Tečaj IV.
List izhaja vsak petek
in vrija « poštnino vred in v Gorici domu poslan : za celo leto 3 golti., za pol leta 1 gold. 50 sold., za četrt leta 80 sold.—- Za ude nar. - polit, društva „GOltlCA“ je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po G sold. v tiskarni.
V GORICI, v petek 16. aprila 1875.
IrLAS
Sp
Naročnina in dopisi
naj sc blagovoljno pokljajo opravniàtvu v nunskih ulicah v tiskarno Karol Mai* ling-ovo. V se pošiljat ve naj se frankujejo, Rokopisi se ne vračajo. Oznanila* sé sprejemajo. Plača se za navadno vrstit?©, če sc naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 sold., če trikrat, 15 soldov.
Cesar v Trstu in v Gorici z ministri, I v Dalmaciji brez ministrov.
Ministri grof Andrassy, knez Auers- ! perg, dr. Unger, De Pretiš, spremili so Nj. Velič., svetlega césarja v Trst in v Gorice. Iz Gorice so se ria Dunaj, le grof Andrassy se je podal z Nj. Veličanstvom v Benetke. Iz Benetek vrnil se je tudi ta nazaj, tako da po Istri j i in Dalmaciji potuje Nj. Velič. brez ministrov. Da* bi bili šli vsi ministri s cesarjem do Benetek in od tam-kej v Istrijo in Dalmacijo, bilo bi to primerno in bi ne uzrokovalo nobenih dozdevnih mislij ; da pa gresta dva le do Gorice in ostala dva le do Benetek, to ima po našem menenji svoj pomen/ Vemo, da gg. ministri imajo dovolj posla na Dunaji, tudi če državi i zbor ne zboruje ; vemo tudi, da v Benetkah so imeli še kaj drugega na srcu, nego da Nj. Veličanstvo povrne Viktorju Emanuelu, italijanskemu kralju, predlansko obiskovanje na Dunaji, saj vladni listi za toliko odmikajo politično zagrinjalo, da šo se v Benetkah tudi o kupčijskih in mednarodnih zadevah razgovarjali in morda tudi kaj sklenili.
Izvoljeni vladni listi zdijo si, da so tudi dobro podučeni, kak pogovor sta imela grof Andrassy pa Visconti-Venosta, ministra zunanjih zadev, kako hi imeli Avstrija in Italija postopati pri prihodnji papeževi vo-litvi. Sedanje liberalne vlade nimajo namreč današnji dan nujnejšega opravila (??), kakor
5 LISTEK
TOLMIN kot kraj i okraj.
(A. Lukovič.)
Konec.
Leta 1649 kupijo celo Tolminsko grofje Breuner, a le kratko časa obdržijo posestvo v rokah, kajti uže 1. 1651 preide grajščina z vsemi dotičnimi pravicami v roke baronov (frei-herrn) Coronini, ki so še le pozneje grofje postali. Peter Anton je bil prvi lastnik. Odslej se vsaki imenuje „ dedni tolminski glavar“. Sin Jakob Anton mu sledi. Znan je ta zaradtega, ker je leta 1713, ob njegovem času, nastal za-racl preobilnih davkov tolminski punt, kojega je s svojo previdnostjo zadušil, brez da bi bilakiv tekla. Tolmin ostane lastnina te rodbine do 1. 1845. Imeli so ti grofovi popolno oblast v rokah, mnoge dohodke, ki so pa počasi prešli v last posameznih posestnikov. Ostane tej rodbini le še edina grajščina z dotičniin poljem i hrib »grad“ v lasti njihovi. Konečno se oboje proda nekemu dvornemu svetovalcu na Dunaju. V najnovejšem času pak se ta imenitna grajščina vsled prodaje razdeli mej dva posestnika.
I kapitelj cividadski, oni kapitelj, ki se je
i
da prihodnja papeževa volitv spravi na stol sv. Petra moža, ki bi bil sedanjim vladam po volji ter da spremeni oni „non possumus* (ne moremo) sedanjega papeža Pija IX v „possumusa (zamoremo). Pustimo jim te nade, saj današnje brezverske vlade nadejajo se celo, prihodnji papež po volji Bismarck-ovi bo ovrgel katoliške cerkve člen o pkpeževi nezmotljivosti, tako da bodo vladam priljubljeni sta-ro-katoličani, ki o tem členu nič nočejo vedeti o svojem času priznani kot edino pravoverni katoličani. Nočemo jim kaliti tega veselja. To vse zdi se nam naravno, tako tudi, da je grof Andrassy potoval v .Benetke. Zakaj pa niso šli ministri tudi v Dalmacijo, zakaj le do Trsta in Gorice?
Nam se zdi, vzrok tiči v tem, da sedanji sistem in ž njim sedanji ministri, boté ali nehoté po Bismarck-ovi volji (zavarujemo se pa proti temu, da bi bili naši ministri v Bismarck-ovi službi) imajo na Primorskem c. k. namestnika in c. k. okrajne glavarje, ki so meso od njih mesa, v Dalmaciji pa sedi na stolu c. kr. namestnika mož, ki ni po njih volji. Dosledno pripisujejo ministri, tako saj govorijo njih listi, vse ovacije in vso navdušenost Primorskih prebivalcev pri sprejemu Nj. Veličanstva deloma sebi in njihovemu sistemu, češ da prebivalci Primorski so se sedanjo vlado čez in čez zadovoljni in, dasi ne-nemci, so vse federalne želje enkrat za vselej na kol obesili. Tako nadeja sè ministerstvo utrditi
tolikokrat mešal v Tolminske cerkvene i svetne zadeve, kedaj je zgubil stare svoje pravice? Ne vem. Naj le omenim, da še v 16. stoletji začasa Maksa I je imel imenovanje duhovnikov v svojih rokah. Toda cesar Maks, pridobilši goriško, prilasti si v odloki 11. novembra 1511 imenovanje vseh tolminskih beneficijatov. Al kapitelj se za to dosti ne briga ter nadaljuje nameščenje duhovnikov do polovice navedenega stoletija. Da se je to lehko godilo, vzrok je bil, bodi si, da ravno tačas nij bilo nobene važnejše duhovenske službe izpraznjene, bodi si da vlada goriška izvršitev omenjenega dekreta tak ojstro nij zahtevala. Še le Franc della Torre, goriški glavar protistavi se rekoč, da cividadski kapitelj s avstrijskimi državami liijma druge zveze, nego to, da iznaša dohodke iz naše dežele v ptujo državo. Zato naznani kapitelju, da ne more pripo-znati druzih fajmoŠtrov i benelicijatov nego onih, ki so bili nasvetovani (prezentirani) od domačinov, da nakaz dohodkov spada le edino v njegovo področje. Konečno je pravda rešena 29. a-prila 1553, za kapitelj dosti ugodno tako, da kapitelj nadaljuje oddajo služeb, a da mora do-tične osebe koj naznaniti glavarju, ki potem po okoliščinah podeli pravico do dohodkov. Gotovo pak zgubi Cividad ves svoj upljiv, ko se v Go-
si stole, ki se pod njim majajo. Glede Dalmacije pa ne more sedanje ministerstvo takih želj in nad gojiti. Tam je general Rodich c. k. namestnik, prijatelj ali saj ne protivnik slovanskega naroda. Tega moža bi se bili sedanji avstrijanski ministri že datno radi znebili, ker noče strogo vleči z usta-voverskim vozom, pa ni šlo. General Rodich je že večkratov prosil za odpust, slednjikrat zadnjo zimo, pa Nj. Veličanstvo ni v to dovolilo. Prisiljeno je bilo mini-sterstvo prepustiti, da gen. Rodich gre svojo pot, ki se ne vjeraa se sedanjim sistemom. Dosledno ne zamore po nikakem sedanjè ministerstvo sebi pripisati le trohico ne o-nih ovacij, s kojimi sprejema Dalmacija svojega kralja in cesarjp. Tudi menda ga ni volja priti pred oči Krivoščanom,’ ki so za časa Giskra-vega ministerstva sedanjemu sistemu tako živo za kožo šli. da ni vsa ‘ ustavoverska moč pri njih nič izdala, ampak le krotko postopanje drugih ne-usta- .* vovèrskih mož.
Da bi si naši sedànji ministri ne motili, povemo : Primorci, Istrijani in Dalmatinci sprejeli so Nj. Veličanstvo z vso navdušenostjo, kakor pravi Avstrijani in ker On in ces. dinastija je edina nada ne-nem-ških narodov v Avstriji ; le Njemu in ces. dinastiji velja vsa navdušenost, sistemu ne» Ako bi ministerstvo o tem dvomilo, pa naj pride in poskusi.
rici i Vidmu škofijska sedeža ustanovita i oglej* ski patrijarhat tudi glede cerkvene oblasti odpravi.
I stari grad na Tolminskem griču? Kedo ga je razdjal ? Nobena bojna sila ga nij razdrobila, nego le iznajdba smodnika, nova šega vojskovanja i duh časa. Mar li nijmamo drugod enacih dogodjajev? Evo sv. Križ na Vipavskem. Še pred 50 leti vrtele so se v krasnih dvoranah • tamošnjega gradu zale devojke modre krvi, še je plemenitaš po odmevajočih se hodnikih ošabno korokal i sedaj ? Burja mej ozidji brez strehe razsaja, kamen raz kamena razuaša, i kjer so se prej veseli gostje shajali, shaja se sedaj kač i modrasov, kuščerc i kuščerjev zvita rodbina I Da, duh časa pokončal je taka poslopja, duh časa, dem, kajti ta proti pogin vsem enačim stavbam, ki nij so zlatemu teletu i kupčij skemu bogu Merkurju po volji. "Enako se je godilo tolminskemu gradu na vrhuncu. Družine tam stanujoče so ga zapustile, deloma izvolile so si rajše poslopja v dolini, deloma so izmrle, deloma obo-žale, konečno grad revež zapuščen ostane, kamen pada raz kamna i vsega konec je : groblja i podrtija, žalostno v dolino klicaje :
Tolmin, glej da te Kobarid ne nadkrili l

;
• 1
j

Pftfftlnj zbor fioriiki
te je snidel po slovesni sv. maši v stolni cerkvi 6. aprila. Sessijo je odprl dež. glavar grof Co-roniai a italijanskim vmes slovenskim govorom. Povdarj&l je srečo, da jc glavno mesto Goriško-Gradiščanske grofije zamoglo sprejeti Nj. Veli* čonstvo svetlega vladarja s tako srčnostjo, da sc je Nj. Velič. pri raznih priložnostih izrazilo, kako ne bo nikdar pozabil srčnega sprejema. Pomenljive so besede Nj. Velič. v lastnoročnem pismu do c. k. namestnika, da se bo posrečilo skupnemu delovanji vlade in ljudstva, zagotoviti s trajnim uspehom če dalje veči razvoj naše dežele. Na to povabi dež. glavar poslance k evi-: va — in živioldicu na Nj. Velič., kar se je zgodila.
'■’.;%(	• -, . . »
Potem govori dež. glavar o veliki zgubi za
deželo radi smrti Matija Doljaka, dež. poslanca, o njegovi izgledni poštenosti in marljivosti, da li je pridobil občuo spoštovanje pri političnih prijateljih in ncprijateljih. Simpatične te besede dež. glavarja so bile močno giuljive. Vsi podalici se vzdignejo v znamenje zadnjega slovesa * od umrlega.
D.r Deperis predlaga o stroških za razne dež. zaloge, koji se izročijo raznim odsekom.
l>Opisi.
Iz dorico* (Njih Veličanstva v deželnem zavodu gluhonemo v.) Najveselejši dan, kteremu ni enakega, bil je za naš zavod 4. aprila 1875. Komaj se je bila rejencem oznanila vesela novica, da Njih Veličanstvo presvetli cesar ^blagovoljno obišče to človekoljubno napravo, že so bili vsi globoko ginjeni in ne-popisljiva radost je sejala iz njihovih Obrazov, ko to mislili na to, da v malo dneh bodo videli . in pozdravljali tistega, katerega vsled prejetih naukov spoznavajo in častijo kot svojega prvega gospodaija za Bogom. Bil je zares ginljiv pri* zor gledati jih, s kako urnostjo iu ročnostjo so zaljšali svoje stanovanje za prihod presvetlega vladarja po. navodu, kterega jim je dal vodja. Vse je gibalo: tajesnažil okna, uni vrata, drugi železno ograjo ob stopnicah ; drugi so lomili brš-ljanove, pušpanove (zelenikine) in lovorove vejice; drugi so pletli iž njih vence in črke; drugi «o primerno spravljali reči v obednici, ? spalnicah in učilnicah ; drugi so v red devali, kar je bilo treba, v kuhinjskem in v cvetličnem vrtu ; drugi so iz rastlinjaka pridno prenašali cvetlice, pomoranče in limone, vse v posodah, v vrt pred hišo, kjer so jih postavljali v vrste, da jih je bili) lepo vidi ti med luknjastim kamenjem, prevlečenim z mahom, in so z obilnim rumeno-ze-lenim sadom čast delali svojim oskrbnikom.
Nepopisljivo je bilo njihovo veselje, ko so se na dan pred visokim praznikom okinčala o-boja vrata ob cesti z lavorikami in s črkami : »V(iva) Francesco) G(iuseppe)" in »Ž(ivio)
, F(ranc) J(ožef)", spletenimi iz zelenike (pušpana); — ko ste se ob straneh imenovanih vrat zasadili dve lepi, veliki zastavi čmo-rumeni in dve drugi belo-rudeči ; — ko je bilo postavljenih osem manjših zastav, ki so se vrstile v imenovanih barvah, na stebričkih zvunanjega zida, ki je bil okinčan z venci iz lavora ; — ko se je slednjič velikanska belo-rudeča zastava razpela iz okna v drugem nadstropji, ki je veličastno .vihrala nad hišnimi glavnimi vrati, olepšanimi z bršljanom iu z napisom : W. F. J., nad kterim
je visela krona iz pušpana. — Zjutra 4. t. m. in cel dan do srečnega trenutka mogel se je brati na ujihovih obrazih živ izraz nenavadne radosti združene s strahom, kterega jim je navdihovalo spoštovanje do cesarja. Slednjič odbije ura dve in pol in Njih c. kr. apostolsko Veličanstvo se pripelje pred zavod, spremljano od Svojega spremstva.
Pred vhodnimi vrati so sprejeli Njih Veličanstvo gospodje deželni odborniki z deželnim glavarjem g. Fr. grofom Coronini-jem na čelu in vodja med gromovitimi živio-klici ljudstva, ki je bilo napolnilo cesto pred zavodom. Ko je presvetli vladat*, kteremu je ravnatelj bil voduik, stopal skoz vrt, so ga pozdravljali z navdušenimi klici : »Evviva Francesco Giuseppeu in »Živio Franc Jožeftt gojenci iu gojenke, ki so bili razvrščeni ob potih celo do glavnih hišnih vrat. Tu je Njih Veličanstvo blagovolilo poslušati kratek pozdrav, kterega sta razločno govorila dva rejenca, vsak v svojem maternem, to je : v italijanskem in v slovenskem jeziku. Italijanski pozdrav so je glasil (v slovenski prestavi) : Veličanstvo !
»Nesrečnim od rojstva začel se je dan našega življenja temen in žalosten, kakor naš glas (jok). Iu ostali bi bili vedno najrevnejši med umrjočimi, ako bi nam ne bili stegnili dobrotljive roke resnični človekoljubi iu v prvi vrsti Vaše Veličanstvo. Tako pa ima naše življenje manj trpljenja. In da bi nas storil popolnoma srečne, in bi dopoluil sveto in človeštva najbolj vredno delo, je božja Previdnost navdihnila presvetlemu našemu Cesai ju, da je zdaj blagovolil s Svojo oživljajočo nazočnostjo počastiti to naše pribežališče." Slovenski pa:
Presvetli cesar!
»Od mačehe narave neusmiljeno udaijeni, ker rojeni, ali posled postali gluhonemi, živeli bi kot neumna živinca na svetu, ako bi ne bila milosrčnost ljudi ustanovila tega zavoda goriško* isterskega, kjer se učimo vsega, kar je treba za našo časno ino večno srečo. , Danas pa, ker je Vašo Veličanstvo blagovolilo ta zavod obiskati, se štejemo za najsrečnejše med vsemi ljudmi".
Po tem pozdravljcnji pokloni ena rejenk Njih Veličanstvu šopek cvetlic izgovarjajo z e-nako razločnostjo sledeče besede: »Naj blagovoli Vaše c. ki apostolsko Veličanstvo sprejeti ta šopek cvetlic kot majhno znameuje našega naj* globokejšega češčenja". Njih Veličanstvo, obdano od visokega spremstva obstoječega iz kakih 16 oseb, je milostljivo blagovolilo poslušati z veliko pazljivostjo navedene besede in izreči svojo popolno zadovoljnost s pokazanimi vspehi. Presvetli gost, kterega je ravnatelj vodil in celo spremstvo spremljalo, je blagovolil pregledati vse prostore v zavodu, in ko se je v eni sobi prvega nadstropja približal oknu, da bi videl dela, ktera so izpeljali gojenci v spodej ležečem vrtu, so gà z navdušenimi evviva in živioklici pozdravljali rejenci, ki so bili onde razvrščeni.
Po tem je Njih Veličanstvo blagovolilo o* gledati dvorišče, ki služi v počitek in razve* drenje, dalje sadni vrt, kmetijski oddelek-, rastlinjak in ribnike, v kterih se ribe umetno izre-jajo, ponavljaje besede Svoje cesarske zadovoljnosti. Njih Veličanstvo je zapustilo zavod okoli treh popoldne med živahnimi in navdušenimi »evviva" in »živio" rejencev, kterim Ostane ta dan, kakor tudi vsemu osebstvu v zavodu, kot najsrečnejši, najprijetniši in nepozabljiv v spominu.
Vodja,
Iz Gorice. — Na kateri stopinji, omike stojimo, da se posneti iz števila odraščenih, ki znajo brati in pisati. Izmed IGU možkih tega političnega okraja, ki so bili rojeni v letih 1853, 54 in 55, jih zua brati 366, pisati pa 261; prvi znašajo toraj manj ko četrti, in drugi celo manj ko šesti del navedenega števila. Take razmere so najbrže tudi na Krasu in na Tominskem. Molčim o gradiškem okraji, t. j. o slovenskih občinah, ki tje spadajo ; razmere so gotovo še žalostnejše, ker tam ni še nobene šole razun tistih, v kojih nekateri duhovniki, rekel bi, iz gole ljubezni zapuščeno mladino kolikor toliko podučujejo.
Iz navedenih okoliščin sodi, dragi bralec, je-Ji mogoče v sedanjem veku in v sedanjih razmerah napredovati v kmetijstvu, obrtniji, trgovini, pa povzdigniti se do blagostanja. Ali nam ne bodo tujci pri vsakem podvzetju na lastni zemlji dobičkov iu zaslužkov* iz rok pulili, nas domačine pa kot proste delalce pri svojih delih rabili, kakor sežalibog dandanes godi? Kaj nam pomaga milo podnebje in ugodna lega naših krajev, kaj železnice in tvornice brez urnosti, ročnosti pa bistrega uma?
Dragi bralec, nij več hipoteza (negotova beseda), ampak doguana resnica, da ono ljudstvo duševno in gmotno napreduje, da ono bo dospelo do pravega blagostanja, katero svojo mladino mika iu odgojuje v pravem krščanskem duhu: Temu sti neobhodno potrebni cerkev in dobra šola. Da, dobrih šol nam je treba* ako hočemo povzdigniti do sedaj žalibog zanemarjeno ljudstvo do boljše prihodnosti, — do blagostanja. Edino le marljivi izvrstni ljudski učitelji spravijo mladi rod ha boljše ; mlačni učitelji in taki, ki se svojega prevažnega pokliča ne zavedajo, nikdar ! Modremu je eno oko dovolj ; — izgledov nam ne manjka !	1
Vsak dedalee je vreden svojega plačila, pravi star pregovor. Taka je. Prosta dekla služi 50—60 gld. domač hlapec 60—100 gld. na leto, pa imata zraven še hrano in stanovanje, ki je vsaj dvakrat toliko vredno. Mestni policaji (stražarji) dobivajo po 36—49 gld. na mesec, zraven še obleko in stanovanje. Najniži gojzdni čuvaj dobiva 500 gld. na leto, pa ima odkazano še čedno stanovanje. V enaki razmeri dobivajo finančne straže, žendarmi, uradaijski poslužniki svoja plačila. Gotovo jim nisem zaviden, ker vsak delalec ie vreden plačila, in v sedanjih časih tudi nij mogoče izhajati z^nižimi dohodki
Sedanja deželna šolska postava odmeruje učiteljem sledeča plačila : 500, 400, 300 gl., podučite-ljem 300, 240, 180 gl.; učiteljicam 400, 320,240 gl.; podučiteljicam 240, 182* 144 gld. Pravico dd stanovanja ali primerne Odškodnine imajo le voditelji šol. V izgled naj še primerim: v Lokvah (v trnovskem gojzdu) naj bi imel učitelj 300 gl. plačila, z vsemi petletnimi dokladami pa 450 gld. ; a gojzdui čuvaj 500 gl. in s petletninami ♦ 880 gl. Kavno tam je čuvaj, ki ima boljšo plačo, nego kterikoli učitelj na Goriškem.
Dragi bralec, bi se li ti šolal najmanj 12 let, potrosil lepih denarcev, in se žrtoval truda-polnenm poslu z nado, da boš dobival 144 do 400 k več&mu 500 gl. letne plače? Mi odki-muješ. Ce uže tebe ne mika, povej mi, je-li mogoče, da se bodo marljivi mladenči — ker takih potrebuje dežela — posvetili učiteljskemu stanu? Tudi jaz sem tega mnenja, da si bode le redek izvolil ta stan ; a dežela potrebuje obilno značajnih, delalnih mož, katerih gotovo ne bo dobiti iz tujih dežel, kjer so okoliščine učiteljem mnogo ugodniše, nego pri nas. ljudski
učitelji vživajo na Štirskem po 500—900, na | Avstrijskem po 600—SOO gl. na leto ; vrhu tega je živež tamkaj cenejši, nego pri nas.
Pragi bralec, do tu sva se skladala- Ali ko ti povem, da po moji misli se da pospešiti naše šolstvo le s tem, da se učiteljem plače uredijo, ker le potem je nada, da se bode več odličnih mladenČev posvetilo učiteljskemu stanu, pa màrljivo delovalo za blagor domovine, — te uže slišim govoriti: „Ne, tega pa ne, ker dežela je uže tako preobložena z mnogovrstnimi davki; davkoplačevalci ne morejo večih bremen nositiu itd. Potrjujem tudi jaz. tvojo motivacijo, nikakor pa ne tvojega načela ; ravno z dobro šolo bo mogoče v prihodnje izhajati, se slabo ali brez nje, pa popolnoma ne. Davki se ne bodo manjšali, to je gotovo; skrbeti moramo, da si dohodke zvišamo, sicer mora slediti vedno večc ubožtvo. Kakor si kmetpov-zdigue svoje blagostanje, ko spremeni gole pašnike v rodovitne nograde in sadnike, ravno tako si moramo pomagati z odgojo mladega rodu v dobri šoli. Ljudstvo, ki plačuje dekle in hlapce bolje, nego podučitelje, policaje, finančne straže, žendarme itd. bolje, nego učitelje, plačevalo bode tudi učiteljje, dobro vedoč, da strošek za šole je naj sign meji zaklad, ki bode stotero oplodil in osrečil celi narod. Tisti deželni očetje, ki so zdatno povikšali plačila gg. prof. kmetijske šole in deželnim uradnikom itd., skrbeli bodo tudi za učitelje (Utinain. Ul*.). Ne preidejo na dnevni red v letošnji sesiji o tej prevažni točki. Voditelj, odgojitelj nježue mladine, ki je zaklad in ponos naroda, ki se v prvi vrsti bori za splošen napredek ih omiko, pa za pravo blagostanje ljudstva je gotovo vreden svojega plačila vsaj tolikega, kolikor je odmerilo ljudstvo naj nižjim služabnikom; zato naravnost rečem: Sovražnik ljudstva in mračnjak je tisti, ki se ne poteguje —■ po svoji moči — za zboljšanje učiteljskega stanu, naj me $e tako zagotovlja, da je za napredek, omiko in narod (tudi vere ne izpustim), a v dejanju nasprotna ravna — sovražnik ljudstvaje. V
V Ljubljani, 13. apr. — Podlistek v Va-šem „ Glasu V mislim onega o cerkveni glasbi, prikupil se je mnogoterim, tudi vem za osebe, ki so ga mnogo cenile, ob enem pa tudi izrekle željo svojo glede ljubljanske „Danice“, ki bi kot cerkven list poglaviten del naloge svoje dopolnila, ako bi sedanji stan cerkvenega petja po naši škofiji prerešetala. (Izvedene pisalce za to lahko dobi). Zatas potrebno bi bilo, ker zamore sc še smiraj trditi, da tudi pri nas je cerkveno petje s par izjemami v slabem milovanja vrednem stanu. Ce govorim v prvo od glavnega mesta od Ljubljane, lahko kar naraVhost rečem, da prijatelj cerkvenega petja se zamore tu za-dovoliti. Dvakrat mi je bilo v kratkem mogoče prepričati se prav natanko; in sicer ob časih, ko si pevci navadno naj bolj prizadevajo izurjenost svojo pokazati ; bilo je v adventnem in velikonočnem času. Bil sem po vsih ljubljanskih cerkvah. Pričel sem pri stolni. Koliko se je zado-volilo moje srce, ko zaslišim tolikanj popolno petje, tolikanj čiste glasove, tukaj se zamore reči, da nc gleda zastonj pevstvo na pevske znamnja 1 Natančno je vse izpeljano in orgije se 1‘abijo le v podporo petja, ne pa, da bi svetnim ušesom z okroglimi „vižami“ se prikupovale. O kako veličastno je pač to petje, kako zares povzdiguje duha k stvarniku svojemu, zares, pre-
tavi ga bi rekel iz zemskega prahu in zdi se
mu, da biva med angelskimi kori, in posluša ves zamaknjen od angeljev pete najvišjega vredne harmonije. Vsakterega sem blagroval, kdor je slišal mašo na prazuik sv. Jožefa in kdor je poslušal žalostne pesmi, ki so se pele veliki petek zvečer ; kdor je to umel, ni prišel zastonj v stolno cerkev, ne hote jc moral popolno spokornega duha najponižneje moliti Jezusa v grobu položenega. Kako dobro so se pele ^žalostne pesniw, Allegrijev „miserere“ v dveh močnih korih ; in očitanja od g. Fdrsterja, ne da se popisati. O blagor stoluici ljubljanskej, da ima tako vnetega, tako učenega in vsega spoštovanja vrednega pevovodjo ! Na vso moč pa me je osupnilo, ko sem zvedel, da se mu pri vsem tem kljubuje, in sicer od ljudi, ki bi mu morali biti v močno falango. Kako je vendar mogoče, da gospodje, ki bi morali vedeti, kaj pomenijo Gospodove besede : Dajte Bogu, kar je božjega, da ravno ti nimajo za zasluženega moža nič družega, kot1 godrnjanje iu še nekaj več, da ravno gospodje, ki bi morali skrbeti za slavo božjo, imenujejo hymne, ktere si nekteri po navodu g. FOrsterjevem prizadevajo zopet, kakor edino gre, k o r al n o peti, da jih imenujejo „ wildes Indianisches Schlachtenge-schrei!“ O koral! kaj si pač doživel, lastni otrok si katoliške cerkve, Kristusov namestnik te je vpeljal, cerkev te j c slvarila, in zdaj te služabniki njeni zaničujejo in ti skor 110 privoščijo več najmanjšega prostora. Detinske tvoje pravice ti nespametno slepo odrekujejo — v preguanstvu živiš 1 Pa ne obupaj, zmaga ne izostane.— Kako so se volitve v mestni zastop izvršile, naznanil sem po berzojavu. Naši ljudje so vse premalo stanovitni. Komaj bi bilo, da bi človek nektere volilce noč in dan pridušal, naj drugih ne volijo, nego narodnjake, pa še potem bi se kdo izneveril. Zgled, kako se takim obrtnikom godi, ki zoper narod delajo, utegne marsikterega prisiliti, prihodnjič narodne može voliti. Dunajskega novega mesta zvonar je zdaj hudo strašilo Ger-berjem, Lercherjem in arugim-— jem. Le dajmo jih ! kdor naš kruh je, pa zoper nas delati hoče, le na dan ž njim, pa mu naložimo pokoro, da zasluži le za kruh in vodo/ ni vrag, da se spa-metvajo.	________________
Ogled..
Avstrija. Potovanje presvetlega cesarja po Dalmaciji daja dan za dnevom visokemu popotniku priliko vsak trenutek prepričati se o nepremakljivi udanosti dalmatinskih Slovanov in naseljenih' Italijanov. Prostor našega lista nam ne pripušča obširno popisovati vse sijajne sprejeme, raz-svitljave, nagovore in odgovore tudi le mimogrede omeniti, toliko pa vendar moramo opomniti, da iz vseh dogodkov Nj. Velič. lahko sprevidi, kako u d a n a mu je slovanska Dalmacija. Neverjetno in ne-slišano pa je, kar se predrzne nemška, v Gradcu izhajajoča „ Tagespost" pisati, da je cesar zdrav dospel v Zader in je bil prijazno sprejet ! To je vendar prehud iu preočividen prusizem, kterega menda graško državno pravdništvo ni videlo, da bi ga ne hotelo videti, — vsaj ni verjetno. Komaj je naš cesar dobro .zapustil Benetke, uže je na potu pruski cesarjevič sè svojo so-prugo, tla gre obiskat italijanskega kralja in — Moltke, general in duša pruske armade, bo starega Vilhelma izgovoril. Več ko gotovo, da se tu kaj kuka, da bi Bog
hotel Avstriji v prid ! Ko hi naš glas dalje segal, hoteli bi zaklicati : Proč sé sedanjim ustavoverstvom, proč z načelniki sedanje vlade ! Na krmilo pa naj pridejo možje, ki vživajo zaupanje, ki so odkritosrč*4 prijatelji Avstrije, ne samo Nemci, ne samo Madjari, ampak Avstrijanci z dušo in s telo m. Takih mož nam manjka, in kadar pridejo taki na krmilo, potem kri in življenje za vero, dom, cesarja proti vsakemu sovragu, bodi si na jugu ali severu.
Deželni zbori mirno zbornjejo, o našem poročamo na drugem kraji. — Vojsko zoper Jude je napovedal v ogrskem drž. zboru poslanec Viktor Istoczy, ko je vladi stavil sledeče vprašanja: Ali hoče Jodom, ki od vseh strani vrejo na Ogrsko, postavno zapreti pot? 2. Bode li ljudem, ako bi si sami hoteli na miren način pomagati pred njimi, delala kake zapreke, in 3. ali hoče v tej reči odločno ravnati, ali pa ostati neutralna ? Odgovor bo težko ugajal inter-pellantu, pa — kadar se golazen ugnjezdi, ne odpravi se tako lahko.
Zunanje države. V Rimu se je poklonila 12. t. m. velikanska evropejska de-putacija sv. Očetu, šestinšestdeset avstri-jancev je bilo pričujočih. 12. aprila je namreč preteklo 25 let, kar je papež Pij IX. premagal Mazzini-evo in Garibaidi-evo republiko in iz pregnanstva iz Gaete se vrnil v sv. mesto, kjer ga je ljudstvo z nepo-pisljivo navdušenostjo sprejelo. Tudi ta dan je bila vsa Evropa zastopana, ter sv. Očetu izrazila neomejeno udanost do apostolskega prestola in do njegove posvečene osebe. —
\
\
/
Na Angleškem so slovesno odprli katoliško univerzo. Kardinal Manning imel je primeren nagovor, navzočih jc bilo veliko najodličnejših katoličanov, po pravici se sme trditi, da se Angleška povrača v naročje kat. cerkve. — Bismark žuga z vojsko in Pruska nadaljuje katoliško cerkev preganjati, škofje pa stoje kakor močni stebri in neustrašeno zagovarjajo svete pravice katoliške cerkve.
Razne vesti.
—• Prazen strah — Preteklo nedeljo se je bila raznesla po Gorici vznemirajoča govorica, da v Cerničah so zapazili ua nekem zemljišči, kjer rastejo trte, trtno uš (phyloxera vastatrix.) Iz različnih znamenj se je dalo sicer sklepati, da tù je kak drug mrčes, ne pa nesrečni amerikanski naseljenec; vendar bilo je primerno začeti natančno preiskavo, da se zagotovo zve, kaj je resničnega na tem, ker šlo je za važno reč. Zato sta kmetijska družba in c. k. okrajno glavarstvo nemudoma poslala komisijo na tisti svet, da po-zve in preišče, kar je potrebno.
Komisija nas je popoluoma potolažila, ker mrčes, ki se je našel v Selu na zemljišči Ber-bučevem, ni trtna uš. Dolg je čes eu milimeter, barvo ima sivo, drži se debla trtinega pod skorjo (ljubom), ki jc močno odzdignjena; trtna uš pa se komaj vidi s prostim očesom, ima rumeno barvo ali zeleno-rumeno, kakor oljka, in živi edino le na korenikah vinske trte, samo v jeseni, kadar dobi peniti se nahaja tudi nad zemljo, pa ne kupoma na deblu, ampak prosto leta (frll) po zraku iskaje si listov, kamor bi položila zalego.


f‘s’v

Jrv
n.
|>
■
Ni se moglo določiti, ali je mrčes, ki je uzročil tak šmn, že popisan, ali pa je kake nove vrste. Napadel je lepò število trt, in sicer bolj tiste, ki dajejo belo, ko une, ki dajejo črno vino. Napadene trte so mršave imajo kratke mladike, kakor kadar se jih loti trtna uš; ali te trte pešajo, kakor se zdi, zavolj trtne bolezni, ki tam razsaja že več let, in je bila preteklo leto prav huda; žvepla pa uiso še nikoli rabili. Koreninice imenovanih trt so popolnoma zdrave in ne kažejo nobenega znamenja kakega mrčesa ali druge bolezni, dasiravno trdijo njihovi obdelovalci, da 19. marca so našli omenjenega mrčesa tako gostega okoli korenik, da ni bilo mogoče dobiti praznega prostora.
Potrdilo se je tudi, da že čez dvajset let M niso sadile v tistem kraji trte, ki bi bile prinešene iz vunanjih dežel.
Pri komisiji so bili g. grof Manzano, poslan od c. k. okrajnega glavarstva, Dr. A. Levi, ki je preteklo jesen imel priložnost spoznavati trtno uš na Francoskem, in D.rja Monii iu Ko-nig, profesorja kmetijske Šole ; to nam porok, da se je stvar vestno in s popolno znanostjo preiskovala.
— Klobase. Morebiti komu sline tečejo, da le to besedo ali sliši, ali pa zapisano bere. Dobra reč je gotovo in vknsna, saj so tudi v davnih časih stari Rimljani, kar dobro jed in pijačo zadeva, dokaj veljavni, klobase visoko čislali. Klobase so v Rimu na svinjskem trgu (f o-f um su ari um) vselej, in sicer vse polno, prodajali. Ondi so se vidile m ulice ali krvavice (botuli), mesene klobase (tomacula,) suhe klobase (tac*0***)’ Pa ne^a posebna sorta mesenih klobas, kterim so pravili hillae, o kterih Horaci (Sat. H, 4.) govori, da so je vinopilci posebno radi jedli) ker je po njih vino bolje dišalo. Poznali so tudi svoj far c im en, to je, godljo ali budijo, ktero nekteri fuljo, Vlahi „il pistuntt imenujejo ; menda se ima pod imenom farcimen razumevati tudi svinjski želodec, z mesom napolnjen in posušen, kakoršen je po ftominskih gorah navaden. Reči se mora, da so Italijani od Rimljanov umetnost klobase delati podedovali, vendar pa so je Nemci gotovo v tej stvari zelo prekosili. Skorej neverjetno je, kar nam zgodovina sredujega veka o tem poroča. Kedar so se *purgarji* kakega mesta na Nemškem sponesti hotlž, so kar slovesen zbor napovedali, se zbrali, pa sklenili, prav veliko klobaso napraviti. Mestnjani, kteri so večo klobaso napravili, kakor sosedje, so ponosno noše povzdigovali. Brunsvičani so naredili klobaso, osemsto vatlov dolgo ; mislili so : Mi smo pravi možaki, take klobase ni še, in ne bo nikoli nobeden na svetu napravil. Toda „ purga rji“ mesta Kònigs-berg na Prusovskem so naredili klobaso, ki je bila 2010 čevljev dolga. To se je bilo zgodilo Ma 1600. Nesli so to strašno veliko klobaso v slovesnem obhodu iu z godbo po celem mestu, in naj imenitniši gospodje mesta so si v veliko čast šteli, jo pomagati nositi. Kaj se je po tem godilo? Cernu so bile take velikanske klobase? — No, to si blagovoljni bralci lahko sami mislijo. Po takem slovesnem obhodu s klobaso so Šli kar v krčmo, dali so si jo speči, in jedli so jo, pa zraven — pili, kakor znajo Nemci piti, tako da je veči del njih pod mizo obležalo.
— Nenavadna stava. V nekem kraji v polnočni Ameriki, pripoveda „Alte und Neue
Welt, 1875. Heft 10“ se vsede sred železnice mlad fant, in nič ne mara, tla se bliža vozovlak: on le mirno sedi. Čuvaji so skušali ga proč spraviti, toda on se ni ganil z mesta. Ni bilo drugače mogoče, kakor da se je vlak ustavil. Tu se še le fantek gane, vstane in odide. Zvedeli so potem, da je paglavec bil se svojim to-varšera stavil, da zamore železnocestni vlak ustaviti. Nov dokaz, kako omika v polnočni Ameriki napreduje.
— Redovi. Nemški cesarjevič ima 58 redov, Friderik Karol 48, Karol 48, Bismark 40, Moltke 39, Roon 39, Manteuffel 32, Treskow32, Stosch 29, Wrangel 28, Blumenthal 27, Her-warth v. Bittenfeld 23, GOben 22, Fransecky 21, Podbielsky 21. In več sto častnikov se šteje, ki imajo po deset redov. V resnici moremo reči, „dass es in Deutsehland Orden regnet.“
— Osepmce.— Poroča se nam, da pri sv. Luciji, v Učah, Ročinji in še v nekterih bližnjih krajih močno bolehajo otroci za osepnicami. V nekterih krajih je zarad tega nehalo poduče-vaujev šoli, vendar pa otroci ne mrjo. — V Ročinji je te dni zgorel majhen otrok, kojega je mati samega pustila, ko je šla po vodo. Previdnost kje si? _____
Domače stvari.
(f Grofinja Teresa Coronini - Kronberg), rojer.a grofinja Attems je v nedeljo po kratki bolezni, previdena s sv. sakramenti mirno v Gospodu zaspala. Kakor je bila ta gospa plemenitega rodu, bila je tudi plemenita v duhovnem pomenu, med prve jo smemo staviti zmed gori-ških gospej. Kako čislana je bila, pokazal je pogreb njen. Prostorna cerkev sv. Ignacija je bila napoljnjena z žalujočimi iz visocega in niz-krga stanu, ki so rajuki zadnjo čast skazati hoteli. Blaga gospa ostane vsim, ki so jo poznali, v spominu, Bog jej pa dodeli večni mir!
jjflP* MOLITVE
za sveto leto 1875 s kratkim podukom
je naslov knjižici, ki je prišla v Mailingovi ti-skarnici na svetlo in velja:
1 iztis ...	4 solde
10 izrisov ...	30 soldov
50 „	.	1 gl. 25 „
100 «	.	• 2 n	n
Gospà B. Kogl kupčevalka z cerkvenim blagom v Ljubljani, bo meseca aprila potovala po Goriškem okraji in na prodaj stavila pr. č. duhovščini po primerno nizki čeni izbrano lepe crkvene oprave.
To pr. č. duhovščini na znanje daje in se ponižno priporoča.
B. Kogl.
JPravi
WILHELMOV
antiartritični antirevmatični 6aj za 6iščei\jo krvi. (čisti krv zoper protin in revmatizem)
je kot
pomladansko zdravljenje
edino gotovo zdravilno hrv čisteče sredstvo,
Vsled Nj. Vel.
Najvišega pove-lllja zoper ponarejen j e zavarvano j; Dunaj 28. marca 1871.
ker je od prvih medicinskih avtoritet
Evrope

S privoljenjem c. k. dvorne pisarne vsled sklepa na Dunaji 7. dec. 1858.
bilo z najboljim uspehom upotrebljevano.
Ta čaj čisti celi organizem; preišče, kakor nobeno drugo sredstvo, dele celega truplja in odvrne iz nje-j ga po notranjem upotrebljevanji vse nečiste za bolezen nabrane reči; tudi je učinek gotovo ustrajajoč.
Temeljito ozdravljenje protina, revmatisma, j otročjih žil in zastaranih trdovratnih bolezni, vedno gno-j |ječih se ran, kakor vseh spušajev pri spolnih boleznih! in po koži, mazolov po telesu ali po pcu, lišajev, sifili-Itičnih rau.
Posebno ugoden vspeh je imel ta čaj pri za-[gnjetenji jeter in vranice, enako pri zlati žili, zlatenici.
| silnem bolenji po čutnicah, kitah in udih, potem pri -.ti-1 šanji v želodcu, vetrovih, zaporu, vodnih nadlogah, mo-! čenji, moškem oslabljenji, toku pri ženah itd.
Bolezni, kakor bramorji, žlezui otok, ozdravijo Inailo in temeljito, ako se pije čaj neprenehljivo, kajti on je hladeče sredstvo, ki raztopi in žene scavnico Celi kup spričeval, pripoznavaluih in pohvalnih pisem, ki se tirjane zastonj dopojiljajo, spričuje resničnost zgorej na-I vodenih razlogov.
V dokaz rečenega navedemo tukaj vrsto pripozna- j |valnih pisem:
Gospodu Franju Wilhelmu, lekarju v Neunkirchen-u.
' . V Zagorji 5. aprila 1873. Vljudno Vas prosim, da mi pdšljete Se dva zavitka uže enkrat poslanega antiartritičnega anti revmatičnega čaja za čiščenje krvi po pošti s povzetjem prej ko ! mogoče. Ob enem Vam izrckujem najtoplejšo zahvalo, ker uže prvi zavitek je zdatno pomagal moji žefni, ki je I uže leta in leta imela revmatizem in jo je zapiralo. U-j pam, da bo popolnem ozdravila, ker, akòravno sem uže vsakovrstne zdravila rabil, vendar po nobenem se ni tako I dober uspeh pokazal, kakor po Vasem čaji. Se spošto-j | vanjem	Ernest Zeynard, uradnik.
Gospodu Franju Wilhelmu, lekarju v Neunkirchenu,
Neutra 23. aprila 1873.
Uže več let trpela sem strašno. Revmatizem sem |
| imela tako kud, da sem dobila rane na nogah, iz kterih mi je teklo. Tisučno hvalo pravemu Wilhelmovemu ča-| ju za čiščenje krvi, kterega ste mi poslali 2. nov. 1872. Dva zavitka sta mi bolečine umirila in me popolnoma |
. ozdravila, kar po nobeni drugi poti doseči «isem mogla, za kar se še enkrat srčno zahvaljujem. Jaz sem Wil-I helmov antiartritičen antirevmatičen čaj za čiščenje krvi tudi drugim bolnikom kot naj boljši čaj priporočila. | Večno Vam hvaležna	Alojzija Bòiler.
| Gospodu Franku Wilhelmu, lekarju v Neunkirchenu.
S pravim Wilhelmovim čajem za čiščenje krvi' ozdravil sem prav dobro gospo grofinjo Paracin, ki je | v zvezi z našim dvorom in jako priljubljena.
Ta gospa, ki je imela prej revma-tizem v nogi, ne čuti tako pogostoma tega nadlegovanja in kadar pride,! mi več močno. Ker se gospa po mojem nasvetu zdržuje vina, upam, da bo po daljši rabi tega izvrstnega Wilhel-movega čaja za čiščenje krvi popolnoma nadloge rešena.
; Prepričan o izvrstnosti njegovi, bom Wilhelmov čaj povsod priporočal.	D.r Van Kloger.
Svari se pred ponarejanjem in sleparstvom!
Pri kupovanji naj p. n. občinstvo natanko pazi na mojo postavno zavarovalno marko in firmo, kar je na vsakem zavitku na zunanji strani razvidno, da se s po-Inarejanjem ne daja zaslepiti,
! Pravi Vlljelm-ov protiartritičen, protirevmatičen I čaj za čistenje krvi dobiva se le iz prve mednarodne tovarne protiartritičnega, protirevmatičnega čaja za čistenje krvi v Neunldrcheu-u pri Dunaju, ali v mojih po časopisih naznanjenih zalogah.
j En zavitek v 8 oddelkov razdeljen, po zdravniškem naukazu pripravljen, z navodom, kako se rabi v raznih jezikih, velja 1 giti., kolek in pošiljatev 10 sold.
I Da ima p. n. občinstvo večo priložnost pravi Viljelm-ov protiartritični in protirevmatični čaj za čistenje -krvi kupovati, naznani se, da se dobiva v Gorici v lekarnici A. Franzoni-ta, v Trstu pn Serravallo-u.
Lastnik, izdavatelj in odgovorni urednik : KAROL KOCIJANČIČ. — Tiskar ; MAILING v Gorici,