SREČATI, POLJUBITI MATILDO
ali matildo?
JANEZ KEBER
Povzetek
V članku se obravnava izvor izimenskega izraza matilda v pomenu "smrt" in našteva frazeologeme, v katerih je ta termin glavna pomenska seslavina. Avtor pritegne k obravnavi še slovenske in tuje izimenske sinonimne izraze.
Matilda Abstract
The article speaks about the origin of the denomastic term matilda in the sense of "death", and lists those idioms whose main component is this term. In dealing with this subject, it also refers to various Slovene and foreign denomastic synonyms.
Gornji naslov bi lahko nadomestil tudi z naslovom: Kakšna /e lahko včasih pomenska razlika med veliko in malo začetnico? Matilda pisana z veliko začetnico pomeni tudi pri nas znano žensko ime, s katerim so po podatkih zadnjega popisa prebivalcev v Sloveniji klicali kar 3.998 oseb. Glede na to pomeni izraz srečati, poljubiti Matildo »srečanje ali prijetno opravilo z eno od teh oseb«. Kaj pomeni matilda pisana z malo začetnico, pa povedo naslednji frazeologemi: srečati, poljubiti matildo »umreti«, matilda ga je pobrala »umrl je«, matilda ga je povohala »bil je blizu smrti«. V teh primerih matilda očitno ne pomeni več žive osebe z imenom Matilda, ampak nekaj, česar si večina ljudi najmanj želi - »smrt«. Velika in mala začetnica torej v našem primeru pomenita na eni strani »živa oseba, sreča«, na drugi strani »smrt, konec življenja, sreče«.
Preden pa začnem odkrivati ozadje in vzroke take spremembe znanega imena, bom navedel več književnih zgledov, ki tako spremembo pomena potrjujejo: Matilda, saj ji tako pravite, nas zdaj neprestano obletava. Pred njo smo vsi enaki ne glede na starost, stan in prepričanje (V. Hafner, Srečno pot, fanta, 1962,155). Ko pa bom čutil, da že Matilda maha s koso okoli mene, ko bom prvič začutil smrtni mraz okoli ušes, pa vas bom poklical in vi boste že vedeli, če je mogoče s tem kaj narediti (T. Partljič, Jalovost, 1971, 61).
"Matilda ga bo povohala", je pomenilo prav toliko, kot bi mu prečrtal smrtno obsodbo (R. Polič, Čudežna pomlad, 1959.111).
Včasih je bila (tj. smrt) zelena, drugič bela, vedno neuganljiva in imela je kdaj kdaj banalno ime: Matilda (D. Druškovič/R. Arih/, Zato, 1957,114). Zdaj so vsi pogoji dani, vse je za lep pogreb nared, o njem govorijo že na vsakem oglu, čeprav je še nejasno, s kom je matilda ropotulja zarobantila in kako in kje in kdaj in zakaj in če je sploh že zarobantila ali pa morda še bo (F. Upuš, Odstranitev moje vasi, 1983, 20).
Poleg 30 kopalnih kabin, dvorane za pitna zdravljenja, dietne kuhinje, zdravniške ter zobne ambulante - kar vse bolj ali manj rabi za preventivno odganjanje Matilde
Glasnik 1993 33/3,4
95
V gornjih primerih gre očitno za spremembo imena Matilda v pomen »smrt«, čeprav je povezava z imenom večinoma Še označena s pisanjem velike začetnice. Dvojnost pisave podobnih izimenskih izrazov (npr. Adamovo oziroma adamovo jabolko, Ahilova ali ahilova peta iid.) kaže pač na določeno stopnjo posploševanja imena ali imenskega izraza v splošni, občni pomen, katerega končno stopnjo signalizira tudi pisava z malo začetnico.1
Poimenovanje smrti z izrazom matflda seveda ni stilno nevtralno. V Slovarju Slovenskega knjižnega jezika so izraz matilda in frazeologemi, v katerih nastopa kot jedrna sestavina, označeni s stilno-plastnim kvalifikatorjem pogovorno in ekspresivnim kvalifikatorjem ekspresivno. Stilno in zvrstno izjemnost omenjenih izrazov potrjuje tudi naslednji navedek: Tako je dovolj opazna razlika med /žargonom in slengom/ izrazi...obaveštajec, bombaš itd. na eni strani ter tema kot v Rogu, poljubiti Matildo, oditi v 13. bataljon, v četrti rajh, mrtvaška raglja, matilda, Fric (podčrtal J. K.)...in drugi (V. Gjurin, Slavistična revija 1,1974, 70-71), Večina iz množice izrazov, ki pomenijo »smrt« ali »umirati«, je stilno označena. V njih se je v izogibanju direktnega Izražanja sprostila človeška domišljija, pa naj gre za najbolj vzvišen, svečan ali pa najbolj grob, neposreden odnos do smrti ali umiranja.2
Pri iskanju motiva za preobrazbo slovenskega imena Matilda v izraz matilda v pomenu »smrt« mi primerjava z drugimi jeziki ni prav nič pomagala. Tudi nemščina ne, čeprav je Matilda po izvoru germansko ime.3 ime Matilda se v nemškem jeziku Judi posplošuje v občne izraze, vendar v druge pomene.4 Izhodišče za ugotovitev motiva, na podlagi katerega je nastal slovenski izraz matilda v pomenu »smrt« je verjetno naslednji navedek: Strojnico so /tj. partizani/ imenovali tudi mrtvaška raglja, peklenska raglja in matilda (V. Smolej, Zgodovina slovenskega slovstva VII, 1971, 68). Za slabo oborožene partizane je bila strojnica5 brez dvoma sinonim za smrt, zato je prenos pomena izraza matilda v pomen »smrt« nedvomen. Izraz matilda v pomenu »strojnica« podpirata sočasna sopomenska izraza mrtvaška raglja in peklenska raglja, pomen »smrt« pa prav tako izraza iz istega časa in okolja - oditi v 13. bataljon, oditi v Četrti rajh. Izbor ženskega imena pa je v skladu z ženskima samostalnikoma strojnica, smrt.6
Seveda pa matilda ni edino slovensko poimenovanje za »smrt«. Iz druge svetovne vojne tako kot matilda izhaja koroški narečni izraz hitlarica »smrt« 7. ki je očitno v zvezi z Adolfom Hitlerjem. Iz istega koroškega narečja i2haja še eno izimensko poimenovanje za »smrt«, in sicer vfrazeologemih: iti gor k Janezu »umreti« in Janez že kliče »smrt je blizu«. Janez v omenjenih izrazih je sv. Janez, farni patron v kraju Ebriach na Koroškem. Podobno izražanje je znano tudi drugod po Sloveniji, npr. Odnesli so ga k sv. Marjeti, tj. na pokopališče pri cerkvi sv. Marjete. Zelo očiten motiv nastanka imata gorenjska narečna izraza Krampov Matija in Krampova Katra v pomenu »smrt«8 Dve znani imeni se povezujeta s pridevnikom krampov, ki je izpeljan iz samostalnika kramp, ki pomeni »orodje za kopanje, navadno s sekalom in konico«. Imeni Matija in Kafra sta tukaj nosilca lastnosti, ki se nanaša na kopanje (tj. groba) oziroma smrt. Izimenska poimenovanja za smrt najdemo tudi v nemščini, npr. Hans (Mors), Ripperlhans, Hein, Graus-Pauli, v amerikanŠČini John Fate in
96
staročeško kostnatš Johana9 V ljubljanskem narečju10 pa je smrt poimenovana celo s priimkom in imenom: Gajzerjeva Lenčka, npr. Pol pa pride Gajzerjeva Lenčka »potem pa pride smrt«.
Obravnavani slovenski izimenski izrazi v množici najrazličnejših izrazov11, ki pomenijo »smrt« ali »umiranje«, predstavljajo motivno in stilnozvrstno zanimivo skupino. Najbolj splošno uveljavljena pa je matilda, ki nastopa v več frazeologemih kot jedrna sestavina in je v tem pomenu tudi izvirno slovenska.
Opombe
1.	VSIovarju slovenskega knjižnegajezika II, 710 (iz leta 1975) jemat/Wa pisana samo z malo začetnico, torej je ta proces že končan. Podoben izraz, čeprav izvorno nekoliko starejši in znan tudi v nekaterih drugih jezikih, je marica pogovorno »avtomobil za prevoz priprtih ali prijetih oseb«, tj »intervencijsko vozilo«. Tudi pri izrazu matilda sta v gradivu vsaj dva primera, v katerih naj bi bila matilda uporabljena v pomenu »mrliški voz«.
2.	Vzneseni izrazi za »umreti« so npr. Bog gaje poklical, vzel k sobi; dokončal je svojo Življenjsko pot; njego ve ure so se iztekle] starinski; stopiti pred boljo sodbo,-dognala je svoje živijonjo; izpustiti dušo\ grobo, vulgarno: iztegniti pele; c epniti; crkniti; gagniti; itipogobo;gavzniti; guznrtibd. Tudi za »smrt« obstaja cela vrsta izrazov, npr, smrčjak, smrtnjak, božja dekla, angel smrti, koščenka s koso, ona s koso itd.
3.	Ime Matilda izhaja iz nemškega imena Mathilde, ki ga razlagajo iz starovisokonemških besed maht »moč« in hiltja »boj«.
4.	Nemško Mathilde ali Mechtild je v študentskem jeziku v 18. stoletju pomenilo »prostitutka«, skrajšana oblika Metze pa danes »vlačuga«, medtem ko je Metre v študentskem jeziku 18. stoletja pomenilo »spodobno dekla«. Sedanji pomen oblike Metre je nastal šele po dodajanju pridevnikov üppig, offen, geilv pomenih »bujen, razgaljen, pohoten«.
5.	Iz nekih drugih, vendar ne preveč zanesljivih virov je mogoče domnevati, da je "partizanska matilda" pomenita na Koroškem tudi »pištola likvidatorja« (glej Naš tednik 9. 10.1992!), vendar je motivacija v vsakem primeru jasna: orožje, ki prinaša smrt, mnogo smrti.
6.	V nemščini, kjer je smrt moškega spola, so taki tudi ustrezni izimenski izrazi, o čemer glej v nadaljevanju.
7.	Glej Ludvig Kamičar, Der Obir-Oialekt in Kärnten, 1990, 155!
B. Ustni podatek dr. Dušana Čopa, raziskovalca imen v zgornjesavskih dolinah.
9.	V nemščini se s smrtjo povezuje ime Janez - Hans, v izrazu Ripperlhans pa prvi del označuje osebo, ki se ji vidijo rebra, kosti, kakor se običajno upodablja smrt. Podobno bi lahko rekli za staročeški izraz kostnatä Johana, tj. koščena Johana.
10.	Ustni podatek slavista Vlada Nartnika, ki je ta izraz slišal od frizerja, doma iz Šentvida.
11.	O frazeotogemu iti rakom žvižga t sem jaz že pisal (glej Mohorjev koledar 1991, 103-104!), izmed živalskih frazeologemov pa bi tu omenil še iti v krtovo deželo, narečno koroško tudi iti krtom pomagat, v nemščini die schwartze Kuh hat ihn getreten (tj. pohodila ga je črna krava) "umrl je" itd.
Glasnik 1993 33/3,4
97