I. VERK: Nekatera načeina vprašanja kmetijskega pouka. Naši kraji so ob preobratu prešli iz industrijske države v poljedelsko. Dočim je Avstrija v interesu svoje gospodarske politike pospeševala obrt in industrijo, agrarna vprašanja pa mnogokrat podrejala industrijskim ter tudi kmetijsko šolstvo stavila v nižjo kategorijo zainteresiranosti. Leto 1918. je tudi v tem oziru prineslo popalno spremembo položaja. V prvih mesecih po preobratu smo dobili nalog za uvrš5enje kmetijskega pouka med u5ne predmete osnovne šole. Ukaz je došel, prinesel pa ni nikake jasnosti glede izvršitve. Prva težkoča, ki se je pojavila. je bila. da v poučevanju kmetijstva nismo imeli nikakih smernic, ne sistema, kar pa je nujno potrebno, ako hočemo, da dosežemo v splošnem ugoden uspeh. Ni moj namen danes izčrpati to vprašanje, ker je to popolnoma netnogoče. hotel bi le podati nekoliko misli na5elnega pomena, ki bi nai tvorile podlago, ali vsaj izhod k nadaljni diskusiji, D o j a v n e d i s k u z i j e p a n a i p r i d e p r e j a 11 s 1 e j, b o d i s i v naših društvih, v strokovnih listih, na uradnih anketah ali konferencah. Le potom izčrpne diskusije se morejo polagoma izkristalizira.i načela iti osnovne smernice v vsakem vprašanju, torej tudi v zadevi kmetijskega pouka. Najprej bi si pač morali biti na jasnera, je-li kmetijski pouk na osnovnih šolah res potreben? Za nas, ki živimo in delamo med kmetskim prebivalstvom, bo odgovor jasen v prvem hipu: Kmetijski pouk je nujno potreben, le škoda, da ga nismo uvedli že prej. Vsem pa to ne bode tako jasno in rrmogi se bodo sklicevali na temeljni smoter osnovne šole, da naj ista podiaja otroku le splošno izobrazbo, ne pa tudi vsaj delno strokovne. Ti zahtevajo, da mora kmetijski pouk, kot pouk strokovnega znla5aja. iz učilnice osnovne šole. Ako ostane kmetijski pouk predmet osnovne šole — tako pravijo — morajo tudi vse druge. važnejše stroke najti v osnovni šoli primerno upoštevanje, že po izreku: ista pravica za vse. Ta ugovor je lahko ovreči iz dveh vidikov. Prvi5 je naraščaj kmetskega stanu v osnovni šoli tiako močno zastopan, da se ne more nobeden drug stan niti iz daleka primerjati z njim. drugi5 pa se skuša vsak stan iz pnakti5nega raz- loga, pa tudi radi idealnega razvedrila vsaj nekoliko haviti z vrtnarstvom ali sadjarstvom, kar sta tudi dve panogi kmetijskega pouka. Na ta način bi se mogla braniti uvedba kmetljskega pouka z načelnega stališča. Še jasnejšo sliko o potrebi kmetijskega pouka pa nam nudijo življenske razmere kmetijskega stanu. Živimo med knieti, imamo z njimi stike. dana nam je najlepša prilika objektivnega opazovanja in re5i moramo, da naš kmet s socialnimi razmerami, v katerih mora živeti, ni zadovoljen. Pri površnem opazovanju bi našli nebroj navideznih razlogov, ki utemeljujejo nezadovoljstvo. Navedem le nekatere: visoki davki, oderuštvo v trgovmah. slabe letine, dragi delavci, stagniad.ja na vinskem trgu. partizantska državna gospodarska politika, deževje, suša i n u 5 i t e 1 j i. — Slični razlogi so obstojali vsikdar, vendar je bila pod slamnato streho sreča doma. Treba bo torej pose5i globlje in kmetov položaj znanstveno analizirati. Vsak starejši tovariš in tovarišica mi bodeta pritrdila, da so se kraetski sloji v zadnjih decenijih v nekaterih ozirih modernizirali; žal, da ravno v slabih. V kmetske hiše so upeljali kavo in seveda tudi skadkor. pečo nadomeščajo pa židane naglavne rute; četudi vzdržijo nekatere komaj. eno mašo, se je moralo umakniti doma5e hodno platno pred malovrednimi fabrikati, vidimo pa. že tudi na žuljavih rokah zlate prstane z dragimi kamni, »iz pristnega stekia«. Fakt je to, a posledica tega fakta je drugi fakt, da je za to moderno uredbo treba denarja, torej so se življenske potrebščine kmetu povečale. pasiva kažejo prirastek, pokazati ga morajo tudi aktiva, da ne bo deficita. Ker pa je zemlja od le.a do leta bolj izčrpana, daje le pičle dohodke, novih dohodkov pa si najde kmetijsko prebivalstvo le malo, je bilanca kmetskih gospodarstev leto za letom neugodtiejša. Tu pa je ravno iskati vzraka nezadovdjnosti širokih mas naroda. V fcnaitkih besedah izraženo. Proti po5asnemu naraščanju proidiikcije stojita nasproti dva faktorja: rapidno nanaščanje števila prebivalstva, torej zvisanje konzuma in pia vsled moderniziranja porajajoče se razkošje. Ker se torej produkcija dviga v smislu prištevajočega napredka. konzura, potreba pa v smislu poštevajočega se ravno tako v smislu poštevajočega napredka višia pohlep. katerega pa v danih razmerah ni mogo5e utešiti. Neutešen pohlep je psihdoška podlaga nezadovdjstvu. Vsak korak, vsak boj proti naraš5anju števila in raoderniziranju prebivalstva bi bil navadm blaznost, zato je treba z zvišanjem produkcije spraviti bilanco kmetskih gospodarstev v ravnovesje. In tu pri5enja naša naloga! (Dalje iprih.)