195 Povesti o jezerih med Slovenci. Priobčuje Davorin Terstenjak. Med Slovenci nahajamo dosti povest od jezer. Tako ljudstvo pripoveduje, da je okolica pultska blizo Slovenje Bistrice nekdaj stala pod vodo, in cerkvi se dandanašnji pravijo: „Sv. Štefan na jezeri". Šmarska dolina za Bočom se veli pri Slovencih kraj Mure „jezerskau, in cerkev: ^Devica Marija na jezeri ha. Okolica 1 o č k a gori od Polčan se veli „ j e z e r s k au, in cerkev „sveti Duh na jezerih." V skalski dolini sem cul povest, da je tam nekdaj bilo veliko jezero. Ravno tako pripovedujejo od slo ven-jogradske doline. Znamenito je, da večidel ves i ima imena, ktere po-znamljajo: vodo, muzo, jezero. Tako Loče od loka, lokva „Sumpf, vvassrige Aua. V skalski dolini se ena ves veli: Prelsko od: prele, in to iz prule *), kar pomeni muzo, jezero, od korenike pru, zato se je mesto starih polabskih Slovanov, stoječe kraj jezera, velelo: Prulvice, Prilvice, - druga ves pa se veli Lok o vi na. BHzo Laškega (Tiiffer) sem našel dolino, od ktere so mi prebivavci pravili, da je tam stalo nekdaj jezero, in zares se občina veli Pa ne če, od pana, ??Sumpf", sansk. panka, gotski fen. V novocerkveni dolini se ves veli Vi zore; tudi tukaj je povest o jezeru, in da je kraj zares bil nekdaj moker, pričuje ime vesi Vizore, Vezore, ruski: vjaz „SumpP, slavonski vuza, „Sumpf", vaza „Regen", sta-ronordiški in anglosaks. vas „humora, škipetarski vese „Thau". Geolog Dr. Role (v „Aufmerksame" 1856 list 22.) piše o teh povestih: „Nachdem, was mir von der geognosti-schen Zusammensetzung der vvindischgratzer Gegend ini Verlaufe meiner geognostischen Aufnamen in Unter-steier im Sommer 1855 bekanut gevvorden ist, muss ich die Zeit der Anfullung des vvindischgratzer Thalbeckens durchSeegevvasser in eine vorgeschichtliche Epoche zuriicklegen. Damals waren unsere Gegenden noch men-scheuleer, Meer und Festland hatten noch nicht ihre heutige Umgriinzung." Tudi o no v o cerkvenem in dobernskem koritu piše, da je bilo v predhistoriški dobi z vodami napolnjeno. Ako so Slovenci, kakor keltomanski pisatelji terdijo, se še le v 6. stoletji po Kristusu v Stirskem naselili bili, kdo jim je nek povedal, da so tukaj nekdaj jezera stale? Akojso v predzffodoviuski dobi te doline bile napolnjene z vodami, bi se tedaj ta doba mogla iskati najmanje 2000 let pred Krist., ker gotovo je, da je v oui dobi Evropa že imela prebivavce. Kelti so toraj še utegnili sledi teh jezer najti, ako so oni, kakor naši nasprotniki terdijo, bili pervi prebivavci Štirskega. Med Kelti bi se bile toraj mogle 2600 let jezerske povesti vzderževati, ako so od njih, kakor drugi geolog Morlot terdi, jezerske povesti Slovenci izročene dobili. Da je to terdenje prazno, se sa pervi hip spozna. Pervič bi mogli Kelti in Slovenci edini jezik govoriti, da bi izročilo bilo mogoče. Akoravno sta si ta jezika v korenikah in tudi v nekterih oblikah sorodna, vendar gotovo terdim, da nista si bila tako podobna, da bi Kelt Slovenca, Slovenec pa Kelta lehko razumel. Drugič bi bila mogla Slovenec in Kelt barem nekoliko časa skupaj prav mir- *) Tudi v Ljubljani imamo prule, veliko močimo senožet poleg Ljubljanice. Vred. no živeti in v prijaznih pogovorih stare povesti si izroče-vati. Potem pa bi bili mogli Kelti sami radi zemljo zapustiti, ali pa slovenski jezik prejeti. Da močen in hraber narod dragega domačega polja drugemu sam rad ne pre-puša, je znana reč, — da tudi po prijetji drugega jezika se čistoma ne potuji, temuč v jeziku, šegah, v noši dolgo dolgo ohranuje svoj značaj, je pa tudi resnica. Tako ponemčeni Prusi, Pomorci, Šlezaki, Meklenbur-žani imajo še slovanske obličja, v njihovih šegah se še očituje slovanski živelj, nosijo še čiste slovanske imena kakor: Bonic, Bulov, Strahovic, Minkvic, Činski itd., — kdo more kaj takošnega med Slovenci najti? Ali so morebiti Slovenci potolkli vse Kelte ali s silo pregnali čez planine? Tudi takošnega boja ne omenjujejo ne nemški lepopisci ne bizantinski pisatelji, kteri vendar popisujejo vse imenitniše zgodbe one dobe. Dalje bi se mogle še keltiške imena mest, vesi, gor in mužnatih krajev najti, ker znana je reč, da tam, kjer se nov uarod naseli, stare imena ostauejo, samo nov narod jih po svojem za k roži. Tako so Nemci v gornjem Stirskem obderžali slovenske imena kakor: Glavvockengraben (globoka graba), Ple-schivvzenberg (Plešivec), ali pa so jih po nemško za-krožiii, kakor: Peistriz (Bistrica), Felach (v Beli), L o i b e n (Lubno) itd. Kje kaj takošnega najdemo na Slovenskem ? Ker imeua Paneče, Lokovina, Prelsko, Vezore itd. so stare imena slovenske, so tedaj tudi mogle nastati v starih časih, in sicer v časih, v kterih se so ti kraji bili mu-žnati in jezernati. Ako po Dr. Role-jevem mnenji je to bilo v predhistoriški dobi, so tedaj Slovenci naj manj že 1000 let pred Krist. te pokrajine posedli, ker do one dobe bi še se utegnili sledi jezer poznati. Tukaj še hočem nekoliko besed sprožiti o koreniki slu. Iz te koreniko, s ktero se sanskritski sru ujema, in pa gerški ^v, geco, lat. rivo, pomenuje teči, zato imena rečic: Slunčica, Slunica na Pohorskem, S lun i ca v vojaški Krajini, zato ime mesta S lun j. Druge oblike so li-tevske: srove, „Tiefe des Strommes", kjer je izvirni glasnik r še se ohranil. Z izvirnim glasnikom r nahajamo v slovenščini sledeče besede: ostro v, struga, polski: s trumi en, nemški: Strom, po pravem o-srov „das Umflossene", „Insel" sruga, srumien, srom. Glasnik L je epenthet. kakor v besedah: ost-er namesto: o ser, od os, die Spitze, češki: stribro namesto sribro, srebro. Kjer toraj nahajamo imena krajne iz korenike slu, ne smemo hitro na slovo, slavo in slovenšino misliti, temoč tudi na vodo. Tako gora Slovnik ni dobila imena po lek-siku, temoč pomenuje goro polno virov, ravno tako gora SI ovac v Serbii. Vesi Slavina, Slovenja stopijo kraj vode, v mužnatem kraji; nemška prestava v Windisch-dorf je toraj kriva. Tako tudi slovenji Gradec prej bi utegnil pomeniti wWassergratz", kakor „Windischgratza, ravno tako ruski Slavenskaji kluči so prej „Wasser-quellena, kakor 7,Slawische Quellena.