Janua Golec: Mati in sin sta sedla na klop ob ognjišcu in otvok je ponavljal materi izpoved, kakor jo je podal pi^ed poroto in sodiščem. Po&lušala ga je, mu verjela, odobravala pobeg, ker kedo bi trpel cisto po nedolžnem nad 7 neznosno dolgih let. »Lc kam scdaj?« se je glasilo njeno skrbeče uprašanje, »ker tukaj te bodo izsledili takoj, saj veš, kako izdajalskc in škodoželjne jezike imajo ljudje.« Francluh je kimal, božala in tolažila ga je ^avest materine vere v njegovo nodolžnost. Potolažen in umirjen je zaupal materi, da je pren.islil že prav dobro. Z doma mora takoj in to po ovinkih, ne da bi ga videl kedo. Poiskal bo prijatelja Drobneta na Košanci, s katcrim sta bila skupaj pri vo''1'"'^. N'V^n\-;i l<rnorkn /fikot- na krčma je na samoti, tamkaj se bo lahko v miru odločil, kam in kaj. Ko se je zvečerilo, se je poslovil od mateve z obljubo, da se bo vrnil kmalu in mu bo ona povedala, kje ter kod so ga iskali in kaj govorijo ljudje o njem. Od rojstne hiše je krcnil naravnost proti cerkvi Sv. Primoža, kjer je bilo tedaj šc okrog pokopališče. Pokrižal se je pri pogledu na prijazno cerkvico, na katero ga je priklepalo toliko mladostnih spominov. In nocoj ga peljc pot mimo starodavnega svetišča v prcbridki zavcsti, da trpi krivico, radi katere se mora maščevati, Cetudi se bo sprl radi tega s svojo vestjo. Za cerkvico in mirodvorom jc krenil proti gozdu, se poglobil v grabo, zopet navzgor, a ni mahnil proti Marijini podružnici Botričnica nad Št. Jurjem, ampak se je držal bolj samotnc leve strani, doscgel glavno ccsto in preko te in. preko mosta preko Voglajne v podnožje hribovja ter gozdov, ki bi naj postali njegov dru^i, novi dom življc- n?a — k -i; i .,,, i - , "l '1T vanja nad peklensko žensko hudobijo, ki mu je uničila celo življenje. Iz doline je zavil navkreber po dolgočasnem kolovozu tamkaj, kjer pripelje danes nova cesta Lisično—Zegar do trgovca in krčmarja Grasellija. Pot od Grasellija proti vrhu na Košenco je še danes kljub novi cestni zvezi samotna, pelje preko grab in od obeh strani zastirajo razgled gozdovi, ki se razprostirajo na levo proti Žusmu, Olimju ter Podčetrtku, na desno proti Planini ter Sevnici ob Savi. Je precej daleč od Št. Jurja na Košenco in je cela okolica že po naravi prikrojena za oblasti prikrito življenje celo danes, kaj še le pred dobrimi 50 leti, ko je bil tukaj le globok ter razruvan kolovoz, ki je bil uporaben za prevoz le ob najbolj suhem vremcnu. Na pobočjih hribov levo in desno kolovoza lukajo v dolino borne bajticc z nekaj sežnji posesti. Revščina je tod doma. Moški so preživljali družine, da so hodili delat v glažuto v Loki pod Žusmom, ali so pa napravljali po zolo obširnih srraščins- kih gozdovih drva za oglje, katerega so kupovali kovači celega Spodnjega Štajerja. Že blizu na polnoč je šlo, ko je prisopihai Guzajev Francluh na vrh grebena, na Košanco, kjer je krčmaril tik ob kolovozu na levo roko prijatelj in vojaški tovariš Drobne. Nekdaj Drobnetova posest je tudi danes samotna. Hiša s parmo ter prešnico ležita tik ob liribu, spredaj pred hišo je par starih hrušk, za temi kozolec in koj nato smreke ter gozd. Krčma je bila tu žc nekdaj, ker je baš tu pol poti iz Št. Jurja od železnice proti Pilštajnu ter Kozjero. Pri Drobnetu so se ustavljali okrepčila potrebni potniki, vozniki, sejmarji ter kramarji in krošnjarji, ki so edini posredovali trgovino po teh zapuščenih hribih ter grabah. Na Košanci in prvi nastopl. Tovariš izza vojaških let Štefan Drobne na Košanci je sprejel Guzaja prijazno, mu postregel ter poslušal zgodbo njegovega življenja in udarce neusmiliene usode. Pomenkovala sta se dol- go, šepetala večkrat zaupljivo. Drobne je segel prijatelju zaupljivo v roko pred počitkom ob jutrajnem svitu z zagotovilom: »Tu-le ne bo stikal za teboj nikdo, tukaj bodeva sedaj gospodarila midva!« Že na poldne je šlo, ko se je prebudil Guzajev Francluh, si omencal oči in zbral toliko duha, da je znal, kaj je bilo in kje da je. Pasje mrzla januarska burja je brila po nezasneženih vrhih Košance, ko je stopil oblečen v kuhinjo, kjer rau je postregla gospodinja z gorgim zajutrekom. Gospodar ga je peljal po okrepčilu venkaj pred hišo in mu razkazoval z roko grabe, kotline, vrhe in gozdove, ki ga bodo ščitili pred zasledovanjem in mu nudili dovolj prilike, da se bo osvetil za prizadeto mu krivico. »Tukaj le pred nama za smrekami in ovinkom so sami bajtarji sosedje. Malo dalje je pa. zelo premožen posestnik Vrečko na Žegarju. — Bogznaj od kedaj je že ime Vrečko pri tej hiši, ker nosi ostanek kužnega znamenja ob kolovozu v kamen uklesan napis: Wreschko z letnico 1664. Sedajni posestnik pusti šolati svoje sinove v Celju, Gradcu ter na Dunaju in je moj dober prijatelj. Dalje od Žegarja je na hribu župnija Prevorje, potem Zagorje, Pilštajn, Kozje, Podsreda, Št. Peter, Bizeljsko in Brežico. Tu le na levo po grabah imaš same kočarje, uboge pare. Vidiš pa čisto na levo na hribu dve cerkvi, to je Žusem in nekoliko spodaj je žusemski grad i,n spodaj v dolini Loka pri Žusmu z glažuto. Med Žusmom in Pilštajnom je v globoki grabi Olimje, potem Podčetrtek, koj pri Podčetrtku Sotla in preko te Hrvaško, kamor sploh ne sega štajerska oblast. Boš že sam spoznal te kraje in ljudi, ako boš hotel ostati pi-i meni. Povem ti pa, da so ti le kočarji siromaki, odirani ter izžemani od grašcin in par kmečkih oderuhov. Meso ti pozna taka le hribovska para za najve.je praznike in če žene kak kravji rep kam tukaj le bolj blizu na sejem. Šentjurčani, Planinci in Šentvidčani vidijo par mojih bolj daljnih sosedov kaj radi na sejmih, ker so res dobri mešetarji. Saj, kaj pa _e. Se moi _ klatiti okrog, ker kočo mu tiščijo na hrib žena s kopico otrok, — grunta ima vsak toliko, da ne pla.uje najbrže nobenega davka. Če boš prijazen s temi sirotami, ti bodo na uslugo, na kako čvekanje ali izdajstvo ni niti misliti. Razložil sem ti prilikc tako po večjem. Več boš zvedel Se danos od moje žene, a jaz moram hiteti v Št. Jur, da bom zvedel, kaj ncki govorijo o tcbi tržani. Po snočajšnjem dogovoru še moram za tc mar3ikaj nakupiti in enkrat proti jutru bom šo zopet doma.« Tako se je glasil Drobnetov prvi krajevni in narodoslovni pouk. Guzaj jo priznal sam pri sebi, da mu je naklonila usoda te kraje, ki so kakor ustvarjeni za maščevanje krivice. Ti hribi, grabe tcr koltine z revnimi kočurami in razsežnimi gozdovi so daleč — dalcč pro? od prometa. Nudijo toliko skrivališč ter zatoči.šč, da bi moral biti slep tcr gluh, ako bi ga zajc!a tukaj obiast, četudi bi ga preganjala s celim bntaljonom žandarmerije. Francluh je bil \ p^"n'a, da je začetek dobor, Ie mirno ter počasi je treba tipati okrog in on še bo gospodar vsega tega pogorja do hrvaške meje. Zloba ga je napodila v divjino kot divjo zver in sedaj se naj čuvata gospod ter bogatin, ker zverjad je zvita in bo grizla izza zasede ter po načrtu. Iz premišljevanja o novem življenju je predramila Guzaja Drobnica, ki ga je povabila h kosilu, Štefan se je že bil odpravil v Št. Jur. Pri obedu je še le zvedel iz zgovornih ženskih ust, kedo vse biva v bližini, kaki ljudje se shajajo pri Drobnetu na Košanci in komu bi se lahko potipalo na žilo, ker ima preveč denarne krvi. Opoldanski razgovor je bil Guzaju dokaz, da je poučil mož ženo o namenu njegovega prihoda. Oba zakonca sta ga sprejela kot svojega, saj sta si obetala od novega podjetja v teh odijudonih krajih vsestranskega dobička. So se pač našli ljudje: eni, ki so si hoteli opomoči brez truda ter znoja; drugi, ki se je hotel osvetiti pod zaščito samote, gozda ter revežev. (Daije.)