vsako sredo. AGROMEHANIKA poslovni center Hrastje pri Kranju, tel.: 325-680 Ugodno! ČRNA ŠOTA primerna za ureditev grobov! Vreča samo po 650 SIT! h'l<> slišati tudi druge lindus n naj ku|" ll'ks" ■tove« ,',JI, nc bo treba graditi risti Sen,,u*u,l^-i: bolje naj izko JO: v/e'nlj>šča za tovarniško ogra-Varovatl Lah' kJer 'nal° h*»lie Proizv.l. kmw,JSk0 temljo, so rc JJf* ,n ^ladiščne prosto-'jišča k, ,7 V n',lls,r<>p|ih; zem-°8<-aiC J "na *unaj tovarnUk« - nuj nc pozida, ampak naj Predsi-,v i' Varno ,nJaiV/elcni Pas med to plknjimi kmetijskimi K»n<--ijc, med katerimi So bdi ludi Aa širitev Save (od devc- 110 zadev w!'S!'' k-'.J,h neposred- tU, zb Jih 0ru ra,mP/.Kl.° scdcm). »0 na ra"n>šljal; ukolc.če popu Deveta Kromarjeva knjiga o zdravilnih zeliščih Sto sedemdeset rastlin in nad tisoč receptov Ljubljana - Pri založbi Grad jc pred nedavnim izšla knjiga Zdravilne rastline s podnaslovom Tisoč in en izbran recept. Avtor, magister farmacije Janez Kromar, je eden najboljših poznavalcev zdravilnih rastlin v Sloveniji in je doslej sam ali skupaj s sodelavci napisal že devet knjig, v katerih piše o poznavanju, nabiranju in uporabi zdravilnih zeli, o strupenih rastlinah in o boleznih, ki jih je mogoče zdraviti z zeliščnimi pripravki V knjigi je zajetih okrog 170 zdravilnih rastlin (ocenjujejo, da jih je v Sloveniji okrog 400) ter več kot tisoč izbranih receptov za zdravljenje posameznih bolezni. Kol ugotavlja avtor, v znanstvenih krogih in med ljudmi doma in v svetu narašča zanimanje za zdravilne rastline, saj so kot del narave človeku bližje in tudi nenevarne, če jih znamo pametno uporabljati. • C. Z. SflLUd TRAPE ČAS JE ZA NAKUP PNEVMATIK ZA POLJEDELSKE STROJE Sava Kranj Trade vam ponuja po izjemno ugodnih cenah pnevmatiko za poljedelske stroje. Cena za dimenzijo 11.210-28 18.900 SIT za dimenzijo 12.4/11-28 23.634 SIT Pri gotovinskem plačilu dobite 10 % popust. Oglasite se v prodajalnah Save Kranj Trade v Kranju, Mariboru, v Kopru in pri njenih pogodbenikih na Jesenicah, v Velenju, Dravogradu, v Ljubljani, Hruševju, Gorišnici in v Ljutomeru. GORENJSKI GLAS + 22. STRAN 31. OKTOBER - DAN VARČEVANJA SEDEM NAJPOMEMBNEJŠIH PRAVIL V HRANILNICI LON ZA SVOJE VARČEVALCE: 1. VARČEVALEC v naši Hranilnici je najpomembnejša osebnost. 2. VARČEVALEC je osebnost, s katerega občutki se popolnoma identificiramo. 3. VARČEVALEC vedno zasluži našo pozornost in osebnostno obravnavo. 4. VARČEVALEC nikoli ne zmoti našega dela. 5. VARČEVALEC nam posreduje svoje potrebe, na nas je, da opravimo delo zanj. 6. VARČEVALEC je del naše Hranilnice, ne nekdo izven nje. 7. VARČEVALEC ni odvisen od nas, mi smo odvisni od VARČEVALCA. LON Ml OBRESTNIH MER NE OBJAVUAMO. VAŠ DENAR PREPROSTO BOUE OBRESTUJEMO. VSI NAŠI VARČEVALCI IN DELNIČARJI SO POSEBEJ ZAVAROVANI. DELNICE: 1 DELNICA = 50 DEM/SIT NAKUP DELNIC = Dobra naložba NAKUP DELNIC = Letna udeležba na dobičku NAKUP DELNIC = Lastninski sorazmerni delež v zasebni delniški družbi NAKUP DELNIC = Osnova za uveljavljanje davčne olajšave pri odmeri dohodnine NAKUP DELNIC = Vrednost, ki vedno izraža realen odnos tolar - marka NAPRAVITE NOV KORAK PRI NALAGANJU VAŠIH PRIHRANKOV! /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj NAGRADNI KVIZ Šest vprašanj LB - Gorenjske banke d.d. očitno ni bilo preveč težkih, saj smo prejeli kar 4722 kuponov z vpisano rešitvijo BROKER. Pred-včerajšnim (sreda, 28. oktobra), ko smo v našem uredništvu natanko ob 12. uri zavrteli boben, je predstavnica LB - Gorenjske banke TANJA ŽIBERT srečo namenila naslednjim: 1. obveznico RSL 1 v vrednosti 500.- DEM prejme ANDREJA TANCAR, Mencingerjeva 6, Bohinjska Bistrica; 2. obveznice RSL 1 v vrednosti po 100 - DEM prejmejo: IGOR TE-PINA, Planina 16, Kranj; ALEN- KA BEDINA, Begunjska 21, Tržič; ZDENKA KOGEJ, Kidričeva 35, Kranj; BRANE SELIČ, Sv. Duh 42, Škofja Loka; 3. praktična darila za lažje finančno poslovanje pa bodo odslej uporabljali: TANJA LAKNER, Kidričeva 18, Kranj; JANEZ TU-RUK, Gorenjskega odreda 6, Kranj; P/A BRODARlC, Škrilje 1, Gradec; ALBIN URH, Jelov-ška 10, Boh. Bistrica, MINKA ZUPANC, Gregorčičeva 1, Kranj; OLGA ŠKARABOT, Stra-hinj 11 l/a, Naklo; FRANC POD-NAR, Stara Loka 151, Šk. Loka; MARTIN DOLANC, Šorlijeva 14, Kranj; MARIJA OBLAK, Titova 2, Jesenice; VESNA TI-ŠLER, Brezje 48, Tržič; Iskrene čestitke nagrajenkam in nagrajencem - vsem bralkam in bralcem Gorenjskega glasa pa ve- Na sliki: "gora" Vaših rešitev nagradnega kviza je bila "visoka" 4722 kuponov! !ja povabilo v LB - Gorenjsko banko d.d. Kranj. KO ŽELITE SVOJEMU KAPITALU DATI DRUGAČNO OBLIKO VeoVjiova, vedno znova,,, jer Immer mer.,. Teden varčevanja 1992 1 r J \ CELOVEC BOROVUE BRODI VELIKOVEC ŠKOCIJAN DOBRLA VAS MIKLAVŽEVO ŽELEZNA KAPLA PLIBERK ŠMIHEL GLOBASNICA HODIŠE BILČOVS ŠKOFIČE ST. JAKOB BELJAK LOČILO BISTRICA/Z. ■OSOJEN IfAJBl STROKOVNO HITRO PRIJAZNO BORZNI POSREDNIKI tei; (Xtt<217*271 ini 294 fax:212-422 /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Ko želite svojemu kapitalu dati drugačno obliko Tel.: 9943-4227-3235 fax 9943-4227-3338 Poslovalnica: BRODI - LJUBELJ Te!.: 9943-4227-6227 /O ljubljanska banka Bi želeli biti hitrejši od časa? Če se uvrščate v malo gospodarstvo, vam to omogoča LB - Gorenjska banka d.d., Kranj z najnovejšo ponudbo DOLGOROČNO KREDITIRANJE MALEGA GOSPODARSTVA po 15 % ali celo le 8 % letni obrestni meri VIŠINA KREDITA (okvirno): • do 75 milijonov SIT po obrestni meri 15 % letno ali • do 11 milijonov SIT po obrestni meri 8 % letno ODPLAČILNA DOBA: • do 5 let OSNOVNI POGOJ: • izpolnjeni pogoji Sklada R Slovenije za razvoj maleg8 gospodarstva za pridobitev jamstva ali za subvencioniranje obresti OSTALI POGOJI (izvleček): mit • predračunska vrednost naložbe največ 110 milijonov ^' (obrestna mera 15 % letno) oz. 23 milijonov SIT (obresm8 mera 8 % letno) • najmanj 20 % lastnih sredstev za financiranje naložbe • zavarovanje kredita OSTALE INEORMACIJE vam bodo posredovali: • pravnim osebam (podjetjem): ga. Kalan Jana tel.:217-271 • fizičnim osebam (obrtnikom) v vseh referatih kreditiranja po poslovnih enolah Gorenjska banka d. d., Kranj U Petek, 30. oktobra 1992 31. OKTOBER - DAN VARČEVANJA, OGLASI 23. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS avarovanie e crna naiozoa Najpomembnejša so danes v svetu življenjska zavarovanja Ko so gospodarske razmere otežene, življenjski standard pa skromen, je še toliko več razlogov, da zavarovalnice in zavarovanci razmišljajo o novih in drugačnih oblikah zavarovanja. Če vemo, da |e zavarovalstvo dejavnost, ki v normalnih razmerah zagotavlja gospodarsko varnost, potem je v te-iavnih razmerah hkrati tudi potreba po zagotavljanju sredstev za nadomeščanje škode, ki se tudi v takšnih ramerah kaj rada zgodi. Pravzaprav spremljanja škodnih primerov in dogajanj v zavarovalstvu celo kažejo, da so v kriznih sko zavarovanje urejali za čas, ko so se jim otroci podajali na samostojno pot. Zavarovanje je takrat pomenilo tudi doto mladim za studij, za poklic... Inflacija, ki smo ji bili priča še do nedavnega, pa je te značilnosti In prednosti zavarovalstva pri nas izničila. V svetu pa so še vedno življenjska zavarovanja in različne oblike tovrstnih zavarovanj med najpomembnejšimi. Sicer pa zdaj tudi pri nas pri osebnih zavarovanjih prihaja do povsem novih kategorij. zavarovalnica triglav d.d. ^ana OBMOČNA ENOTA KRANJ čsslh škode še pogostejši spremljevalec vsakdanjega življenja. Ko so osebni dohodki nizki, ^° ie marsikje denana komaj za Preživetje, ko ni dela in zaposlile. |e nesreča za vsakogar, ki mu pogori hiša, se mu razbije avto, ko zboli živina, ko nehote Povzročijo škodo tretjemu ali se sami poškodujejo. Ljudie seveda največkrat potem ne zmorejo denarnega bremena. Takrat je ,e §e Zavarovalnica lahko rešitev in izhod iz nesreče in težave, Sal jim zagotovi ustrezno obliko Urnosti ali pa gospodarsko varnost Včasih so bili ljudje bolje P°učenl o tem in so si žlvljenj- 2ivljenjsko zavarovanje (tolarsko aH devizno) pomeni zdaj tudi pri nas posebno obliko varčevanja m dobička glede na vplačani znesek in tako imenovano doživetje. Hkrati pa prav to zavarovanje zagotavlja tudi izplačilo zavarovalnine za obdobje zdravljenja zaradi nezgode, ali kot dnevno odškodnino in zavarovalnino za invalidnost. V smrtnih primerih pa dobi zavarovalnino upravičenec, ki ga je določil zavarovanec. V Zavarovalnici Triglav priporočajo tudi varčnejšo obliko tovrstnega zavarovanja. Ta je, če se z minimalnim doplačilom zavarujeta dve osebi Sicer pa v Zavarovalnici Triglav v premoženjskih in osebnih zavarovanjih pripravljajo nekaj zanimivih novosti pri posameznih vrstah zavarovanj; med drugim na primer rentna zavarovanja in zdravstvena zavarovanja. Informacije o različnih zavarovanjih pa lahko dobite na poslovnih mestih Zavarovalnice Triglav - Območne enote Kranj v Kranju, na Jesenicah, v Radovljici, Bohinjski Bistrici in pri 60 zastopnikih, ki vas obiščejo, kjerkoli na Gorenjskem na domu. Razvejana mreža poslovnih mest in vrsta zastopnikov sta pomembna ne nazadnje tudi zato, da škodo lahko čimprej in čimhitreje prijavite. V Triglavu pa si prizadevajo, da škodne dogodke, odškodnino oziroma zavarovalnino, ki zavarovancu pripada, potem tudi čimhitreje Izplačalo. V sedanjih težkih gospodarskih in socialnih razmerah ugotovitve, da je premoženje največkrat preslabo (prenizko) zavarovano, da osebna varnost ni dovolj velika, težko popravljajo stanje. Marsikdo bi se najbrž odločil, da bi premoženje in sebe bolje zavaroval, a žal ne zmore. Vendar Vam v Triglavu svetujejo, da vseeno resno razmislite; in, če se le da, Vaše zavarovanje povečate. Tudi zavarovanje je ena od oblik varčevanja! Premislite In odločite sel Ne bo Vam žali V nesreči bo namreč z Vami solidarnih milijon Slovencev! Zavarovalnica Triglav Območna enota Kranj SVETUJEMO PROIZVAJAMO PROJEKTIRAMO PRODAJAMO MONTIRAMO II keramika d d NOVO MESTO d.d. J. A I i VSE NA ENEM MESTU • kmečke peči • toplozračne peči • štedilniki • kamini • pizza peći • polnomontaine peči • zdravo in ekonomično gretje • ekološko čisto okolje • lahko vzdrževanje, kakovost in trajnost peči, predvsem pa prihranek pri energiji INFORMACIJE 1 PIONIR KERAMIKA Novo mesto, d.d. Slakova 5 tel.: 068/21-201, 26-016, 26-015 fax: 068/24-298 40 let zaupanja PROIZVODNO, TRGOVSKO IN GOSTINSKO PODJETJE ŠKOFJA LOKA CENJENI KUPCI, če se bo letošnja zima po poletju ravnala, potem je zadnji čas, da nas obiščete v prodajalni KURIVO, Mestni trg 39 v Škofji Loki, telefon 064/620-445. V zalogi imamo: • drva • velenjski premog • ruski premog • avstralske brikete • nemške brikete Nudimo vam ugodne kreditne pogoje. Možnost plačila s čeki. SE PRIPOROČAMO! UGODEN NAKUP JE PRI LOKI NAKUP V JELOVICI vam mmum . .POSLOVNE OBJEKTE V NAJkRAJŠEM ČASU VAN piftpRAVNMO CeIoTEN pROJE^T, doSTAVRMO k NAROČEN' obJEb ZMOUmiAMO ( NA pRipRAvljENO TEMeIJNO ploSCO ) NE qlE»iei\v Bohincem (Križe) in Borom " čem (Bistrica), med najstarej^ M [C slavil Branko D«*JJ (Preddvor) pred Nandetom * marjem (Tržič) in Francije"1 . bretom (Križe). • Jane/ PEPELKA Radovljica Cankarjeva 76 Tel.: 064/75-488 V PEPELK0 ni treba priti s srebrno oblekico in zlatimi šolenčki. Dovolj bo že prazen želodček. Zaenkrat samo zaprite oči in si predstavljale tele jedi ikampov koktajl. tunka I hrenom, gobe na iaru. spmačni rezanci z gorgonzolo, modm kuhana postrv, morski list. artičoke po istrsko, puran v smetanovi omaki, zobatre po dalmatinsko A da ne boste ostali le pri sanjah, nas raje obiifite „ . . v r ' ' Keztmmli tkimo mizo :a ras Slovenija v evropski atletski zvezi Kot je po v i nitvi m Ptjlj p.ned.ii predsednik ^llc'lst./ /veze Slovenije in/ '"'^ /ve/«-' »Inof* c organi/ Aljančič, jc bila na kofil evropske Atletske venija sprejeta kot p>.....> ( vna članici "■" rti' Slovcmia |c na kongres /;1 povedala tudi kandidat«"1' ^ mladinsko evropsko svet" prvenstvo leta 1995 in **5j gam/acijo kongresa 1'AA tobra leta I«*v4 # (vs) Zlatarna GOLDIE Radovljica Velika izbira prstanov verižic, zapestnic in drugih izdelkov iz zlata. Plačate lahko tudi na dva čeka. CEMENT PC 450, VREČA 385,00 SIT S PROMETNIM DAVKOM. MERCATOR IZBIRA KRANJ, poslovalnica Hrastje in Stražišče, tel.: 064/326-462 in 313-123. 1._TRGOVINA Z ŽIVILI SVEČAN TRGOVINA GORENJE NA JEZERSKI CESTI NUDI IZDELKE PO AKCIJSKIH CENAH: OLJE 112,00 TESTENINE 63,00 SOKOVI 1. VINO Smederevka 70,00 limona 72,00 BRANDY 290,00 marelica 97,00 BUTELKE breskva 90,00 Beli pinot 249,00 višnja 85,00 Laški rizling 199,00 JABOLKA zlati delišes 40.00 STOCK 950,00 ČEBULA 35.00 WHISKY 750,00 TUNA V OLJU 105,00 ŽARNICE 73,00 TRGOVINA JE ODPRTA VSAK DAN OD 8. DO 20. URE, OB SOBOTAH OD 8. D018. URE IN OB NEDELJAH 8. D011. URE VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA! NAJUGODNEJŠA PRODAJA DEVIZ MENJALNICA D-D Publikum KRANJ na Bleivveisovi 16 (točno tam, kjer sprejemamo male oglase za Gorenjski glas) MflLI OGLASI ^217-960 * 1 JLl MU /lk delovm čas NftW dam od 8 Koclja od i i 22e 22° *^ARATI STROJI &ORTNI 'PIRJA, prodam 328 238 >MATSKO TEHTNICO, TRAN ^OTokultIVATOR Gorenje Mu-Tei* dodatki, skoraj nov, ter KO i*v *a iganjekuho, 60 I, starejše N|laTbe. in INDUSTRIJSKI ŠIVAL Jine *ROj Singer, za izdelavo dol 42i cJs'eP' $'v). prodam flf rj^L-_15464 njeE^~PLUG in ROLBO za Gore *87?uta- prodam ^ 15550 1 BaRL0CK PFAFF- nov. nerabljen, m Rr?nc'io, ugodno prodam 9 6^P___15616 darnn° KOSILNICO za TV 18, pro j^^Pjrnik 37, Cerklje BraJ^SKrojACEVALEC ko n'a 15643 samov 200 W, s 300 W zvočni Prodam 326 741 15648 JLEiT 483 % 43^0'^ '■ skoraj nov, prodam 15657 BOJLER, 80 I, kombiniran - centralna, nov in dva nova RADIJA TORJA Jugotherm (1600, 1200), prodam, flp 215-811 15665 ŠTEDILNIK Kuppersbusch globo ko kurišče, nerabljen, in STEDIL NIK Kekec (plin), komplet, malo rabljen, oboje ugodno prodam U 631-176_15667 POMIVALNI STROJ Gorenje 45, nov, nujno prodam. "ff 324 345 15676 HLADILNO ZAMRZOVALNO OMARO, poceni prodam ® 891 880_15681 FOTOAPARAT Yashica 107, multi program 30 70 zoom, prodam. ^ 326 741_15685 AVTOMEHANSKO ORODJE Gido re, v vozičku, prodam ali zame njam za avto ® 41 037 15705 PLETILNI STROJ, zelo dobro ohra njen, prodam U 326 741 15718 INFRA PEČ, za kopalnico, nera bljeno, prodam ceneje ^ 802 040 _15730 COMMODORE 64, cena 260 DEM, ugodno prodam. ^ 323-617 15731 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ in manjšo delavno MIZO, prodam ■g 323 336_15732 VARILNI APARAT, 220 A, ŠKARJE za rezanje pločevine, do 4 mm, in vibracijsko BRUSILKO « 325 981 _15737 STRUŽNE AVTOMATE, prodam «B> 41 128_15763 TA PEČ 2.5 in 4 KW, ugodno pro dam « 77 705 15771 Prodam enoredni PLETILNI STROJ empisal « 633 219 ELEKTRIČNO razdelilno in števčno OMARICO za hišo, ugodno pro dam « 632 933 15804 ^EDNJA LESARSKA ŠOLA JIDRiČEVA 59 5*0FJA LOKA CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO jj Poleg mizarskih del od 1. novembra dalje v šolskih dotiVn,Cah nudlmo ,udl t»P«tnl*k« »toritve, popravila, delavo blaztnjenega pohištva, obnovo starega Njenega pohištva, itd. Jfjjj'mo vas, da se oglasite v šoli osebno ali po telefonu 632~413 ali 632-345 NAMIZNA KROŽNA ŽAGA Felisa-ti, prodam, g 422-444 15817 KOBELNIK, širine 82 mm, ugodno prodam, g 421-403_15819 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ AEG, 3.5 KW, prodam. « 310-780 15844 TRAKTOR TV 730, prodam. « 403-225_15857 VIDEORECORDER Akai, prodam. »g 329-113_15861 KUPPERSBUSCH ŠTEDILNIK, ce-na ugodna, prodam. 324 347_15715 Uspešno in poceni INSTRUIRAM matematiko in fiziko za vse šole « 241 278 15743 TEČAJI tujih jezikov za vsak žep « 75 585, dopoldan in 76-342, po poldan 15803 INŠTRUKTORJA za 1. letnik višje ekonomske fakultete, za poslovno matematiko I, nujno potrebujem. g 325 753, po 20 uri_15830 INSTRUIRAM matematiko za os novne in srednje šole ^ 401 027 _15879 INSTRUIRAM angleščino za 1 in 2 letnik srednje šole 50 836 15904 IZGUBLJENO 3.10,1992 sem v Festivalni Dvorani na Bledu izgubil FOTOAPARAT CANON v modri torbici Ker mi je izredno drag spomin, prosim naj ditelja, da ga proti nagradi vrne ali vsaj film, ki je bil poslikan 063/753 684_15711 Poštenega najditelja ROČNE URE, znamke CASIO, s kovinskim pa som, prosimo, da proti nagradi sporoči naslov na ^ 327 477 15746 KUPIM STANOVANJSKO PRAVICO ku pim 329 875. od 16 do 18. ure Iščemo hišo v najem na relaciji Kranj - Bled. Tel.: 064/67-063 TELETA simentalca, starega 7 dni, kupim. «g 43-483_15671 KLETKO za 120 kokoši, kupim. ® 45-738__15719 KOLESNI OBROČ za R 4 GTL, kupim, g 45-738_15720 Dvosobno STANOVANJE v Kranju, kupim. Vseljivo takoj. ® 214-370_15726 VIDEOPLAYER kupim. ® 325-352 _15793 Eno do dvosobno STANOVANJE v okolici Gorenjske, kupim. Pogoj: mirni kraj, plačam v DEM, do 40 kvad. m, centralno ogrevanje. ® 327-074_15798 STREŠNO OPEKO, rdečo, 333 for-mat, Vinkovci ali Kikihda, 1.200 kosov, kupim. ® 632-067 15799 STANOVANJSKO PRAVICO za večsobno stanovanje, kupim. ® 218-823 15808 Kopenjske ŽELVE, kupim. ® 76-342 15814 BIKCA simentalca, starega teden dni, kupim. «gf 58-074 15834 LADIJSKI POD, suh, macesnov, kupim, opa alpska 46. Ira« Obvestilo! Cenjene goste obveščamo, da smo DNEVE DIVJAČINE zaradi izrednega zanimanja podaljšali do 7. novembra 1992. Rezervacije po telefonu: 064/74-975 ali 75-237 po 18. uri. Se priporočamo! BREZROKAVNIK narodne noše, z ruto, modre barve, prodam. ® 631-074_15770 JEANS KRILO in BLUZON z našit-ki, uvoz, št. 38, prodam. ® 218-823_15809 OTR. OPREMA Izdelujemo in prodajamo OTROŠKE STOLČKE z mizico, za starost od 6. mesecev dalje. Mizarstvo Smolej, Kovor 63, Tržič ® 57-313 ___.__14682 OTROŠKE SMUČI s palicami in PANCARJE, št. 27, prodam. ® 84-535_15712 OTROŠKI AVTOSEDEŽ, malo rabljen, prodam. ^ 83-918, po 15. uri__15727 OTROŠKI VOZIČEK Hauck, kombiniran, ugodno prodam. ® 57-429 _15733 Otroške PULOVERJE, 10-13 let, prodam. ^ 75-050 15778 VOZIČEK, italijanski, kombinirani, prodam. ^ 061/841-429 15859 STOLČEK s hojico, STOLČEK za hranjenje, avto SEDEŽ, NAHRB-TNIK, prodam, g 622-976 15889 VOZIČEK, italijanski, globok, ra bljen samo 3 mesece, prodam. ^ 328-745 15890 OSTALO Prodam popolnoma novo knjigo "Velika šola kuhanja". ^ 323-031 Zelo ugodno prodam novo AMC posodo, srednji komplet. 323-031_ HLODOVINO, lipovo in jelševo, prodam. * 65-808 15334 RASTLINJAKI različnih dimenzij, so vam na voljo. ^ 621-334 15513 DRVA, metrska, razžagana, z dostavo, žagamo tudi na domu, prodam. S 325-488_15551 KONTEJNERJE (smetnjake), prodam. ZIPPUSCH O OB GLAVNI CESTI UUBEU - CELOVEC ■ (KIRSCHENTEUER) Tel. 9943-4227-3729 > NADOMESTNI DELI« SERVIS IN POPRAVILA > DODATNA DPREMA#SONČNE STREHE POSESTI SKLADIŠČE v Naklem, oddam v najem _f 50-852_15311 STANOVANJE nekomfortno. v Kranju, 68 kvad. m. menjam za starejšo hišo, na lepi legi v okolici Kranja Šifra. PRITLIČJE 15327 Majhno urejeno HIŠO. ž nekaj zemlje, blizu Krškega, prodam ali zamenjam za manjše stanovanje ali hiško na Gorenjskem, najrajši v občim Tržič Ogorevc, Volčje 43. Sromlje y 0608 77-046 15684 GARAŽO v garažni hiši na Plavžu na Jesenicah, ugodno prodam Možno tudi delno plačilo s kredi-tom. g 621-195_15700 HIŠO z vrtom, ob čuvanju starejše osebe, oddam g1 311-942, popoldan 15747 PARCELO ali starejšo HIŠO v ob-čim Radovljica ali v Lescah z okolico, kupim ali zamenjam gradbeno parcelo v občini Poreč za slično na Gorenjskem, g 0601 41-261 _15769 Hiše; PRODAMO dvostanovanjsko v Lescah in Kranju, enostanovanj-sko v Zg Dupljah, večjo atraktivno v Radovljici ter večjo nedokončano na Bledu in Kranjski gori. KUPIMO več enodružinskih hiš v Kranju z okolico, možna tudi zamenjava za večja stanovanja PRODAMO parcele in novogradnje (prva plošča) v okolici Kranja. APRON D O O, « 214-674 15936 VERATSCHNIG BOROVUE t -" = 5==. 5 t .=_- : 5-_-: SCE: PRIREDITVE DUO igra na ohcetih m zabavah g 46-137_15344 PLESNA ŠOLA KRANJ - šola za vse generacije. _f 41 -581 15483 GLASBO za ohceti in silvestrovanje nudi trio VAL. » 421 498 _15783 POSLOVNI STIKI PARTNERJA za odpiranje avtome-hanske obrti, v okolici Kranja, iš čem. 9 41-037_15853 POZNANSTVA Ne iščite partnerja drugje, oglasite se v AFRODITI ženitni posredoval niči v Kranju. Za dekleta do 30 let brezplačno Vabimo vas tudi na MARTINOVANJE 14 1192 g 324 258 m 51-245_14124 Sem VDOVA stara 58 let Sem osamljena, zato si želim MOŠKE GA do 62 let, v okolici Bleda, za skupno življenje Šifra NA DEŽELI _15729 RAZNO PRODAM ZAZIDLJIVO PARCELO, Avto 125 PZ ter nove GUME prodam g 691 624_15595 KOMPLET za avtogeno varjenje. AVTOPRIKOLICO, 105 x 175. m CIRKULAR, s premično klino, prodam Gros. Kovor 108, Tržič 15677 REPO za kisanje m KUNCE, za za kol, prodam g 64-364 15692 REPO in polovico BIKA prodam g 401-228_15723 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ in MOTOR ATX 50, dodatno oprem Ijen, prodam Mežnar, Ravne 29, Tržič 15739 CITROEN CELOVEC WIESNER Rosentaler Str. 205 Tel 9943-463-281913 ■ nad deli 1dod oprema ■ servis ■ tudi posebni modeu vozil MESO od mladega bika in češnje-vo ŽGANJE prodam. « 622-875 OVNA, čistokrvnega, jezersko solčavske pasme, ZAJCE in ŽGANJE, prodam « 77-155 15810 Suha bukova in hrastova DRVA, razžagana. z dostavo na dom, in MOPED Tomos M 14, prodam. _? 061/627-732 _15813 KERAMIČNE PLOŠČICE, dve vod-ni PIPI. RAČUNALNIK 286 - komplet s 5. programi, ugodno naprodaj, g 45-655. od 6. do 21. ure ŠTEDILNIK, 4-2, pomivalno KO-RITO. in RAZNO, prodam. g 222-551_15871 Dve GUMI s platišči, dimenzije 175/70 L 14, za BMW. skoraj novi, ter JEDILNI KOT in sobno PEČ na olje. prodam, g« 211-896 15906 STAN, OPREMA POSTELJO. 90 x 190, in otroško POSTELJICO, takoj prodam Zelo ugodno in poceni Nolimal, Kovor-ska 17, Bistrica pri Tržiču 15494 TROSED ^ 2 FOTELJA in klubsko MIZICO vse zelo ohranjeno, prodam. Gašpar, Jaka Platiša 17, Kranj_15679 OMARE za dnevno sobo, prodam. g 43-240_15682 SPALNICO, dobro ohranjeno, češ njev furnir, prodam. _fr 213-818, od 10 do 12 ure, razen sobote in nedelje 15766 Kotno SEDEŽNO GARNITURO za dnevno sobo. ugodno prodam. « 217 725. popoldne_15786 KLUBSKO MIZICO, steklo - les, prodam g 622-667 15795 KUHINJO ugodno prodam g 46 669 1 5841 SPORT LOVSKI LOK prodam 326-574 15781 STORITVE ROLETE. ŽALUZIJE. LAMELNE IN PLISE ZAVESE izdelujemo, mon tiramo in popravljamo g 216-919 Servisiranje in obnova PRALNIH STROJEV g> 74-809_14428 ZASTEKLITEV BALKONOV, rolete, žaluzije m lamelne zavese, naročite na flfr 75 610_14721 J & J SERVIS vam nudi popravila TV. VIDEO, HI-FI naprav vseh proizvajalcev. SmledniŠka 80, Kranj, del čas: 9 do 17 ure,« 329 886 ROLETE, ŽALUZIJE, lamelne ZA VESE, pošliemo prospekt Roletar stvo Berčan, » 061/342-464 ali 061/342 703_14882 STILE, za lopate in vile, cena 160 SIT, prodajam g 633 488 15013 ROLETARSTVO NOGRAŠEK, Mi-Ije 13. « 43 345 ali 061/651-247, sprejema naročila za žaluzije. lamelne zavese, rolete in pliseje. V prenovljenih prostorih na Miljah, je možen ogled in naročilo senčil, v sredah od 10 do 16. ure Preo stale dni je možen ogled po dogo voru, zaradi terenskega dela Popravilo m montaža TV ANTEN g- 215 146_15183 Polagam KERAMIČNE PLOŠČICE qt 65 705_15186 Popravilo plinskih m električnih ŠTEDILNIKOV, popravilo m čišče nje BOJLERJEV g 725 215, po poldan 15198 Emajliranje kopalnih KADI z uvo ženim materialom Garancija 2 le ti g 66 052_15202 FRIZERSKI SALON "LILI" ima zelo ugodne cene 9 421-790 15206 Ugodno čistim vse vrste TALNIH OBLOG in SEDEŽNIH GARNITUR Lahko tudi na obroke Casablanca doo.f 212-702_15220 FRIZER modnih pričesk, lahko tudi na vašem domu'y 327 061 15224 TISKANJE vseh vrst materialov in artiklov, tampotisk, sitotisk g 312-223_15225 AVTOKLEPARSKA DELA od 20/11/1992 dalje 20% popusta Re zervni deli zagotovljeni g 241 168 15254 Prodaja reklamnih vžigalnikov po naročilu - ugodna cena. RAMON TEL.:328-547 Podjetje RAPAL prodaja in vgrajuje uvožene ALARMNE SISTEME, g 312-137_15333 ČISTIM talne obloge, oblazinjeno pohištvo, stekla, avtosedeže ® 632-437 _15439 RAČUNOVODSKE in KNJIGO-VODSKE STORITVE za podjetja in obrtnike, vam nudimo po konkurenčnih cenah SPARTAK DO.O., g 45-568 ali 216-706_15475 POSTAVITEV kmečkih peči. zida-nih štedilnikov, kaminov, stenske talne keramike y 65-773 15588 ŠTAMPI U KE iri ZLATOTISK, Kranj, Slovenski trg 7 (delavski dom), naročila sprejemamo vsak delovnik od 8. do 14. ure, četrtek od 8. do 16. ure. Štampiljke "izjava" za naročilnice lahko dobite takoj. « 064 217-424 15589 PRIPRAVE za sortiranje jajc, izdelujem po naročilu, flp 44-565 15663 LEDO SERVIS - servisiramo skri-nje, hladilnike, pralne stroje, štedilnike. Hitro, poceni. « 214-780 _15680 VARNOST in UDOBNOST! Dostavimo in montiramo uvožene senzorske fasadne varnostne SVETILKE. Garancija -g 75-550, po 19. uri_15688 Arhitekt z dolgoletno prakso izdeluje VSE VRSTE NAČRTOV za objekte, adaptacije in notranjo opre mo g 632-598_15725 POLAGANJE PVC podov, parketa in brušenje 9 631 -070 15741 Sprejemam NAROČI LA za ročno pletenje pletenin « 310-545 _15758 GRANIT, MARMOR, naravni in umetni KAMEN, polagamo g 061/812-475_15805 Vse vrste konkurenčnega TISKANJA, novo leto prihaja. g 312-166 _15821 Opravljam PREVOZE do 17 oseb g 65-461_ 15833 Izdelujem SNEGOLOVILCE, za vse vrste streh. Plačilo možno na 3 čeke g 324-468_15835 Z motokultivatorjem vam OBDE- LAM vrt g 329-112_15845 IZPOSOJA videokamer, uporaba je enostavna. « 241-265 15914 PREDELUJEM vlečne kljuke za avtomobile - na evropski standard. g 631-624_15943 STANOVANJA Najemniško STANOVANJE, v Radovljici ali okolici, iščem. flf 74-505 15615 Enosobno STANOVANJE, zame njam za večje flfr 325 076 15638 Enosobno STANOVANJE, družbe-no, 42 kvad m, zamenjam za več je g 328 269_15645 Dvosobno lastniško STANOVANJE v Radovljici, zamenjam za garsonjero v Radovljici ali v Les cah. g» 73 488, po 15 uri 15654 Enosobno STANOVANJE v Kra nju. najamem g 242 868 15698 Enosobno STANOVANJE, GAR SONJERO, najamem Plačilo do 200 DEM na mesec g 214 985 Zamenjam 3 sobno komfortno stanovanje v Kranju, za dve manj ši -g 215-701. zvečer ENOSOBNO STANOVANJE v Kra-nju ali okolici najame mlada slo venska družina Plačilood 150 do 200 DEM mesečno g1 43 088, po poldan 15752 STANOVANJE, 82 kvad m, cen tralno ogrevano, s telefonom, v Kranju, zamenjamo za hišo v Kra nju z okolico, z doplačilom _p 323 050 ah 331 101_15787 Enosobno lastniško STANOVA NJE v Gorenji vasi. zamenjam za enosobno lastniško v Škofji Loki ali okolici Šifra DECEMBER Trosobno sončno STANOVNJE, v Škofji Loki, prodam « 324 432, zjutraj in zvečer 15891 STANOVANJSKO PRAVICO ku-pim. _fr 329 875. od 16 do 18 ure _15920 V Kranju na Valjavčevi ulici, pro dam troinpolsobno STANOVA NJE, 72 kvad m, s CATV. telefo nom, zastekljenim balkonom, funkcionalna razporeditev Cena 68 000 DEM _T 212 702 15925 GARSONJERO vzamem v najem Možno predplačilo * 329 793 __15932 C ' 'f*IM< ' Vf m,m,mIi .,: m■ iv.in; 'i i Gorenjskem, možna tudi zamenja va za večja stanovanja PRODA MO dvo in trisobna stanovanja v šortijevem naselju. Zlatem polju, Planini in škofji Loki APRON D.O.O., 9 214 674_15937 STANOVANJE v Kranju ah okolici, najamem Dober plačnik g 212 048_15939 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rabljen, rezervni deh m odkup nevoznih vo zil Citroen » 692 194 15292 Dva KOLESNA OBROČA za Golf. prodam 622-667 1 5794 PLATIŠČA za R 4, z gumam;, 145/70/13. ugodno prodam. ® 422-241_15829 PREDNJE STEKLO za Zastavo 101, novo, prodam » 43-323 15933 GUME 165 13,70 Hile life, ugodno prodam Škofic, Šempetrska 28, Kranj 15945 VOZILA R CAMPUS, letnik 1988, bele barve, 2 vrata, reg. do 10/1993, zelo lepo ohranjen, cena 10.500 DEM, prodam. * 061/121-243, int. 207, od 8 do 15. ure. ZASTAVA 750, letnik 1982, pro-dam. g 58-206 Osebni avto SUBARU J 12 JUSTY GL 4 WD prodam, barva metalno-srebrna, letnik 4. 9. 1990, registri-ran do 4. 9. 1993 g 064/218-318 ZASTAVA 101, starejši letnik, ugodno prodam flp 51-896 15562 R 5 CAMPUS, star 2 leti, prodam. Trg Prešernovih Brigad 6, « 329-546_15637 YUGO 55, letnik 1987, prodam Pintarjeva 10, Čirče, Kranj 15640 OPEL KADETT 13 LS, cena 16.000 DEM. prodam 310 745 15708 CITROEN BX DieseC letnik 1986^ cena 9 800 DEM. prodam g> 326 062_15709 ZASTAVO 750 SC, letnik 1980, pro dam. g> 212 744, popoldne 15710 ZASTAVO 101, registrirano, cena 1 000 DEM, prodam Marjan, Alp ska 54, Lesce _15713 422 770, 15722 126 P, modri, prodam Zg Brnik^if)_ ŠKODO 110 L, registrirano do 10/1993, ugodno prodam g 41037 15728 VW HROŠČ 1300. letnik 1965, ge neralno obnovljen, prevoženih 19 000 km, rdeče barve, dobro oskrbovan, prodam _J 311 874 ______15742 FIAT 126 p, letnik 1982, prodam g1 421 670_15751 ZASTAVO 101, prodam po delih •g 422 036, Adergas 29/a, Cerklje _15757 Tovorni avto MERCEDES Šli, c<> na po dogovoru, prodam « 79 439__5759 DŽTp Mahmdra, letik 1970, karose nja obnovljena, motor VVilIvs, pro dam g 84 365_15761 ZASTAVO 615, nosilnost 1 5 tone, letnik 1982. prodam Bohinjc. Pra Se 2, Mavčiče_16764 Dve ZASTAVI 101, letnik 1979 in 1981, prodam Kaurin, Lojzeta Hro vata 9, Kranj_1S765 ZASTAVO 750, letnik 1982, regi strirano do 20/12/1992, prodam g 75 568_15773 GOLF Diesel, letnik 1984, S paket, cena 5 900 DEM, prodam Veljav čeva 6. stanovanje it 8 15775 LADO 1600. letnik 1980. registrira no do 5/10/1993, cena po dogovo ru, prodam Biskič Mirsad, Sr Do brava 4, Kropa 15777 R 4 GTL, letnik 1988, cena 5 000 DEM, prodam Pajk Uroš, Strahinj 28, Naklo_15780 R 19. letnik 1989. prodam g 312 520 15785 A.Hausmann X CO. G rosi stična trgovina za vse samostojne trgovce, obrtnike in podjetnike! Prodaja različnih vrst blaga (razen živil). Prinesite, prosimo, tudi vaš obrtni list! BELJAK St. Magdalenerstr. 35, tel. 9943/4242-41512 Poslovni čas ponedeljek - petek 7 30 - 17 ure sreda 7.30 - 20 ure Veselimo se vašega obiska! GOLF Diesel, letnik I985, prodam. ■g 620-154_15789 ZASTAVO 101 GTL 55. lentik 1985, registrirano do 15/7/1993, prodam. Zec, Zlato polje 3/d, Kranj 15790 ZASTAVO 750, letnik 1982, regi-strirano do 10/1/1993. cena 999 DEM, prodam« 331-082 15792 R 12, odlično ohranjen, motor potreben popravila, cena 450 DEM, prodam. « 59-038_15807 GOLF Diesel, letnik 1983, prodam ali menjam, g 59-152_15811 ZASTAVO 128, letnik 1982, regi-strirano do 28/5/1993. prodam. Ci-rilova 10, Orehek 15815 ARO, 4x4, letnik 3/1989, prodam, -g 50-210 15816 VISO SUPER, letnik 1983, odlično ohranjeno, cena 4.200 DEM, prodam g 83-093_15823 YUGO 55 Koral, letnik 12/1989, ce-na 4.500 DEM, prodam. « 51-408, popoldan 15827 ZASTAVO 101, letnik 1973, neregi-strirano, v voznem stanju, prodam ■g 310-747_15828 GOLF Diesel, letnik 1984, prodam, g 326-924_15847 YUGO 45, registriran celo leto, izredno ohranjen, prodam g 45-170_15855 YUGO SKALA, letnik 1988, dobro ohranjen, prodam -g 329-602 _15862 ZASTAVO 750 LE. letnik 1983, 70000 km, registrirano do 5/1993, lepo ohranjeno, z novimi zadnjimi gumami in prevlekami, prodam. Golubovič. Podlubnik 159, Škofja Loka, ogled po 15. uri 15864 YUGO 45 KORAL, letnik 1991, pro-dam Šenčurska pot 25, Voglje, Šenčur 15865 GOLF Diesel, letnik 1984, prodam g> 41-807, popoldne 15870 ALFO 33 15, letnik 1986, prodam. Jezerska c 84, Kranj 15873 FIAT PANDA, letnik 6/1990, pro dam g- 328 469_15878 R 4, letnik 1978, prodam g 323 409 15883 BMvV 316, letnik 1979, ugodno prodam Pot pod gradiščem, Na klo 15884 YUGO SKALA 55, letnik 1989, ugodno prodam. Kržišnik, Šutna 3. Žabnica 15886 YUGO KORAL 55, letnik 1990. regi-striran do 10/1993, prodam g- 324 541 15887 YUGO 45, letnik 1986. registriran do 16/7/1993 ter ZASTAVO 101. le tnik 1986, registrirano do 17/2/1993, prodam Jokič, Kriška 22, Drulovka, Kranj_15893 KOMBI IMV 1900, letnik 1983, s slabim motorjem, poceni prodam g 67 070_15894 126 P. letnik 1980. registriran do 4/1993. cena 800 DEM. prodam g 216 227_15897 ZASTAVO 101 in CERADO za Za stavo 101, prodam « 326 142 _15900 YUGO 55 letmk 1989 prodam -g 65 273__15905 YUGO 45. letnik 1987, karamboli ran, prodam _» 58-219 15909 YUGO 45 KORAL, letnik 2/1989" dobro ohranjen, prodam Keča, Spodnji trg 4, škofja Loka, popol dan _15911 126 P. letnik 1988, prodam. Zalog 78. Cerklje_15912 YUGO 45, letnik 1984, prva barva, prodam Delavska 4, Jesenice _15922 ZASTAVO 101, letnik 1983, regi strirano, prodam « 325 862 _15924 ALFA SUD, letnik 1982. 1 2 ccm. ohranjeno, prodam ah menjam g 218-647_15926 FIAT 126, letnik 1988, prodam Ža bije 7, g 46 164 15927 KOMBIBUS Diesel, 75.000 km, prodamo. letnik 19»« g 214-588 15929 ŠKODO 120 L, letnik 1982, vozna neregistrirano, ugodno proda"1 g 725-260__159J! ZASTAVO 101, letnik 1977, registrirano do 4/1993, in ŠIVALN1 STROJ Slavica, ugodno prodaj Predoslje 43, Kranj__ GOLF JGL, letnik 1982, registriraj" do 6/1993, ugodno prodam. _' 801-110 J59j ZAPOSLITVE ^ ŽELITE sodelovati z enim največjjj koncernov na svetu? Ste sposo^ prodajati, kar je najvažnejše na av; ropskem trgu in prvič pri Oglasite se nam na 061/324-434_ K SODELOVANJU VABIMO~"0_' GANIZATORJE SKUPIN IN *C STOPNIKE ZA PRODAJO NA JJ RENU: "VELIKA ŠOLA KUHANJ TIMES ATLAS SVETOVNE ZG«' DOVINE, NARAVNI ZDRAVNIC NUDIMO REDNO ALI HONORAR NO ZAPOSLITEV S KONKURENT ČNIM ZASLUŽKOM. PISNE P_!' JAVE SPREJEMA: "SLOVENS^ KNJIGA", LITIJSKA 38, 61000 Vv BUANA (PRODAJA PO D0M_ VIH)__ ZASTOPNIKA za prodajo kave P* trebujemo za Škofjo Loko in oko. co g 325-712, zvečer Dve STREŽNICI, komunikalivn' samostojni, zaposli dnevni bar^ 218 950. od 19 do 20. ure OFFSET STROJNIKA - izučene9> samostojnega, takoj redno ZpQ. slim za nedoločen delovni čas . nudbe do 15/11/1992 Šifra: S___ FOS__«5g ZASTOPNIKE, za prodajo ćist'l^ aparatov novitete na trfiscu. ^ ćemo.'g 214 115__ DELO na domu « 41 038, Cve^f- -—-—Tlibi- POTNIKI z območjem lastne re, dobijo redno ah honorarno' «j lo.< ____-----■--cff0'' Gostilna Bizjak išče dekle za Sl bo g-45 017 _____ Sprejmem DELO 403 249__ Mlajšega FANTA, smer ele_,rpri mehanik, zaposlimo Moin ^ učitev Naslov v oglasnem »^1 k. j MIZARJA, kvalificiranega shm _fr 41 532^_ ŠOBO oddam v najem P%_ ženski, za pomoč v gospod|n{69* Šifra JESENICE ZAHVALE Družina Resman vsem, ki so nam pom8g8 našo Veroniko, posebej Pa jam Kunstelj iz Mišač, ki \° ,1 * v..- n ••ni-1•••k';;,'\j7i^ za nesebično pomoč ^n . 212-811_15802 PSA ČIVAVO, z rodovnikom, kratkodlakega, prodam. _j> 78-403 ___•_15812 TELIČKO, težko 160 kg, prodam za pleme ali za zakol. Apno 9, Cerklje _15818 PRAŠIČE, težke od 40-60 kg, pro-dam. Kapus, Zagonska 16, Bled 15820 TELIČKO simentalko, staro 7 dni, prodam. 47-604 15898 BIKCA, križanca, starega 3 tedne, prodam. 49-336_15907 KRAVO simentalko, brejo 3 mesece - s tretjim teletom, prodam. Zg. Besnica 24, g 403-035 15913 Dva črnobela BIKCA, stara teden dni, prodam. Visoko 71 15915 PRAŠIČE za zakol, prodam. Kokr-ški log 10, Primskovo, Kranj 15916 TELICO simentalko, brejo, prodam. « 45-502 pašno, 15740 TELIČKO, staro 9 tednov, zame-njam za bikca. Nartnik Anton, Sveta Barbara 17, Škofja Loka, _p 061/613-025_15750 TELICO prodam ali zamenjam za jalovo goved. y 51-756 15772 Dva BIKCA, prodam. 421-836 15774 TELIČKO, staro 3 tedne, prodam. Kokalj Anton, Sr. Bitnje 19, Žabni-ca___15636 KONJA Norik, starega 3 leta in pol, prodam. Lom 20, Tržič 15641 TELETA simentalca, starega 4 tedne, prodam. Sp. Brnik 37, Cerklje _ _15642 Dve KRAVI simentalki, in TELIČKE simentalke, prodam. Ambrož 6, Cerklje, zvečer 15652 TELETA, težkega 100 kg, prodam. g 421 -464_15658 TELIČKO simentalko, staro 8 ted nov, prodam. 65 098 15662 Jalovo KRAVO, z mlekom, prodam. Vpgije na vasi 14, __■ 49-272 TELIČKO simentalko, staro 6 ted nov, prodam. Voglje na vasi 14, _J 49-272_15674 PUDUE (črne, male), prodam. Roš Diana, Mlaka 2, Radovljica BIKCA simentalca, težkega 120 kg. Prodam. Pogačnik, Sr. Dobrava 14, Kropa 15689 KONJA kasača, prodam _p 44-220_15699 PSE KOKERŠPANJELE, mešance, stare 7 tednov, prodam. _f 64 085, popoldan 15702 KRAVO, težko, za zakol, prodam. Vopovlje 13, Cerklje 15668 Dva TELETA po 100 kg, in PRAŠI-ČA za zakol, prodam. 421-748 _15779 SANSKO KOZO, staro eno leto, ugodno prodam. __• 725-605 15796 Rodovniško KOBILO Haflinger, v tretjem letu, prodam ali menjam za kravo. Legat, Selo 33, Žirovnica 15824 Mlado KOZO, prodam al za ovna« 891-694 menjam 15832 PRAŠIČE, težke od 30 do 40 kg, I prodam. Debeljak, Smoldno 5, 65-459_15836 PUJSKE, težke 20 kg, prodam. Tr- poje30_15839 PSARNA TELOVADIŠKA proda vrhunsko leglo čistokrvnih nemških ovčarjev, z rodovnikom. Miklavčič, Puštal 18, Škofja Loka, v 620-619 _15840 KUNCE ožgance prodam. _f 310-750 15842 TELIČKO simentalko, staro 6 ted-nov, prodam. Sp. Brnik 15, Cerklje KOZLA, lepega, sivega, prepuš čam. Kamenčić, Savska 42, Kranj _15860 KRAVO simentalko, drugič brejo -v 7. mesecu, prodam. _p 061/641 021, zvečer 15876 PSIČKA mešančka, stara 2 mese- ca, oddam. 74 834 15895 V SPOMIN Življenje naše zdaj je prazno, ker med nami te več ni, solza nam oko zaliva, srce otožnost nam pokriva, zakaj si nas zapustila ti, Marjeta ? 26. oktobra je minilo žalostno leto dni, odkar nas je za vedno zapustila naša ljubljena hčerka, sestra, teta in sestrična MARJETA FENDE iz Britofa Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prižigate svečke in postojite ob njenem grobu in ji zaželite večni mor. ___ Žalujoči: Vsi njeni SPOROČILO O SMRTI Sporočamo žalostno vest, da nas je zaplistil naš upokojeni sodelavec iz Sektorja logistike FRANJO HOČEVAR rojen 1930 °d njega smo se poslovili v ponedeljek 26. oktobra 1992, ob 16. uri na pokopališču v Žabnici. DELOVNI KOLEKTIV SAVA KRANJ ZAHVALA Ob izgubi tete ALOJZIJE ŽIBERT sc iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala vsem, *' ste jo obiskovali in bodrili do konca njenega življenja, ^•ah val ju jemo se g. župniku, pevcem za slovesni pogreb, lcr vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli priskočili na pomoč. Sorodniki Naklo, 27. oktobra 1992 ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, strica, I starega očeta in tasta FRANCA VL. OMANA gjgjGM Fortunovega ata aMLM iz Sp. Bitnja 23 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala dr. Štularju, g. župniku za pogrebni obred, gasilcem in govorniku za poslovilne besede in pevcem iz Naklega. Posebna zahvala Repnikovim iz Sp. Bitnja in g. Jelki Kejžar. Vsem skupaj še enkrat hvala. Vsi njegovi Sp. Bitnje, 17. oktobra 1992 ZAHVALA V 92. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in prababica MARIJA SUŠNIK Marinčeva mama iz Sp. Besnice Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ji darovali cvetje, se ji poklonili in jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi za izrečeno sožalje. Sinova Janez in Stane z družinama ZAHVALA Kadar življenje je le še trpljenje, ko se srce v brezupu ustavlja, smrt je takrat samo odrešenje, vendar srce pretežko se poslavlja. Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica FRANCA ROZMANA se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala zdravstvenemu osebju Univerzitetnega inštituta Golnik. Zahvaljujemo se Zavarovalnici Triglav d.d. Ljubljana, Območni enoti Kranj, članom sveta Krajevne skupnosti Voglje, gasilcem iz Vogelj in iz sosednjih vasi ter Skupščini občine Kranj. Prisrčna hvala pevcem iz Vogelj in Trstenika za zapete žalo-slinke, gospodu Marjanu Zerovniku za besede slovesa ob odprtem grobu in gospodu dekanu iz Šenčurja za pogrebni obred. Hvala tudi pogrebnemu podjetju Navčck in oskrbniku vežic g. Blažu Arnežu. Hvala vsem, ki ste ga v življenju razumeli in spoštovali in nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Za njim žalujemo: žena Angelca, hčerki Slavi in Marija z družinama, brat in sestri Voglje, Tržič, Zabije, 20. oktobra 1992 V SPOMIN V prihodnjih dnevih po poteklo leto dni, odkar je tiho odšla v lepšo večnost FRANCKA i J HVASTI iz Dru lovke 27 Vsem, ki ste jo v življenju spoštovali, ohranili v lepem spominu ter med letom obiskali, urejali njen zadnji dom, prižigali svečke in ga krasili s cvetjem ter molili za njen dušni mir najlepša hvala. Žalujoči: mož Franc Drulovka, 30. oktobra 1992 IN MEMORIAM VELIMIR SIMIĆ 27. oktobra minevata dve leti, odkar te ni več med nami. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi ZAHVALA V 84. letu nas je 19. oktobra 1992 za vedno zapustila naša mama, stara mama in prababica NEŽKA ŠTULAR Miklavževa mama iz Kokre Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, izrečena sožalja, cvetje in sveče, kakor tudi »NAVCKU« za humane pogrebne storitve. Hvala g. župniku iz Nakla za zadnje tolažilne besede, g. župniku iz Preddvora za lepo opravljen obred. Prav tako lepa hvala dr. Pegamovi za veliko pomoč pri lajšanju hudih bolečin. Posebna zahvala tudi pevcem iz Nakla za tako lepo petje za ves čas pogrebnega obreda. S hvaležnostjo: vsi njeni Naklo, 21. oktobra 1992 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice in tašče PAVLE AVGUŠTIN rojene Hafner se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče ter izrečene in napisane tople besede sožalja. Posebna zahvala osebju ZD iz Škofje Loke, ki so pomagali preiti težko pot bolezni do konca. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Vsem še enkrat lepa hvala. Vsi njeni Gorenja vas - Reteče, Orehek, 11. oktobra 1992 V SPOMIN Samo smrt in samo bolečine so vstajenja in življenja nada. (A. Gradnik) 3. novembra mineva žalostno leto dni, odkar je ugasnilo srce dobrega in skrbnega JURIJA JANA iz Gori j Hvaia vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu. Zena Vida ZAHVALA Ob izteku življenjske poti naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete MARIJE SEKNE rojene Globočnik se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pisno in ustno izrazili sožalje in se tako številno poslovili od nje, ter s cvetjem prekrili njen grob. Posebej se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, osebju kirurškega oddelka na Jesenicah in g. kaplanu ter g. župniku za opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni Z regresom nad sušo menjalnica valuta, nakupni / prodajni tečaj DEM ATS HRD Abanka Kranj (Tržič, Jesenice) Aval Bled COPIA Kranj CREDITANSTALT N. banka Lj. D-D Publikum Kranj EROS (Stari Mavr), Kranj Geoss Medvode Hranilnica LON, d. d. Kranj HIDA - tržnica Ljubljana Hipotekama banka, Jesenice INVEST Škofja Loka LB — Gorenjska banka Kranj Lorema Bled Merkur — Partner Kranj MIKEL Stražišče Otok Bled Poštna banka, d. d. (na poštah) SHP — Slov. pos. in hran. Kranj SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) Sloga Kranj Slovenijaturist (Jes., Boh. Bistrica) VVILFAN Kranj 60,40 61,20 834 8,69 14/22 60,45 61,15 835 8,68 — 6030 6130 830 8,75 _ 60,50 61,29 830 8,65 16/21 60,35 60,90 830 8,60 17/20 60,20 61,00 8,40 8,70 15/22 6035 61.20 830 8,70 — 60,40 60,80 831 8,64 15/20 59,80 61,20 835 8,70 — 6030 61,10 830 8,67 14/22 5930 61,65 8,29 8,76 — 60,10 61,00 8,40 8,70 — 59,60 61,10 8,47 8,68 — 60,45 61,00 835 8,65 19/20 60,49 61,10 8,47 8,70 13/22 60,00 60,99 830 8,69 — 60,45 61,10 835 8,69 — . 60,20 6030 835 839 12/22 60,40 61,20 832 8,67 — 60,45 61,15 835 8,65 15/23 60,70 61,00 8,65 8,70 — Pri nakupu in prodaji SKB zaračuna 1 % provizije, pri prodaji DEM 5000 ali več pa 2,5 %. Ljubljanska borza: Na torkovi dražbi so tečaji še naprej porasli, vendar le med 0,1 in 2,0 indeksnimi točkami. Državna obveznica druge izdaje, popularna dvojka, se je z 90,7 podražila na 91,4 odstotka, kar je bistveno manj kot na dražbi prej, toda rastje bila vendarle opazna. To seveda ne govori v prid naše ocene pred tednom dni, da je na skok dvojke vplival portoroški seminar Ljubljanske borze. Promet je tokrat znašal 44,36 milijona mark, 90 odstotkov so ga ustvarile državne obveznice. Živahno je bilo trgovanje z obveznicami občin Zagorje in Laško, pri prvih je promet znašal 340 lotov, pri drugih 1020 lotov. Opazen je bil še promet z obveznicami Gorenja in PTT Ljubljana. Na prostem trgu delnic je bil promet živahen, največ prometa so ustvarile delnice brokerske hiše Nika, saj je lastnike zamenjalo kar 216 lotov njihovih delnic, tik za petami pa so ji bile po prometu delnice Rogaške, lastnike je zamenjalo 200 lotov. Tudi tokrat prometa z blagajniškimi zapisi BS za tuj denar, kar pomeni, da je marka že ves oktober vredna 57,80 tolarja. Lastnike pa sta zamenjala dva lota tolarskih malih dvojčkov. Zlata borza: Na torkovi dražbi plemenitih kovin se je zlato podražilo za 6 odstotkov, gram zlata zdaj stane 1.069 tolarjev, še pred štirinajstimi dnevi je bil cenejši za 60 tolarjev. S srebrom in z zlatimi medaljoni prometa ni bilo, trgovali pa so z zlatimi italijanskimi lirami, zlatimi švicarskimi franki ter z zlatniki Dunajske filharmonije. Spoštovane naročnice, cenjeni naročniki Gorenjskega glasa! Trije meseci so že. odkar smo pisali o podobni stvari - da. spet je čas za poravnavo trimesečne naročnine Gorenjskega glasa. Danes smo že tako ali tako preobremenjene pismonoše obtežili še z računi za naročnino za mesece oktober, november in december -vendar ne v vseh poštah po Gorenjskem. Nekaterim bo pismonoša prinesel račun v naslednjem tednu, po praznikih torej. Vsem, ki ste se letos odločili za celoletno naročnino in vsem, ki naročnino plačujete mesečno preko trajnika s tekočega računa, pa je seveda danes pismonoša (tako kot vsak torek in petek) prinesel le Časopis. Ker zaupamo zagotovilom, da bo v teh treh mesecih inflacija na vajetih, smo obračunali 27 številk časopisa po trenutni prodajni ceni 40 tolarjev, prometni davek v višini 5 odstotkov je že v ceni. Tudi redni 20-odstotni popust za redne plačnike je napisan na računih (oziroma na položnicah za naročnice in naročnike izven območja pošt PTT podjetja Kranj), kar skupaj nanese vsega 864.- tolarjev za Gorenjski glas do konca leta. Vaše plačilo pričakujemo do 20. novembra - če z računom plačujete na poštah PTT podjetja Kranj. V Turističnem društvu Cerklje in Skojja Loka ali v malooglasni službi Gorenjskega glasa. Vam ne bo zaračunana bančna provizija. Bržčas tudi Vam, spoštovane naročnice in cenjeni naročniki, godi podatek, da se število bralk in bralcev Gorenjskega glasa povečuje: povečujemo tudi obseg časopisa in pestrost zanimivosti v njem. Veseli bomo, če boste kot dolgoletna bralka oziroma bralec. Gorenjski glas priporočili tudi prijateljem, znancem, sosedom, ki še niso naročeni na najbolj razširjen gorenjski poltednik. Prav tako pa bomo veseli Vaših mnenj, ocen, predlogov za Gorenjski glas - Vaš časopis. Ob tem, ko Vas obveščamo o naročnini časopisa in o roku za plačilo, pa je seveda treba omeniti tudi nekaj iz bogate ponudbe, ki jo ima v tem trimesečju Gorenjski glas za naročnike: brezplačni mali oglas do 10 besed: nižja cena izletov: nagradni kviz; itn. In še več tovrstnega bo! Gorenjski glas PRIPRAVLJAMO 6. novembra bo že sedma letošnja GLASOVA PREJA Viktor Žakelj bo tokrat gostil slovensko igralko Mileno Zupančičevo. Več v torkovem Gorenjskem glasu. Podjetje MONITOR organizira v torek, 3. 11. 1992, ob 13. uri v galeriji DOLIK na Jesenicah prvo javno predstavitev računalniške opreme. Vaša prednost - MONITOR. Tel.: 861-331 Monitor d.O.O., Pod|et|e za proizvodnjo in uvaianie računalniške opreme, Kidričeva 41, Jesenice Dva milijona tolarjev za regresiranje nakupa koruze Letošnja poletna suša je kmetijstvu v radovljiški občini povzročila za 422 milijonov tolarjev škode. Radovljica, 26. oktobra - Izvršni svet je na ponedeljkovi seji sklenil, da iz proračunskih sredstev, namenjenih za pomoč v naravnih nezgodah, odobri dva milijona tolarjev za regresiranje nakupa koruze. Do regresa so upravičeni kmetje in posestva, ki so do 30. septembra zaradi posledic suše zaprosili za nekatere olajšave. Merilo za uveljavljanje regresa je število glav velike živine in stopnja prizadetosti kmetijskih zemljišč. 30 odstotkov, na vseh pašnikih pa za 30 odstotkov. Ker ocenjena škoda predstavlja le 2,6 odstotka družbenega proizvoda, občina tudi po novem zakonu, ki bo zamenjal Pridelki so bili na njivah prvega območja (Želeče, Bled, Zasip, Ribno, Selo, Podhom, Zaloše, Ljubno, Brezje, Mošnje, Otok, Begunje, Nova vas, Hraše, Predtrg, Radovljica) prizadeti 46-odstotno, na drugem območju (Bohinjska Češnjica, Studor, Gorjuše, Bohinjska Bistrica, Savica, Nomenj, Bohinj- ska Bela, Spodnje in Zgornje Gorje, Višelnica, Poljšica, Rečica, Peračica, Srednja vas, Češnjica, Kropa, Dobrava, Kamna gorica, Lancovo) 35-odstotno in na tretjem (Srednja vas, Nemški Rovt) 25-odstotno. Na travnikih prvega območja je bil pridelek manjši za 35 odstotkov, na drugem in tretjem za V občini je do konca septembra prijavilo škodo 330 kmetov ter posestvi Pojče in Bled, ki bi (vsi skupaj) morali samo za ohranitev staleža goveda nabaviti za 68 milijonov tolarjev krme in krmil. družbeni dogovor o uporabi solidarnostnih sredstev, ne bo upravičena do tovrstne pomoči. Radovljiški kmetje (in posestva) bodo posledice suše lahko blažili tako kot vsi ostali v Sloveniji: z olajšavami pri dohodnini, zdravstvenem in po-kojninsko-invalidskem zavarovanju, z regresom za nakup mineralnih gnojil KAN in urea ter semena za krmne dosevke, s cenejšim nakupom uvožene koruze, pri kateri se je država odrekla davku in carini, ter z regresiranjem jesenske setve. • C. Zaplotnik Drsališče v Kranju odprto Kranj, 30. oktobra - Po natančnih meritvah in pregledih ter servisnih delih bodo danes (v petek) na Gorenjskem sejmu v Kranju odprli drsališče. Za tako imenovano rekreacijsko drsanje bo drsališče odprto ob petkih od 16. ure do 17.30, ob sobotah od 15. ure do 16.30 in ob nedeljah in praznikih od 15.30 do 17. ure in od 18. ure do 19.30. Cene vstopnic, ki so za odrasle in otroke nad sedem let 200 tolarjev (s čajem), za otroke do sedem let in spremljevalce pa 100 tolarjev, so usklajene s cenami vstopnic za drsanje v Sloveniji. Sezonska karta za drsališče v Kranju pa stane 4.000 tolarjev. Ob začetku letošnje drsalne sezone v Kranju so v PPC Gorenjski sejem povedali, da je za drsališče v Kranju (za treninge) precejšnje zanimanje in da niso redki, ki z garancijo za plačilo čakajo na proste termine za treninge. • A. Ž. Tretji rod vojakov prisega Novatorja pretiravala s patenti in z nagradami Kranj - Kriminalisti UNZ Kranj so javnemu tožilstvu ovadili direktorja in finančnega direktorja enega od kranjskih podjetij, utemeljeno osumljena, da sta zlorabila položaj ter ponaredila poslovne listine. • Moža sta v podjetju znana kot novatorja. Za več patentov in tehničnih izboljšav sta prejela že precejšnje nagrade, inovacijski dohodek sta "vlekla" od 1985. do 1989. leta. Ko jima je pravica usahnila, sta domiselneža podjetju še enkrat prodata že prijavljeni in nagrajeni patent, kot patenta (ti se plačujejo v določenih odstotkih dalj časa, medtem ko so tehnične izboljšave nagrajevane z enkratnimi zneski) sta prijavila še dve novi izboljšavi. Sodni izvedenec jima je patente na njun predlog potrdil, delavski svet pa na tej podlagi odobril izplačilo nagrad. Tako sta neupravičeno spravila v žep 1,4 milijona tolarjev. Iskal luknje in - padel vanje Tržič - Direktor tržiškega zasebnega podjetja Abri d.o.o. je očitno preveč vneto iskal in izkoriščal zakonske luknje za svoj blagor, tako da se je nazadnje sam ujel vanje. Kriminalisti so namreč proti njemu napisali kazensko ovadbo, v kateri ga utemeljeno sumijo kaznivega dejanja zatajitve davščin in drugih dajatev. Podjetnik, katerega podjetje se ukvarja s prodajo knjig ter predelavo in prodajo zdravilne gline, od prodanih "zdravil" ni obračunaval prometnega davka, češ da ima soglasje ustrezne institucije, s katerim je prometnega davka oproščen. Ko so nekoliko podrobneje pogledali v njegovo poslovanje, so ugotovili, da atest ne obstaja, v SDK so izračunali, koliko prometnega davka dolguje državi. Hkrati so možje postave ugotovili tudi to, da podjetnik sebi in delavcem ni izplačeval osebnih dohodkov, ampak je denar dajal "na roke" iz materialnih stroškov, od katerih se ne odvaja dajatev. Državo je v prvih devetih mesecih letos prikrajšal za okroglo 290.000 tolarjev. Kranj, 30. oktobra - Danes ob 16. uri bo v 310. učnem centru v Kranju priložnostna svečanost ob prisegi III. generacije slovenskih vojakov. Vodstvo centra vabi svojce in druge goste, da obiščejo vojašnico in se udeležijo popoldanske prireditve. • S. S. Komemoracije ob dnevu mrtvih Občina Jesenice Rateče sobota ob 17. uri pri spomeniku NOB, Kr. Gora nedelja ob 11. uri na starem pokopališču, ob 14. uri na novem pokopališču, ob 15.30 na pokopališču v Podkorenu, ob 18. uri pred cerkvijo pri spomeniku padlim v prvi vojni, Dovje - Mojstrana petek ob 16. uri pred spomenikom žrtvam prve in druge vojne, Planina nedelja ob 15. uri pred spomenikom, Spominski park Plavž petek ob 16. uri, Blejska Dobrava petek ob 16. uri pri spomeniku pred OŠ, nedelja ob 11. uri žalni koncert na pokopališču, Javornik ' Koroška Bela nedelja ob 10. uri v Parku talcev na Kor. Beli, Žirovnica nedelja ob 14. uri na Breznici ob grobišču borcev. Občina Kranj Osrednja komemoracija bo pri spomeniku na pokopališču v Kranju v soboto ob 16. uri, Vodovodni stolp petek ob 10. uri pri šorlije-vem mlinu, Trboje petek ob 10.30 pri spomeniku v Trbojah, Stražišče petek ob 16. uri v spominskem parku, Orehek - Drulovkfl petek ob 16. uri pri spomeniku, Zg. Besnica petek ob 16. uri na pokopališču, Britof - Predoslje sobota ob 11. uri na pokopališču« Zlato polje sobota ob 17. uri pri Stošičevem spomeniku, Jezersko sobota ob 17.30 pri centralnem spomeniku, Zabnica - Bitnje nedelja ob 9. uri, Gorice nedelja ob 10. uri, Kokrica nedelja ob 10-uri, Cerklje nedelja ob 11. uri. Duplje nedelja ob 11. uri, Šenčur-Visoko nedelja ob 11. uri pri centralnem spomeniku na pokop3" lišču v Šenčurju. Občina Škofja Loka Gorenja vas petek ob 10. uri, Lenart nad Lušo petek ob 10. ur'» Hotavlje petek ob 15. uri, Leskovica petek ob 15. uri, Železniki petek ob 16. uri, Škofja Loka sobota ob 16. uri pred domom ZB NOV, Poljane nedelja ob 9. uri, Trebija nedelja ob 9. uri, Dražgo-še nedelja ob 9.30, Sv. Duh nedelja ob 10. uri, Žiri nedelja ob 10. uri na pokopališču Dobračeva, Godešič nedelja ob 10.30 Občina Tržič Podljubelj sobota ob 16. uri, Bistrica sobota ob 17. uri. Križe delja ob 8.30, Leše nedelja ob 9. uri, Kovor nedelja ob 9.30, Tr» nedelja ob 10. uri, Brezje nedelja ob 10. uri. Občina Radovljica Boh. Bistrica sobota ob 16. uri pri centralnem spomeniku, Gor]« nedelja ob 9. uri na pokopališču borcev, Ribno nedelja ob 10. url na pokopališču, Zasip nedelja ob 8.30 na pokopališču v Zasip0, Bled nedelja ob 10. uri na pokopališču borcev. Srednja Dobra* petek ob 16. uri pri spomeniku, Ljubno petek ob 9. uri pri g'aV nem spomeniku, Lesce petek ob 16. uri pri spomeniku pred skl' diščem Murke, Pod na rt sobota ob 16. uri na pokopališču na o* sišah, Radovljica sobota ob 16. uri pri grobnici v Grajskem P8f ku. Draga nedelja ob tO. uri, Begunje nedelja ob II. uri. Škofjeloški študentje vabijo na /ur Klub škofjeloških študentov vabi vse svoje člane, da drevi ob šestih zvečer pridejo v prostore pen/iona Krona. Volili bodo novo vodstvo Kluba. Ob 20.30 pa se bo z nastopom skupine »The others« začel študentski žur. Škofjeloški študentje, ki jih je po podatkih Kluba več kot 300, so že prejeli vabila na dom. Podatki pa so nepopolni, zato vodstvo Kluba poziva tudi tiste študente, ki vabil niso prejeli, da se volitev in žura udeležijo. M. Stržinar NISSAN AVTOHIŠA MAGISTER Avtoservisno In trgovsko podjetje d.o.o. Radovljica, Prešernova 21 Informacije po telefonu 5t: 75-256 vsak dan od 7. do 15. ure (torek od 7. do 17. ure) Sobota /aprto TOLARSKA PRODAJA NOVIH VOZIL <#> ODKUP IN PRODAJA RABLJENIH VOZIL MOŽNOST KREDITA NA TRI LETA (TUDI ZA RABLJENA VOZILA) <#> REZERVNI DELI IN OPREMA SERVIS