Štajerski TEDNIK torek, 12. 5. 2020     COLOR CMYK stran 1
Črna kronika
Ptuj  Kdo 
množično 
krade rože na 
pokopališčih 
 Stran 24
Podjetništvo
Ptuj  Ptujski 
škrnicl z rekordno 
prodajo v času 
koronakrize 
 Stran 5
V središču
Sp. Podravje 
Ljudje se bojijo, da 
bodo ostali brez 
socialne pomoči
 Stran 7
Podravje
M arkovci  Prve 
nočitve v občini že 
konec tega meseca
 Stran 9
Turizem
Slovenija 
Turistične 
agencije junija 
s ponudbami za 
Hrvaško, Grčijo ... 
 Strani 18 in 19
Ptuj, torek, 12. maja 2020
to
rk
ov
a
iz
da
ja
Letnik LXXIII št. 37  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,30 EUR
Ob sklenitvi naročniškega razmerja v času od 31. marca do 24. junija 
boste lahko na morju brezplačno uživali vse sobote 
od 27. junija do 29. avgusta!
w
w
w
.te
dn
ik
.s
i
Več v notranjosti časopisa.
AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE 
ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Simonov zaliv
Aktualno
Slovenija  Izplačani 
dodatki k plači 
razburjajo policiste 
in vojake
 Stran 3
Aktualno
Sp. Podravje 
»Z vstopom v 
razrede se ne bo vse 
nadoknadilo«
 Stran 2
Foto: Črtomir Goznik
Spodnje Podravje  Izjemno veliko breme patronažnih sester v času epidemije 
»Če bi padla ena, bi padla cela patronaža« 
Med tistimi, ki so v času epidemije v prvih bojnih linijah, so vsekakor patronažne sestre. 23 patronažnih sester, zaposlenih v Zdra-
vstvenem domu Ptuj, je v zadnjem mesecu na domu obiskalo skoraj 3.000 pacientov. Okužbe si, kot pravijo, ne smejo privoščiti. »Če 
bi padla ena, bi padla cela patronaža, kar pomeni, da bi brez oskrbe ostalo 70.000 ljudi!« pravi vodja ptujske patronažne službe v 
ZD Ptuj Nataša Panikvar. Več na straneh 6 in 7.
Zakaj še dodatna solidarnostna pomoč po kolektivni pogodbi 
Gospodarstvo sesuto, sindikati bi za 
javne uslužbence še 100 milijonov evrov
 Strani 2 in 3
Štajerski TEDNIK torek, 12. 5. 2020     COLOR CMYK stran 2
Solidarnostno pomoč je usluž-
bencem javnega sektorja dolžan 
izplačati delodajalec. V vsakem 
primeru bodo ta izplačila, če jih 
bodo delodajalci odobrili, breme-
nila javne fi nance; bodisi državne 
bodisi občinske. Negospodarski 
sektor je namreč ves javni sektor. 
To so občine, javni zavodi (vzgojni, 
izobraževalni, kulturni, socialni, 
turistični ...), agencije, različne 
ustanove, ministrstva, pravosodje, 
policija, vojska, zdravstvo, upravni 
organi … 
Sindikati so prepričani, da de-
lavcem v javnem sektorju soli-
darnostna pomoč enostavno in 
brezpogojno pripada. In to zato, 
ker je bila 12. marca razglašena 
epidemija, ki se šteje za naravno 
nesrečo. Črno na belem je v kolek-
tivni pogodbi res tako zapisano. 
Dejansko pa je ta pomoč predvide-
na za individualne primere, ko se 
posamezni delavec znajde v stiski 
zaradi naravne nesreče, kot so 
recimo požar, poplava, vihar, neu-
rje, potres, visoki sneg, plaz, toča, 
torek  12. maja 20202 Aktualno
Zakaj so pozivi 
sindikata bizarni
Od sredine marca so razmere v marsikaterem podjetju 
zelo negotove. Država je čez noč odredila vrsto prepovedi 
in ugasnila številne dejavnosti. Nemalo podjetij že dva 
meseca nima nobenih prihodkov, saj jim je epidemija 
onemogočila poslovanje. Prva nakazila (pomoč države) 
so začela prihajati šele te dni. V času epidemije so morali 
delodajalci dva meseca, tudi če se dejavnost ni izvajala, 
pokrivati stroške in izplačevati plače. Enako je s plačilom 
dobaviteljev. Večina jih posluje z odlogom plačila. Od kod 
plačati dobavitelje, če ni prihodka? Gostinstvo je med 
najbolj prizadetimi in je že v običajnih razmerah panoga 
z izrazito nizko dodano vrednostjo. Rezerv si v tej branži 
skoraj ni mogoče ustvarjati. Tudi vrsta drugih dejavnosti 
se srečuje z enakimi težavami. V večini podjetij so 
razmere kaotične.
Številni delavci so ostali brez služb. Za tiste, ki danes 
delajo, ni nobenega zagotovila, da jih bo jutri služba 
še čakala. Resda država pomaga z ukrepi, a zgodbe 
podjetnikov so bridke, strah jih je prihodnosti, ni razloga 
za optimizem. Podjetja krčijo stroške, kolikor se da, 
tudi z nižanjem plač zaposlenim. Nihče ne ve, kakšna 
bo situacija poleti in jeseni. Kaj bo, ko pride zima … 
Delavci, ki so delo izgubili, v razmerah, kakršne so, ne 
bodo zlahka prišli do nove zaposlitve. Ni pretirano reči, 
da gospodarstvo ječi od bolečin, usodo pa delijo vsi, od 
zaposlenih do delodajalcev.
Turizem in gostinstvo se še lep čas ne bosta pobrala 
s tal, kovinska industrija se srečuje s pomanjkanjem 
naročil in visokimi stroški, izvozniki, ki so pogon 
slovenskega gospodarstva, tarnajo nad nekonkurenčnimi 
pogoji v primerjavi s konkurenco iz drugih držav … 
Nemalo je odprtih ran, ki se bodo celile še leta in leta. 
In prav zaradi vsega naštetega je zahteva sindikata za 
množično izplačilo solidarnostne pomoči bizarna. 
Kakšno škodo je utrpela vzgojiteljica, ki je na 
čakanju na delo in je 5. v mesecu prejela 80 odstotkov 
nadomestila redne plače? Še vedno je na njen bančni 
račun prišlo nad 1.000 evrov. In zdaj bi zaradi škode, ki jo 
je utrpela med epidemijo, od države zahtevala še skoraj 
700 evrov solidarnostne pomoči?! Enako velja za vrsto 
drugih profi lov, ki jih zaposluje javni sektor. 
Ali kdo pomisli na delavca, ki je delal za majhen denar 
in na koncu ostal še brez službe? Pa na delodajalca, ki 
je primoran kljub začasnemu prenehanju dejavnosti 
pokrivati vse stroške? Je kdo v javnem sektorju izgubil 
službo? V zasebnem so se delovna mesta zapirala kot 
padajoče domine. Gospodarstvo je tisto, ki ta čas najbolj 
potrebuje pomoč in jo bo potrebovalo tudi v prihodnje. 
Javni sektor, drži, potrebujemo vas. Ampak sedaj je res 
čas, da se primarno pomaga gospodarstvu!K
o
m
e
n
ti
ra
m
o
Vsi ukrepi Nacionalnega in-
štituta za javno zdravje (NIJZ) 
so usmerjeni v vzdrževanje za-
dostne medsebojne razdalje in v 
redno umivanje, čiščenje in razku-
ževanje rok ter površin. Tako na 
NIJZ priporočajo, da so skupine 
otrok v prvi triadi manjše, do 10 
učencev. »Ne glede na starost 
učencev pa svetujemo, da naj bo 
v eni učni skupini največ do 15 
učencev. Manjša, kot je skupina 
učencev, manjše, kot je število 
oseb na površino učilnice, večja, 
kot je razdalja med učenci, manj-
ša je možnost prenosa virusa.« 
Nadalje naj bi pouk ves čas 
potekal v istih učilnicah, ki se re-
dno zračijo, sedeži pa naj bi bili 
imensko označeni. Tudi malica bo 
otrokom postrežena v razredih. 
Sicer pa na NIJZ še priporočajo, 
da se pouk v čim večji meri orga-
nizira na prostem, da se natančno 
opredeli vstop in izhod v šolo ter 
iz nje, da se s talnimi označbami 
določijo t. i. koridorji za hojo tako 
po hodnikih kot v učilnicah. »Čas 
odmorov naj bo načrtovan izme-
nično, da se omeji število učen-
cev, ki so hkrati zunaj.«
Ob tem svetujejo, da vsi za-
posleni in otroci, starejši od 12 
let, nosijo maske. »Zaposleni ves 
čas, devetošolci pa izven matične 
učilnice učne skupine.« V šolo naj 
učenci prihajajo peš, s kolesom, 
ali naj jih pripeljejo starši. Šolski 
prevozi naj bi bili tako bolj izjema 
kot pravilo, pravijo na NIJZ.
Na podlagi vseh ukrepov in 
priporočil bodo učitelji v prvi vrsti 
načrtovalci vsakdana učencev, ki 
bodo smeli ponovno sesti v šol-
ske klopi, redarji ter posredovalci 
priporočil NIJZ. Glede izvajanja 
učnega načrta pa iz Zavoda RS za 
šolstvo sporočajo: »Opusti naj se 
razmišljanje, da se bo z vstopom 
v razrede vse nadoknadilo.«
Z 18. majem se tako v šole vra-
čajo najmlajši šolarji, teden dni 
kasneje naj bi se jim pridružili 
devetošolci in učenci od 4. do 8. 
razreda, ki imajo učne težave in 
težko dosegajo standarde znanja. 
Zanje bi se lahko v prostorih šole 
izvajal dopolnilni pouk ter druge 
oblike individualne in skupinske 
pomoči. Na enak način se bo iz-
vajal tudi prilagojeni program 
osnovne šole z nižjim izobrazbe-
nim standardom, učenci poseb-
nega programa vzgoje in izobra-
ževanja za zdaj ostajajo doma.
Ravnatelji nimajo 
dovolj kadra
Higienska priporočila NIJZ za 
izvajanje pouka, priporočila Za-
voda RS za šolstvo in okrožnica 
šolskega ministrstva še zdaleč ne 
odgovarjajo na vsa vprašanja gle-
de organizacije pouka v prihod-
njem tednu. Nasprotno, odpirajo 
se nova vprašanja o izvedbi vseh 
priporočil in tudi pomisleki o (ne)
smiselnosti nekaterih ukrepov. 
Tako ravnateljica največje ptujske 
osnovne šole Tatjana Vaupotič 
Zemljič priznava, da trenutno ne 
ve, kako bodo izvedli pouk za prvo 
triado. »Imamo številčne oddelke, 
vse moramo deliti na pol. Names-
to enega potrebujem dva učitelja. 
Ko vpokličem še vse učitelje iz od-
delkov podaljšanega bivanja (ne-
kaj njih bo imelo zdravniško opra-
vičilo), še vedno nimamo dovolj 
učiteljev za čas pouka. Učiteljev, ki 
delajo od 4. do 8. razreda, ne mo-
rem vpoklicati, ker opravljajo pol-
no obvezo s svojimi učenci. Mo-
ramo še enkrat temeljito proučiti, 
razmisliti možnosti, posvetovali se 
bomo tudi kolegi ravnatelji, potem 
bomo odločili, kako bomo zastavili 
izvajanje pouka.«
Je devetletnik 
sposoben sam ostati 
doma?
Ukrepe in omejitve je poko-
mentiral tudi župan občine Žetale 
Anton Butolen, nekdanji ravnatelj 
in učitelj na OŠ Žetale. Šole mo-
rajo namreč v sodelovanju z ob-
čino organizirati šolske prevoze. 
Kako in v kakšni obliki jih bodo 
izvajali, se bodo še dogovorili, saj 
podatka o številu otrok, ki bodo 
dejansko potrebovali prevoz, še 
nimajo. »Ob tem je naša šola tako 
majhna, da bi zlahka zadostila kri-
terijem do 15 učencev v oddelku 
tudi v višjih razredih. Vprašanje je 
tudi, ali je četrtošolec pri devetih 
letih pa lahko sam doma. Težko 
razumljiv je še ukrep za podru-
žnične šole, kjer prav tako velja 
izvajanje pouka samo za prvo tri-
letje. Še posebej na tistih podru-
žnicah, kjer je že zdaj v razredih 
manj kot deset učencev.«
Slovenija  Nova realnost: učitelji odslej v vlogi redarjev
»Z vstopom v razrede 
se ne bo vse nadoknadilo«
Osnovne šole so v petek zvečer prejele podrobnejša navodila in priporočila 
glede izvajanja pouka za prvo triado, ki se začenja v ponedeljek. Bistveni 
poudarki so: razkuževanje, manjše skupine in natančno strukturiran potek 
pouka in pot gibanja učencev. 
Foto: ČG
Tako kot šole naj bi se tudi vrtci ponovno odprli 18. maja in 
tudi zanje bo veljalo manjše število otrok v skupinah. V vrtcih bo 
lahko skupina prvega starostnega obdobja (od enega do treh let) 
štela do osem otrok, v drugem starostnem obdobju (od četrtega 
do šestega leta) pa bo lahko v oddelku do 10 otrok. Skupine naj 
se med seboj ne bi srečevale. Za zaposlene je priporočljivo, da 
uporabljajo masko, zlasti pri srečevanju s sodelavci in starši 
otrok. Za slednje je priporočilo, naj v vrtec ne vstopajo, če ni 
nujno, če že vstopajo, pa naj si nadenejo masko. Otroci naj si ne 
bi delili igrač, naj jih tudi ne bi prinašali od doma.
Starši morajo presoditi 
zdravstveno stanje otroka
Ob ponovnem vstopu v šolo morajo učenci s sabo prinesti 
podpisano izjavo staršev, s katerim ti zagotavljajo, da otrok 
v zadnjih 14 dneh ni imel kateregakoli od naslednjih zna-
kov (ki jih sicer lahko pripišemo tudi prehladu): povišana 
telesna temperatura, nahod, kašelj, glavobol, slabo počutje, 
boleče žrelo, težko dihanje, driska ter da v zadnjih 14 dneh 
ni bil v stiku z osebo, pri kateri je bila potrjena okužba s 
SARS-CoV-2. Sicer pa na NIJZ v sodelovanju z razširjenima 
kolegijema za pediatrijo in medicino dela odsvetuje vrnitev 
tistih otrok in zaposlenih v šolo, pri katerih imajo v družini 
oziroma v istem gospodinjstvu bodisi drugi otrok, mlado-
stnik bodisi odrasla oseba zdravstvene omejitve.
Slovenija, Podravje  Bizarni pozivi sindikalistov za izplačilo soli
Gospodarstvo sesuto, s
za javne uslužbence še
Zaposleni v javnem sektorju imajo zaradi epidemije kot naravne (eleme
tivna pogodba za negospodarski sektor iz leta 1990. Višina osnovne pom
racija slovenskih sindikatov (KSS) člane poziva, naj vloge oddajajo prek
Na MJU so poudarili, da kolektivna pogodba z
absolutne podlage za izplačilo solidarnostne pom
javnim uslužbencem. Treba bo ugotavljati, kako in
ali njegovo premoženje, mu povzročila težave ter š
prebroditi.
Javni sektor očitno ne razume stanja v gospodarst
delavci že morali sprijazniti z nižjimi plačami (
simbolična.
Štajerski TEDNIK torek, 12. 5. 2020     COLOR CMYK stran 3
torek  12. maja 2020   3Aktualno
Slovenija, Podravje  Izplačani dodatki k plači 
razburjajo policiste in vojake
Najvišji znesek obeh 
dodatkov za marec 
2.280 evrov bruto
V policiji in vojski so z aprilskimi plačami, ki so jih zaposleni 
dobili v minulem tednu, izplačali tudi dodatka za povečano 
tveganje in prekomerne obremenitve v epidemiji. Obraču-
nana sta bila za delo v marcu.
Zaposleni v javnem sektorju lahko za delo v epidemiji dobijo dva do-
datka: skladno s kolektivno pogodbo za javni sektor dodatek za delo 
v rizičnih razmerah v višini 65 % urne postavke osnovne plače ter na 
podlagi interventnega zakona dodatek za nevarnost in posebne obre-
menitve. Iz naslova obeh dodatkov skupaj, lahko zaposleni v javnem 
sektorju dobi največ 100 %v urne postavke dodatka.
Kot so pojasnili na policiji, so pri aprilski plači dodatek za delo v ri-
zičnih razmerah po kolektivni pogodbi za javni sektor izplačali 7435 
zaposlenim, in sicer v skupni višini 3.543.928 evrov bruto. Dodatek za 
nevarnost in posebne obremenitve na podlagi interventnega zakona 
za marec je 7371 zaposlenih dobilo za opravljene ure dela v službi in 
1507 za opravljene ure dela od doma, skupaj so iz tega naslova izpla-
čali 1.716.470 evrov s pripadajočimi obveznostmi delodajalca. V vojski 
je po podatkih, ki so jih posredovali z ministrstva za obrambo, doda-
tek na podlagi kolektivne pogodbe za marec dobilo 5221 pripadnikov. 
Skupna višina izplačil je znašala 667.825 evrov bruto. Dodatek na 
podlagi interventnega zakona pa je dobilo 5274 pripadnikov, in sicer v 
skupni višini 510.923 evrov bruto.
Foto: sta/M24
Povprečni dodatek policista za marec 
571 evrov bruto
V policiji je vsaj enega od dodatkov za marec prejelo 7.488 zaposle-
nih (91% vseh zaposlenih) in 83 % v Slovenski vojski. Posamezen javni 
uslužbenec policije je za marec iz naslova obeh dodatkov skupaj v pov-
prečju prejel 570,88 evra bruto oz. 354,86 evra neto. Najvišji znesek za 
marec pa je znašal 1969,72 evra bruto. V vojski je dodatek po kolektiv-
ni pogodbi za javni sektor za marec znašal povprečno 125 evrov bruto, 
dodatek po interventnem zakonu pa 98 evrov bruto. Najvišji znesek iz 
naslova obeh dodatkov skupaj je znašal 2280 evrov bruto.
Dodatka za april bodo zaposleni v policiji dobili pri plači za maj. 
Predvidoma 5. junija bodo dodatki za april po napovedih obrambnega 
ministrstva izplačani tudi v vojski.
Nekateri sindikati napovedujejo sodni spor
V Policijskem sindikatu Slovenije so kritični do kriterijev, na podla-
gi katerih so bile določene skupine za določitev višine izplačila obeh 
dodatkov. Menijo, da dodelitev dodatkov ne odraža dejanskega sta-
nja izpostavljenosti nekaterih uslužbencev rizičnim razmeram oz. ne-
varnostim in posebnim obremenitvam. Nejasnosti je očitno kar nekaj 
tudi v vojski. V Sindikatu vojakov Slovenije opažajo, da se pripadnikom 
dodatki izplačujejo »zelo različno« in da dobivajo »dosti manj od pri-
čakovanega«, po njihovih navedbah pa je najhuje, da vojak in policist, 
ki ves čas skupaj delata pri varovanju državne meje, prejmeta različno 
plačilo.
Kot napovedujejo v Sindikatu vojakov Slovenije, bodo po končani 
epidemiji sprožili kolektivni spor - tožbo za izplačilo razlike dodatka 
od že izplačanega do 65 % za vse, ki so delali. Da bo razliko po vsej ver-
jetnosti treba iskati po sodni poti, pravijo tudi v Sindikatu policistov 
Slovenije.
Izplačila dodatkov v teh dneh dobivajo tudi drugod v javnem sek-
torju. 
Izplačilo pomoči bi zahtevalo 
sto milijonov evrov
Po podatkih MJU plačni sistem javnega sektorja zajema 
skoraj 3.000 proračunskih uporabnikov (delodajalcev) in 
več kot 170.000 zaposlenih, za plače katerih se na letni ravni 
namenjajo več kot štiri milijarde evrov. Če bi vsi zaposleni v 
javnem sektorju zaprosili za izplačilo solidarnostne pomoči, 
bi to za javne finance pomenilo okoli sto milijonov evrov 
dodatnega bremena. V primeru, če bi se vsem izplačali nižji 
zneski (577 evrov), pridemo do zneska 98 milijonov evrov, 
v primeru višjega izplačila (693 evrov) pa do zneska 117 
milijonov evrov.
Foto: M24
Predsednik Konfederacije slovenskih sindikatov Gvido Novak
Foto: sta/M24
idarnostne pomoči od 577 do 693 evrov
indikati bi 
e 100 milijonov evrov
entarne) nesreče možnost zaprositi za izplačilo solidarnostne pomoči, kar jim omogoča kolek-
moči znaša 577 evrov. Za delavce, ki so člani sindikata, je lahko tudi višja (693 evrov). Konfede-
ko sindikata in ne posamezno.
Foto: M24
za negospodarski sektor ne daje brezpogojne in 
moči zaradi razglašene epidemije covid-19 vsem 
n koliko je epidemija prizadela javnega uslužbenca 
škodo, ki bi mu jo solidarnostna pomoč pomagala 
pozeba, suša … V teh primerih gre 
za individualna izplačila, ki deloda-
jalca ne bremenijo v preveliki meri. 
V aktualni situaciji, ko je epidemija 
koronavirusa (kot naravna nesre-
ča) prizadela celotno Slovenijo, bi 
ta izplačila v skupnem obsegu seg-
la do številke sto milijonov evrov 
ali še čez.
Sindikati intenzivno 
pozivali k oddaji vlog
»Kolektivna pogodba za nego-
spodarske dejavnosti določa, da 
delavcu oziroma njegovi družini 
pripada solidarnostna pomoč, 
med drugim tudi zaradi elemen-
tarne nesreče. Pomoč se izplača, 
da delavec lažje premosti težave, 
ki niso nastale po njegovi volji. 
Pozivamo vse javne uslužbence, 
da preko KSS podajo predlog za 
izplačilo višje solidarnostne po-
moči zaradi epidemije covid-19 
(elementarne nesreče). Višina 
plače pri elementarni nesreči ni 
pomembna, do višje solidarnostne 
pomoči so upravičeni vsi,« so v po-
zivu članom, da oddajo vlog za po-
višano solidarnostno pomoč (693 
evrov), med drugim zapisali v KSS. 
Če delodajalci zahtevkom ne bodo 
ugodili, bodo pravico iskali po sod-
ni poti, so med drugim napovedali 
sindikati.
Ker je bila naravna nesreča raz-
glašena 12. marca 2020 in ker je 
rok za oddajo vloge 60 dni, so se 
te množično zbirale in oddajale ko-
nec minulega tedna. Po izračunu 
sindikatov se je 60-dnevni rok od 
razglasitve epidemije, čeprav ta še 
vedno traja, iztekel včeraj, 11. maja.
Država: »Pomoč samo 
v primeru dejanske 
škode«
Iz pojasnil Ministrstva za javno 
upravo (MJU) izhaja, da so zahtev-
ki sindikatov in uslužbencev javne-
ga sektorja, ki se sklicujejo na ko-
lektivno pogodbo, neutemeljeni. 
Poudarili so, da je bistvo solidarno-
stne pomoči, da je bila vlagatelju 
dejansko povzročena (materialna) 
škoda, na primer v požaru, potre-
su, poplavi ali drugi naravni nesre-
či. »Če bi sledili zahtevku, kot so ga 
postavili sindikati, torej da je dovolj 
le, da se naravna nesreča zgodi, ne 
da bi konkretno vplivala na javne-
ga uslužbenca in mu povzročila 
težavo, bi prišli do absurdne situ-
acije, ko bi bilo dovolj že, da se je 
naravna nesreča zgodila, pri tem 
pa ne bi bilo pomembno, ali je vpli-
vala na javnega uslužbenca ali ne. 
Dejansko bi to lahko pomenilo, da 
bi bili zaradi žledoloma ali druge 
vremenske ujme po vsej Sloveniji 
do solidarnostne pomoči upraviče-
ni vsi javni uslužbenci in ne le tisti, 
ki jim je bila z žledom povzročena 
škoda na njihovi nepremičnini. Ob 
poplavah na nekem področju bi 
bili do solidarnostne pomoči upra-
vičeni vsi javni uslužbenci s tega 
območja, ne glede na to, ali imajo 
nepremičnino ali ne in ali je njihova 
nepremičnina prizadeta s poplavo 
in tako naprej,« so jasni na MJU.
Tudi javni uslužbenci 
vključeni v interventne 
ukrepe
»Ob tem je treba upoštevati, da 
je vlada predlagala vrsto ukrepov 
za omilitev težav, ki zaposlenim, 
torej tudi javnim uslužbencem, 
nastajajo zaradi razglašene epi-
demije. Ukrepi bodo omogočili 
posebna izplačila oziroma dodat-
ke tistim javnim uslužbencem, ki 
delajo v nevarnih pogojih in so bolj 
obremenjeni. Tistim, ki ne morejo 
delati, ker se naloge ne opravljajo 
ali zaradi višje sile (varstvo otrok), 
pa bo izplačano nadomestilo pla-
če. Prav tako interventno sprejeta 
zakonodaja vsebuje vrsto drugih 
ukrepov in izplačil, ki bodo tudi 
javnim uslužbencem v pomoč za 
omilitev posledic epidemije,« so še 
povedali na ministrstvu.
Foto: Profimedia/24
tvu, kjer je situacija že v marsikaterem podjetju zelo, zelo akutna. Ne le, da so se marsikje 
(kljub polno opravljenemu delu), veliko jih je in še bo pristalo na borzi. Fotografi ja je 
Štajerski TEDNIK torek, 12. 5. 2020     COLOR CMYK stran 4
torek  12. maja 20204 Podravje
Rače-Fram  Menjava vodovodnih cevi
Poldrugi kilometer 
vodovoda za 200.000 
evrov
Tudi v občini Rače-Fram je, tako kot marsikje drugje, vo-
dovodno omrežje dotrajano. Zato se odločajo za zamenjavo 
cevi po etapah. 
Letos bodo dotrajane vodovodne cevi zamenjali v naselju Ješenca 
in na delu Ptujske ceste v Račah. „Dela bomo predvidoma začeli že 
18. maja v Ješenci, kjer bodo zamenjali 650 metrov cevi. Hkrati bo ob 
izkopu potekala namestitev napeljave za javno razsvetljavo, položili 
se bodo vodi za ponudnike telekomunikacijskih storitev in plinovod,“ 
je povedal župan Branko Ledinek. Na Ptujski cesti pa bodo zamenjali 
cevi na vodovodnem omrežju na približno kilometer dolgem odseku. 
„Na tem odseku se pojavljajo težave zaradi pritiska. Večkrat so že 
popravljali, pa se vedno znova zgodi uhajanje vode. Sedaj bomo cevi 
zamenjali,“ je dejal Ledinek. Nadejajo pa se, da bodo do izteka leta 
vsa dela končana. 
„Omrežje je v veliki meri dotrajano in premajhnih dimenzij za pot-
rebe sodobnega časa. Ponekod govorimo tudi o 50 let starih ceveh. 
Tako je obnova v skupni izmeri dobrega poldrugega kilometra pot-
rebna,“ je še pojasnil Ledinek. Celotna investicija v vrednosti 200.000 
evrov pa poleg tega obsega tudi sanacijo vodohranov v Morju in Kop-
rivniku. „Vodohrana, ki sta prav tako stara od 30 do 50 let, sta uporab-
na in menjava ni potrebna. Težave se pojavljajo predvsem pri pritokih 
in iztokih, kar pa bomo s to investicijo tudi uredili,“ je zaključil župan.
Foto: ČG
Po približno treh mesecih so 
znani izvajalci, ki bodo letos po 
različnih delih občine namesto 
sprva predvidenih 16 modernizi-
rali 15 cestnih odsekov v skupni 
dolžini okoli 4,1 km. Po tem, ko 
je občina konec januarja objavila 
javno naročilo, so februarja odlo-
čili, da postopka ne bodo oddali 
in vse ponudbe zavrnili, saj so vse 
presegale zagotovljena sredstva. 
Za vse štiri sklope so jih sicer po-
dali Gradnje Žveplan, ljubljanska 
Lesnina MG oprema ter Komu-
nalno podjetje Ormož v skupni 
ponudbi s Cestnim podjetjem Ptuj. 
Njihove vrednosti pa so se skupaj 
z davkom na dodano vrednost 
gibale od skoraj 279.000 evrov do 
kar 345.000 evrov za sklop 1, od 
najmanj 96.500 do 118.000 evrov 
za sklop 2, od slabih 110.000 do 
133.000 za sklop tri ter za sklop 
4 od dobrih 211.500 do 267.000 
evrov. 
S pogajanjem do nižjih 
cen
Ponudnike so nato povabili k 
pogajanjem. Ti so svoje ponudbe 
znižali. Za sklop ena je najnižjo 
končno ponudbo z nekaj manj kot 
210.000 evrov podala ljubljanska 
Lesnina, a se je izkazalo, da ta ni 
bila najugodnejša. Kot je zapisano 
v odločitvi o oddaji javnega na-
ročila, je naročnik ugotovil, da je 
njihova ponudba vsebovala račun-
sko napako (niso bila poračunana 
ostala nepredvidena dela), zaradi 
katere naj bi se predvidena cena 
gradnje spremenila. Ob odpravi te 
napake in 1,5 % popustu bi namreč 
njihova končna ponudba znašala 
216.800 evrov, kar je več od po-
nudbe Komunalnega podjetja Or-
mož v višini 211.700 evrov. Najvišja 
z 230.000 evri je bila sicer ponudba 
Gradnje Žveplan. Je pa to podjetje 
dobilo posel v skupni vrednosti 
okoli 378.000 evrov, saj je bilo kot 
najugodnejše izbrano za vse tri 
preostale sklope (2, 3 in 4).
Izpadlo je asfaltiranje 
krajšega odseka v 
Lešnici
Izbrani izvajalci bodo modernizi-
rali cestne odseke, ki so še vedno 
v slabem makadamskem in asfalti-
ranem stanju in po večini potekajo 
po gričevnatem terenu občine. Na 
vrsto bodo prišli odseki v različnih 
delih občine, in sicer v delih naselij 
Frankovci, Stanovno, Hermanci, 
Veliki Brebrovnik, Jastrebci, Kog, 
Vičanci, dva odseka v Pavlovskem 
Vrhu in Mihalovcih ter trije v Mi-
hovcih, izpadlo pa je asfaltiranje 
krajšega odseka v Lešnici. Poleg 
omenjenih je predvideno nada-
ljevanje obnove lokalne ceste Or-
mož–Koračice; letos nameravajo 
preplastiti 1.200 metrov, ob tem 
bodo poskrbeli tudi za dotrajane 
propuste in uredili odvodnjavanje. 
Nadaljevanje del je predvideno 
tudi v letu 2021.
Občina bo sicer letos obnovila 
skoraj pol manj v primerjavi z le-
tom poprej. Za obnovo te cestne 
infrastrukture bodo skupno name-
nili okoli 589.500, kar je sicer nekaj 
več kot so sprva načrtovali (okoli 
545.000 evrov). Investicijo name-
ravajo v večjem delu pokriti z de-
narjem iz državnega proračuna, in 
sicer iz naslova 23. člena zakona o 
fi nanciranju občin, od tega znaša-
jo povratna sredstva v višini okoli 
278.000 evrov, razliko bodo pokrili 
z lastnim denarjem.
Ormož  Izbrali izvajalce za modernizacijo cest
Ceste bosta modernizirala Gradnje 
Žveplan in komunala
V občini Ormož je za modernizacijo cest podjetje Gradnje Žveplan iz Štor dobilo posel, vreden okoli 378.000 
evrov, Komunalno podjetje Ormož pa za dobrih 210.000 evrov.
Foto: ČG
Prvi, ki čaka le še na zeleno luč 
ministrstva za okolje, je izgradnja 
kanalizacije na Zgornji Polskavi, 
drugi je projekt nadgradnje vozlišča 
na Pragerskem, pri slednjem manj-
ka okoljevarstveno soglasje ARSA, 
tretji projekt pa je izvedba zahodne 
obvoznice, ki pomeni nadaljnji in lo-
gični korak širitve industrijske cone 
Impol. O izvedbi projekta, ki prav 
tako že več let čaka na fi nanciranje 
iz evropskih skladov, to je proti-
poplavna ureditev potoka Polskave 
in zadrževalnika Medvedce oziro-
ma Sestrže, niso govorili. Župan je 
le dodal: »Ta projekt je le deloma v 
naši občini, sedaj naj bi šel v pogon, 
a natančnejših informacij nimamo.«
So pa Slovenjebistričani na de-
lovnem sestanku ministra Černača 
seznanili s težavami, ki jih imajo 
pri pridobivanju soglasij, predvsem 
na okoljskem ministrstvu. »Obči-
ne smo dosegle, da se je opera-
tivni program črpanja evropskih 
sredstev sredi leta 2017 spremenil 
in omogočil dostop do 450 milijo-
nov evrov. A sedaj je težava, da so 
projekti ostali na mizah ministrstev. 
Konkretno, naš projekt kanalizaci-
je je že eno leto na preverjanju pri 
okoljskem ministrstvu. Resnično si 
želim, da bi se ti postopki pohitrili, 
da bomo lahko občine pridobile 
denar, ki je na razpolago. Na drugi 
strani pa izvajanje projektov po-
meni tudi impulz gospodarstvu,« 
je povedal Žagar. Dodal je še, da 
verjame, da jim bo vlada znala pris-
luhniti. 
Kot kaže, bo želja slovenjebi-
striškega župana uslišana, saj je 
minister med drugim dejal, da si v 
vladi prizadevajo za lažje pridobi-
vanje posameznih dovoljenj in po-
enostavitev postopkov. To so sicer 
napovedali že številni politiki, tudi 
na ministrskih mestih. Ali tega niso 
zmogli uresničiti ali so na te napo-
vedi pozabili, je drugo vprašanje. 
Na bistriške projekte pa bo pristoj-
ne zagotovo spomnila državna se-
kretarka na ministrstvu za strateške 
projekte in kohezijo Monika Kirbiš 
Rojs, ki je bila dosedanja direktori-
ca Razvojno informacijskega centra 
Slovenska Bistrica. 
Ministru Zvonku Černaču smo 
želeli v okviru fototermina in izjave 
za javnost postaviti tudi (prijazno) 
vprašanje o drugih projektih, ki 
se izvajajo v Podravju. »Ne, hvala, 
lepa,« je dejal minister. V njego-
vi službi pa so še dodali: »Se nam 
majčkeno mudi.«
Slovenska Bistrica  Delovni ministrski obisk
Žagarja skrbi, da bodo občinski projekti ostali na birokratskih mizah
Minister Zvonko Černač, pristojen za strateške projekte in kohezijo, te dni in tedne obiskuje slovenske občine, ki so bile in so vpete v izvedbo projektov, fi nanciranih iz 
evropskih skladov. V Slovenski Bistrici se je seznanil z dvema uspešno izvedenima, župan Ivan Žagar pa je izpostavil, da se nadejajo izvedbe vsaj še treh.
Foto: Mojca Vtič
Ekipa ministrstva za strateške projekte in kohezijo je obiskala dva uspešno izvedena projekta v Slovenski Bistrici, 
to sta izgradnja Regijskega centra za ravnanje z odpadki Štajerske regije na Pragerskem in Industrijske cone Impol.
Štajerski tednik - 
na spletu z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
www.tednik.si
Končne ponudbe 
s cenami v evrih z DDV
Posamezni 
sklopi 
Gradnje 
Žveplan, 
Štore
Komunalno 
podjetje 
Ormož, 
Gradnje Lesnina 
MG oprema, 
Ljubljana
Sklop 1 230.001 211.693 209.887*
Sklop 2   93.443   96.958 105.193
Sklop 3 106.581 111.709 113.954
Sklop 4 177.744 178.762 186.215
Vir: Občina Ormož
*Ponudba je vsebovala računsko napako in je bila ob upoštevanju le-te višja.
Štajerski TEDNIK torek, 12. 5. 2020     COLOR CMYK stran 5
torek  12. maja 2020   5Podjetništvo
Podravje  Poslovanje in načrti Dravskih elektrarn
Na brežinah kanalov 
bodo sončni paneli
DEM poleg napovedane obnove jezu Markovci, ki se je v teh 
dneh že začela, kratkoročno na spodnji Dravi načrtujejo še 
nekaj drugih investicij. Med drugim bodo na dravskih kana-
lih (dovodnih in odvodnih za elektrarni Zlatoličje in Formin) 
namestili sončne elektrarne, za kar se trenutno izdeluje pro-
jektna dokumentacija. 
Pripravljajo se tudi na obsežen projekt obnove HE Formin, za ka-
terega prav tako pripravljajo projekte. V načrtu je, da bi obnovo HE 
Formin začeli po koncu večletne sanacije jezu Markovci. Forminska 
elektrarna, ki so jo zagnali pred 42 leti, je druga največja v verigi osmih 
na slovenskem delu reke Drave. V letu 2018 je pridelala okoli 580 GWh 
električne energije od skupno 3.000 GWh (proizvodnja DEM v celoti – 
velike in male hidroelektrarne ter sončne elektrarne).
Prilagojeno delo v času epidemije koronavirusa
Zaradi epidemije koronavirusa so tudi v DEM prilagodili delovne 
procese. »Trudimo se, da zagotavljamo varno, stabilno in zanesljivo 
proizvodnjo ter posledično nemoteno preskrbo z električno energijo 
za gospodinjstva, ustanove in gospodarske subjekte. Vsi poslovni pro-
cesi družbe potekajo razmeram primerno, a nemoteno. Nekaterim za-
poslenim smo odredili delo od doma, vzdrževalna in druga dela smo 
prilagodili preventivnim zaščitnim ukrepom. Delo poteka v manjših 
skupinah, izvajamo posebni režim malice, nadzorujemo prihode, me-
rimo temperaturo … Situacija, v kateri smo se znašli, je neobičajna in 
nova za vse. Zavedamo se pomena naše dejavnosti in odgovornosti, 
da izpada električne energije ne smemo in ne moremo dopustiti. So-
delavci na proizvodnih objektih (elektrarnah) in v centru vodenja ter 
v drugih podpornih službah so nadpovprečno angažirani,« je povedal 
direktor Andrej Tumpej in spomnil na pomen samooskrbe. »Izredne 
razmere, v katerih smo se znašli in ki so nas na mnogih področjih 
odrezale od sosednjih skupnosti oziroma držav, jasno kažejo, kako 
pomembna je čim višja stopnja samooskrbe države pri vseh ključnih 
gospodarskih panogah, tudi ali pa celo predvsem pri energetiki.«
Foto: MZ
Čeprav je bila minula zima s padavinami izjemno skopa, pomladi pa 
je bilo zaradi pomanjkanja dežja že občutiti sušo, v DEM pravijo, da je 
Drava dala dovolj vode za stabilno proizvodnjo. »Proizvodnja je bila v 
prvih treh mesecih tega leta občutno nad planom. Aprila je sicer neko-
liko pod planom, a na letni ravni še vedno presegamo plan za dobrih 
deset odstotkov.«
Na dobro poslovanje v zadnjih 
dveh mesecih je pomembno vpli-
valo dejstvo, da so se mnogi kupci 
posluževali brezplačne dostave iz-
delkov. To možnost bodo ohranili 
tudi v prihodnje. 
Že ob odprtju prve trgovine z 
domačimi izdelki so v omenjenem 
podjetju napovedali širitev trgo-
vske dejavnosti na ptujski tržnici. 
Ne konkurenca, ampak 
dopolnilna ponudba 
branjevkam
Zaradi epidemije koronavirusa 
so se zadeve odvijale nekoliko 
počasneje, kot je bilo načrtovano, 
a so vendar minuli teden uspešno 
odprli vrata nove, druge posloval-
nice. Sočasno so po skoraj dveh 
mesecih svoje izdelke ponovno za-
čele prodajati tudi branjevke. »Ni-
kakor ne gre za to, da bomo njiho-
va konkurenca. Naša ponudba bo 
predvsem sledila tistemu delu, ki 
morda zdaj manjka. Seveda bomo 
ponujali tudi sezonske izdelke, o 
tem se bomo sproti pogovarjali. 
Spremljali bomo, kaj manjka in se 
skupaj z branjevkami trudili pripra-
viti pestro in raznoliko ponudbo, 
da se bodo kupci navadili prihajati 
na tržnico,« pravi Alen Hodnik, di-
rektor podjetja Javne službe Ptuj. 
V trgovini ponujajo veliko doma-
čih pridelkov lokalnih ponudnikov, 
pa tudi izdelke iz drugih regij Slo-
venije. Sodelujejo z več kot 50 po-
nudniki, pri čemer poudarjajo, da 
se o ceni s kmeti in pridelovalci ne 
pogajajo: »Mi njihove izdelke po-
nujamo, trg pa na koncu določi, ali 
je cena realna ali previsoka. S tem, 
ko ne pritiskamo na njih, želimo 
kmetom dati vedeti, da so njihovi 
izdelki, ki so kakovostni, tudi cenje-
ni. Imamo pa nekatere artikle celo 
cenejše kot velike trgovine.«
Poleti na kavo
na tržnico
Želja podjetja Javne službe Ptuj, 
ki ta prostor upravlja, je čim prej 
odpreti tudi gostinski lokal. To se 
bo predvidoma zgodilo že ta me-
sec. Sama notranjost je sicer pre-
cej majhna, v notranjosti lokala bo 
okrog pet miz s stoli, bodo pa zato 
izkoristili zunanji plato. Na tem 
bo postavljenih okrog 20 do 30 
garnitur. Izkoristili bodo opremo, 
ki je bila v sklopu prenove tržnice 
nabavljena za prireditve. Gre za ok-
rog 200 stolov, takšnih, kot so bili 
pred kratkim montirani na tržnici. 
Ti, ki bodo namenjeni gostinski de-
javnosti, ne bodo fi ksirani in bodo 
zaradi udobja nanje položili blazi-
ne. Za zdaj se bodo tudi te dejav-
nosti v podjetju Javne službe Ptuj 
lotili sami. Zakaj takšna odločitev, 
Hodnik pojasnjuje: »Tako smo se 
odločili, ker želimo balansirati vse-
bino. Če bi bili odvisni od koga dru-
gega, bi se zmeraj morali pogajati v 
primeru prireditev. Zraven tega pa 
upamo, da bomo s to dejavnostjo 
tudi kaj zaslužili, tržnica kot dejav-
nost namreč že leta posluje nega-
tivno. Denar nameravamo vlagati 
v vsebino, kupili bomo igrala za ot-
roke ipd. Zadnje dni opažam, da so 
otroci in njihovi starši vsakodnevni 
obiskovalci tega prostora. Gre za 
velik plato, na katerem otroci ko-
lesarijo, se vozijo z rolerji, skiroji 
in podobno. Starši bodo tako imeli 
možnost, da se usedejo in spijejo 
kavo, otroci pa se bodo razgiba-
vali. Predvsem poleti želimo izkori-
stiti ta velik doslej prazen prostor. 
Ne želimo zgolj ‚gole‘ gostinske 
dejavnosti, presežek se bo namreč 
v celoti vlagal v vsebino na tržnici.«
Branjevke tudi v prihodnje os-
tajajo na zunanjem platoju, kar je 
tudi zanje boljša opcija. Če se bodo 
poleti želele izogniti soncu, imajo 
možnost, da se selijo tudi v notra-
njost, kjer je bil prvotno pripravljen 
prostor za prodajo.
Branjevke, trgovina z domačimi 
izdelki, gostinski lokal in postopna 
postavitev  igral, vse to bo gotovo 
pomembno vplivalo k oživljanju 
tega dela mesta. Seveda pa ga 
bomo za svojega morali vzeti tudi 
Ptujčani in drugi obiskovalci. Do-
gajanje bo živahno le, če bodo tam 
tudi ljudje.
Ptuj  Na tržnici branjevke, druga trgovina Ptujski škrnicl in lokal
Ptujski škrnicl z rekordno prodajo
v času koronakrize 
Januarja letos je svoja vrata v nekdanji trgovini Bratje Reš odprla trgovina Ptujski škrnicl, s katero 
upravlja občinsko podjetje Javne službe Ptuj. Gre za eno redkih dejavnosti, ki ji je koronakriza »koristi-
la«. Njihov promet se je v zadnjih dveh mesecih potrojil! Minuli teden pa so odprli še eno poslovalnico, 
s katero bodo skušali popestriti ponudbo ptujske tržnice. 
Foto: ČG
Trgovina Ptujski škrnicl na Miklošičevi ulici je svoja vrata odprla v sredo.
Tudi v Perutnini Ptuj se je po 
začetnem izrednem povečanju 
povpraševanja zaradi ustvarjanja 
zalog slednje kmalu zmanjšalo. 
Kot je povedal direktor trženja Da-
vid Visenjak, je na to poleg zaprtja 
gostinskih objektov in šol vplival 
tudi krajši delovni čas trgovin, nižje 
frekvence obiskov v trgovinah in 
zaloga hrane, ki so si jo potrošniki 
z nakupi ustvarili na začetku izre-
dnih razmer. 
»Opazili smo, da se je zmanjša-
la prodaja svežega perutninskega 
mesa, predvsem zaradi zaprtja 
segmenta gostinstva in hotelir-
stva, hkrati pa se je povečala pro-
daja izdelkov in pripravljene hrane. 
Trenutno se razmere v prodaji na 
slovenskem trgu stabilizirajo,« je 
poudaril Visenjak.
Sicer pa prodaja gostinstvu in 
javnim zavodom v ptujski skupini 
običajno predstavlja nekaj manj 
kot 20 odstotkov njihove prodaje 
v Sloveniji, zato je njihovo zaprtje 
bistveno vplivalo na zmanjšanje 
povpraševanja aprila. Strokovni 
sodelavci, ki delajo na tem podro-
čju, so zato po besedah Visenjaka 
trenutno na čakanju.
Podravje  V PP občutijo zaprtje hotelov in javnih zavodov
Nižja prodaja svežega perutninskega mesa
V slovenski mesni industriji v času epidemije občutijo zaprtje šol, vrtcev in gostiln, saj so tudi to njihovi po-
membni odjemalci. Če so se marca ob izbruhu soočali s povečanim povpraševanjem zaradi navala ljudi v trgovi-
ne, so se aprila stvari umirile in so morali tudi v teh podjetjih nekateri vsaj za nekaj dni na čakanje ali na dopust.
Foto: ČG
Kaj od domače 
hrane kupci 
največ 
kupujejo
O željah kupcev na podlagi 
dosedanjih izkušenj Viktorija 
Iljevec iz podjetja Javne 
službe Ptuj pravi: »Ljudem je 
najbolj všeč to, da so stvari 
vsakodnevno sveže in slovenske. 
Zanimive so jim v tem času 
jagode, šparglji, špinača … 
Veliko povpraševanje je tudi 
po vrhunskih mlečnih, mesnih, 
žitnih izdelkih, ki jih ponujamo. 
Pa po domačih testeninah in bio 
izdelkih. Kmalu bomo imeli v 
ponudbi tudi zgodnje češnje in 
ostalo sveže sezonsko sadje in 
zelenjavo.«
Poslovanje DEM v petletnem obdobju
Leto Prihodki (mio €) Dobiček (mio €)
2019 65 5
2018 60,4 8,3
2017 56 7,7
2016 64,7 8,7
2015 72,3 8,5
Vir: DEM
*Prikazani so čisti prihodki družbe.
Lani 65 mio evrov prihodkov
Podatki o poslovanju družbe za leto 2019 kažejo rast čistih pri-
hodkov od prodaje v višini pet milijonov evrov. V letu 2018 so 
znašali dobrih 60, lani nekaj čez 65 milijonov evrov. Iz poslovanja 
so ustvarili pet milijonov evrov čistega dobička. Kot so poudarili, 
bi ta bil bistveno višji, če ga ne bi bilo treba slabiti zaradi od-
ločitve države, da se ustavijo postopki priprave državnega pro-
storskega načrta za hidroelektrarno Hrastje Mota na reki Muri. 
Dobrodelna nota
DEM so se v tem kriznem času izkazale tudi z dobrodelnostjo. 
»S sredstvi smo priskočili na pomoč Mestni občini Maribor. 
Ta zagotavlja pripravo toplih obrokov za otroke iz socialno 
ogroženih družin in Zvezi prijateljev mladine, ki bo s sredstvi 
kupila hrano za družine, ki si same tega ne morejo privoščiti 
(že v »normalnih« časih težko, sedaj pa še toliko težje). V 
sodelovanju z osnovnimi šolami smo tudi razdelili skoraj 40 
računalnikov družinam, ki si jih ne morejo privoščiti – otroci 
pa jih potrebujejo za izvedbo učnega programa.«
Štajerski TEDNIK torek, 12. 5. 2020     COLOR CMYK stran 6
torek  12. maja 20206 V središču
»Če bi padla ena, bi padla cela 
patronaža, kar pomeni, da bi brez 
oskrbe ostalo 70.000 ljudi iz 13 
spodnjepodravskih občin. Tega si 
enostavno nismo smele privošči-
ti,« pravi vodja ptujske patronaže 
v ZD Ptuj Nataša Panikvar. 
Teren, ki ga pokrivajo ptujske 
patronažne sestre, je izjemno raz-
giban in velik. Obsega kar 645 km² 
in pri marsikaterem pacientu, ki ga 
redno oskrbujejo, so skorajda kot 
članice družine. Težkih prizorov 
so se skozi leta dela na terenu že 
navadile, a na to, kar jih je čakalo 
po razglasitvi epidemije, tudi one 
niso bile pripravljene. »Časa za 
priprave ni bilo. Vsaka sestra mora 
biti samostojna, saj pri našem delu 
nisi voden, pač pa se odločaš sam. 
Tako je tudi v kritičnih situacijah. 
Velikokrat smo v izrednih razme-
rah. To je pravzaprav naš trening. 
Je pa dejansko ta situacija vse 
zamajala. Celoten zavod, vsi smo 
bili na velikem testu. In pri nas 
ugotavljamo, da smo ga opravili z 
odliko,« pravi glavna patronažna 
sestra v ptujskem ZD.
K dobrim rezultatom je veliko 
prispevalo dobro vodeno delo, 
sestanke so imeli tako rekoč vsa-
kodnevno. Nobeden ni vedel, kaj 
jih čaka, navodila, ki so jih preje-
mali od ministrstva za zdravje, so 
se iz minute v minuto spreminjala. 
»Dogovor je bil jasen: stavba ZD 
Ptuj mora ostati čista, brez vsto-
pa okuženega. Zaščititi smo želeli 
zdravstvene delavce, ker če bi 
padli, ne bi bilo ljudi, ki bi skrbeli za 
bolnike. Zgradili smo trojanski zid 
okoli hiše, ki je deloval, saj nismo 
imeli niti enega okuženega zdra-
vstvenega delavca. Če bi ga imeli, 
bi se gotovo tudi med ljudmi okuž-
ba s koronavirusom hitro širila. Vi-
deli smo izkušnje drugih zavodov 
in zadeve zatrli v kali,« pojasnjuje 
Panikvarjeva. Tisti zaposleni, ki so 
bili pred razglasitvijo na počitnicah 
v tujini, so dobili 14-dnevno karan-
teno. Patronažnih sester med nji-
mi ni bilo, tako da je njihovo delo 
lahko potekalo nemoteno. To je 
bilo toliko pomembneje, saj se je 
v teh zadnjih tednih velika večina 
medicinske oskrbe preselila na 
dom. 
Približno tretjina več 
dela za patronažo
Patronažne sestre v teh kriznih 
razmerah še toliko bolj intenziv-
no delujejo kot podaljšana roka 
zdravnikov. To pa zanje pomeni še 
več dela, ki so ga sprejele brez pri-
pomb. Zraven rednega dela so za-
časno prevzele antikoagulacijsko 
ambulanto ZD Ptuj, vse pokretne 
bolnike, ki so prihajali na oddajo 
krvi, preveze, injekcije ipd., od 
marca naprej obiskujejo na domu. 
So tudi edina patronažna služba v 
državi, v kateri imajo prav vse pa-
tronažne sestre certifi kat za delo 
z vensko valvulo in lahko oskrbu-
jejo onkološke bolnike po kemo-
terapiji. V sodelovanju s protibo-
lečinsko ambulanto delajo tudi s 
paliativnimi bolniki. »Vsi govorijo 
o dolgotrajni oskrbi, a dejstvo je, 
da smo v tej izredni situaciji ostale 
same. Mi to oskrbo pravzaprav že 
izvajamo, le kadrovske okrepitve 
potrebujemo,« pravi Panikvarje-
va. 
S tem, ko so prevzeli del novih 
nalog in so glavnino zdravstve-
nega dela preselili na teren, so 
»bazo« uspešno ohranili čisto.
Posledično pa se je število paci-
entov, s katerimi delajo, povečalo 
za tretjino, tudi po 15 novih, doda-
tnih pacientov na dan so morale 
oskrbeti. Nemoteno ves ta čas obi-
skujejo otročnice in dojenčke. »To 
so primeri, ko se ne moreš iti video 
konferenc, moraš imeti fi zični stik. 
Vsaj dokler je okolje varno. Mi smo 
bili dejansko edini zdravstveni de-
lavec, ki je bil v kontaktu s temi 
ljudmi,« pravi vodja patronaže. 
Zmanjšalo se je le število preven-
tivnih obiskov in manj pogosto so 
obiskovale paciente, ki so morda 
kakšno zadevo lahko uredili sami.
V enem samem mesecu, od 12. 
marca do 12. aprila so ptujske pa-
tronažne sestre obiskale natanko 
2.917 pacientov. Število pogovo-
rov, ki so jih opravile po telefonu, 
pa je še nekajkrat večje. Nobena 
od 23 patronažnih sester v ptu-
jskem ZD Ptuj ni bila od razglasitve 
epidemije niti en dan na bolniškem 
dopustu. Vse so strnile vrste in 
dokazale, kako požrtvovalno in 
srčno opravljajo svoje delo. Če bi 
se samo ena okužila, bi bilo vse 
drugače ...
V Halozah karantena 
ponekod celo življenje, 
zanje je ta situacija 
manj stresna
»Dobri rezultati regije so tudi 
naša zasluga, vsi skupaj smo lahko 
ponosni nase. Pri svojem delu smo 
Podravje  Breme, ki ga zadnje tedne nosijo patronažne sestre, je izjemno veliko
Patronažne sestre: »Če bi padla
in bi brez oskrbe ostalo 70.000 l
Med tistimi, ki so v času epidemije v prvih bojnih linijah, so vsekakor patronažne sestre. Zadnje tedn
Ptuj, je v zadnjem mesecu na domu obiskalo skoraj 3.000 pacientov. Priznavajo, da so s seboj nosile ze
in svojce. Zaradi strogih samozaščitnih ukrepov niti ena ni prišla v stik z okuženim s koronavirusom, 
Da bi se izognile okužbi, so se tudi v ZD Ptuj razdelile in delajo v več ambulantah, ki so 
Ormož  Psihiatrična bolnišnica Ormož
zaradi epidemije skrčila delo
Predčasno morali 
odpustiti več pacientov
Zgornja nadstropja Psihiatrične bolnišnice Ormož so bili pred 
časom zaradi epidemije primorani izprazniti ter predčasno 
odpustili več pacientov. Obdržali so nujne bolnike, ki jih si-
cer sprejemajo vseskozi. Te dni pa so znova začeli delovati z 
večjimi zmogljivostmi, postopoma odpirajo odprte oddelke.
V psihiatrični bolnišnici so od 15. do 21. marca skupno odpustili 62 
pacientov; med njimi so bili poleg pacientov, ki so zaključili terapev-
tsko obravnavo, zaradi preventivnih ukrepov širjenja epidemije koro-
navirus primorani predčasno odpustiti tudi paciente iz odprtih oddel-
kov in ukiniti terapevtski program. »Zaradi epidemije smo predčasno 
odpustili paciente iz vseh odprtih oddelkov in Dnevne bolnišnice. 
Zdravljenje na odprtih oddelkih je povezano z vračanjem v domače 
okolje in delom na domačih medosebnih odnosih, kar je s prepoved-
jo stikov v sklopu preventivnih ukrepov zaradi koronavirusa postalo 
nezdružljivo s terapevtskim delom. Preusmerili smo jih v ambulante, 
za katere takrat še nismo vedeli, kako dolgo bodo zaprte. Tako smo 
vzporedno odprli ambulantno dejavnost za stike s telefonom in vide-
okonferenco,« je pojasnil direktor Andraž Jakelj, ob tem pa zatrdil, da 
niso odpuščali pacientov, ki so nujno potrebovali psihiatrično pomoč. 
Gre za osebe, katerih odnos do realnosti je bil okrnjen npr. s prividi in 
prisluhi ali so razmišljali o samomoru. Vse te ljudi so vseskozi spreje-
mali. Prav tako nemoteno delujeta skupnostno psihiatrično zdravlje-
nje in nadzorovana obravnava.
Foto: MH 
V ormoški psihiatrični bolnišnici postopoma zopet odpirajo odprte oddelke.
Zatišje pred nevihto
Čeprav so v času epidemije delo skrčili predvsem na urgentne 
preglede ter nudijo pomoč na daljavo in delajo večinoma po telefo-
nu ter drugih komunikacijskih poteh, pa več klicev ne beležijo. A po 
njegovem gre zgolj za zatišje pred nevihto. Bojijo se najhujšega: »Pri-
čakujemo pa, da ko se bodo stvari enkrat umirile, bodo ljudje, ki so v 
osebnostnem smislu ranljivejši, ponovno in še bolj izstopali glede na 
globino psihične stiske in takrat pričakujemo povečan pritisk na naš 
terapevtski prostor.«
Postopoma odpirajo oddelke
Minuli teden so začeli zopet delovati z nekoliko večjimi zmoglji-
vostmi. Sprejeli so 16 pacientov na odprtih oddelkih, zagnali so tudi 
specialistično ambulanto na Ptuju. Po besedah direktorja bodo posto-
poma nadaljevali z odpiranjem ambulant, odvisno od razpleta situaci-
je glede epidemije in ukrepov. Če bo epidemiološka situacija ugodna, 
načrtujejo s prvim junijem ponovno zagnati Dnevno bolnišnico.
V zadnjih tednih več p
V zadnjih tednih se je povečalo tudi števil
sestre ZD Ptuj na terenu ugotavljajo, da je v
opravki, veliko je opeklin, ureznin in podobn
povečanih športnih aktivnosti na prostem, p
Foto: Sta/M25
V času epidemije so iz psihiatrične bolnišnice dopustili kar 62 pacientov.
Brez okuženega bolnika
Bolnika s potrjeno okužbo koronavirusa za zdaj še niso imeli, so pa 
na morebiten sprejem okuženega pacienta pripravljeni. V bolnišnici so 
uredili izolacijske sobe in vzpostavili posebne protokole. Vsak na novo 
sprejet bolnik je karantensko zadržan in testiran. Najprej ga namestijo 
v izolacijsko sobo, kjer mu odvzamejo bris. Če je ta negativen, se ga 
premesti naprej, kjer je naslednjih sedem dni do ponovnega testa. Če 
je tudi ta test negativen, lahko pacient odide na oddelke, kjer morebi-
tnih okuženih s koronavirusom zagotovo ni.
Kolikšen bo upad prihodkov, še ni znano
Zaradi zmanjšanega obsega dela pa je tako kot v drugih bolnišnicah 
pričakovati upad prihodkov. Kakšna bo realizacija programov in ko-
likšen bo dejansko upad, še ne vedo, kajti podatkov za celoten april 
nimajo. Podatki za prve tri mesece letošnjega leta pa izkazujejo prese-
žek prihodkov nad odhodki, je dodal direktor.
V enem mesecu so obiskale skoraj tri tisoč pacientov, delajo 365 dni v letu, na terenu so vsak dan od 7. do 20. ure.
Štajerski TEDNIK torek, 12. 5. 2020     COLOR CMYK stran 7
torek  12. maja 2020   7V središču
a ena, bi padla cela patronaža 
ljudi!«
ne so bile za marsikoga edini stik s svetom. 23 patronažnih sester, zaposlenih v Zdravstvenem domu 
elo težko breme, saj so se bale, da se ne bi okužile, predvsem zaradi tega, ker bi s tem ogrozile paciente 
tega si, kot pravijo, niso niti smele privoščiti. 
Foto: ČG
proste. Stike dejansko skušajo znižati na minimum.
poškodb
lo poškodb na našem območju. Patronažne 
več nesreč povezanih z gospodinjskimi 
no. Več poškodb kot sicer je tudi zaradi 
pa dela z različnimi delavskimi stroji …
»Skupaj smo se smejale in jokale, 
vse smo imele podobne skrbi.«
Nova epidemiološka situacija v državi je terjala korenito 
spremembo načina življenja in dela patronažnih sester. 
»Najbolj nas je bilo strah, da bi bile okužene, pa tega ne bi 
vedele in bi okužbo širile na že tako bolne paciente. Ljudje 
so nam dejansko zaupali. Stikom s svojci in prijatelji smo se 
popolnoma odrekle. Staršev, otrok in vnukov, nekatere niti 
mož nismo videle več tednov. Bilo je težko, a vedele smo, zakaj 
je to nujno,« je  svojo izkušnjo predstavila Majda Zajšek.
»Ljudje so nam več krat rekli, da nikamor ne gredo in da če 
jim bo kdo prinesel okužbo, smo to lahko le patronažne sestre. 
To je veliko breme, ki ga nosiš s seboj, obenem pa tudi naš 
največji strah. Imunsko oslabljeni bolniki, recimo onkološki, 
ki jih obiskujemo, nas zmeraj pričakajo z maskami. Tudi 
sami vedo, da morajo ravnati samozaščitno. Ti ljudje so 
vajeni takega načina življenja, ne le v času koronavirusa, 
ostali pač ne. Nekateri posamezniki enostavno niso sprejeli 
dejstva, da je situacija resna. Ko vidiš, da se ti boriš, ljudje 
pa imajo piknike, te zaboli pri srcu,« je povedala Kristina 
Ljubec. 
»Bojazen, kaj lahko pacientom prinesemo na dom, je bila 
največja v prvih tednih. Nisi upal niti poljubiti otroka, da 
zmanjšaš tveganje za prenos okužbe na minimum, take 
situacije so težke. A zato, ker smo se držale navodil in 
protokola, smo bile uspešne,« je dejala Nada Dolenc in dodala, 
da bi scenarij nespoštovanja navodil lahko bil grozljiv. 
Po izkušnjah ptujske patronaže so kršitelji povečini zdravi 
posamezniki, ki tudi nimajo resno bolnih svojcev.
Foto: ČG 
23 patronažnih sester opravlja izjemno pomembno delo. 
Podravje  Navodila CSD za oddaje vlog
Ljudje se bojijo, 
da bodo ostali 
brez socialne pomoči
Zaradi stanja v državi so bile prejemnikom javnih sredstev, 
ki bi se jim konec aprila letos iztekle pravice (mesečne in le-
tne) te avtomatično podaljšane do konca maja. 
Otroški dodatek, denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, dr-
žavna štipendija, znižano plačilo vrtca, subvencija najemnine, pravica 
do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, pravica do 
plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, vse to so pra-
vice, ki so bile po izteku prejšnji mesec avtomatično podaljšane do 
konca maja. 
To pa ni veljalo za pravico do izredne denarne socialne pomoči, za 
materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo ter starševski doda-
tek. Za te je bilo še vedno treba oddati novo vlogo. Tudi v primerih, ko 
je šlo za pridobitev pravice na novo, je veljalo enako navodilo.
Podaljšanje preostalim prejemnikom pa je bil nujen ukrep, ki je za-
gotavljal nemotena izplačila. 
Vloge bo treba zdaj ponovno oddajati
A ker se življenje vrača v stare tirnice, bo po novem vloge treba od-
dajati. »Tistim prejemnikom, ki se jim pravica izteče konec tega mese-
ca, svetujemo, da vloge oddajo. Če tega ne morejo storiti, se jim bo 
pravica sicer podaljšala za mesec dni, a to bodo prej izjeme kot pravila. 
Torej navodilo je, da vloge ta mesec oddajajo,« je navodilo Mirana Ke-
rina, direktorja Centra za socialno delo Spodnje Podravje.
Foto: M24
Načinov, kako oddati vlogo, je več, sprejemljivi so številni, da le socialne 
delavke pravočasno prejmejo in obdelajo vloge. 
Načinov za oddajo vlog je več. Osebna vročitev socialnim delavkam 
na sedežu CSD še vedno ni možna, je pa v pritličju njihovih prostorov 
nabiralnik, v katerem sprejemajo izpolnjene vloge. Druga možnost je 
oddaja po navadni ali elektronski pošti. Vloge sprejemajo na naslovu 
gp-csd.sppod@gov.si. 
Kerin ugotavlja, da se ljudje v teh časih znajdejo na različne načine: 
»Dobili smo celo vloge, ki so bile izpolnjene, nato pa skenirane ali po-
slikane kar s telefonom ter poslane v glavno pisarno na navedeni mail. 
V teh časih štejejo vse te vloge kot primerno oddane, svetujemo pa, 
da ljudje zapišejo svoje telefonske številke, da jih lahko socialne de-
lavke kontaktirajo, če potrebujejo dodatne informacije ali dokazila.« 
Foto: M24
Za izredne denarne socialne pomoči, za materinsko, očetovsko in star-
ševsko nadomestilo ter starševski dodatek je bilo treba oddajati nove 
vloge, saj se niso podaljševale avtomatsko.
Pripravljajo se na odprtje 
Večino vlog so sicer upravičenci doslej oddali kar v nabiralnik v prit-
ličju CSD. »Ljudje so v strahu, da bodo izgubili pravico do pomoči, kar 
pa ni potrebno. Zelo smo fl eksibilni, zavedamo se stanja in se z vsa-
kim individualno dogovarjamo. Res je, da imamo dela še več kot sicer, 
mogoče nismo zmeraj takoj dostopni, ogromno je namreč telefonskih 
razgovorov in svetovanj. Ljudje imajo veliko vprašanj, delavke za to 
porabijo več časa, da jim vse pojasnijo. Pogovori niso le informativni, 
mnogokrat so tudi razbremenilni. Pripravljamo pa se tudi na scenarij 
odprtja naših vrat za stranke. Na razgovore bomo naročali individual-
no, na točno določeno uro. Za najnujnejše primere imamo zdaj pisar-
no v pritličju, kjer socialne delavke opravljajo individualne pogovore, 
ki niso odložljivi,« pojasnjuje Kerin.
Na CSD Spodnje Podravje je 60 zaposlenih za polni ter en za polo-
vični delovni čas, skupaj z vsemi programi, ki jih izvajajo, pa jih je 87. 
Zaradi varstva otrok v času epidemije deset zaposlenih ne dela, pet pa 
jih zaradi zdravstvenih razlogov dela od doma.Foto: ČG
Foto: ČG
Nataša Panikvar: »Ponosna sem na vse moje sodelavke. Seveda pa si ve-
liko zahvalo zasluži tudi vodstvo, na čelu z direktorico, ki nas podpira in 
skrbi, da imamo vse, kar potrebujemo.«
imeli tudi podporo vodstva, ki pa 
je zmeraj – kljub težavam – uspeš-
no poskrbelo, da smo imeli dovolj 
zaščitne opreme. Dnevno nam je 
grozilo, da je bo zmanjkalo,« pra-
vijo na ptujski patronaži.
Prvi tedni dela so bili posebej 
naporni, saj je večino ljudi zagrabi-
la panika. »Situacija je bila izredna 
in vsak se je odzival po svoje. Ljud-
je so poslušali, kako v nekaterih 
državah zmanjkuje respiratorjev in 
da zato umirajo. To je bila za kro-
nične bolnike toliko večja stiska. 
Naši pacienti so poslušali, bili so 
vodljivi, povečini so nasvete vzeli 
resno in se izolirali, večjih težav na 
terenu s pacienti ni bilo,« pravi Pa-
nikvarjeva. 
Nekateri so karanteno sprejeli 
lažje, drugi težje. V Halozah, pred-
vsem v odročnih krajih, je »izolaci-
ja« za nekatere ljudi skorajda način 
življenja, teh se ta situacija ni tako 
dotaknila. 
Ni nam treba umreti 
zaradi neodgovornosti 
nekoga drugega!
Kot še sklenejo patronažne 
sestre ptujskega ZD, je dober re-
zultat naše regije rezultat spošto-
vanja navodil velike večine prebi-
valcev. Tudi same so jim zelo hva-
ležne: »Izbrale smo ta poklic, ker 
to z veseljem delamo, ni pa nam 
treba umreti zaradi neodgovorno-
sti nekoga drugega!« 
Štajerski tednik - 
na spletu z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
www.tednik.si
Štajerski TEDNIK torek, 12. 5. 2020     COLOR CMYK stran 8
torek  12. maja 20208 Podravje
Tik pred koncem aprila je Pišek 
namreč na Kirbiša naslovil pismo z 
naslovom „Predlogi za pomoč ob-
čanom ob korona virusu“ iz kate-
rega je razvidno, da se zavzema za 
znižanje nadomestila za uporabo 
stavbnega zemljišča (NUSZ). „Gle-
de na dejstvo, da bo občina letos 
od vsakega gospodinjstva pobrala 
približno 50 evrov več nadomestila 
za stavbno zemljišče in da bo kot 
pomoč ob krizi zaradi večje pov-
prečnine od države dobila okoli 
150.000 evrov, je to skupaj četrt 
milijona evrov,“ je zapisal Pišek. S 
tem je nakazal, da je njegova po-
buda uresničljiva in bi res razbre-
menila vse občane, ki so lastniki 
nepremičnin. Še v isti sapi pa je na-
vrgel: „Bojim se, da pobude ne boš 
upošteval, kot je nisi prvič. Celo 
več, kljub enormnemu povišanju 
nadomestila si predlagal še dodat-
no zvišanje vrednosti točke. Udari 
podložnike do konca!“
Pišek brez dlake na 
jeziku
Pišek pa je očitno nezadovoljen 
tudi z ukrepi, ki so jih na občini 
sprejeli v času epidemije: „Predlog, 
ki si ga povzel nekaj dni za župani 
sosednjih občin, se je nanašal na 
znižanje omrežnine za »ogromne« 
štiri evre po gospodinjstvu. Kje so 
še ostali predlogi? Čakaš na ideje 
sosednjih županov?“ Zelo kritično 
pa se je opredelil tudi do drugih 
aktivnosti. Ocenil je, da se poleg 
šivanja zaščitnih mask in vzposta-
vitve kmečkega kotička v občini ni 
zgodilo nič. Pa še na tem mestu je 
za zagotovitev maske slehernemu 
občanu priznal zasluge prostovolj-
cem in CZ, za kmečki kotiček pa 
svetniku Boštjanu Mundi. „Verja-
mem, da glede na »učinkovitost« 
nisi niti pomislil, da bi si v teh mese-
cih izplačal krizni korona dodatek, 
in da si bil toliko korekten, da si si 
sam znižal plačo na nivo dela, ki ga 
opravljaš. Upam, da boš lahko pre-
živel s tako majhnimi prihodki!“ je 
pikro pripomnil.
Kirbiš je udarec vrnil
Navedbe so seveda zaokrožile 
med občani, pa tudi širše,  Kirbiš 
pa je nanje odgovoril v svojem zna-
nem slogu: „V najtežjih časih ob iz-
bruhu pandemije se nisi oglasil, za 
razliko od nekaterih drugih svetni-
kov, ki so pomagali občankam in 
občanom ter našim rizičnim skupi-
nam nabavljali zdravila iz lekarne in 
živila iz trgovine. Torej, če te pravil-
no razumem, si ti v času krize napi-
sal pismo, s katerim želiš pojasnila, 
kaj smo mi delali v času epidemije. 
Spoštovani svetnik, nastavljam ti 
ogledalo in te sprašujem, kaj si pa 
ti počel v času krize kot občinski 
svetnik? To, kar počneš, je sprene-
vedanje in s tem posledično skriva-
nje lastne nesposobnosti, ker sem 
kar nekaj časa razmišljal in se ne 
morem spomniti, kaj si ti dobrega 
naredil za občino. Za druge svet-
nike ti lahko naštejem, zate pa se 
res ne spomnim,“ je zapisal Kirbiš 
in dodal: „Sprenevedanje zato, ker 
enkrat zakoni veljajo, drugič pa ne, 
in z vsemi je vse narobe in vsi smo 
v napačnih političnih strankah.“
Bo kaj uspeha od rednih 
reprezentančnih kosil s 
Karlom Erjavcem?
Tako je župan odgovoril na kup 
zastavljenih očitkov, neodgovorje-
nih pa je ostalo kar nekaj drugih po-
rovokativnih vprašanj Piška: „Kaj 
narediš ti za svojo plačo? Kakšni so 
rezultati tega dela? Koliko je bilo 
ali bo uspeha od skoraj vsakome-
sečnih reprezentančnih kosil Karla 
Erjavca pri nas? Kako porabljaš naš 
denar?“Kirbiš na te ni podal jasnih 
odgovorov niti ni zavrnil očitkov.
Starše  Sporom med županom in svetnikom ni videti konca
Tleča žerjavica je zopet zaplamtela
Zaradi epidemije in z njo povezanih omejevalnih ukrepov je v Staršah zadnji mesec in pol bilo vse mirno; 
tudi na sicer vročem političnem parketu.  A le do prvega maja, ko je nekdanji (odstavljeni) podžupan Ivan 
Pišek spet spodbudil spor z županom Bojanom Kirbišem, ki mu seveda ni ostal dolžan.
Foto:KG
Ivan Pišek
In kakšna je bila v času izolacije 
oziroma hišne karantene situacija 
na ptujsko-ormoškem območju? 
Je bilo prepirov in nasilnega vede-
nja več kot lani? Direktor regijske-
ga Centra za socialno delo (CSD) 
Spodnje Podravje Miran Kerin je 
povedal, da ne. Primerov nasilja v 
družini, ki jih je obravnaval ptujsko-
-ormoški CSD, je bilo v primerjavi 
z lani celo nekoliko manj. V prvih 
štirih mesecih lanskega leta je CSD 
na ptujskem območju obravnaval 
23 primerov nasilja v družini, v 18 
primerih je bila odrejena prepoved 
približevanja. Od začetka letoš-
njega januarja do konca aprila so 
obravnavali 21 dogodkov in izrekli 
19 prepovedi približevanja. Na or-
moškem območju so imeli lani v 
postopku štiri primere, letos tri, 
nobenemu izmed kršiteljev niso iz-
rekli prepovedi približevanja. Kerin 
je pojasnil, da so bili v vseh obrav-
navanih primerih povzročitelji na-
silja moški: zakonci ali partnerji, 
pa tudi odrasli otroci v odnosu do 
staršev. „Verbalno in fi zično nasilje 
je izbruhnilo tudi ob izvajanju sti-
kov,“ je dodal sogovornik.
Ker se žrtve nimajo kam 
umakniti, ne kličejo
„Razmere zaradi covid-19 so za 
družine nevsakdanje, neobičajne; 
že zaradi več skupaj preživetega 
časa kot tudi zaradi občutkov tes-
nobe, nemoči, stresa, strahu, po-
vezanih z izrednimi razmerami. K 
temu se nemalokrat pridružuje še 
materialna stiska zaradi manjšega 
dohodka oziroma zaradi izgube 
dohodka. Vse to so pomembni 
dejavniki, ki vplivajo na dinamiko 
odnosov med družinskimi člani in s 
tem povečujejo tveganje za nasilje 
v družini. Navedena tveganja so za 
izbruh nasilja še toliko večja v dru-
žinah, kjer je bilo že pred tem pri-
sotno nasilje, ali pa se lahko nasil-
na vedenja in ravnanja v družinah 
pojavijo prvič,“ je razložil Kerin in 
nadaljeval: „Trenutne razmere žrt-
vam nasilja niso naklonjene. Težje 
se umaknejo, oklevajo poklicati 
center za socialno delo ali policijo. 
Tudi socialna mreža (pomoč širše 
družine, sorodnikov, prijateljev), ki 
bi vsaj nekaterim od njih lahko nu-
dila pomoč, je trenutno težje dos-
topna. Na CSD Spodnje Podravje v 
času epidemije covid-19 storitve in 
naloge v zvezi z nasiljem v družini 
izvajamo ob ustreznih zaščitnih 
ukrepih. Nobena žrtev nasilja v 
tem času ni in tudi v prihodnje ne 
bo ostala brez možnosti strokovne 
pomoči in podpore v postopkih za-
gotavljanja varnosti zase in za ot-
roka. Naše pomembno sporočilo 
je, da tudi v času izjemnih ukrepov 
žrtve nasilja ne molčijo in v primeru 
neposredne ogroženosti pokličejo 
policijo in / ali CSD. Sistem zaščite 
in pomoči deluje tudi v kriznih ča-
sih.“
Sp. Podravje  Nasilje v družini v času epidemije 
Policija obravnavala več, CSD manj primerov nasilja kot lani
Slovenski policisti so v času epidemije koronavirusa v primerjavi z enakim obdobjem lani obravnavali 20 odstotkov več primerov nasilja v družini. V mesecu in 
pol je policija zaradi družinskega nasilja posredovala v 177 primerih.
Foto: M24
Število obravnavanih primerov nasilja v družini se je na nacionalnem nivoju v času epidemije koronavirusa v 
primerjavi z lanskim letom povečalo za 20 odstotkov. Spodnje Podravje tokrat pozitivno izstopa, saj je bilo po po-
datkih CSD obravnavanih primerov v primerjavi z lanskim letom manj. Vprašanje pa je, ali obravnavani primeri 
odražajo pravo resnico.
Sp. Podravje  Nivo podtalnice je nizek
Prepoved polnjenja 
bazenov
Prepoved polnjenja bazenov te dni že velja na območjih ob-
čin Slovenska Bistrica, Oplotnica, Makole, del občine Kidri-
čevo in del občine Rače-Fram, kjer za pitno vodo v sklopu 
javne službe skrbi Komunala Slovenska Bistrica.
Letošnja zima je bila s padavinami skromna, kar se pozna na količini 
podtalnice. Pričakovati je bilo, da bo treba to poletje brez obilnejšega 
deževja varčevati z vodo. Marsikoga pa je presenetilo, da je Komuna-
la Slovenska Bistrica že konec aprila zajezila porabo vode. „Glede na 
lansko obdobje se je nivo podtalnice znižal za 40 %. Z nadaljevanjem 
sušnega obdobja se stanje na črpališčih vsakodnevno poslabšuje. Če 
padavin še naprej ne bo, bomo na skrajnih robnih pogojih delovali že 
konec maja,“ je pojasnila Jožica Dobaj iz Komunale Slovenska Bistrica.
Prvi ukrep, ki so ga tako sprejeli, je odvzem vode z gasilskimi cis-
ternami iz hidrantov za namene polnjenja bazenov. „Ne moremo si 
dovoliti, da bi s hidravličnimi udari preko hitrih odjemov poslabšali ka-
kovost vode v vodovodnem sistemu in porabljali velike količine vode 
za spiranje. Polnjenje bazenov je trenutno še omogočeno preko indi-
vidualnih hišnih priklopov, ki ne poslabšajo stanja kakovosti vode,“ je 
pojasnila Dobajeva in še povedala, da bodo skrbno bdeli nad porabo 
vode ter v primerih kršitve prepovedi tudi ukrepali s prijavo na pristoj-
ne inšpekcijske službe. 
Foto: M24
Štajerski tednik - 
na spletu z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
www.tednik.si
O pravilnih in napačnih odločitvah
Pišek se v svoji kritiki ni omejil zgolj na čas razglašene epide-
mije, ampak na celotno Kirbiševo županovanje: „Dokazano je, da 
so tvoje pretekle samostojne odločitve bile napačne, prav tako 
pa je dokazano, da je občina Starše v času tvojega 10-letnega vo-
denja edina na tem območju, ki je nazadovala in ki nudi vedno 
slabši servis svojim občanom.“ Svojo trditev je podkrepil z nava-
janjem podatkov o napredovanju sosednjih občin. 
Kirbiš se je na izzive odzval: „Žalostno je, da v času pandemiji 
šteješ prebivalce naše in sosednjih občin. Če bi ti res bilo mar za 
lokalno skupnost, bi štel tiste, ki so bili in so še pomoči potreb-
ni, in tudi komu pomagal. Ne, najenostavneje je kritizirati moje 
delo, očitno pa nekaj sem naredil, kar sam priznavaš, ker če ne 
bi, potem moje odločitve ne bi bile napačne, kot pišeš.“ Sicer pa je 
še pripomnil: »Očitaš mi, da so bile vse moje odločitve napačne. S 
tem se ne morem strinjati. Zagotov sem se prav odločil, da sem te 
odstavil kot podžupana. Očitno res ne razumeš delovanja lokalne 
samouprave.“
Foto:KG
Bojan Kirbiš
Štajerski TEDNIK torek, 12. 5. 2020     COLOR CMYK stran 9
torek  12. maja 2020   9Turizem 
Slovenija, Podravje  Zdravilišča se prebujajo
Zagnali so zdravstvene 
storitve, velnes in 
gostinstvo 
Ob sproščanju ukrepov, ki so bili v državi uvedeni zaradi no-
vega koronavirusa, postopoma odpirajo vrata tudi slovenska 
zdravilišča. V Zrečah, Šmarjeških Toplicah, Strunjanu, Dolenj-
skih Toplicah in Laškem so že zagnali zdravstvene storitve, po-
nekod pa so odprli tudi dejavnost velnesa in gostinske terase. V 
Termah Ptuj bodo s ponovmi zagonom še počakali.
V Termah Zreče so minuli teden že pričeli z izvajanjem ambulantne 
fi zioterapije in postopnim delovanjem posameznih specialističnih 
ambulant. Ponoven zagon dejavnosti, ki so jih zaradi epidemije pre-
kinili pred slabima dvema mesecema, je pogojen z ustrezno skrbjo za 
zdravje tako pacientov kot zaposlenih. Vrata teras gostinskih objek-
tov v Termah Zreče in na Rogli pa zaenkrat ostajajo zaprta. Odvisno od 
vremena nameravajo z njihovim obratovanjem pričeti v drugi polovici 
maja.
Foto: Booking.com
Thermana Park Laško že deluje.
V Zdravilišču Laško trenutno v okviru nujnih zdravstvenih storitev 
na oddelku za rehabilitacijsko zdravstveno nego izvajajo nadaljevanje 
bolnišničnega zdravljenja za direktne premestitve bolnikov iz kliničnih 
centrov in bolnišnic, in sicer nevroloških, nevrokirurških in travmato-
loških pacientov. Minuli četrtek so začeli še z izvajanjem ambulantne 
fi zioterapije, zaenkrat za bolnike z napotnico stopnje nujnosti zelo hit-
ro in tiste, katerim so marca rehabilitacijo prekinili zaradi prenehanja 
dejavnosti. »Predvsem gre za paciente, ki so bili k nam napoteni na re-
habilitacijo po poškodbah in stanjih po operacijah,« so pojasnili v druž-
bi Thermana. V petek so odprli tudi teraso kavarne hotela Thermana 
Park, že v torek pa je po prilagojenem delovnem času začel ponovno 
obratovati tamkajšnji center za velnes.
V Termah Šmarješke Toplice in Talaso Strunjan so 20. aprila začeli 
ponovno izvajati ambulantno specialistično obravnavo in ambulantno 
fi zioterapijo, v Termah Dolenjske Toplice pa so zaradi prenove prosto-
rov zdravstva začeli s tem teden dni kasneje, torej 28. aprila.
Z razpisom občina sofi nancira 
materialne investicije podjetij ter 
tako spodbuja nastajanje podjetij 
oziroma njihovo hitrejšo rast na eni 
strani, na drugi pa lahko podjetniki 
in s. p.-ji kandidirajo za sredstva za 
samozaposlovanje ter odpiranje 
novih delovnih mest. Prejemnik 
pomoči mora zagotoviti vsaj 25 % 
lastnih sredstev za kritje stroškov 
posamezne investicije oziroma 
mora zaposlitev trajati najmanj tri 
leta.
Sredstva so zagotovljena v pro-
računu Občine Markovci v višini 
80.000 evrov. Od skupnega zne-
ska je 30.000 evrov namenjenih 
izključno ureditvi prostorov za 
namen prenočevanja. Posamezni 
vlagatelj ne more prejeti več kot 
10.000 evrov po tem razpisu, razen 
v primeru sofi nanciranja ureditve 
prostorov za namen prenočevanja. 
Zakaj torej občina več kot tretjino 
nepovratnega denarja namenja za 
urejanje prenočitvenih kapacitet? 
»Že predhodno smo s fi nančnimi 
spodbudami želeli motivirati obča-
ne, da bi se odločili za ureditev pre-
nočitvenih kapacitet. Zanimanja ni 
bilo, vse do lani, ko je na razpisu 
kandidiral Dejan Topolnik, lastnik 
gostinskega lokala La Siesta, in ure-
dil sedem sob. Moj cilj je, da bi imeli 
v občini prenočišč za avtobus ljudi, 
potem se lahko gremo turizma. In 
po mojih informacijah zanimanje za 
ta del razpisa je,« je pojasnil župan 
Milan Gabrovec. 
Prve nočitve v 
Markovcih še ta mesec
Da je vsaka pomoč dobrodoš-
la, še posebej če gre za nepovrat-
na sredstva, pa je dejal omenjeni 
gostinec Dejan Topolnik, ki je k 
ponudbi La Sieste priključil še pre-
nočitve. »Že ob gradnji objekta, 
torej pred štirimi leti, smo imeli v 
načrtu, da zagotovimo tudi nočit-
vene kapacitete.« Začetno idejo, ki 
je podjetnika stala okrog 150.000 
evrov, so uresničili pred dnevi, ure-
dili sedem sob, ki sodijo v katego-
rijo treh zvezdic. »Upamo, da bo 
po epidemiji ta dejavnost zaživela, 
saj trenutno gre za mrtvi kapital.« 
Odločitvi za nudenje nočitev je 
botrovala lokacija objekta. »V obr-
tni coni ni nobenega prenočišča, 
se pa tukaj dnevno giblje precej 
poslovnih partnerjev, ob tem pos-
tajajo turistično vse bolj zanimive 
Haloze in s tem neokrnjenega na-
rava, kolesarski turizem se razvija 
…« Prve goste pričakujejo konec 
maja. Nočitev z zajtrkom pa naj bi 
dve osebi v dvoposteljni sobi stala 
okrog 60 evrov.
Markovci  80.000 evrov vredna spodbuda gospodarstvu
»Cilj je, da v občini zagotovimo prenočišča 
za avtobus turistov«
Občina Markovci je ponovno priskočila na pomoč podjetnikom, ki nameravajo razviti svojo dejavnost v Mar-
kovcih, letos z 80.000 evri nepovratnega denarja. O številu vlog še ni mogoče govoriti, je dejal župan Milan 
Gabrovec, pričakuje pa, da bodo tudi letos sredstva pokoriščena. 
Foto: La Siesta
Podjetnik Dejan Topolnik je ponudbo gostinskega lokala nadgradil z nočitvenimi kapacitetami.
Na zdravstvenem inšpektoratu, 
ki je v času epridemije edini pri-
stojen za nadzor nad vsemi odloki 
vlade in odredbami ministra za 
zdravje, so pojasnili, da gostinec 
po novem tudi ni v prekršku, če 
gostje ne bodo spoštovali navodil 
glede sedenja za isto mizo. Nalo-
ga gostinca pa je, da goste na to 
ustrezno opozori.
Visoke globe
Ob kršenju ukrepov za prepre-
čevanje okužbe so sicer zagro-
žene globe od 4.000 do 100.000 
evrov za pravno osebo, od 2.000 
do 50.000 evrov za samostojnega 
podjetnika posameznika ali posa-
meznika, ki samostojno opravlja 
dejavnost ter od 400 do 4.000 
evrov za posameznika, odgovorno 
osebo pravne osebe in odgovorno 
osebo samostojnega podjetnika 
posameznika ali posameznika, ki 
samostojno opravlja dejavnost.
»Nadzor nad sproščanjem ukre-
pov za zajezitev in obvladovanje 
epidemije covid-19 bo odvisen 
od dejanskega stanja in ga bomo 
prilagajali. Tako izvajalci storitev 
kot stranke morajo spoštovati hi-
gienska priporočila, objavljena na 
spletni strani NIJZ,« so še dejali in 
dodali, da prioritetno obravnavajo 
vse prijave suma kršitve odlokov.
Podravje, Slovenija  Nova navodila za gostince
Če gostje ne bodo spoštovali navodil,
gostinec ni v prekršku
Potem ko je postalo jasno, kako neizvedljiv je pravzaprav ukrep, da naj bi za mizo gostinskega lokala sedeli 
le člani ene družine, so odgovorni to odredbo že po nekaj dneh ukinili. V veljavi pa ostajajo ostali ukrepi, ki 
opredelujejo način postrežbe in razdaljo med mizami ter gosti.
Foto: ČG
Foto: Občina Zreče
Zdravilišče v Zrečah je odprlo vrata.
Vzemite si vzor po Avstrijcih!
V OZS so kritični do navodil, ki jim morajo v času sproščanja 
ukrepov za zajezitev novega koronavirusa slediti gostinci. 
Tudi zaradi zahtevnih navodil NIJZ še vedno ostaja zaprta 
polovica gostinskih obratov, ki imajo terase ali letne vrtove, 
je opozorila Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS). 
Sekcija za gostinstvo in turizem poziva NIJZ, naj navodila 
za gostince pripravi po vzoru sosednje Avstrije. »Na našo 
zbornico se dnevno obračajo gostinci, ki si sicer želijo odpreti 
gostinsko dejavnost, vendar ocenjujejo, da so navodila NIJZ 
neživljenjska in jih v praksi ne bodo mogli izpolnjevati. 
Seveda pa se številni med njimi bojijo tudi sankcij, saj si v 
teh kriznih časih plačevanja kazni ne morejo privoščiti,« je 
posvaril predsednik sekcije za gostinstvo Blaž Cvar.
Odprli so tudi teniška igrišča in igrišče za golf na Otočcu. »Prvi golfi -
sti so bili navdušeni nad pripravljenostjo igrišča, ki je bilo pred sezono 
deležno večjih vzdrževalnih del,« so za STA povedali v družbi Terme 
Krka. Z določenimi kozmetičnimi storitvami (pedikura, manikira, nega 
obraza, frizerske storitve, masaže) so v njihovih treh velnes centrih za-
čeli na začetku prejšnjega tedna. Prav tako so odprli gostinske objek-
te s terasami: Restavracijo Pinija in plažni bar Cavedin v Strunjanu ter 
19 I Podeželsko hišo & bistro ob otoškem golf igrišču in Restavraci-
jo Gradu Otočec. »Vse ostale storitve bomo začeli izvajati takrat, ko 
bodo pristojni organi izdali ustrezna dovoljenja in usmeritve,« napo-
vedujejo.
Sava Turizem še z zaprtimi vrati 
V družbi Sava Turizem, pod katero sodijo med drugim Sava Hoteli 
Bled, Terme 3000 v Moravskih Toplicah, Terme Lendava, Terme Ptuj, 
Zdravilišče Radenci in Hoteli Bernardin Portorož, bodo s ponovnim 
zagonom dejavnosti še počakali. Z izvajanjem ambulantne dejavnosti 
bodo po napovedih pričeli predvidoma v drugi polovici maja. So pa v 
soboto odprli odprli Blejsko Kavarno Park.  
Stopnja registrirane 
brezposelnosti v Občini 
Markovci je bila v februarju 
letos 5,2 %, kar je občutno 
pod slovenskim povprečjem, 
ki je merilo 7,9 %. Med 
občinami v Podravju so imeli 
nižjo brezposelnost le še v 
Sv. Trojici, kjer je bila 5,1 %, 
enako kot v Markovcih pa 
je registrirano brezposelnih 
še v Žetalah. Najvišji delež 
brezposelnih v tem delu 
Slovenije so februarja 
zabeležili v Mariboru, in sicer 
12,2 %, v Svetem Tomažu 9,9 
%, v Ormožu 9,2 %. 
Štajerski TEDNIK torek, 12. 5. 2020     COLOR CMYK stran 10
torek  12. maja 202010 Ljudje in dogodki
Za delno sofi nanciranje so se do-
govorili z ministrstvom za kulturo 
in občino Hajdina. V dveh letih so 
na podlagi razpisa od ministrstva 
pridobili 5.800 evrov, od občine 
Hajdina pa še 6.000 evrov. Ostali 
fi nančni del tega projekta fi nancira 
Župnija Hajdina.
Hajdina bo pridobila 
svoj muzejski prostor
„Namen konservatorsko-resta-
vratorskih posegov je bil, da se 
ohranijo historične plasti, ki so bile 
prisotne pod cementnimi ometi. 
Dvigajoča se vlaga s tal je namreč 
povzročila, da so historični ometi 
skupaj s poslikavami odstopili od 
nosilca (kamna in opeke). Obsta-
jala je velika verjetnost njihove iz-
gube. Tako so bili v prvi fazi odstra-
njeni vsi cementni ometi in beton, 
področja pa so bila na novo ometa-
na. Vsi historični ometi, ki so se oh-
ranili, so bili nato utrjeni. Z gotske 
stenske slike na severni steni, ki je 
bila restavrirana že med letoma 
1969 in 1970, so bile odstranjene 
vse neprimerne plombe in retuše. 
Stenska poslikava v tem trenutku 
še ni retuširana, saj bo o tem od-
ločala stroka. V prihodnosti se bo 
gotski prezbiterij obnavljal posto-
poma. S tem bosta Župnija in Obči-
na Hajdina dobili muzejski prostor, 
ki bo obogatil naš prostor s svo-
jim umetnostnozgodovinskim in 
zgodovinskim prizadevanjem,“ je 
posege predstavila Nylaanderjeva, 
specialistka za stenske poslikave.
Obnova se bo naslednja 
leta nadaljevala
„Projekt, ki smo se ga lotili, je 
projekt še za nekaj naslednjih let. 
Delamo dosledno po navodilih Za-
voda za varstvo kulturne dediščine 
Slovenije in odgovorne konser-
vatorke Simone Menoni Muršič. 
Prisotni so vrhunski strkovnjaki s 
tega področja, kot sta npr. dr. Ja-
nez Balažic in dr. Robert Peskar.
Vesel sem, da smo imeli srečno 
roko pri iskanju restavratorke, ki 
dela s srcem in dušo, ne glede na 
letni čas. Nisem še srečal takšnega 
človeka, ki bi delal tako z dušo in 
srcem. To ni lahko delo,” pa je po-
vedal župnik Fesel.
Bogata zgodovina, ki 
morda sega že v rimski 
čas
Zgodovina hajdinske cerkve sv. 
Martina je nadvse bogata, marsikaj 
pa bo treba še raziskati, delno tudi 
s pomočjo arheologov, ki bodo 
potrdili obstoj romanskih temeljev 
cerkve na območju prezbiterija in 
prisotnost morebitne kripte plemi-
ča, ki je omenjen v eni izmed knjig. 
Po starejših pisnih virih naj bi na 
mestu cerkve sv. Martina stal že 
rimski tempelj boginje Izide. Simon 
Povoden namreč omenja, da je na 
jugozahodni steni še videl zname-
nje te boginje.
„Starejši zapisi omenjajo, da naj 
bi bila prvotna cerkev ob nekdanji 
rimski cesti zgrajena že okoli leta 
1000, v času epidemije kuge. Zago-
tovo pa je bila cerkev zgrajena v 12. 
ali 13. stoletju. Med restavratorski-
mi deli smo odkrili zidove in ome-
te, ki bi jih lahko datirali v romanski 
čas, a ta domneva še ni potrjena. 
Gradnjo stare hajdinske cerkve je 
okoli leta 1400 fi nanciral Bernard 
Ptujski, ki je v istem času skupaj 
s svojim bratrancem Ulrikom IV. 
Wallsejskim začel graditi romarsko 
cerkev na Ptujski Gori. Baročna 
predelava cerkve, na katero spo-
minja predvsem kamniti tlak, pa 
se je dogodila v 17. stoletju. Za da-
našnjo podobo cerkve pa je najza-
služnejši nekdanji hajdinski župnik 
Simon Kvar, ki je svoje premoženje 
namenil za gradnjo nove cerkve,“ 
je o zgodovini cerkve sv. Martina 
povedala Nastja Nylaander.
Hajdina  Restavratorska dela in obnova v cerkvi svetega Martina
Obnova znamenitega gotskega prezbiterija
Hajdinska cerkev sv. Martina je od leta 1989 kulturni spomenik lokalnega pomena. »Glede na prezbiterij in par-
lerijanske maske bi bila lahko celo kulturni spomenik državnega pomena,« sta povedala restavratorka Nastja 
Nylaander ter župnik in naddekan Marijan Fesel, ki je tudi najzaslužnejši za to, da so se že konec leta 2018 lotili 
obnove cerkve.
Foto: Črtomir Goznik
Nastja Nylaander, restavratorka, specialistka za stenske poslikave, in hajdinski župnik in naddekan Marijan Fesel
Vse zaposlene so polno angaži-
rane, saj so stranke nestrpno priča-
kovale, da se vrata kozmetičnega 
salona odprejo. 
»Spoštujemo navodila, kot je 
predpisano. Pred vhodom v salon 
je razkužilo za roke. Stranke so 
naročene, se med seboj ne sre-
čujejo, nosijo maske. Revije smo 
pospravili. Razkuževanje salona 
za nas ni nova stvar, saj smo to 
redno izvajali že prej, v kozmetič-
nem salonu mora biti vse sterilno 
čisto. Tudi uporaba zaščitnih očal 
in mask pri našem delu ni novost, 
oboje je stalnica zaščitne opreme 
pri delu kozmetičarke,« je poveda-
la Maja Zagoršek iz Kozmetičnega 
studia Silva na Turniščah in dodala, 
da nege obraza v skladu z navodili 
stroke ne izvajajo.
Ptuj  Delo v kozmetičnih salonih
Varnostni predpisi nič novega
V Kozmetičnem studiu Silva na Turniščah imajo že ves minuli teden od jutra do večera polne roke dela. 
Starše  Ženske so stvari vzele v svoje roke
Namesto teka
pobrale smeti
Občina Starše vsako pomlad organizira čistilno akcijo. Le-
tošnja je sovpadla v čas najstrožjih omejitev, zato so jo na 
občini odpovedali. Odpadki v naravi so ostali in še naprej 
kazijo podobo kraja. V Prepoljah pa je ne glede na to okolje 
že čistejše. 
Članice športnega društva, ki že nekaj let zapovrstjo organizira 
Ženski tek Prepolje, so povsem spontano sprejele odločitev o čiščenju 
okolja. „Ker so nas odpadki že resnično motili, smo se v ekipi dogovo-
rile, da odpadke poberemo. V ekipi nas je 10 žensk, na pomoč pa so 
nam priskočili tudi naši partnerji,“ je povedala Jožica Kelc iz Športne-
ga društva Prepolje.
Očistili so traso Prepolje–Brunšvik–Trniče–Prepolje in zgolj na tem 
območju so zbrali deset polnih velikih vreč smeti. „Našli smo pred-
vsem plastenke, pločevinke, med odkritji pa so bile tudi zavržene ži-
valske kože. Tukaj se ti hitro lahko obrne v želodcu,“ je dejala Kelčeva. 
Pred izvedbo čistilne akcije so navezali tudi stik z občino Starše. „Či-
stilno akcijo je občina podprla z donacijo zaščitnih rokavic in vreč za 
odpadke. Omogočili pa so nam tudi, da smo odpadke lahko brezplač-
no odložili na deponijo v Zlatoličju,“ je še dodala Kelčeva.  
Foto: Jožica Kelc
Ptuj  20 let Lekarne Breg
Skrb za zdravje – 
poglavitna naloga
Tretjega maja letos je poteklo natanko 20 let, odkar je vrata 
odprla Lekarna Breg. Zanjo so si prebivalci okoliških občin, 
še posebej pa ČS Breg-Turnišče dolgo prizadevali. 
Pripadnost in zaupanje v delo Lekarne Breg so uporabniki oz. pa-
cienti večkrat dokazali tudi s svojo podporo z glasovanjem na izboru 
za laskavi naslov Naj lekarna Slovenije. Lekarna Breg je bila večkrat 
uvrščena med najboljše slovenske lekarne po izboru uporabnikov. Na 
te rezultate so tako v Lekarni Breg kot v JZ Lekarne Ptuj še vedno 
zelo ponosni, čeprav ta izbor ne poteka več. Zdravje še vedno spada 
med največje vrednote sodobnega človeka, še zlasti v času epidemije 
koronavirusa. „Skrb za zdravje ljudi še vedno ostaja naša poglavitna 
naloga, kljub številnim spremembam v zdravstvenem sistemu, ad-
ministraciji in načinu dela. Vsakodnevno nudimo celovito oskrbo z 
zdravili na recept in brez recepta, ponudbo medicinskih pripomočkov 
za ohranjanje zdravja in prehranskih dopolnil, svetovanje in izdajanje 
homeopatskih zdravil. Posebno velik pomen dajemo strokovnemu 
svetovanju, osveščanju pacientov, preventivi in promociji zdravja. 
Organiziramo redna merjenja sladkorja v krvi, holesterola, vitamin-
sko-mineralnega statusa v telesu, meritve stopal kot tudi strokovna 
svetovanja o negi kože različnih dermatoloških linij.
Enkrat letno organiziramo dan odprtih vrat, na katerega povabimo 
tudi osnovnošolce, da se lahko spoznajo s poklicema farmacevtskega 
tehnika in magistra farmacije. Sodelujemo tudi v izobraževalnih pro-
cesih, študentom Fakultete za farmacijo nudimo možnost opravljanja 
praktičnega usposabljanja, kjer pridobijo svoje prve praktične izkušnje 
v poklicu. Prisluhniti ljudem in delati profesionalno, dostopno, srčno 
in diskretno, ostaja naše vodilo,“ sta ob 20-letnici Lekarne Breg pove-
dali vodja Nataša Kirbiš Sitar, mag. farm., in Jožica Bigec, farmacevt-
ska tehnica.  
Foto: Črtomir Goznik
Nataša Kirbiš Sitar in Jožica Bigec
Foto: Črtomir Goznik
Leta 2002 pogrešili 
cerkveno kroniko
Pri proučevanju zgodovine cerkve in vseh posegov, ki jih je 
bila ta deležna od 16. stoletja naprej, bi bila strokovnjakom in 
župniji v dragoceno pomoč cerkvena kronika, a je bila odtu-
jena ob obnovi župnišča leta 2002. Prosijo, da jim v primeru, 
če imate Kroniko doma ali veste, kje se nahaja, le-to vrnete. 
Lahko jo pustite v cerkvi ali pošljete po pošti. Vsi vam bodo 
izredno hvaležni, saj je ta del zgodovine, ki jo želijo dopolniti.
Foto: Črtomir Goznik
Parlerijanske maske so neprecenljiva vrednost v slovenski umetnosti.
Štajerski TEDNIK torek, 12. 5. 2020     COLOR CMYK stran 11
Na Ptuju so v začetku leta šteli 
23.530 občanov in občank oziro-
ma 273 več kot leto prej. Največja 
med primerjanimi občinami ostaja 
Slovenska Bistrica, kjer se je šte-
vilo prebivalcev povečalo za slab 
odstotek na 25.827 oseb. Glede na 
število občanov največji, 2,2 odsto-
tni prirast beležijo na Destrniku, 
kjer štejejo 2.643 občanov in ob-
čank, sledita mu občina Hajdina 
in Rače-Fram z 2,1-odstotnim pri-
rastom. Občina z najmanj občani 
ostaja Sv. Andraž, kjer so statistiki 
v začetku leta 2020 našteli enako 
število prebivalcev kot 1. januarja 
2019, in sicer 1.180 prebivalcev. 
Med 28 primerjanimi občinami 
jih 20 beleži pozitivni seštevek 
občanov in občank v primerjavi z 
letom prej, sedem negativnega, 
v Sv. Andražu pa imajo pozitivno 
ničlo. Med občinami z negativnim 
prirastom so kar štiri haloške ozi-
roma pet obmejnih občin. Največji 
delež prebivalcev so izgubili v Zavr-
ču (–3,1 %), kjer je 1. januarja letos 
občino sestavljajo 1.479 oseb ozi-
roma 46 manj kot leto prej, sledi 
ji Središče ob Dravi (–2,9 %) s 1.902 
občani in občankami, kar pomeni, 
da se je število občanov in občank 
znižalo za 55. Med občinami, kjer 
se je število prebivalcev v primer-
jalnem obdobju znižalo, so še Ma-
kole (–5 prebivalcev), Podlehnik 
(–16), Sveti Tomaž (–27), Ormož 
(–36), ki pa ostaja z 11.906 občani 
še vedno tretja največja občina v 
tem delu Podravja, ter Cirkulane 
(–46). Navadno so bile v tej skupi-
ni občin tudi Žetale. Toda haloško 
obmejno občino je 1. januarja letos 
oblikovalo 1.309 občanov oziroma 
16 več kot leto prej.
torek  12. maja 2020   11
Štajerski tednik - 
na spletu z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
www.tednik.si
Podravje
Nadškofi jska karitas Maribor, ki 
jo oblikuje razvejana mreža 92 žu-
pnijskih karitas, je v šestih tednih 
(od sredine marca do konca apri-
la), ko je bila epidemija covid-19 v 
polnem razmahu, oskrbela okoli 
7.000 gospodinjstev, od tega 
približno desetino novih. Skupaj 
so razdelili 100 ton hrane in higi-
enskih pripomočkov. Dodatno so s 
plačilom položnic pomagali v višini 
20.000 evrov. A medtem ko so na 
eni strani potrebe zaradi zaostre-
nih socialnih razmer vse večje, 
se Karitas na drugi strani sooča z 
manjšim prejemom prehrambnih 
paketov. Nedavno je slovenjebi-
striška Župnijska karitas izpostavi-
la, da je bilo letos paketov v okviru 
ukrepa EU pomoči socialno najbolj 
ogroženim manj. »V humanitarno 
skladišče je bilo glede na pretekla 
leta v prvi dobavi dobavljeno kar 
za 80 ton manj hrane oziroma več 
kot tretjina manj kot ob preteklih 
dobavah. To je veliko za mrežo po-
moči Karitas,« so pojasnili v Nad-
škofi jski karitas Maribor. Preglavi-
ce jim je povzročila tudi kasnejša 
dobava paketov. »V skladišča smo 
pomoč prejeli šele v prvi polovici 
marca. Vsega izpada nismo in ne 
moremo nadomestiti z lastnim na-
kupom oz. donacijami. Se pa napo-
veduje večja II. in III. dobava letos. 
Naslednja dobava je napovedana 
do konca meseca maja oz. dostava 
v mrežo Župnijskih karitas v prvi 
polovici meseca junija.« Dodali so 
še, da kljub zaprtim cerkvam, kjer 
je navadno mogoče oddati prispe-
Podravje  Največji prirast prebivalcev na Destrniku
Obmejne občine nadaljujejo z negativnim prirastom
Slovenija je imela 1. januarja letos 2.095.861 prebivalcev ali 15.000 več kot eno leto prej. Tudi v Podravju se je število prebivalcev povečalo, in sicer za 1.043. Kar četrtino 
jih gre pripisati zvišanju števila občanov Mestne občine Ptuj.
Slovenija  Potrebe po pomoči vse večje, paketov v skladiščih tudi za tretjino manj
Kličejo ljudje, ki pred epidemijo 
pomoči niso potrebovali
Med pandemijo so se povsod po Sloveniji že znanim stiskam, ki so jih humanitarna društva skušala 
preprečevati in lajšati, pridružile nove. Povečano število klicev na pomoč opažajo tako v Nadškofi jski 
karitas Maribor kot v Rdečem križu Slovenije. 
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Sta/M24
Podravje  Vadbeni centri ostajajo zaprti 
Ali Slovenija skrbi za 
zdravje državljanov?
Fitnes zveza Slovenije je v petek na vlado naslovila poziv z 
naslovom Ali Slovenija skrbi za zdravje svojih državljanov? 
V fi tnes zvezi vlado pozivajo, naj ob rahljanju ukrepov raz-
misli o vnovičnem odprtju vadbenih centrov, ki ostajajo z za-
klenjenimi vrati zaradi ukrepov za zajezitev širjenja novega 
koronavirusa.
»Fitnes ne predstavlja le prostor, temveč način življenja, ki teme-
lji na zdravju, dobremu počutju, psihičnemu in fi zičnemu, preventivi 
pred poškodbami, ter izboljšanju socialne note. Gre za povezovanje 
skupnosti, zagotavljanje delovne sile, zmanjševanje kriminala. Fitnes 
je eno izmed pomembnejših področij, ki skrbi za krepitev zdravja za 
vse,« poudarjajo v zvezi za fi tnes.
»Če želimo zagotoviti oziroma ohraniti primerne sposobnosti dr-
žavljanov in državljank Slovenije, dobro telesno kondicijo, ter izhajati 
iz tega, da ostanejo čili (dobro počutje, celovito ravnovesje, celostno 
zdravje, sproščanje, duševno skladje), je potrebno omogočiti dostop 
do strokovne in kvalitetne vadbe, ki jo v prvi vrsti za splošno popu-
lacijo ponujajo različni fi tnes centri. Redna telesna vadba na podro-
čju športne rekreacije je ključnega pomena za vse starostne skupine, 
posebej rizične. Med njih spadajo tudi posamezniki, ki so v obdobju 
postrehabilitacije in starostniki,« še poudarjajo.
V fi tnes zvezi zato vlado pozivajo k odprtju fi tnes centrov ter ostalih 
športnih objektov, s čimer se bo omogočilo izvajanje vadb v zaprtih 
prostorih tudi na področju športne rekreacije.
Foto: ČG
vek za Karitas, niso zaznali manjših 
fi nančnih donacij. »Je pa res, da je 
bilo na račun epidemije izdane več 
pomoči. Zato se obračamo na vse 
dobre ljudi, da podprejo pomoč 
Karitas ter se pridružijo tradicio-
nalni akciji Karitas ob tem času z 
naslovom: Pomagajmo preživeti.«
Tudi Rdeči križ Slovenije naj 
bi letos prejel manj hrane kot v 
preteklih letih. »Letos bomo po 
prvotnem načrtu prejeli skupaj 
1.683 ton prehranskih izdelkov 
(mleko, testenine, riž, moka, olje, 
konzervirani pelati in konzerviran 
fi žol), kar je nekaj manj kot v pre-
teklem letu. Prvih 505 ton smo le-
tos že razdelili, v teh dneh v naše 
logistične centre prejemamo še 
630,8 tone.« Ker pa zaznavajo 
večje število klicev ljudi, tudi tistih, 
ki pred epidemijo njihove pomo-
či niso potrebovali, ob tem pa na 
podlagi izkušenj pričakujejo, da se 
bodo potrebe po pandemiji še po-
večale, že iščejo dodatne vire, da bi 
lahko odgovorili na nove in pove-
čane potrebe. »Trgovska in druga 
podjetja ter proizvajalci higienskih 
izdelkov so se odzvali in v ta namen 
darovali živila ter higienske pripo-
močke, podprla nas je tudi Medna-
rodna zveza Rdečega križa in Rde-
čega polmeseca,« so odgovorili. 
Ob tem so se s Karitas obrnili 
tudi na Ministrstvo za delo, dru-
žino, socialne zadeve in enake 
možnosti ter predlagali povečanje 
prvotno načrtovanih količin hrane 
iz Sklada za evropsko pomoč naj-
bolj ogroženim. »Prejeli smo za-
gotovilo, da bo v jeseni to že upo-
števano in bomo takrat prejeli več, 
kot je bilo prvotno najavljeno.« V 
Rdečem križu so še dodali, da je 
vrednost Sklada za evropsko po-
moč najbolj ogroženim v Sloveniji, 
ki se izvaja v obdobju 2014–2020, 
obsega 24 milijonov evrov. Od 
tega prispeva država 15 %.
Število prebivalcev mestnih 
občin 1. januarja 2020 in 2019
2020 2019 Prirast
Ptuj 23.530 23.257 273
Maribor 112.682 112.065 617
Ljubljana 295.504 292.988 2516
Kranj 57.065 56.267 798
Koper 52.630 52.234 396
Celje 49.540 49.473 67
Novo mesto 37.587 37.063 524
Velenje 33.656 33.293 363
Nova Gorica 31.884 31.799 85
Murska Sobota 18.758 18.730 28
Slovenj Gradec 16.591 16.596 -5
Vir: SURS
V Nadškofi jski karitas 
Maribor in tudi v Rdečem 
križu Slovenije opažajo, da 
je v času epidemije poleg 
gmotne, velika tudi duševna 
stiska. »Naši strokovni delavci 
in usposobljeni prostovoljci 
izvajajo psihosocialno pomoč in 
v tem obdobju so sprejeli preko 
1.583 klicev,« so povedali v 
Nadškofi jski karitas Maribor. 
Laično psihosocialno pomoč 
nudijo tudi prostovoljci 
Rdečega križa. »Na številko 
01 600 93 26 lahko pokličete 
vsak dan od 16. do 20. ure in 
z vami se bodo pogovarjali 
prostovoljci terapevti in vam 
nudili strokovno psihosocialno 
podporo. Z istim prostovoljcem 
ali prostovoljko se lahko 
dogovorite za ponovni klic. 
Človek, ki pokliče, ni več sam,« 
sporočajo iz Rdečega križa 
Slovenije.
Po podatkih Statističnega 
urada RS se je število 
prebivalcev Slovenije v letu 
2019 povečalo za 14.953, pri 
čemer se je število državljanov 
Slovenije zmanjšalo za 
približno 3.200, število tujih 
državljanov pa se je povečalo 
za blizu 18.200 (13,1 %). 1. 
januarja 2020 je 156.351 tujcev 
predstavljalo 7,5 % vseh 
prebivalcev Slovenije.
Štajerski TEDNIK torek, 12. 5. 2020     COLOR CMYK stran 12
torek  12. maja 2020Kultura in izobraževanje12
Slovenija, Podravje  Novi vpisni roki 
za bodoče srednješolce
Končni rok za vpis v 
srednješolske programe 
in dijaške domove se 
približuje
Šolsko ministrstvo je oblikovalo nov rok za prijavo za vpis 
v srednješolske programe in dijaške domove, ta se je iztekel 
včeraj, 11. maja. Do tega datuma so morali vsi kandidati, ki 
se želijo naslednje šolsko leto izobraževati v srednji šoli ozi-
roma bivati v dijaškem domu, oddati prijavnico.
Srednje šole, ki to zahtevajo, bodo preizkuse nadarjenosti izvajale 
od 1. do 6. junija, o natančnih razporeditvah bodo kandidate obvestili iz 
srednjih šol. Če kandidat ne bo opravil preizkusa nadarjenosti, bo imel 
še dovolj časa, da svojo prijavo za vpis prenese na drugo izbrano šolo. 
Rok za prenos prijave je do 16. junija 2020, do takrat lahko vsak kan-
didat svojo prijavo prenese iz kakršnihkoli razlogov. Do tega datuma 
bo potekal tudi prenos prijave za vpis v dijaški dom.
Kot izhaja iz rokovnika, bodo kandidati za vpis v srednje šole oziro-
ma dijaške domove v primeru, da bi se prijavili v izobraževalni program 
oziroma dijaški dom, kjer bo predvidena omejitev vpisa, o tem obveš-
čeni 26. junija za srednje šole in 30. junija 2020 za dijaške domove. Tak-
rat bo na spletnih straneh ministrstva objavljen seznam srednjih šol 
oziroma dijaških domov, ki bodo vpis omejili.
Ptuj: Preizkus nadarjenosti za bodoče dijake na 
umetniškem oddelku 3. junija
Devetošolci, ki želijo v jeseni šolanje nadaljevati na ptujski gimnaziji 
na umetniškem oddelku – likovna smer, bodo preizkus nadarjenosti 
opravljali 3. junija. »Razgovore za športni oddelek pa bomo opravili že 
v maju, kar nam to dopuščajo navodila šolskega ministrstva. Razgovo-
re bomo opravili v nadaljevanju, medtem ko bomo pri preizkusih upo-
števali vse potrebna navodila zdravstvene stroke in bodo v nekoliko 
skrajšani obliki,« je povedal ravnatelj Gimnazije Ptuj Boštjan Šeruga. 
Trenutnega stanja prijav za vpis v prve letnike programov še ni mogel 
komentirati, saj prijavnice osnovnošolcev pravzaprav šele prihajajo.
Do 11. maja pa so imeli čas za oddajo prijavnice tudi tisti osnovno-
šolci oziroma dijaki, ki bi želeli prihodnje šolsko leto bivati v ptujskem 
dijaškem domu. »O realnem številu vlog za sprejem je preuranjeno 
govoriti;edini trenutni pokazatelj vpisa so informativni dnevi, na ka-
terih je bilo približno enako število novih zainteresiranih kandidatov 
kot prejšnja leta (med 10 in 15),« je dejal ravnatelj Ivan Hercog, ki si 
s sodelavci prizadeva, da bi bil vpis večji. V letošnjem šolskem letu je 
(podobno kot prejšnja) v domu prebivalo vsega 41 dijakov.
Ptuj ima zelo bogato dediščino, 
s katero bi lahko po besedah Jan-
žekoviča prišli naUnescov seznam 
svetovne kulturne dediščino, če bi 
znali svojo preteklost prav predsta-
viti. »Moramo se zamisliti, kaj želi-
mo za prihodnost, za svoje otroke, 
vnuke in pravnuke, ne le za turiste. 
Ali želimo, da bo naša dediščina še 
naprej v zabojih v kleti? Ob 1950. 
obletnici prve omembe Petovione 
bi lahko, recimo, na Ptuju organizi-
rali velik mednarodni kongres, kot 
smo ga gostili leta 1937. Kongres bi 
bil priložnost za širšo predstavitev 
in za zagon novih raziskav bogate 
ptujske preteklosti.«
Janžekovič se spotakne tudi ob 
ravnanje države: »Tudi država bi 
morala pridati svoj delež. Država 
in Slovenska turistična organiza-
cija večinoma promovirata Bled, 
Postojno, Piran, Ljubljano, čeprav 
se ti kraji soočajo s pretiranim obi-
skom turistov. Bolj bi morali pro-
movirati Podravje, Prekmurje, Belo 
krajino; to so območja, s katerih se 
ljudje izseljujejo. Lahko se sicer od-
ločimo za Bled, Postojno, Piran in 
Ljubljano, saj so lepa mesta, ampak 
potem bosta vzhod in jugovzhod 
Slovenije čez nekaj desetletij praz-
na. Bomo vsi živeli v Ljubljani?!«
Arheologi niso krivi 
za zaviranje razvoja – 
poglejte 2. tir!
Ob tem Janžekovič ne more 
mimo vloge arheologov: »Vedno 
je najlažje krivdo prevaliti na arhe-
ologe, da zavirajo in dražijo razvoj. 
Vzemimo za primer drugi tir, ki je 
v zadnjih letih zelo izpostavljen. 
Večja arheološka dela na terenu 
so že več mesecev zaključena. Pri 
drugem tiru so celotna arheolo-
ška dela stala 1,2 milijona evrov 
pri trenutno ocenjeni vrednosti in-
vesticije okrog 1,2 milijarde evrov. 
Arheološka dela so torej stala manj 
kot 0,1 odstotek celotne investici-
je! Študentje in najeti delavci pri 
arheoloških izkopavanjih delajo za 
manj kot 5 evrov na uro. Delajo v 
mrazu, na vročini, pogosto 12 ur na 
dan!«
Naši strokovnjaki in 
muzealci niso dovolj 
ambiciozni
Tudi ptujskih mitrejev po bese-
dah Janžekoviča ne znamo dovolj 
dobro predstaviti drugim. »V Ox-
fordu sva s punco Špelo šla v ene-
ga najstarejših muzejev na svetu, 
Ashmolean, kjer so imeli razstavo 
o mitraizmu v rimskem imperiju. 
Pogledala sva v njihov zbornik o 
mitrejih, a sva razočarana ugoto-
vila, da ni nobene omembe Peto-
vione, čeprav se je omenjal mno-
go manjši mitrej na Rožancu pri 
Črnomlju. Seveda sem takoj pisal 
eni izmed avtoric in jo spomnil na 
številne ptujske mitreje; odslej jih 
bo upoštevala pri raziskavah. Naši 
strokovnjaki in muzejski delavci 
bi morali biti ambicioznejši in bolj 
mednarodno usmerjeni,« še ugo-
tavlja Izidor Janžekovič, ki si želi, 
da bi Ptuj znal poiskati pravo stra-
tegijo glede svoje preteklosti v is-
kanju boljše prihodnosti.
Oxford, Ptuj  Magister arheologije in zgodovine Izidor Janžekovič
O iskanju krivcev za ptujsko 
arheološko zaplankanost
V arheološkem in zgodovinskem delu Izidorja Janžekoviča ima Ptuj pomembno mesto. »Žalostno je, da 
nimamo kje predstaviti svoje bogate arheologije. Krivda ni samo pri zunanjih akterjih, ampak tudi na 
nas samih. Muzeju in občini manjka dolgoročna vizija.To, kar je zaprto v depoju, ne koristi nikomur. To 
gradivo je treba preučiti in predstaviti javnosti, tudi v digitalni obliki,« je prepričan Izidor Janžekovič.
Foto: Črtomir Goznik
Izidor Janžekovič je svoja spoznanja glede izkopavanj na zahodnem platoju 
ptujskega gradu predstavil na Ptuju, v Ljubljani, Kranju, Izoli in tujini.
Ukrepi zaradi koronavirusa so 
čez noč zaprli knjigarne in knji-
žnice, s tem pa tudi vse klasične 
prodajne poti knjige. Ostala je le 
spletna prodaja, kjer so zainteresi-
rani bralci lahko nakupovali knjige 
do ponovnega odprtja knjigarn in 
knjižnic v tem tednu. Kot je pove-
dal Švigelj, to z drugimi besedami 
pomeni, da je prodaja knjig v tem 
času dramatično padla. Prodaja 
prek spletne knjigarne Emka se je 
sicer glede na enako obdobje lani 
več kot podvojila, vendar je po 
Švigljevih besedah zanimivo, da se 
struktura prodanih knjig ni bistve-
no spremenila: »Še vedno sta na 
vrhu Kako izgoreti in Modrost sta-
rih psov. Je pa bilo prodanih precej 
več otroških in mladinskih knjig, 
predvsem iz serije Harry Potter. 
Otroke morajo starši, ki delajo od 
doma, očitno nekako zaposliti.«
Uspešnica založbe Sanje pa so 
zbrane pesmi za otroke Neže Ma-
urer. »Odlično se prodajajo tudi 
zbrane kratke zgodbe Rohalda 
Dahla in Kurta Voneguta. Torej re-
lativno zahtevna literatura, oba sta 
sicer zabavna, a veljata tudi za zah-
tevna avtorja. Na splošno bi rekel, 
da je večja odprtost tudi za kakovo-
stno, zahtevnejše branje, kot je bila 
pred tem,« je povedal Zavrtanik. 
Gotovo je k povečanju prodaje 
pripomoglo tudi, da so v času kri-
ze številne knjige ponudili po zelo 
ugodnih cenah. »Cena je zelo po-
memben dejavnik pri knjigi, sploh 
ko imamo opravka z opešano 
kupno močjo prebivalstva. Super 
bi bilo, če bi bile lahko naklade slo-
venskih knjig bistveno višje, ker bi 
to lahko tudi dolgoročno bistveno 
znižalo ceno knjigam. Na žalost pa 
temu najbrž ne bo tako,« ocenjuje 
Zavrtanik. V tem obdobju je nara-
slo zanimanje za elektronsko knji-
go, vendar po besedah glavnega 
urednika MK bolj po izposoji kot 
nakupu. Zavrtanik pa je povedal, 
da je zanimanje za e-knjigo naraslo 
po vsem svetu. 
Slovenija  Izolacija zvišala prodajo knjig prek spleta 
Klasična prodaja knjig dramatično upadla, 
spletna porasla
Izolacija zaradi koronavirusa je zvišala prodajo knjig prek spleta. Pri založbi Mladinska knjiga (MK) se je ta 
več kot podvojila, močno se je povečala tudi spletna prodaja založbe Sanje. Kljub temu sta glavni urednik MK 
Bojan Švigelj in direktor Sanj Rok Zavrtanik prepričana, da to ne more nadomestiti izpada klasične prodaje 
v zidanih knjigarnah.
Foto: Profimedia/M24
Najbolj prodajane knjige 
v koronaobdobju 
Lestvici najbolj prodajanih knjig za odrasle ter otroke in mladino 
v obdobju ukrepov za zajezitev koronavirusa pri založbi Mladinska 
knjiga.
Knjige za odrasle
1. Urška Fartelj, 220 stopinj poševno, Mladinska knjiga
2. Aljoša Bagola, Kako izgoreti, Mladinska knjiga
3. Elli H. Radinger, Modrost starih psov, Mladinska knjiga
4. Elena Ferrante, O novem priimku, Cankarjeva založba
5. Tadej Golob, Dolina rož, Založba Goga
6. Elena Ferrante, Genialna prijateljica, Cankarjeva založba
7. Elena Ferrante, O tistih, ki bežijo in tistih, ki ostajajo, Cankarjeva 
založba
8. Sally Rooney, Normalni ljudje, Mladinska knjiga
9. Elena Ferrante, O izgubljeni deklici, Cankarjeva založba
10. Yuval Noah Harari, Sapiens (žepnica), Mladinska knjiga
Knjige za otroke in mladino
1. J. K. Rowling, Harry Potter - Ognjeni kelih, Mladinska knjiga
2. Dav Pilkey, Pasji mož - gospodar bolh, Mladinska knjiga
3. J. K. Rowling, Harry Potter - Jetnik iz Azkabana, Mladinska knjiga
4. J. K. Rowling, Harry Potter - Svetinje smrti, Mladinska knjiga
5. J. K. Rowling, Harry Potter - Dvorana skrivnosti, Mladinska knjiga
6. J. K. Rowling, Harry Potter - Feniksov red, Mladinska knjiga
7. J. K. Rowling, Harry Potter - Kamen modrosti, Mladinska knjiga
8. J. K. Rowling, Harry Potter - Princ mešane krvi, Mladinska knjiga
9. J. K. Rowling, Harry Potter in otrok prekletstva, Mladinska knjiga
10. Roald Dahl, Matilda, Mladinska knjiga
Ptujčan Izidor Janžekovič 
je magister zgodovine in 
arheologije; oba magisterija 
je opravil z odliko. Magistrski 
študij iz evropske zgodovine 
je opravil na Oxfordu. Za 
nalogo o staroslovanskem 
svetišču ali srednjeveškem 
stolpu na Ptujskem gradu je 
prejel Prešernovo nagrado 
za najboljšo nalogo iz 
arheologije. Trenutno je 
na doktorskem študiju na 
ameriški Srednjeevropski 
univerzi v Budimpešti in na 
Dunaju.
Štajerski TEDNIK torek, 12. 5. 2020     COLOR CMYK stran 13
posledično moral igrati kvalifi kaci-
je ali bom neposredno uvrščen v 
glavni turnir. Še vedno pa ostaja 
cilj, da se vrnem na mesta, ki sem 
jih včasih že zasedal,« je o tem de-
jal Blaž. 
Lani je bilo nekaj pozitivnih 
premikov, predvsem zmaga na 
challenger turnirju v Leonu in 
uvrstitev v glavni turnir Roland 
Garrosa. »Lansko sezono lahko 
mirno označim za uspešno iz več 
vidikov. Pred Parizom sem aprila 
osvojil turnir v Mehiki in prišel v Ev-
ropo v dobri formi. Ponosen sem 
na uvrstitev v glavni turnir Pariza, 
kar je bil v preteklosti zame težak 
zalogaj – nekako me sreča v Parizu 
ni nikoli spremljala. Tudi v nadalje-
vanju sem imel konstantne rezul-
tate, precej uvrstitev v četrtfi nale 
in polfi nale challenger turnirjev. S 
tem sem prišel v dober tekmovalni 
ritem, ki ga je vedno težko ujeti. Za 
konec sezone sem si zato zadal ne-
koliko višje cilje, a se mi predvsem 
serija turnirjev v ZDA ni posrečila, 
sicer bi lahko bil vtis še boljši,« je 
realno oceno podal Rola. 
Kakšen je trenutno tvoj realen 
domet? »Težko rečem, vsekakor pa 
imam še vedno željo, da se uvrstim 
najprej v TOP 100 igralcev sveta, 
nato pa tudi višje, morda celo na 
najboljše mesto v svoji karieri (78., 
leta 2015, op. a.). Glede tega se 
situacija ni nič spremenila, še na-
prej zasledujem želje in cilje, ki sem 
si jih postavil že daleč nazaj, morda 
celo na začetku kariere. Seveda pa 
ostajam realist, ne delam si kakšnih 
utvar v oblakih. Verjamem pa trd-
no, da lahko še naprej izboljšujem 
svojo igro,« je optimističen Ptujčan. 
»Prevelika luknja med 
igralci, ki veliko služijo, 
in igralci, ki ne služijo 
dovolj«
V zadnjem času je na zelo velik 
odmev naletela pobuda najboljše 
trojice igralcev ATP-turneje – Fed-
ererja, Nadala in Djokovića – da bi 
bilo potrebno ustanoviti sklad za 
igralce, ki so razvrščeni nižje od 
150. mesta. Ti so za razvoj teni-
sa izjemno pomembni, nagrade 
zanje na turnirjih nižjega ranga pa 
so kljub visokim stroškom (tren-
erji, potovanja) zelo borne. »Moj 
občutek je, da so najvišje rangira-
ni igralci na svetovni turneji kar 
precej zaščiteni. Tako se je v TOP 
100 zelo težko prebiti, morda celo 
težje, kot tam obstati. Po mojem 
mnenju je prevelika luknja med 
igralci, ki veliko služijo, in igralci, ki 
ne služijo dovolj. Dejstvo je, da so 
daleč najvišje nagrade na turnirjih 
za grand slam, a za neposredno 
uvrstitev na te turnirje je potre-
ben status igralca TOP 100. Če si 
štirikrat uvrščen na te turnirje in 
če slaviš še vsaj kakšno zmago ali 
dve, potem si fi nančno v tem letu 
dobro preskrbljen. Nekoliko težje 
je za igralce, ki jim to ne uspe (100 
– 250), še veliko težje pa je za ig-
ralce, ki nastopajo na nižjih turnir-
jih serije futures, kjer se nagradni 
sklad ni spremenil že leta. Tisti 
pod 500. mestom na lestvici ne 
morejo ‘preživeti’ brez fi nančne-
ga vložka staršev ali sponzorjev. 
Graf fi nančnih nagrad glede na 
razporeditev na ATP-lestvici strmo 
pada, tukaj bi bilo potrebno neko-
liko bolj pravično razporeditev. V 
zadnjih letih je pritisk za te spre-
membe nekoliko večji, a vse pote-
ka zelo počasi. Moje mnenje je, da 
se to ne bo zgodilo še prav kmalu,« 
je zaključil Rola.
Jože Mohorič
»Ni pravila, vsak mora najti svojo pot«
Blaž je pravi sogovornik tudi za nasvet o študiju na ameriški univerzi, saj je za njim nekajletna zgodba 
na Ohio State Universty. Letos se iz ptujskega kluba Terme Ptuj kar trije odpravljajo po njegovi poti v ZDA. 
»O študiju v Ameriki me sprašuje veliko ljudi, bodisi v domačem okolju, bodisi v teniški karavani. Sam sem 
imel srečo in sem imel izjemno dobro izkušnjo, v prvi vrsti to velja zaradi izjemnih soigralcev v ekipi, s 
katerimi smo postali pravi prijatelji in se pogosto slišimo še danes, zaradi odličnega trenerskega tima in 
izjemnih pogojev za delo. Zanimivo je bilo to, da sem imel na nek način tudi poseben status pri trenerjih, 
saj so vedeli, da si želim po študiju med profesionalce. Obenem pa v isti sapi dodajam, da niso vse univerze 
enake: med kakšnimi 100 šolami je 15 ali 20 takšnih, ki imajo res dober teniški program. Veliko sem v stiku s 
Svenom Lahom, ki je na univerzi Baylor, ki ima prav tako kot ‘moj’ Ohio zelo dober teniški program,« o tem 
pove Blaž in nadaljuje: »Ni pa pravila glede tega; slišal sem že veliko negativnih zgodb o študiju in treniran-
ju tenisa v Ameriki, a še več pozitivnih. V isti sapi pa je potrebno dodati, da je urnik študenta, ki obenem 
trenira tenis, izjemno natrpan. V Sloveniji to praktično ni mogoče, v ZDA pa je, a je potrebno biti izjemno 
discipliniran in organiziran. Sam sem črtal vse zabave, čas za druženje izven igrišč sem skrčil na minimum 
… To ni lahko prenesti, a sam sem se kljub uradnemu statusu ‘amaterja’ obnašal kot profesionalec, ker 
sem imel pred seboj jasen cilj – postati profesionalni igralec tenisa. Kot končni nasvet bi lahko rekel takole: 
vsakemu mlademu igralcu tenisa priporočam, da ta ameriški sistem poskusi, konec koncev je to lahko 
izjemna in neprecenljiva življenjska izkušnja. Slovenije je izjemno lepa dežela, zame najlepša na svetu, pa 
sem prepotoval veliko sveta, kljub temu pa je dobro spoznati še kaj drugega.«
Obstaja pa opcija, da študij po končani teniški karieri končaš, ostalo ti je še eno leto. »Pri meni je bila to 
opcija že ob sami odločitvi za študij. Vedel sem, da štirih let ne želim v celoti posvetiti študiju, temveč se 
želim po dveh ali treh letih odpraviti na profesionalno pot, kar sem tudi storil. Si pa nekoč nedvomno želim 
končati študij in pridobiti diplomo.«
Šport
Športniki spet 
trenirajo, za tekmovanja 
še prezgodaj
Odzivi iz NK Aluminij, 
NK Drava, AK Ptuj in 
KBV Ptuj
Strani 14 in 15
Rekreacija
Vaje »z domačega 
kavča«: 
Tudi telovadba brez 
posebnega razloga je lahko 
odlično poživilo
Stran 14
Urednik športnih strani: 
Jože Mohorič. 
Sodelavci: 
David Breznik, Uroš Krstič, 
Niko Šoštarič, Simeon Gönc, 
Franc Slodnjak, 
Silva Razlag,
Črtomir Goznik
E-mail: sport@radio-tednik.si
29-letni teniški igralec Blaž Rola 
je Ptujčan na začasnem delu v Lju-
bljani. »Razlog za to, da že drugo 
leto zapored bivam v prestolnici, 
so enostavno boljše možnosti za 
treniranje. Pri tem imam v prvi vrs-
ti v mislih sparing partnerje, med 
katerimi so Aljaž Bedene, Blaž Ka-
včič, Tom Kočevar Dešman, Nik Ra-
zboršek in še številni mlajši. Tenisa 
preprosto ni mogoče trenirati sa-
mostojno, brez partnerja na drugi 
strani mreže. Tukaj je tudi več raz-
novrstnih in kakovostnih igrišč z 
različnimi podlagami,« je v uvodu 
prepričljive razloge za selitev nave-
del Blaž, ob tem je bil pomemben 
jeziček na tehtnici tudi trener Gre-
ga Žemlja, s katerim dela v zadn-
jem obdobju. 
»Z Gregom delava od leta 2018 
naprej. Na začetku sva si zastavila 
zelo ambiciozen program, a z real-
nimi cilji, npr. TOP 100. To mi takrat 
do konca leta kljub dobremu delu 
ni uspelo, bil sem približno 180. 
na ATP-lestvici. Jasno je, da je tak 
program fi nančno zelo zahteven, 
saj vključuje potovanje trenerja na 
turnirje in vse ostalo. V naslednjem 
letu smo ga zato nekoliko prila-
godili, zanimivo pa je, da so bili 
rezultati še vedno dobri, saj sem 
napredoval na 140. mesto lestvice. 
Z Gregom sodelujeva tudi sedaj: 
vedno, ko sem v Sloveniji, delam 
z njim in sem s tem zelo zadovol-
jen,« je povedal Blaž. 
Treningi so bili do konca aprila 
domala onemogočeni, med prvimi 
pa so sprostitvene ukrepe dočakali 
prav igralci tenisa. »V času karan-
tene se je večini ljudi popolnoma 
spremenil način življenja, tudi 
nam športnikom. A tega nisem 
jemal preveč tragično, številni so 
bili v slabšem položaju od mene. 
Tako sem poskušal ostati pozi-
tiven v razmišljanju, delal sem na 
fi zični kondiciji in čim boljšemu 
splošnemu počutju. Pogrešal sem 
seveda dvoboje, igranje tenisa, 
a sem se držal navodil odgovo-
rnih za zdravje ljudi. Tudi po prvih 
sprostitvah nisem hitel na igrišča, 
saj sem imel v mislih tudi zdravje 
moje družinice, žene in hčerke. 
Drugi razlog pa je tudi ta, da je ATP 
globalna organizacija, zaradi česar 
morajo gledati razmere po vsem 
svetu, da lahko začnejo s turnirji. 
Glede na stanje v nekaterih delih 
sveta (ZDA, Brazilija, Anglija …) še 
ni pričakovati turnirjev tako kma-
lu,« je dejal Rola. 
Treningov pa vseeno ne zane-
marja. »Seveda ne, lahko bi celo 
rekel, da sem jih dobro izkoristil za 
tisti del, za katerega ponavadi med 
sezono zmanjka časa – za temelji-
to fi zično pripravo. Med karanteno 
smo izkoriščali zgodnje termine 
v naravi, ko ni bilo zraven drugih 
ljudi, nekaj je bilo težav tudi zaradi 
neuporabe fi tnes studiev, po omil-
itvi ukrepov pa je sedaj vse skupaj 
še lažje,« je povedal Blaž, ki je pred 
korona krizo zasedal 141. mesto na 
ATP-lestvici.
Pozitivno: 
več z ženo in hčerko
V vsem tem pa je vendarle našel 
tudi nekaj pozitivnega. »Tenis je 
specifi čen šport, domala skozi ce-
lotno leto je prisotnih veliko poto-
vanj po vsem svetu. V ‘normalni’ 
sezoni bi sedaj potoval iz turnirja 
na turnir, iz države v državo, tako 
da bi imel bolj malo časa za druži-
no. Sedaj je to drugače, veliko časa 
lahko preživim z ženo in hčerko, 
tako da sem glede tega celo na 
boljšem. Sreča v nesreči,« v smehu 
in vidno srečen pove Blaž.
Leta 2014: 
31 turnirjev v 23 državah
Najboljši teniški leti sta bili z vi-
dika uvrstitve na ATP-lestvici za 
Blaža 2014 in 2015. Takrat je tudi 
prepotoval daleč največ sveta, 
urnik je bil res natrpan (države, v 
katerih je po vrsti nastopal od janu-
arja do decembra 2014: Nova Kale-
donija, Avstralija, Indija, Kitajska, 
Panama, Kolumbija, Slovenija, Bra-
zilija, Češka, Italija, Francija, Nemči-
ja, Anglija, Nemčija, Poljska, Švica,. 
Češka, ZDA, BiH, Slovaška, Romu-
nija, ZDA, Brazilija – skupaj never-
jetnih 31 turnirjev v 23 državah). 
»Pri toliko turnirjih je to seveda 
pomenilo ogromno potovanj, tako 
da je bilo tistega pravega treniran-
ja malo. Resda sem takrat imel vi-
soko uvrstitev, a je to v naslednjih 
sezonah zahtevalo svojo ceno. 
Pred tem sem bil v času študija tri 
leta stacioniran na enem mestu, 
treniral sem na istih igriščih, malo 
je bilo potovanj … - to so bili vse 
idealni pogoji za izboljšanje moje 
igre. Potem pa se mi je ‘življenjski 
stil’ povsem spremenil, veliko več 
je bilo potovanj, ob tem pa sem 
imel precej nesreče z izbiro trener-
jev. Sedaj turnirje izbiram na neko-
liko drugačen način, pri čemer sta 
v prvi vrsti odločilna podlaga, ki mi 
ustreza, v drugem pa seveda to, 
kako zaseden je turnir in ali bom 
Tenis  Blaž Rola
»V TOP 100 se je zelo težko prebiti, 
morda celo težje, kot tam obstati«
Foto: TZS
Grega Žemlja in Blaž Rola sodelujeta od leta 2018 naprej.
Štajerski TEDNIK torek, 12. 5. 2020     COLOR CMYK stran 14
žav, drugod še vedno s številnimi 
omejitvami. Sledijo odzivi neka-
terih panožnih zvez in športov, ki 
so v procesu zagona treningov in 
se spogledujejo z organizacijo tek-
movanj.
Nogomet
Slovenski nogometni klubi so 
pozdravili odločitev vlade, ki je 
ob epidemiji novega koronavirusa 
spet dovolila treninge. Ti še niso 
taki, kot bi si jih nogometaši žele-
li, saj je stik prepovedan, a pred-
stavljajo vsaj korak v smer proti 
nadaljevanju prvenstva, ki je kot 
edino od ekipnih športov še vedno 
aktivno.
Nogometaši v naslednjem kora-
ku čakajo na dovoljenje za skupin-
ske treninge, kar bi pomenilo, da 
bi lahko v nekaj tednih nato začeli 
razmišljati o datumu za nadalje-
vanje državnega prvenstva. Kdaj 
bo to, bo odvisno od nadaljnjega 
razvoja dogodkov, pravijo iz Nogo-
metne zveze Slovenije.
Kolesarstvo
Pri Kolesarski zvezi Slovenije 
so se prav tako odzvali na odlok 
o oživitvi tekmovalnega športa v 
Sloveniji, a poudarili, da se kaj ve-
liko zaradi tega v kolesarstvu ne 
bo spremenilo. Treningi v določe-
ni obliki že potekajo, so se pa na 
treninge vrnili tudi gorski kolesarji. 
Iz KZS sporočajo, da utegnejo biti 
posledice, ki jih je povzročil novi 
koronavirus, dolgotrajne.
Iz KZS so sporočilo, da težko 
napovedo, koliko tekmovalnih ak-
tivnosti bi lahko v tej sezoni sploh 
videli na slovenskih tleh, saj o tem 
ne odločajo oni. Poudarjajo, da 
bodo imeli boljšo sliko ob prvih 
analizah širjenja okužbe z virusom 
sars-cov-2 ter ob naslednjem rah-
ljanju ukrepov na področju športa. 
Ničesar pa ne bodo mogli zagnati 
iz ničle, kot da se prej ni zgodilo 
čisto nič.
Atletika
Vodstvo Atletske zveze Sloveni-
je pričakuje, da bo lahko v okviru 
sproščevanja ukrepov za zajezitev 
novega koronavirusa prve tekme 
pripravilo naslednji mesec, ver-
jetno v drugi polovici. Pred tem 
bodo morali na AZS pripraviti nov 
koledar tekmovanj in podrobne 
protokole za posamezne tekme, 
ki bodo, kot je določeno v vladni 
uredbi, brez gledalcev.
Precej slovenskih atletinj in atle-
tov je bolj ciljno usmerjeno vadbo 
začelo že 20. aprila, ko so bili spro-
ščeni ukrepi za nekatere rekreativ-
ne športe in je AZS že tedaj pripra-
vila navodila za izvajanje vadbe v 
času pandemije.
Plavanje
Poleg splošnih pogojev je med 
dodatnimi pogoji za plavalce za-
pisano, da naj se tuširajo doma, 
neposredno pred in po zaključeni 
vadbi v bazenu. Podobno je bilo 
sicer navedeno že tudi za druge 
športnike.
Najpomembnejša razlika bo ve-
ljala za upravljavce bazenov, saj je 
določena koncentracija klora med 
epidemijo covida-19. Po zdaj do-
stopnih podatkih zadošča za deak-
tivacijo virusa v vodi koncentracija 
prostega klora 0,5 mg/l. Upravlja-
vec mora zato zagotoviti v kopalni 
vodi najmanj to koncentracijo.
Judo
V judu je po sprejetem odloku o 
zagonu slovenskega športa od 7. 
maja pri organizirani vadbi dovo-
ljen tudi fi zični stik, pravi predse-
dnik Judo zveze Slovenije Darko 
Mušič. Dodaja, da je po njegovih 
informacijah treninge začela izva-
jati večina klubov in društev. Hkrati 
pa poudarja, da to ni trening, ki je 
potreben za hiter zagon tekem.
O teh za zdaj še ne razmišljajo, 
na judo zvezi pa so najbolj veseli 
dejstva, da so treningi v manjših 
zmeraj dotakniti tal. Upoštevajte 
svoje zmožnosti in morebitne pre-
tekle poškodbe ali obrabe ter prila-
godite gibanje navzgor in navzdol 
svojemu telesu. Začnite postopo-
ma in počasi, da boste imeli zade-
ve pod nadzorom. Pozorni bodite 
na to, da so kolena v liniji stopal, ta 
pa naj bodo usmerjena naravnost 
naprej. Vajo izvajajte na podlagi, 
ki je dovolj varna, torej da ne drsi, 
sicer vam lahko v primeru, če de-
late brez obutve ali z neustrezno 
obutvijo, na kakšnem parketu 
spodrsne. Tisti bolj izkušeni v roke 
vzemite kaj, kar vam bo omogoči-
lo dodatno obtežitev, začetniki pa 
na vsako stran postavite stabilen 
težji stol in si pomagajte z držo za 
naslonjala. Kdor nima nevtralnega 
stopalnega loka in namerava vaje 
še dolgo izvajati doma, naj se vsaj 
enkrat posvetuje s kom, ki mu bo 
pojasnil način izvedbe te vaje gle-
de na lego stopala. Na vsaki nogi 
opravite osem do petnajst pono-
vitev. 
Vaja za mišice hrbta
Druga vaja je za mišice hrbta. Za 
izvedbo boste potrebovali daljšo 
vadbeno elastiko ali pa iz omare 
vzemite kakšne dolge tanjše hlače 
z elastanom. Vajo lahko delate sto-
je ali sede. Če boste sedeli, naj bo 
stol brez naslonjala ali takšen, da 
boste udobno sedeli, tudi če boste 
na njem pomaknjeni nekoliko nap-
rej. Elastiko primite blizu robov ali 
na njih tako, da bo nekoliko na-
peta in vam bo širina med dlanmi 
omogočala nemoteno gibanje še 
nekoliko na vsako stran in da se z 
rokami ali elastiko ne boste zade-
vali ob naslonjalo. Začetni položaj 
je nad glavo, potem pa roke s sre-
dnje intenzivnim razmikanjem gle-
de na zmožnost elastike za glavo 
pomikamo v smeri navzdol do vi-
šine pod rameni, pri čemer naj bo 
podlaket približno pravokotno na 
tla. Tudi če elastike nimate, je vajo 
mogoče izvajati brez pripomočka. 
V tem primeru začnete z iztegnje-
nimi rokami nad glavo, potem pa 
jih pri spuščanju ob telo pokrčite 
v komolcih tako, da pri končnem 
položaju z mišicami lopatice po-
maknete v smeri navzdol. Prsti so 
lahko iztegnjeni ali pa stisnjeni v 
pest. Naredite petnajst do dvajset 
ponovitev. Med vajami poskrbite 
še za pitje vode in ustrezno inten-
zivnost.
Kmalu se bomo lahko ponovno 
družili tudi v vadbenih centrih, 
zato vam želimo, da še naprej 
raziskujete in preizkušate lastne 
zmožnosti na način, ki vam bo ob 
vzpostavljanju estetike telesa in 
ohranjanju zdravja med drugim 
predstavljal neskončni vir lahkot-
ne življenjske energije.
Tekst in fotografi je: Boštjan 
Renko, Mateja Renko
Potem ko je slovenska vlada 6. 
maja na dopisni seji sprejela odlok, 
ki dovoljuje treninge registriranim 
športnikom, je večina panožnih 
zvez pozdravila odločitev in takoj 
začela organizirano trenirati. Po 
zagonu nekaterih rekreativnih 
športov skoraj tri tedne prej je 
tako tudi vrhunski šport v začetku 
maja dobil zeleno luč za vadbo.
Treningi za okoli 60.000 regi-
striranih športnikov, vključno s 
športniki invalidi, lahko potekajo 
na ali v vseh športnih objektih ter 
površinah v naravi, z izjemo objek-
tov, ki so sestavni del vzgojno-izo-
braževalnih zavodov. Vlada je do-
volila tudi tekmovanja do vključno 
državne ravni v individualnih pano-
gah brez gledalcev.
Ukrepe je pripravilo ministrstvo 
za izobraževanje, znanost in šport 
v sodelovanju z ministrstvom za 
zdravje. Pred tem so jih na poziv 
Olimpijskega komiteja Slovenije 
(OKS) oblikovale nacionalne pa-
nožne zveze. Pri OKS so prav tako 
pozdravili ukrepe vlade, a obenem 
pričakujejo, da se bo pomoč špor-
tu nadaljevala v naslednjih tednih.
Generalni sekretar OKS Blaž 
Perko je povedal, da so predloge 
ukrepov za sproščanje vladi posre-
dovali pred dvema tednoma in da 
je vlada predloge, ki so jih na OKS 
pripravili skupaj z direktoratom za 
šport in uskladili s pristojnim mini-
strstvom, upoštevala. Zadnjo be-
sedo, kaj je možno in kaj ne, pa bo 
imela zdravstvena stroka.
Predsednik OKS Bogdan Gab-
rovec pa opozarja, da ni mogoče 
izvesti nobenega tekmovanja, 
dokler ne bodo znana jasna zdra-
vstvena navodila za varnost špor-
tnikov. Gabrovec je v pogovoru v 
Odmevih na RTV Slovenija dodal, 
da pričakuje, da bo vlada v tretjem 
protikoronskem svežnju namenila 
še več rešitev za šport.
V nacionalnem olimpijskem ko-
miteju predlagajo, da bi vlada s 
spremembo zakona o posebnih 
igrah na srečo približno 18 milijo-
nov evrov, ki so že na voljo, preraz-
poredila za šport in ga tako rešila.
Od odločitve vlade in pristoj-
nega ministrstva so po Sloveniji 
treningi zaživeli v tako rekoč vseh 
panogah. Ponekod brez večjih te-
Za katero izmed oblik tako ime-
novane fi tnes vadbe se odloča 
vedno več ljudi, med katerimi je 
veliko takšnih, ki prihajajo v telo-
vadnice po pomoč k trenerjem 
zaradi konkretnih zdravstvenih 
težav. Te se kažejo na raznovrstne 
načine, zato je naloga osebnih tre-
nerjev vedno bolj odgovorno delo, 
ki zahteva stalno izpopolnjevanje 
in spremljanje najsodobnejših me-
dicinsko-znanstvenih ugotovitev 
na področju telesa in njegovega 
delovanja, kljub temu pa je zelo 
pomembno tudi to, da se posame-
znik med katero koli aktivnostjo ne 
glede na svoje posebnosti počuti 
varno in dobro. 
Vsako telo v nekem 
določenem stanju morda 
ni za vsako vajo in obratno, 
zato je pred začetkom neke 
aktivnosti, ki jo nameravate 
vključiti v svoj tedenski 
urnik, dobro obiskati 
trenerja, da vas seznani 
s pravilnimi metodami 
dela glede na vaše želje in 
pričakovanja pri nekem novo 
izbranem športu. 
Vaja za krepitev mišic 
spodnjega dela telesa
Preden boste začeli z vajami za 
posamezne mišične skupine, se 
dobro ogrejte z eno izmed me-
tod, ki vam v tem trenutku naj-
bolj ustreza. K dozdajšnjim vajam 
bomo najprej dodali še eno za kre-
pitev mišic spodnjega dela telesa. 
Če boste vajo izvajali prvič, si lahko 
pod kolena podložite zloženo bri-
sačo, ravnotežno blazino ali manjši 
vzglavnik. Postavite se vzravna-
no z nogama skupaj, potem pa 
najprej z nogami stopite narazen, 
in sicer tako, da je ena spredaj in 
druga zadaj. Za uspešno in hkrati 
zdravo izvedbo se začetniki z enim 
kolenom spustite na pripravljeno 
mehkejšo podlago, da boste imeli 
noge pod približno pravim kotom. 
Pri tem je težišče sprednje noge na 
peti, nogo zadaj pa naslonimo na 
upognjene prste, tako da je peta 
postavljena čim bolj pokončno. 
Med izvedbo se s kolenom ni treba 
Odzivi iz klubov na rahljanje pogojev za 
treninge in tekmovanja:
Nogometni klub Aluminij
Podobno kot večina prvoligašev so z aktivnostmi v petek začeli 
tudi Kidričani. Ob upoštevanju vseh preventivnih ukrepov za ome-
jitev širjenja korona virusa so se podali na igrišča v majhnih skupi-
nah, do šest igralcev, med katerimi pa ni dovoljen stik. „Za vstop na 
igrišče se uporablja samo en vhod, vsakemu igralcu se izmeri tem-
peratura, ob tem pa izpolni še vprašalnik o zdravstvenem stanju in 
počutju. Če je vse OK, potem lahko gre na trening. Po treningu se v 
opremi, s katero je vadil, odpravi domov,“ so o protokolu sporočili 
iz NK Aluminij. 
Kikboks klub Ptuj
„V ponedeljek popoldan bomo začeli aktivnosti, seveda pa bomo 
vse skupaj prilagodili navodilom, ki smo jih prejeli. Tako morajo va-
deči priti na trening v opremi za vadbo, po treningih pa morajo v 
takšni opremi domov, saj je uporaba garderob še prepovedana. Za 
začetek bomo na treninge povabili naše tekmovalce, kontakt med 
njimi pa je dovoljen v omejeni obliki – na enem treningu lahko delajo 
le z enim partnerjem,“ je povedal glavni trener v KBV Ptuj Vladimir 
Sitar. 
torek  12. maja 2020Šport, rekreacija14
Šport
Športniki spet trenirajo, 
za tekmovanja še prezgodaj
Rekreacija  Vaje “z domačega kavča”
Tudi telovadba brez posebnega razloga je lahko odlično poživilo
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija so začeli trenirati v petek.
Štajerski TEDNIK torek, 12. 5. 2020     COLOR CMYK stran 15
na trening povzročajo dvorane, saj 
Gimnastični center Ljubljana, kjer 
vadijo reprezentanti več gimna-
stičnih panog, še ni odprl vrat.
Andrej Kastelic, vodja športne 
infrastrukture pri javnem zavodu 
Šport Ljubljana, je pojasnil, da še 
čakajo na navodila proizvajalcev, 
kako naj bi sploh potekalo razku-
ževanje orodij, saj ne vedo, kako 
bo alkohol vplival na njih. To je za 
zdaj največja neznanka pri vrnitvi 
na treninge gimnastike.
Namizni tenis
Tudi slovenski namiznoteniški 
igralci so po skoraj dveh mesecih 
odmora v omejenih razmerah ter 
z upoštevanjem predpisov NIJZ 
začeli trenirati. Za zdaj sicer še ne 
vedo, kdaj se bodo nadaljevala tek-
movanja, a jih to, predvsem mladih 
igralcev, trenutno niti ne zanima 
preveč. Pomembno je, da lahko 
opravljajo delo, ki jim je najljubše.
Motošport
Krovna zveza AMZS se po prvi 
sprostitvi ukrepov na področju 
športa pripravlja na zagon sezone 
v motošportih in kartingu, v kateri 
doslej tekmovanj še ni bilo, posle-
dice koronakrize pa bodo občutili 
predvsem pri mednarodnih tek-
movanjih, ki so vprašljiva.
Zaradi posledic epidemije se bo 
koledar tekmovanj seveda precej 
spremenil. Na AMZS posamezne 
panožne komisije preverjajo mož-
nost izvedbe tekmovanj in prever-
jajo možne termine. Prizadevali pa 
si bodo, da bi izvedli čim več dirk, 
ki so bile načrtovane v tej sezoni. 
Kot so sporočili iz krovne zveze, bi 
lahko začeli brez prisotnosti gle-
dalcev dirkati že konec maja ali v 
začetku junija, odločali pa se bodo 
za vsako panogo posebej.
Karate
V nekoliko drugačnem položaju 
so v skupini borilnih veščin karate-
isti, saj odlok govori o tem, da se 
še vedno ne sme trenirati v telo-
vadnicah, ki pripadajo vzgojno-izo-
braževalnim zavodom. Vse šolske 
telovadnice so torej nedostopne, 
večina klubov pod okriljem Karate 
zveze Slovenije pa deluje ravno v 
šolskih telovadnicah, pravi predse-
dnik zveze Borut Strojin, ki dodaja, 
da brez treningov ne bodo mogli 
organizirati tekem, ki jih dolgujejo 
tekmovalcem.
Boks
Iz Boksarske zveze Slovenije so 
sporočili, da še čakajo na popolno 
sprostitev ukrepov, ki jim za zdaj 
onemogočajo normalno trenira-
nje. Individualno je večina boksar-
jev v fi zičnem pogonu, a poudarja-
jo, da bo trajalo še nekaj mesecev, 
preden pridejo borci v pravi ritem. 
Obenem so telovadnice zaprte, 
marsikdo pa je od tega odvisen, saj 
ni zagnan niti rekreativni boks.
Kar se tiče tekmovanj, letos 
zaradi novega koronavirusa niso 
izvedli še niti enega turnirja sloven-
ske lige. Predsednik zveze Damjan 
Habjanec upa, da bi se lahko začela 
v drugi polovici junija ali proti kon-
cu junija, če bo to dovoljeno. Tudi 
na prostem, kar je ena od možnih 
različic. Prepričani so, da bodo 
večja reprezentančna tekmovanja 
odpovedana, zato bi lahko pred 
državnim prvenstvom, ki bo nekje 
oktobra ali novembra, izpeljali ce-
lotno slovensko ligo.
sta, JM
skupinah sploh dovoljeni in da lah-
ko ti dokaj nemoteno potekajo. 
Tudi v parih, ampak vedno z istim 
partnerjem tisti dan. Na zvezi upa-
jo, da bo drugače že čez 10 dni, ko 
bodo analizirali rezultate širjenja 
okužbe po prvih sprostitvah, ki so 
stopile v veljavo ta teden. Če bi 
se to zgodilo, bi lahko, kot pravi, 
začeli razmišljati o tekmovalnem 
koledarju.
Gimnastika
Na Gimnastični zvezi Slovenije 
so se prav tako razveselili težko 
pričakovanih sprostitvenih ukre-
pov za poklicni in tekmovalni 
šport. Večjo preglavico ob vrnitvi 
torek  12. maja 2020 Šport, rekreacija   15
Foto: Črtomir Goznik
Športnik leta 2019 v MO Ptuj Kristijan Čeh in njegov trener Gorazd Rajher sta se na treninge znova 
vrnila na ptujski Mestni stadion.
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Drave so se na uvodnem treningu (testiranjih) zbrali v ponedeljek.
ZAUPANJA VREDNA TRGOVINA!
  
 
BLUE SHARP
 
 
18,90 €29,90 € 11,90 €
24,90 € 22,49 €
19,90 €
PRODAJNI HIT!
39,90 €
080 6116GARANTIRANA
KAKOVOST
@najnakupi
-60%
-10%  
9,90 €
ENOSTAVNA NAMESTITEV V 3 KORAKIH!
IZDELANO 
V ITALIJI
trak, 1+1 GRATIS
29,90 € 24,90 €
-17%
Nogometni klub Drava
„Treninge začenjamo v ponedeljek dopoldan, za začetek bomo na atletski stezi opravili testiranja. Sez-
nanili se bomo z navodili za izvajanje trenažnega procesa, v nadaljevanju tedna pa bomo razdelili igralce 
po skupinah in pričeli z osnovno vadbo. Pričakujem, da bomo od srede dalje že delali v določenem ritmu 
– vsekakor pa bo potrebno veliko improvizacije,“ je še pred prvim zborom modrih povedal trener Viktor 
Trenevski. 
Atletski klub Ptuj.
„Začeli smo po odobritvah, ki smo jih dobili, najprej za kakovostni in vrhunski šport, potem pa že tudi za 
vse registrirane športnike. V bistvu gre za vso našo tekmovalno bazo, od 14. leta dalje. Trenutno je veliko 
dela z usklajevanjem urnikov glede na omejitve – tako lahko na celotnem atletskem stadionu istočasno 
vadi le 30 atletov. Zaenkrat smo samo zunaj, od tega tedna pa pričakujemo tudi postopno vračanje v dvo-
rano pod Mestnim stadionom. 
Kar se tiče Kristjana Čeha, je situacija takšna, da sva opravila več kot 90 % načrtovanih treningov. Najprej 
sva sicer potrebovala nekaj časa, da sva se prilagodila na pogoje dela v karanteni, na novih lokacijah, sedaj 
pa se počasi vračava v stare, ustaljene tirnice, znova pa je potrebno določeno prilagoditveno obdobje. A se 
znajdeva in se sproti prilagajava na dane razmere,“ je dejal trener v AK Ptuj Gorazd Rajher. 
Štajerski TEDNIK torek, 12. 5. 2020     COLOR CMYK stran 16
Vevčah, pa se je po dobrih petdesetih 
letih neprekinjenega nastopanja glas-
beno upokojil. Odličen je bil tudi kot 
povezovalec programa oz. šovmen na 
nastopih, na katerih je vedno poskr-
bel tudi za kakšno šalo ali skeč. Kljub 
temu ostaja glavni fen ansambla. Tako, 
da pri ansamblu upajo, da se jim ob 
kakšni priložnosti še pridruži.
Kajžarji niso samo odlični pou-
stvarjalci narodno-zabavne glasbe, 
temveč tudi drugih glasbenih zvrsti. 
Repertoar sestavljajo odvisno od pri-
ložnosti oz. želja tistih, ki jim igrajo. 
Kot veliki žurerji se vselej zelo potru-
dijo, da jim pritegne čim več gostov. 
Predvsem pa so veliki profesionalci, ki 
ne glede na glasbeno zvrst vselej sku-
šajo zaigrati vrhunsko. Velike izkušnje 
in kilometrina so pri tem pomembna 
dodana vrednost. Narodno-zabavna 
glasba je zanje kot domača slovenska 
beseda, saj jim je bila položena že v 
zibelko. Največ nastopajo na porokah, 
različnih obletnicah, temu primerno 
sestavljajo program. Vsak nastop je ne-
kaj lepega, nobenega ne izpostavljajo. 
Jutra po koncu zabave so vedno polna 
nepozabnih vtisov. Sklenjena so nova 
poznanstva, prijateljstva, zaradi tega je 
vsako igranje nov uspeh in hkrati nov 
zagon.
Kajžarji so prepričani, da se sloven-
ska narodno-zabavna glasba razvija v 
pravo smer. Pri glasbi je namreč tako 
kot pri ženskah, nobena ni grda, ven-
dar imajo vsake oči svojega malarja, 
v imenu ansambla pove Jože Dokl – 
Pepi, ki še vedno tudi skrbi za njegovo 
promocijo. „Pri glasbi je pogosto mar-
sikaj odvisno od razpoloženja, tudi 
glasbeni repertoar je tako kot v gostilni 
torek  12. maja 2020Na sceni16
Ansambel Kajžarji je nastal pred 
dobrimi 24 leti. Ime je dobil po vodji 
ansambla Tonetu Jančarju, ker se pri 
njih po domačem reče pri Kajžarjih. 
Vsi člani ansambla, vključno s pevko, 
so pred tem nastopali pri drugih zased-
bah. Zadnjih petnajst let so nastopali 
v zasedbi Tone Jančar, Andrej Špruk, 
Tea Gubenšek in Jože Dokl – Pepi.
Tone Jančar (Javor nad ljubljanskim 
Sostrom) igra klavirsko harmoniko, 
diatonično harmoniko in klaviature. 
Skrbi tudi za odrske svetlobne efekte 
in ozvočenje. Stanuje v kraju Javor 
nad ljubljanskim Sostrim. Ob glasbi je 
njegov hobi tudi atletika, vsakodnevni 
treningi teka na daljše proge, v pole-
tnem času pa nadvse uživa v vožnji na 
motorju. Andrej Špruk (ritem, solo ki-
taro, odličen vokal), doma na Vinjah 
pri Dolskem, pomaga tudi pri anima-
ciji. Zaposlen je pri Slovenskih železni-
cah, v prostem času tudi on rad vozi 
motor. Odlična altistka, pevka Tea 
Gubenšek, prihaja iz Domžal. Skupaj 
z Andrejem predstavljata vrhunski 
duet za narodno-zabavno in zabavno 
glasbo. Četrti član ansambla Kajžarji 
Jože Dokl – Pepi (klarinet, alt in te-
nor saksofon), doma je v ljubljanskih 
jedilnik; ni vse za vsakega. Čas Avse-
nikov in Slaka je mimo, čeprav bodo 
ostali legende, sedaj so na vrsti mlajši 
z drugačno energijo. Še vedno pa na 
igranjih ne gre brez Avsenika, Slaka, 
Henčka, Grnjaka in drugih, vendar 
morajo ansambli sami dodati smer 
novih uspehov in najti način, kako se 
razlikovati od drugih,“ še pove priljub-
ljeni Pepi, ki mladim, ki šele vstopajo 
na narodno-zabavni oder, ponuja neke 
vrste izziv, razmislek o drugačni sestavi 
ansamblov, tudi z drugimi inštrumen-
ti.
Za festivale same pa Kajžarji pravi-
jo, da so jim všeč, ne pa tudi tekmo-
vanja. Če je glasba umetnost, potem 
se s tem ne da in ne more tekmovati, 
tekma med umetniki tudi ni smiselna, 
ker vsak ustvarja na svoj način. Festi-
vali pa so zagotovo zelo dobrodošli 
za predstavitev novih ansamblov, pri 
čemer izpostavljajo, da to ni mesto 
večkratnih profesionalnih dokazovanj. 
Prav bi namreč bilo, da bi ansambel, ki 
je na nekem festivalu že zmagal, svoje 
mesto prepustil drugim glasbenikom. 
Prav tako so mnenja, da bi bilo treba 
ločiti amaterske od akademskih glas-
benikov, saj ta primerjava ni poštena, 
saj je to ravno tako, kot bi v maratonu 
tekmovala 20- in 80-letnik.
Posebnih načrtov Kajžarji za priho-
dnost nimajo. Vsekakor si želijo še ne-
kaj časa igrati, razveseljevati občinstvo, 
zatem pa bodo počasi začeli razmišljati 
o zaodrju. Že od nekdaj trdijo, da na 
mladih svet stoji, tudi v glasbi. Vsem 
glasbenikom in ljubiteljem narodno-
-zabavne in zabavne glasbe želijo, da 
po pameti vsi skupaj preživimo ko-
ronavirus, potem pa veselo vsi skupaj 
znova na zabave in plesišča!
SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ  —   Ansambel Kajžarji
Narodno-zabavna glasba kot domača slovenska beseda
Foto: zasebni arhiv
Ansambel Kajžarji
Črne koze oz. osepnice je 
povzročal virus variola, za to bo-
lezen pa so bili značilni gnojni me-
hurčki po telesu, ki jih je spremljala 
povišana telesna temperatura. Po 
podatkih Svetovne zdravstvene 
organizacije (WHO) so črne koze 
samo v 20. stoletju povzročile 
smrt 300 milijonov ljudi. Pri hujši 
obliki bolezni je smrtnost od 30 
do 35-odstotna, pri blagi obliki pa 
okoli enoodstotna.
WHO je leta 1967 začel inten-
ziven desetletni program izkore-
ninjenja črnih koz, pri čemer se je 
osredotočila na območja, kjer je 
bila bolezen endemična. Program 
je med drugim obsegal nadzor, 
iskanje okuženih , sledenje stikom 
okuženih, cepljenje in informacij-
ske kampanje. Do leta 1973 se je 
število držav, kjer so bile prisotne 
črne koze, močno zmanjšalo.
V Evropi je bil zadnji večji izbruh 
črnih koz leta 1972 v tedanji Jugo-
slaviji. Epidemija je izbruhnila na 
Kosovu, potem ko se je tja z Bliž-
njega vzhoda vrnil romar, okužen 
z virusom. S karanteno in obsežno 
kampanjo cepljenja, v kateri so v 
nekaj tednih cepili 18 milijonov lju-
di, so bolezen premagali v treh me-
secih, umrlo je 35 ljudi, okužilo se 
jih je 175. V Sloveniji niso zabeležili 
nobenega primera bolezni. O tem 
izbruhu so leta 1982 posneli jugo-
slovanski fi lm Variola vera.
Zadnji večji izbruh 
črnih koz leta 1975 v 
Bangladešu
Po svetu so zadnji večji izbruh 
črnih koz zabeležili oktobra 1975 
v Bangladešu, zadnji manjši izbruh 
pa v somalijskem kraju Merka ok-
tobra 1977. Zatem so strokovnjaki 
WHO dve leti v Afriki iskali morebi-
tne nove primere bolezni, a jih niso 
odkrili. Zadnja primera sta bila leta 
1978 v Združenem kraljestvu, v la-
boratoriju, kjer so hranili virus.
Svetovna zdravstvena organiza-
cija je začela pozivati k uničenju vi-
rusa v laboratorijih. S tem se Rusija 
in ZDA niso strinjale, zato je WHO 
odobrila hranjenje vzorcev virusa v 
raziskovalne namene. Leta 2017 je 
razburila ugotovitev, da je mogoče 
virus znova ustvariti, četudi so vsi 
vzorci uničeni.
Komisija uglednih znanstveni-
kov je 9. decembra 1979 sporočila, 
da so črne koze po svetu izkoreni-
njene, WHO pa je to uradno potrdi-
la 8. maja 1980.
Po ocenah WHO je organizaci-
ja za program za izkoreninjenje 
črnih koz skupno namenila 300 
milijonov ameriških dolarjev, a s 
tem svetovnemu gospodarstvu 
prihranila okoli milijardo dolarjev 
stroškov letno.
Kot poudarja WHO, se je iz izko-
reninjenja črnih koz mogoče nau-
čiti marsikaj, kar je lahko v pomoč 
tudi v boju proti covidu-19 ter v 
pripravah za morebitne prihodnje 
pandemije. 
Kmalu bo izkoreninjena 
tudi otroška paraliza
Na dobri poti k izkoreninjenju je 
tudi otroška paraliza. Program za 
izkoreninjenje te nalezljive otroške 
bolezni so začeli leta 1988. Odtlej 
se je število primerov te bolezni 
zmanjšalo za 99 odstotkov. Leta 
1988 so tako zabeležili 350.000 pri-
merov bolezni v 125 državah, lani 
pa le še 175 primerov.
WHO je oktobra lani sporočil, da 
so izkoreninili že dva od treh sevov 
poliovirusa, ki povzročajo otroško 
paralizo - prvega, sev tipa 2, so iz-
koreninili pred petimi leti, druge-
ga, sev tipa 3, pa lani. Zadnji primer 
okužbe s sevom tipa 3 so zaznali 
na severu Nigerije leta 2012. Zad-
nji preostali sev se pojavlja le še v 
dveh državah - Pakistanu in Afga-
nistanu.
Po ocenah WHO bi bilo kmalu 
možno izkoreniniti tudi frambezi-
jo, nalezljivo endemično bolezen 
v tropskih in subtropskih deželah, 
ki jo povzroča bakterija Trepone-
ma pertenue. Po zaslugi globalne 
kampanje cepljenja so konec 60. 
let prejšnjega stoletja število pri-
merov zmanjšali za 95 odstotkov. 
Zaradi ukinitve programov za izko-
reninjenje je bolezen ponekod zno-
va izbruhnila, še posebej v Zahodni 
Afriki. Upanje za izkoreninjenje te 
bolezni se je povečalo leta 2012, 
ko so znanstveniki ugotovili, da je 
frambezijo mogoče ozdraviti z eno 
dozo antibiotika azitromicin. Prva 
država, v kateri te bolezni niso več 
beležili, je bila Indija leta 2016.
Tudi drakunkuloza, okužba s 
črvom Dracunculus medinensis, 
je po ocenah WHO blizu izkoreni-
njenju. Medtem ko so sredi 80. let 
prejšnjega stoletja zabeležili okoli 
3,5 milijona primerov te bolezni, ki 
ni smrtno nevarna, v 20 državah po 
svetu, jih je bilo lani le še 54 v štirih 
afriških državah.
Iz sveta  Nalezljive bolezni so redke, a še vedno obstajajo
Od nalezljivih bolezni doslej izkoreninjene le črne koze 
Skozi zgodovino so človeštvo pestile različne nalezljive bolezni, ki so zahtevale veliko smrtnih žrtev. Številne so doslej uspeli zatreti oz. omejiti, za edino izkoreninjeno človeško 
bolezen pa veljajo črne koze, ki so se jih s cepljenjem rešili pred 40 leti. 
Foto: M24
Bolezen se kaže v obliki gnojnih mehurčkov po telesu, zlasti po glavi in udih.
Štajerski TEDNIK torek, 12. 5. 2020     COLOR CMYK stran 17
torek  12. maja 2020 Nasveti   17
Pripravila: Alenka 
Šmigoc Vinko
Kaj bomo danes jedli
Sestavine: testo: 300 g moke, 100 g masla, 200 g puste skute, 1 ščepec soli, 3 žlice slad-
korja; nadev: poljubna marmelada.
Iz vseh sestavin za testo zamesimo sladko krhko testo. Oblikujemo ga v kepo, zavijemo v 
prozorno folijo za živila in za eno uro shranimo v hladilnik. Testo na pomokani delovni po-
vršini razvaljamo na debelino 4 mm. S pomočjo kozarca ali modelčkov (za krofe) izrežemo 
malo večje kroge. Na sredino vsakega položimo eno žličko marmelade, nato pa krogec 
prepognemo na pol in robove dobro ssnemo skupaj z vilicami tako, da ostanejo vidne 
zarezice. Pečico ogrejemo na 180 stopinj Celzija, na pekač položimo peki papir, nanj zlo-
žimo žepke in jih v ogre pečici pečemo 20 minut. Pečene žepke ohladimo in povaljamo 
v sladkorju v prahu.
TOREK SREDA ČETRTEK
zelenjavno-mesna 
enolončnica 
(s svinjino, 
piščančjim mesom 
ali hrenovkami), 
jabolčni zavitek
juha, pleskavice 
na žaru, lepinje, 
zelenjava 
(paradižnik, 
paprika, mlada 
čebula ...), sadje
piščančja obara z 
zdrobovimi žličniki, 
palačinke
PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK
krompirjeva kremna 
juha, pečen sir na 
žaru, paradižnikova 
solata, rižev 
narastek
porova kremna 
juha, goveji zrezki 
v omaki, riž, radič, 
skutni žepki
goveja juha, pečena 
svinjska rebra, 
pečen krompir, 
zelena solata, 
kremne rezine
milijonska juha, 
solata z na kocke 
narezano klobaso 
(neža, poli ...), 
pečen krompir, 
kompot
Skutni žepki
Krompirjeva kremna juha
Sovražnika moramo najprej spoznati
Prav pri zatiranju strun se še zdaj dogaja, da so nasveti v trgovinah za uporabo pripravkov proti njim povsem 
napačni. Predvsem je treba vedeti, kdaj jih sploh lahko zatiramo. Strune so ličinke hroščev pokalic. V Sloveniji 
naj bi po raziskavah na Biotehniški fakulteti živelo 140 vrst različnih pokalic, od teh naj bi bilo vsaj 6 vrst iz 
rodu Agriotes škodljivih. Njihov življenjski cikel je zelo zanimiv in ga je treba izkoristiti za zatiranje oziroma 
zmanjševanje števila tega škodljivca.
V tleh v prvem letu prezimijo odrasli osebki, hroščki, ki prilezejo na dan – odvisno od vrste in temperatur 
zraka in tal – nekje v začetku aprila. Takrat se začne njihov ljubezenski ples in posledica so jajčeca, ki jih sa-
mičke od konca maja pa do začetka julija odlagajo v tla. Rade imajo pokrita in vlažna tla, zato so v ta namen 
idealna žitna polja, deteljišča in travniki. Vendar so na naših vrtnih tleh, ki so rahla in humozna, očitno tudi 
našle primeren prostor za svoje potomce. Konec julija ali pa vse do konca avgusta se izlegajo ličinke prvega 
stadija, ki pa se prehranjujejo tako malo, da niso škodljive. Po krajšem prehranjevanju se v tleh levijo. V ugodni 
topli jeseni se proti koncu septembra in v oktobru prehranjujejo že ličinke drugega stadija, te pa že opazimo. Ta 
dva stadija sta najobčutljivejša in ličinke z naravi in svojemu zdravju prijaznejšimi pripravki najlažje zatiramo. 
Nato se tri leta ličnike spomladi nekje v sredini aprila pričnejo prehranjevati, vmes se levijo in po vsaki levitvi 
so seveda večje in požrešnejše. Zato so različnih velikosti in različnih barv.
Da se spomladi prebudijo, potrebujejo okoli 10 oC temperature zemlje, prej je zatiranje manj uspešno, v 
jeseni pa gredo v globlje plasti zemlje takoj, ko se pričnejo temperature spuščati pod 5 oC. Zato je zatiranje 
ob prekopavanju prepozno, zgodaj spomladi pa prezgodnje.
Pripravki, ki so na razpolago v trgovinah
Na policah trgovin dobite pripravke z zelo zvenečimi trgovskimi imeni AGROSTRUN oz. STRUNAL. 
Ti pripravki so v resnici apneni dušik, ta pa se v stiku z vodo v prvem trenutku spremeni v strupen plin in 
deluje negativno na vsa živa bitja v tleh, tudi na strune in jajčeca polžev. Nikoli ga ne uporabljamo v jeseni, saj 
takrat rastline dušika ne bodo več predelale v listno maso, zato se bo kot škodljiv element izpiral v podtalnico. 
Lahko pa ga uporabimo za varstvo vrtnih rastlin spomladi. A strune morajo že biti prisotne. Ob uporabi dobro 
preberite navodila.
Zeleni nasveti
Nova sezona in veliko vprašanj 
o pogostih težavah na vrtu
V zadnjih letih je na vrtovih veliko več težav s škodljivci kakor nekdaj. Ponovno do-
bivam veliko vprašanj, kako se znebiti strun. Zato sem se odločila, da danes, ko še ni 
prepozno, napišem tudi nekaj o tem.
Foto: Miša Pušenjak
Sestavine: 3 večji krompirji, manjši korenček, polovica gomolja zelene, čebula, 0,5 litra 
mleka, liter vode ali jušne osnove, žlica masla, sol, koper, poper.
Krompir, korenje, zeleno in čebulo očismo, narežemo na večje kose in stresemo v lonec. 
Dodamo maslo in pražimo 5 minut. Prilijemo toliko vode ali jušne osnove, da prekrije 
zelenjavo, solimo in pokrito kuhamo do mehkega približno 20 minut. Ko je kuhano, zele-
njavo pretlačimo s paličnim mešalnikom v redek pire. Prilijemo toplo mleko, premešamo, 
začinimo s koprom in poprom. Namesto mleka lahko uporabimo enako količino vode (ali 
jušne osnove), pomešano s 4 žlicami kisle smetane.
Naravi prijazni pripravki iz trgovin
V trgovinah pa se dobijo tudi naravni prijaznejši pripravki. Soiltonic G se uporablja pri vseh poljščinah, 
vrtninah in jagodičju pred ali sočasno s setvijo oz. sajenjem rastlin. Prav tako ga plitko zadelamo v tla. Je na-
ravni zeolit. Zeoliti so naravni minerali s porozno strukturo, veliko sposobnostjo sprejemanja in zadrževanja 
vlage, uravnavanjem zračnosti in kislosti (pH) tal. Nanje se lahko vežejo voda, hranila in odvračalni alkaloidi 
izvlečkov zelišč. Uporaba je dovoljena tudi v ekološki pridelavi. Ob soiltonicu G se dobi še tekoča varianta 
soiltonic E, s katerim se zaliva, škropi po tleh v času rasti gomoljev ali največje škode. Vsekakor je najboljša 
kombinacija obojega.
Dobro na strune deluje tudi pogača neem. Pri nas se dobita dva pripravka oziroma gnojili.
Biotični pripravki za zatiranje strun
Nekaj let je bil pri nas za zatiranje strun registriran biološki pripravek na osnovi glivice Beauveria bassiana, 
soj ATCC 74040NATURALIS, ki deluje na tega škodljivca in je bil naprodaj v trgovinah. Glivica preprosto 
okuži ličinke, te zbolijo in propadejo.
Na razpolago imamo še biotični pripravek, ki deluje tudi na porovo zavrtalko in bramorje, to so entomopa-
togene ogorčice Steinernema carpocapsae. Dobite ga samo po pošti ali z naročilom po elektronski pošti, saj so v 
njem živi organizmi, ki na policah trgovin ne bi dolgo živeli.
Pomembno je, da jih zatiramo takrat, ko so strune najbolj občutljive, to je v obdobju prehranjevanja in pred 
levitvijo: konec aprila in v maju, torej zdaj, in ponovno septembra. Varstvo izvajamo vsaj tri leta.
Ker se strune prehranjujejo ponoči, pripravek vedno uporabimo zvečer. Zjutraj se prenehajo prehranjevati, v 
suhem toplem vremenu pa se strune čez dan skrijejo v globlje plasti zemlje in pripravek jih ne doseže.
Pomembno je vedeti tudi, da ogorčice za svoje delovanje in preživetje potrebujejo veliko vlage. Vedno treti-
ramo po dežju ali pa gredice pred uporabo izdatno zalijemo. Prav tako je zelo smiselno, da ga uporabimo vsaj 
dvakrat, naslednjič 3–4 tedne po prvi uporabi.
Uporaba pripravka je pri vseh vrtninah povsem varna, zato z njim poškropimo cel vrt, tudi tam, kjer vrtnine 
že rastejo. Da bo na gredicah, kjer uporabimo ta pripravek, prisotnih čim več ličink, priporočam nastavljanje 
vab: narezanih jabolk, krompirja ali paradižnika. Zakopljemo jih 10 cm v zemljo.
Biotični pripravki dobro delujejo na nižje stadije ličink. Zato je treba tretiranje ponavljati vsaj tri do štiri leta, 
da bo učinek na vrtu dolgotrajen.
Naravna zaščita
Vonj kapucink in žametnice je tem škodljivcem zoprn, zato ne bodo rade na našem vrtu, če bo v njem 
cvetelo veliko teh cvetlic. Posadite jih na robove gredic, posebej krompirja in solatnic.
Mnogi pa imajo veliko raje naraven način zaščite pred temi škodljivci. Naravna zaščita je seveda dol-
gotrajna in v enem letu žal ne bo delovala. Če pa boste vztrajali, bo sčasoma vrt brez strun, obenem pa bo 
tudi veliko manj drugih talnih škodljivcev in bolezni.
Štajerski TEDNIK torek, 12. 5. 2020     COLOR CMYK stran 18
torek  12. maja 2020Ljudje in dogodki18
Voznike avtobusov pred okužbo 
varujejo posebne fizične pregrade, 
dokler s temi ne bodo opremili 
vseh avtobusov, pa bodo potniki 
v vozilo vstopali le na zadnjih vra-
tih. Tako na avtobusih kot vlakih 
je nameščeno razkužilo, ki ga mo-
rajo potniki obvezno uporabiti ob 
vstopu. Prav tako morajo nositi za-
ščitne maske. Priporočena razdalja 
med voznikom in potniki, kot tudi 
med potniki samimi, je 1,5 metra.
Ko bo vozilo prispelo na cilj in 
bodo potniki izstopili, ga bo treba 
prezračiti, pred novo vožnjo pa 
tudi razkužiti vse površine, s kateri-
mi bi bili lahko potniki v stiku. Dok-
ler ne bodo nameščene zaščitne 
pregrade z odprtino za prodajo 
vozovnic, teh na avtobusih ne bo 
mogoče kupiti, jih bodo pa potniki 
lahko kupili na nekaterih avtobu-
snih postajah.
V avtobusnem prevozniku 
Nomago so pojasnili, da njihovi 
potniki vozovnice že lahko kupijo 
na njihovi spletni strani ali prek nji-
hove aplikacije, v ponedeljek pa so 
odprli tudi prodajna mesta.
Avtobusi večinoma po 
sobotnih voznih redih
V prestolnici bodo avtobusi vozi-
li po posebnih voznih redih. Na lini-
jah bo razporejenih 115 avtobusov. 
Situacijo glede zasedenosti avto-
busov pa bodo stalno spremljali in 
po potrebi v obratovanje vključili 
dodatne avtobuse. »Ker glavnine 
naših potnikov, tj. dijakov in štu-
dentov, na avtobusih ne pričaku-
jemo, menimo, da število potnikov 
na avtobusih ne bo preseglo zase-
denosti med 30 in 40 odstotkov. 
Medkrajevni avtobusi bodo vozili 
po običajnih delavniških voznih re-
dih,« so zapisali.
Tudi v Mariboru bodo avtobusi 
do nadaljnjega tudi ob delavniki 
Nastanitveni obrati so morali v 
skladu z vladnim odlokom zapreti 
vrata 16. marca, številni pa so se 
zaradi zmanjšanja obiska za ta ko-
rak odločili že pred tem. »Sloven-
ski kampi letos pričakujejo padec 
tako prometa kot tudi obiska celo 
za do 70 odstotkov,« so ocenili na 
Turistično gostinski zbornici Slove-
nije.
Večina zaposlenih je trenutno na 
čakanju, problem pa so po pojasni-
lih zbornice predvsem likvidnostna 
posojila. Kljub možnosti moratori-
ja na odplačevanje glavnice posojil 
pa obresti rastejo, so opozorili.
Vseeno so upravljavci kampov 
optimistični, da bodo preživeli. Pri 
tem si nadejajo podpore države 
in ozaveščenosti domačih gostov, 
da se s počitnikovanjem v Sloveniji 
manj izpostavljajo zdravstvene-
mu tveganju, hkrati pa podpirajo 
slovensko gospodarstvo in obstoj 
slovenskega turizma.
»Nenazadnje so slovenski kampi 
med najlepšimi na svetu, vsaj po 
mnenju in zvestobi tujih gostov, ki 
se že leta in desetletja vanje vrača-
jo,« so dodali na zbornici.
Lani v slovenskih 
kampih večina tujih 
gostov
Tujci v slovenskih kampih prevla-
dujejo. V povprečju je bilo lani med 
gosti več kot 65 odstotkov tujcev, 
v posameznih kampih celo več kot 
90 odstotkov. A v času epidemije, 
ko vse države svojim državljanom 
svetujejo dopustovanje doma, v 
kampih pričakujejo, da jih bo tok-
rat obiskalo tudi več slovenskih 
gostov.
Na ponovno odprtje so v kam-
pih pripravljeni, želijo pa si čim bolj 
jasnih in življenjskih navodil glede 
izvajanja zaščitnih ukrepov v tu-
rizmu. Ti še niso pripravljeni, ožja 
skupina predstavnikov vlade in 
turističnega sektorja jih pripravlja 
ravno v teh dneh.
Dosedanjo pomoč države v 
zbornici ocenjujejo kot prepo-
časno, veliko pa si obetajo od do-
datne pomoči, ki bo namenjena 
posebej turizmu.«Naslednji paket 
pomoči, ki bo namenjen turizmu in 
ga v tej panogi željno pričakujejo, 
bi po mnenju turističnih strokov-
njakov moral biti za daljše časovno 
obdobje, da bi se ohranila delovna 
mesta v turizmu, ki je v preteklem 
desetletju rasel in s sabo vlekel 
vse ostale ponudnike v turističnih 
krajih,« so zapisali na Turistično go-
stinski zbornici Slovenije.
Odprtje kampov v Sloveniji je 
načrtovano 1. junija, v zadnjih dneh 
pa je prišla informacija, da bi se 
lahko ob dobri epidemiološki sliki 
in soglasju Nacionalnega inštituta 
za javno zdravje skupaj z manjšimi 
nastanitvami odprli že v kratkem, 
predvidoma 12. maja.
Turistične agencije 
junija s ponudbami za 
Hrvaško, Grčijo ... 
Turistične agencije bodo s 1. ju-
nijem, ko naj bi zaenkrat še neura-
dno lahko znova odprle vrata, prip-
ravljene ustrezno varno poslovati, 
sprejemati goste in opravljati svoje 
delo, je zatrdil generalni sekretar 
Združenja turističnih agencij Slove-
nije Mišo Mrvaljević. Ponudba bo 
odvisna od tega, kam bo v tistem 
trenutku sploh mogoče varno po-
tovati.
Slednje pa je stvar tako Sloveni-
je kot ciljne države potovanja. »Ker 
se situacija spreminja dnevno, je 
težko odgovoriti natančno, vseka-
kor pa pričakujemo, da bomo ra-
zen Slovenije ponujali še Hrvaško, 
Grčijo, morda Egipt, Turčijo in še 
kakšno državo, ki bo ocenjena kot 
varna,« je dodal Mrvaljevič.
Slovenija, Podravje  Okvirna časovnica vlade predvideva nova sproščanja
Želijo si čimprejšnje odprtje ka
Kampi po Sloveniji bi v teh toplih pomladnih dneh že morali gostiti številne turiste. Vendar pa z
virusa tako kot drugi nastanitveni obrati ostajajo zaprti, večina zaposlenih pa je na čakanju. Vsi
po napovedih vlade namenjen turizmu.
Slovenija, Podravje  Po skoraj dveh mesecih je v ponedeljek stekel javni potniški prom
Na avtobus ali vlak le z zaščitno m
S ponedeljkom je v Sloveniji po skoraj dveh mesecih ponovno stekel javni potniški promet, a se izvaja dr
drugim morajo ob vstopu v vozilo razkužiti roke, ohranjati priporočeno razdaljo in med vožnjo nositi zaš
Kaj se v Sloveniji odpira
v teh dneh
V skladu s predlogom, ki se je znašel v javnosti, naj bi se da-
nes, 12. maja, odprli manjši nastanitveni obrati z do 30 gosti, 
restavracije in gostinski lokali, pa tudi kampi in turizem z av-
todomi, prevozi, naravni parki, rekreativne in adrenalinske 
naprave ter žičnice. 
1. junija bi sledilo poslovanje turističnih agencij, hoteli nad 
30 sob, hoteli za potrebe zdraviliškega zdravljenja, centri dob-
rega počutja ter bazeni in vodne aktivnosti. 
S 1. julijem bi lahko znova stekla poslovna srečanja in po-
slovni dogodki, delovati bi lahko začele igralnice, do prihod-
njega leta pa naj bi čakali večji dogodki, festivali in priredi-
tve.
Številke so super, 
ampak …
Štirje moji vnuki so že šolarji, en oči učitelj, ena 
mamica pa nekdanja učiteljica. V družini, kjer imajo 
tri šolarje, je pogosto kar napeto. Kateri bo kdaj ob 
računalniku, kateri ima kdaj videosrečanje z razredom, 
katerega miriti, kako jih krotiti. Ob tem pa seveda 
še delati od doma. Za piko so njihovi šolarji dobili 
medpraznične domače naloge!? Očitno se nekaterim 
učiteljem zdi, da so družine že šest tednov na počitnicah, 
pa naj vsaj zdaj malo delajo. 
Si mislim, da ni starša, ki si ne želi skorajšnjega 
začetka šole. Šole, kjer bo delo domišljeno, varno in 
smiselno. Če me kaj moti v teh dneh, je to cagavost 
odločevalcev. Zakaj mi nimamo vlade, kot jo imajo 
Avstrijci, Danci in še kdo, kjer starši in otroci že dva 
tedna vedo, kdaj bodo šli v šolo? Pri nas poslušamo, kako 
morda bodo ali pa tudi ne bodo, kako bodo morda eni šli, 
drugi pa ne … Kako naj si to razlagam? Da je vse skupaj 
en velik eksperiment, ki se morda bo posrečil, morda pa 
tudi ne? Da je vse skupaj premišljeno, morda pa tudi ne? 
Da je varno ali pa tudi ne? In za češnjo na vrhu, da bodo 
o tem, ali bodo otroke pustili v šolo ali pa morda tudi ne, 
itak odločali starši!? Halo!! Mar to pomeni, da ne bodo 
vlada, ministrstvo in novo okronani, k dramatiziranju 
nagnjeni direktor NIJZ dr. Krek tisti, ki bodo presodili 
in odločili? In s svojimi mandati, profesionalnostjo ter 
politično in kazensko odgovornostjo staršem zagotovili, 
da so vse premislili in da je šolanje v teh razmerah 
možno, varno in strokovno utemeljeno? A starši bodo 
tisti? Tisti starši, ki itak zdaj, ko se začenjajo odpirati 
dejavnosti in podjetja, nimajo kam z otroki, starši, ki 
jim ministrica svetuje, da naj se pač nekako znajdejo z 
varstvom, naj bi otroke poslali v šole, za katere odgovorni 
niso prepričani, kako bo tam!?
In to v razmerah, ko z vladnih tiskovnih konferenc še 
kar naprej prihajajo neprepričljive in strah vzbujajoče 
informacije. Še kar naprej poslušamo, kako lahko gre 
že jutri spet vse narobe, kako nas je treba držati na 
kratko, kako je treba nad nas s policijo, preverjati 
tiste v karanteni, kupovati vojaška vozila za krotenje 
množic!? No ja, glede tega zadnjega se velja spomniti na 
leto 2012. Janševo vlado so takrat odnesle prav množične 
sindikalne demonstracije. Pa se menda ja ni zaklel, da se 
scenarij izpred osmih let ne bo ponovil? 
Skratka, logično bi se mi zdelo, da bi bili pristojni ob 
tem, ko počasi vračajo življenje v Slovenijo, racionalni 
in pomirjujoči. Ampak ne, Krek in Kacin vzbujanje 
strahu obvladata do potankosti. Če ne gre drugače, pa 
prosto po medvedku Puju – se bo že kaj takega zgodilo, 
da bo še huje. Treba je znati. Recimo, govorec pove, da 
je v Sloveniji zaradi virusa v zadnjem dnevu umrlo pet 
ljudi. Vsakogar med nami zmrazi. A v resnici je tako, 
da v Sloveniji – povprečno seveda – tudi ko ni nobene 
epidemije, vsak dan umre okoli 50 ljudi. In tako ni le pri 
nas. Če bi vse številke, ki jih v teh dneh poslušamo z vseh 
koncev sveta, postavljali v kontekst siceršnjih obolelosti 
in smrti, bi bila slika precej bolj razumna. Recimo. V 
330-milijonski Ameriki, kjer je zaradi virusa umrlo že več 
kot 55 tisoč ljudi, vsak mesec tudi sicer umre okoli 240 
tisoč ljudi. A politikam in politikom takšno pomirjujoče 
prikazovanje podatkov očitno ni v interesu. Ne levim, 
ne desnim, ne demokratičnim, ne avtokratskim, ne 
izvoljenim, ne postavljenim, ne kronanim … Ne razumem 
in me skrbi. 
Proti bolezni bomo enkrat dobili cepivo, proti ljudem z 
zlimi nameni ga ne bo nikoli. O
b
 r
o
b
u
Foto: M24
Štajerski TEDNIK torek, 12. 5. 2020     COLOR CMYK stran 19
vozili po sobotnih voznih redih, ob 
nedeljah in praznikih bo veljal ne-
deljski vozni red. V Kopru pa bo za 
občanke in občane maja potniški 
promet brezplačen, od 1. junija pa 
bodo potniki vozovnico lahko ku-
pili na avtobusni postaji ali obsto-
ječih kartomatih. 
Sprostitev javnega potniškega 
prometa pozdravlja tudi Sindikat 
voznikov avtobusov Slovenije, a 
hkrati opozarja, da mora infra-
strukturno ministrstvo poskrbeti 
za izvajanje predpisanih ukrepov. 
Po njihovih navedbah bi bilo izje-
mno neokusno, neodgovorno in 
nevarno, da bi breme padlo izključ-
no na pleča voznikov.
Kot so ta teden opozorili v sindi-
katu, pričakujejo, da se bo s spro-
ščanjem začasne prepovedi javne-
ga prometa v Sloveniji po zgledu 
trgovin, lekarn, zdravstvenih do-
mov in bolnišnic voznikom omo-
gočilo opravljanje le njihovega 
dela - vožnje, in da bo za varnost in 
čiščenje poskrbljeno z ustreznimi 
zunanjimi službami, ki bodo lahko 
kakovostno zagotovile varno in 
zdravo okolje.
Prvi teden na tirih le 
tretjina vlakov
Pripravljeni so tudi na Slovenskih 
železnicah (SŽ), kjer vlake priprav-
ljajo na ponedeljkovo sprostitev 
javnega prometa. Prvi teden bo 
vozila le tretjina vlakov, nato bodo 
njihovo število povečali. V pomoč 
ohranjanju primerne razdalje med 
potniki so označili vstopna mesta 
in pa sedeže, na katerih bo mogo-
če sedeti, vlake bodo sproti čistili.
Na SŽ priporočajo nakup vozov-
nic prek spleta, mobilne prodaje ali 
prek njihove aplikacije, s čimer se 
potniki izognejo dodatnim stikom, 
osebju v vlaku pa zagotovijo, da 
vozovnico pregleda brezstično.
Še naprej pa miruje mednarodni 
potniški promet. Minister za in-
frastrukturo Jernej Vrtovec je kot 
možen datum njegove sprostitve 
omenil 1. junij.
torek  12. maja 2020 Ljudje in dogodki   19
Hrvaška je že odprla meje 
Hrvaška od sobote naprej omogoča vstop v državo državljanom 
Evropske unije zaradi poslovnih razlogov ali drugih gospodarskih 
interesov kot tudi zaradi nujnih osebnih razlogov, je potrdil 
hrvaški notranji minister Davor Božinović. Po vstopu na Hrvaško 
bo treba spoštovati vse epidemiološke ukrepe, med katerimi pa ni 
več obvezne 15-dnevne samoizolacije.
Božinović je na novinarski konferenci hrvaškega štaba civilne 
zaščite napovedal, da bodo potnike na mejnih prehodih seznanili 
s priporočili epidemiologov. Ocenil je, da bosta odprtje meje 
in ugodna epidemiološka situacija olajšala tudi meddržavne 
dogovore o vnovičnem zagonu turizma.
Sicer pa je Hrvaška včeraj, v ponedeljek, sprožila tretji korak 
rahljanja epidemioloških ukrepov. Med drugim so znova dovolili 
javni promet med županijami. Odprli so vrtce in šole za nižje 
razrede osnovne šole kot tudi gostinske lokale in nakupovalna 
središča. Svoja vrata so po več tednih znova odprli narodni in 
naravni parki, delovati so začele avtošole, stavnice in igralnice. 
Kamlu bodo objavili tudi priporočila za vnovično organizacijo 
kulturnih dogodkov. Najprej bodo omogočili nadaljevanje dela 
filmskim ekipam in snemalcem glasbenih vsebin, od 18. maja 
pa naj bi se življenje vrnilo v kine, gledališča in na koncertna 
prizorišča, je povedal Božinović, ki je tudi šef nacionalnega štaba 
civilne zaščite.
Slovenci ob prihodu domov 
še vedno v karanteno ...
Pri slovenski policiji pa so pojasnili, da slovenska stran še ni 
spremenila odloka o prehajanju mejnih prehodov med epidemijo 
koronavirusa, kar pomeni, da se osebam ob vstopu v Slovenijo 
odredi sedemdnevna karantena. Za spremembo odloka je pristojno 
ministrstvo za zdravje, pa so pojasnili na ministrstvu za notranje 
zadeve. 
Foto: ČG
V turističnih agencijah sicer letos 
pričakujejo med 60- in 70-odstotni 
upad prihodkov, čeprav Mrvaljević 
poudarja, da je natančno številko 
zaenkrat še težko oceniti. »Turistič-
ne agencije bodo krizo seveda pre-
živele; nekaj zahvaljujoč pravočas-
nim vladnim ukrepom ter seveda s 
ponovnim zagonom gospodarske 
aktivnosti. Poskušali bomo obdr-
žati čim več naših zaposlenih, saj 
verjamemo, da se bo obseg dela 
lahko približal lanskemu v času 18 
mesecev od normalizacije,« je do-
dal sogovornik.
Tudi turistične agencije so mora-
le sredi marca, tako kot ostali turi-
stični delavci, prekiniti ponujanje 
storitev strankam. Hkrati pa so se 
soočile z goro odpovedanih poto-
vanj zaradi zaprtih meja in skrbi 
strank za svojo varnost oz. zdrav-
je. Vlada jim je med drugim na po-
moč priskočila z rešitvijo, da lahko 
strankam v primeru odpovedi na-
mesto denarja ponudijo vrednot-
nico za koriščenje v prihodnjih 24 
mesecih.
ampov
zaradi ukrepov za zajezitev širjenja novega korona-
i skupaj željno čakajo naslednji paket pomoči, ki bo 
met 
masko, preverite tudi vozni red
rugače kot pred epidemijo. Ob vnovičnem zagonu morajo potniki spoštovati več zaščitnih ukrepov, med 
ščitno masko.
Foto: ČG
Foto: M24
Slovenija  Zobozdravniki s številnimi dilemami 
Zobozdravstvo 
bo še dražje
Od sobote je ponovno dovoljeno izvajanje vseh zobozdra-
vstvenih storitev, vendar pod posebnimi pogoji. V ordina-
cije bodo lahko vstopale le zdrave osebe. Zobozdravstveno 
osebje bo moralo med drugim nositi vodoodbojni plašč oz. 
pokrivalo in zaščitni vizir ali očala, ordinacijo pa bo treba po 
obravnavi vsakega bolnika očistiti, razkužiti in prezračiti.
Ambulante bodo morale skladno z navodili, ki jih je pripravila Zdrav-
niška zbornica Slovenije, pri vseh bolnikih dan pred pregledom pre-
veriti njihovo zdravstveno stanje, jih obvestiti, v katerih primerih ne 
smejo obiskati ambulante, in jih seznaniti z ukrepi za preprečevanje 
širjenja okužb. Če bo imel bolnik simptome covida-19, mu bo ambulan-
ta ponudila poznejši termin. Čakalnice bodo morale biti fi zično zaprte 
ali zaklenjene, vstop vanje pa bo dovoljen le naročenim osebam. Z ot-
roki oz. mladostniki lahko pride en zdrav spremljevalec. V čakalnici bo 
lahko prisotno le minimalno število bolnikov oz. eden na ordinacijo. 
Bolniki in njihovi morebitni spremljevalci si bodo morali pred vsto-
pom v čakalnico nadeti masko in si razkužiti roke. Iz čakalnice bodo 
morali pristojni vnaprej odstraniti revije, igrače, okraske ..., ki bi lahko 
predstavljali vir prenosa okužbe.
Vnovični zagon zobozdravstvenih storitev sicer spremlja precej kri-
tik iz strokovnih vrst. Zobozdravniki med drugim opozarjajo, da so za 
vnovično odprtje ambulant izvedeli prepozno, saj marsikdo ambulan-
te ne bo mogel odpreti kar »čez noč«. Zaradi priporočil pa tudi ne bo 
več možno obravnavati toliko pacientov kot prej; predvidoma le še 
polovico toliko.
Višji bodo stroški za zaščitno opremo, obenem pa bo potreben do-
daten administrativni kader.
Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije 
(ZZZS) Marjan Sušelj je sicer nedavno dejal, da je po epidemiji priča-
kovati manjši pretok bolnikov in da bodo nastali dodatni materialni 
stroški, ki se bodo poznali v ceni storitev, zdravstvo pa se bo zato 
podražilo. 
Zobozdravniki, tako koncesionarji kot zasebniki, so že pred tedni 
v pismu ministru za zdravje Tomažu Gantarju predlagali, naj država 
subvencionira nakup zaščitne opreme, zagotovi zaščitno opremo iz 
državnih rezerv ter v sodelovanju s stroko in ZZZS na novo ovrednoti 
delo in storitve v zobozdravstvu. Odgovora niso dobili, je pa minister 
zato v četrtek dejal, da prehajajo v fazo, »ko si bo moral vsak zagotovi-
ti opremo sam. Če bo opremo imel, bo lahko delal, kdor je ne bo imel, 
ne bo mogel odpreti ambulante.«
Foto: M24
Podravje  Cepljenje proti klopnim boleznim
Za en odmerek 28 evrov
V okviru postopnega sproščanja nenujnih zdravstvenih 
storitev so v ambulantah Nacionalnega inštituta za javno 
zdravje (NIJZ) in pri izbranih zdravnikih začeli tudi s ceplje-
nji proti klopnemu meningoencefalitisu.
Za cepljenje se je potrebno predhodno naročiti po telefonu ali 
elektronski pošti, saj je vstop v čakalnico zaradi individualne obrav-
nave omogočen le naročenim in v dogovorjenem terminu. Osebno 
naročanje v ambulanti ni mogoče. Na cepljenje lahko pridejo le zdrave 
osebe, ki v zadnjih 14 dneh niso imele respiratorne okužbe, prav tako 
pa okužbe niso imele osebe, s katerimi živijo v istem gospodinjstvu. 
Obvezna je uporaba kirurške maske ter razkuževanje rok ob vstopu v 
prostore območne enote inštituta. 
Cepljenje se lahko opravi na območnih enotah inštituta ter pri izbra-
nih zdravnikih in je samoplačniško, razen za otroke in odrasle, ki bodo 
v tekočem letu dopolnili 3 leta oz. 49 let. Cena enega odmerka cepiva 
v ambulantah NIJZ je 28 evrov, cena osnovnega cepljenja s tremi od-
merki pa 84 evrov.
Imetnikom mesečnih, polletnih in letnih vozovnic inte-
griranega javnega potniškega prometa se bo njihova ve-
ljavnost avtomatično podaljšala, in sicer najmanj za čas, 
ko javni linijski promet ni obratoval, imetnikom mesečnih 
vozovnic pa najmanj število dni do konca veljavnosti mar-
čevske vozovnice, ki je niso mogli koristiti.
Štajerski TEDNIK torek, 12. 5. 2020     COLOR CMYK stran 20
torek  12. maja 2020Križemkražem20
Pozimi je zrak, ki je obremenjen z oglji-
kovim dioksidom, ki nastaja pri dihanju 
in gojenju določenih lončnic, vlago, ki 
je posledica kondenza, kuhanja, pranja, 
sušenja, prhanja in podobno, ter različ-
nimi škodljivimi primesmi, ki so posle-
dica človekovega bivanja in prostora ter 
opreme (sveče, hlapi različnih premazov 
lesa, lakov, barv, vonjave čistil, radon), 
in prav zaradi takšnega zraka ste brez 
energije, utrujeni in izčrpani ter imate 
težave s koncentracijo in glavobol. Zato 
je spomladi čas, da odprete okna in vra-
ta ter prezračite stanovanje in pisarno.  
KRAUSE, Karl - nemški filozof, utemeljitelj panteizma, REPINC Vasko - glasbenik, član nekdanjih Belih vran in Mladih 
levov, ZURLA - na koncu razširjeno leseno orientalsko pihalo
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj 
Direktor: Drago Slameršak
Odgovorna urednica: Simona Meznarič
Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, 
Senka Dreu
Fotoreporter: Črtomir Goznik 
Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič  
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16  
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.  
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si 
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si 
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, 
Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:  
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 
749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega 
tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 
1948. Izhaja vsak torek in petek. 
Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. 
Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 
EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. 
Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in 
se obračunava v skladu z  41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019).
Piše: Mateja Toplak  Popotni prah - Mornarska beležnica (53)
Z več kot petinosemdesetimi 
odstotki pretežno ekonomskih 
priseljencev je Dubaj verjetno 
eno izmed kulturno najbolj 
pisanih mest na svetu. 
Ob omembi slavne metropo-
le večina ljudi najprej pomisli 
na sodoben blišč: na v vrsto 
zložene stolpnice, ki so zrasle 
iz puščavskega peska, na presti-
žne restavracije in dizajnerske 
butike, na bele plaže, še mehkej-
še od prvovrstnih arabskih pre-
prog, ali na ogromno umetno 
smučišče. Seveda bi šli v Dubaj, a 
vse to se sliši predrago. Pa je res?
Trume priseljencev, po večini 
Indijcev in Pakistancev, poskrbi-
jo za to, da se lahko človek tudi 
tukaj dobro in poceni naje, napi-
je in obleče. Stari del mesta ob 
»morskem potoku«, t. i. Dubai 
Creeku, je prej kot velemestu 
podoben zatohli četrti Mum-
baja. Vonj po azijskih začimbah 
in dišečih paličicah se razširja iz 
gostilnic, ki ponujajo pristno azij-
sko hrano. Med hojo se umikaš 
množici vernikov, ki se zgrinja v 
prazna poslopja, ki so jih preu-
darno prekrstili v templje – tako 
s cvetjem v rokah svoje prošnje 
mrmraje priporočajo vrhovne-
mu bogu. Utrinek iz tega dela 
mesta je popolno nasprotje 
temu, kar Dubaj za svet pred-
stavlja. Razkošno, inovativno in 
gostoljubno mesto je do danes 
v puščavo privabilo več kot dva 
milijona tujcev. Ti sicer ne živijo 
tako lagodno kot domačini, ki 
so oproščeni vsakršnega plačila 
davkov, vendar kljub vsemu za-
služijo neprimerljivo več, kot bi 
doma, v deželah tretjega sveta. 
Torej če se ob obisku največje-
ga mesta Združenih arabskih 
emiratov izognete turističnim 
atrakcijam, kot so: prelet mesta 
s helikopterjem, bivanju v enem 
izmed najdražjih hotelov na sve-
tu (Burj Al Arab), pregrešni ve-
čerji na vrhu najvišje stavbe sve-
ta (Burj Khalifa) in nakupu zlatih 
ploščic iz avtomata, podobnega 
tistemu, ki ga pri nas uporablja-
mo za kavo, je lahko obisk mesta 
cenovno precej podoben osta-
lim evropskim prestolnicam.
Foto: M. Toplak 
Dubaj, Združeni arabski emirati
Vodstvo enega večjih vrtcev 
v Sloveniji si želi, da bi vrtčevske 
enote čim prej napolnil smeh ot-
rok, seveda ob upoštevanju vseh 
priporočil pristojnega ministrstva 
in drugih strokovnih inštitucij. »Šele 
sedaj, ko smo se vsi skupaj znašli v 
popolnoma novi situaciji, se zaveda-
mo pomena in vrednosti delovanja 
vrtcev,« je dejala ravnateljica Marija 
Vučak. Ob tem pa imajo zaprta vrata 
in prazne ter tihe enote Vrtca Ptuj v 
teh dneh še bolj žalostno podobo. 
Ptujski vrtec je 9. maja, torej minulo 
soboto, zabeležil 75 let delovanja. 
»Mnoge generacije otrok so Ko-
račnico ptujskih cicibanov (»Deveti 
maj, deveti maj, za ptujske cicibane 
raj …«), skladatelja Janeza Bitenca, 
glasno in z otroško vznesenostjo za-
pele staršem in ostalim gledalcem, 
ko so se otroci iz vseh enot povezali 
v skupni glasbeno plesni prireditvi. 
Tudi letos bi več kot 200 otrok z 
nastopom ob 36. prazniku Vrtca 
Ptuj zagotovo znova navdušilo vse 
gledalce. Žal smo lahko praznovali 
le povezani v mislih in spominih, 
kako je bilo v preteklih letih.«
A časa za ples in petje bo še več 
kot dovolj, tako kot za doseganje 
novih ciljev in izpolnjevanje pro-
gramov. »Še naprej si moramo pri-
zadevati, da v skladu s potrebami 
staršev ohranjamo programe za 
najranljivejše skupine otrok, ki jih 
ostali vrtci v neposredni bližini ne 
izvajajo. To pomeni, da ohranimo 
bolnišnični oddelek v SB Ptuj, prila-
gojen predšolski program za otroke 
s posebnimi potrebami in možnost 
vključevanja otrok v izmenskem 
času.« Vučakova pa je dodala tudi 
bolj grenko, a pomembno plat do-
datnih programov. »Ker gre za spe-
cifi čno organizacijo dela, ki po zako-
nodaji bremeni ustanovitelja vrtca, 
bi zagotovo moralo biti v interesu 
vseh sosednjih občin, da sofi nanci-
rajo te programe, ki dejansko vklju-
čujejo otroke širšega območja.« 
Ob programih, ki jih drugi vrtci 
ne izvajajo, je ptujski vrtec aktiven 
soustvarjalec dogodkov v Mestni 
občini Ptuj. »Redno se vključujemo 
v vse dogodke našega mesta, ob 
nekaterih večjih dogodkih smo tudi 
samostojni organizatorji ter izvajal-
ci: otroška pustna povorka vrtcev 
Slovenije, občinski in medobčinski 
kros vrtcev, specialna olimpijada 
…« Z različnimi dejavnostmi tako 
skušajo vključiti in animirati vse ot-
roke in tako slediti razvoju prav vsa-
kega malčka. 
Ptuj  »Deveti maj, deveti maj, za ptujske cicibane raj …«
Častitljivih 75 let delovanja vrtca 
(z začasno zaprtimi vrati) 
Po 75 letih delovanja, ko je Vrtec Ptuj neprekinjeno deloval v različnih sistemih in je še nedolgo v 
igri in učenju povezoval predšolske otroke širšega območja Ptuja, smo dočakali tudi začasno zaprtje 
vrtca. Igralnice zaradi epidemije covid-19 samevajo že dva meseca. V dolgoletni zgodovini Vrtca 
Ptuj to pomeni le kratko obdobje, v teh in minulih dneh pa za mnoge starše izjemno stisko.
Foto: Črtomir Goznik
Vrtec Ptuj zaključuje šolsko leto z 970 zasedenimi mesti. »Po evidenci vpisanih za šolsko leto 2020/21 bomo zago-
tovo začeli z nižjim številom, saj kar nekaj vpisanih otrok 1. septembra še ne izpolnjuje starostnega pogoja za vpis 
v vrtec,« je še dodala Vučakova.
Štajerski TEDNIK torek, 12. 5. 2020     COLOR CMYK stran 21
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
Sudoku  Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka 
številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem 
manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Tednikova nagradna razrezanka  Kaj je na fotografiji?
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 12. do 18. maja 2020.
1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično
Ljubezen Posel Denar Zdravje
Oven  ☺☺ €€€ 
Bik  ☺ €€ 
Dvojcka  ☺☺☺ € 
Rak  ☺ €€€ 
Lev  ☺☺ €€ 
Devica  ☺☺☺ € 
Tehtnica  ☺☺☺ €€€ 
Škorpijon  ☺☺ € 
Strelec  ☺☺☺ €€ 
Kozorog  ☺☺☺ € 
Vodnar  ☺☺ €€€ 
Ribi  ☺ €€ 
Da boste lažje ugotovili, vzemite v 
roke škarjice, razrežite fotografi jo po čr-
tah in nato na novo sestavite kvadratke 
ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko 
s svojimi podatki pošljite na naslov 
Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 
2250 Ptuj, do ponedeljka,18. maja. 
Lahko jo tudi fotografi rate (skupaj s ku-
pončkom z izpolnjenimi osebnimi podat-
ki) in jo pošljete na elektronski naslov: 
tednik@radio-tednik.si.
Izmed tistih, ki nam boste poslali pra-
vilno sestavljeno fotografi jo z izpolnjenim 
kupončkom, bomo vsak teden izžrebali 
dobitnika praktične nagrade.Podarja jo Knjigarna Bukvica iz Ptuja. Zdaj pa veselo 
na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: 
Marko Fideršek, Žetale.
Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
Tednikova nagradna razrezanka - kuponček
Ime in priimek: ______________________________________
Naslov: ____________________________________________
Pošta: _________________________________________

Foto: ČG
3 8 9 6 2
9 2 7 4
7 9
6 3 9
4 5
8 2 9
7 6
3 5 7 8
1 6 8 2 7
torek  12. maja 2020 Za kratek čas   21
Kako ste si vi kaj s šolo oziroma 
s tistimi leti, ko ste še glodali šolske 
klopi? Lepi časi? Grdi časi? Hvala bogu, 
da so minili? Današnji šolarji bodo 
svojim potomcem čez leta in desetletja 
imeli kaj povedati o svojem šolanju. Ker 
da ti kar tako ni treba dva meseca hoditi 
v šolo, pa da niso počitnice – tega ne 
doživi vsakdo!
Ampak šolarji bodo kmalu dočakali 
svoj dan D – daponovnega odprtja 
šol. No, vsaj nekateri.
Ste imeli v minulih tednih 
kakšne izkušnje v zvezi s šolanjem 
svojih najmlajših? Ste se morali 
skupaj s svojo deco ponovno 
spomniti na samostalnik – 
pridevnik – zaimek – števnik; na 
kocko – kvader – valj – piramido 
– kroglo; na alkane – alkene – 
alkine, enojne in dvojne vezi; na ampere 
– volte – vate – paskale – tesle – njutne; 
na Mozarte – Beethovne – Chopine – 
Bache – Čajkovske ...? Joj, kaj vse smo 
že uspeli pozabiti v teh letih, kar več ne 
hodimo v šolo! Pa smo še zmeraj živi. 
Če ste bili v teh koronačasih za 
domačega učitelja, ste mogoče 
kdaj pomislili (pa ne povedali na 
glas, da vas vaši učenci niso 
čuli): Le kaj se je tega treba 
učiti! Ker marsikaj, kar ponuja 
in zahteva šola, odraslemu človeku 
najbrž malo pomeni. Koliko 
nepotrebnih stvari smo morali 
vedeti – da smo potem čim prej 
pozabili. Čeprav: tisto, kar se 
nekomu zdi povsem nepotrebno 
znanje, lahko komu drugemu 
prinaša vsakdanji kruh. In ko 
si osnovnošolec, še najbrž 
ne veš, ali si boš plačo 
služil s šravfanjem 
motorjev ali s 
pečenjem pic. Prav 
pa je, da vsaj nekaj 
od tega spoznaš v 
času svojega izobraževanja.
Pa vendar – ali so res vsi 
šolski predmeti enako 
pomembni? Včasih v 
teh dneh smo že imeli 
občutek, da so nekateri učitelji 
izgubili kompas. In tako so otroci 
dobivali navodila, kaj naj počnejo 
pri podaljšanem bivanju. Pa 
videokonference iz gospodinjstva 
najbrž tudi niso najpomembnejša 
stvar v tem času. Razen za tistega, 
ki to poučuje.
In če smo že pri več ali manj 
vrednih predmetih: zakaj so na 
primer v Nemčiji po vrnitvi s 
koronaodmora učenci v šolah 
imeli pouk materinščine, tujega 
jezika in matematike, ne pa 
gospodinjstva, obdelave gradiv 
in likovne vzgoje? In zakaj v 
naših šolah tiste učence, ki se 
učijo doma, preverjajo v prvem 
triletju samo iz slovenščine in 
matematike? Očitno vsi predmeti 
le nimajo enake veljave, pa čeprav 
nekateri zagnani pedagogi iz vsake 
pasje fi ge delajo visoko znanost.
Kakorkoli: šola skoraj bo 
odprta, čez korono vsak od nas je 
po svoje kolovratil skoz naporen 
šolski čas ... (Malce sem preuredil 
svojo osnovnošolsko pesmico – 
mislim, da je bila na zadnji strani 
naše prvošolske čitanke.)
Daleč od šanka
Kateri je več vreden
Z ormoške občine so sporočili, da so letošnjo čistilno akcijo po vseh 
krajevnih skupnostih načrtovali 21. marca, a so jo morali odpoveda-
ti. Najbolj onesnažene obcestne jarke so v tem času očistili delavci 
občinskega režijskega obrata. Ko bodo ocenili, da je primerno, bodo 
skladno s predpisi pripravili večjo čistilno akcijo, je sporočila direkto-
rica občinske uprave Milena Debeljak. Novega termina za zdaj še niso 
določili, bodo pa o tem občane in občanke obvestili. 
Kljub temu da množično zbiranje in čiščenje okolja v tem času ni 
dovoljeno, pa se lahko vsak posameznik oz. skupina oseb iz istega go-
spodinjstva ozre okrog ter pobere manjše odpadke iz narave individu-
alno in na ta način prispeva k čistejšemu okolju.
Kako in kdaj bodo čistili 
v Središču in Svetem Tomažu?
»Čistilno akcijo smo začeli načrtovati v začetku marca, izvedba pa je 
bila predvidena zadnjo soboto v marcu. Zaradi omejitev in koronavi-
rusa seveda to ni bilo izvedeno. Razmišljamo, da bi akcijo izpeljali med 
letom, ko bo to mogoče, ali pa se res pozove občane k individualnemu 
čiščenju. Režijskega obrata nimamo, če pa bomo dobili planirane jav-
ne delavce, pa bi del čiščenja okolja lahko izvedli tudi z njimi. Skupna 
akcija pa je seveda odvisna od sproščanja ukrepov,« je povedal župan 
občine Središče ob Dravi Jurij Borko.
Tudi s tomaževske občine so na kratko sporočili, da bodo čistilno 
akcijo izvedli v kasnejšem času, ko bo večina ukrepov preklicana.
Ormoško  Spomladanske čistilne akcije odpovedane
Kljub epidemiji lahko 
naredite nekaj za okolje
V minulih dneh bi povsod po državi potekale spomladanske 
čistilne akcije, tudi na Ormoškem. A množičnih akcij zaradi 
izrednih razmer ni mogoče organizirati … 
Foto: ČG
Štajerski TEDNIK torek, 12. 5. 2020     COLOR CMYK stran 22
torek  12. maja 2020Poslovna in druga sporočila22
PRENOVLJENA 
IN OBSEŽNEJŠA
ŽE V PRODAJI!
Revija Dober tek, z vami že 25 let.
www.dobertek.com
Letna naročnina 
38,50 EUR 
+ DARILO*
*tematska izdaja po izbiri
Tel.: 080 4321
•Družinski piknik
•Pogače
•Sladka ledena osvežitev
•Riž od A do Ž
•Svežina rabarbare
•Gremo na (kraft) pivo
•Po koroni bo vse drugače
•Odlični majski recepti 
Poletje 2020 na morju v družbi Radia-Tednika Ptuj 
in turistične agencije ATP
POSTATI NAROČNIK 
ŠTAJERSKEGA TEDNIKA 
SE RESNIČNO SPLAČA!Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski 
tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto.
Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in 
obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli.
Vsako soboto od 27. 6. do 29. 8. 2020 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na 
slovensko morje.
Za vas smo skupaj s turistično agencijo ATP pripravili posebna doživetja.
Enodnevna sprostitev na morju bo stala 21,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika 
pa velja nižja cena, 15,00 EUR.
Vabljeni – uživajte poletje z nami!
Simonov zaliv
NOVI NAROČNIKI POZOR!
Posebno ponudbo smo pripravili za tiste,
 ki se boste 
od 31. 3. do 24. 6. 2020 naročili na Štajers
ki tednik.
Brezplačno boste na morju lahko uživali 
vse poletne sobote (od 27. 6.  do 29. 8. 20
20).
Če torej želite 10 sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na 
morju, postanite novi naročniki Štajerskega tednika.
Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v 
soboto, 5. 9. 2020, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem 
zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji 
Radia-Tednika Ptuj.
Informacije in rezervacije: 
Turistična agencija ATP, Domino center Ptuj, tel.: 070 244 150.
Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje.
Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja.
OBVESTILO
 
 
ponovno odprto tudi  
Stranke prosimo, da upoštevajo vse previdnostne ukrepe:
• obvezno si razkužite roke
• ob vstopu v tajništvo si namestite zaščitno masko 
• vstopajte eden po eden
Male oglase, čestitke, obvestila in osmrtnice na Radiu Ptuj in v Štajerskem tedniku 
lahko še vedno oddate tudi preko elektronske pošte: 
marjana.pihler@radio-tednik.si
majda.segula@radio-tednik.si
ali telefon: 02 749 34 10 ali 02 749 34 16.
Hvala za razumevanje. 
Uredništvo Radia-Tednika Ptuj
Štajerski TEDNIK torek, 12. 5. 2020     COLOR CMYK stran 23
torek  12. maja 2020 Oglasi in objave   23
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova 
drva vseh dimenzij in bukovo hlodovi-
no ter zelo kakovostne smrekove pelete, 
brezplačna dostava, ugodna cena. Dani-
lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 
667 170.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo 
vse vrste hlodovine, predvsem hrast in 
bukev. Možnost odkupa tudi na panju. 
Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Ro-
gaška Slatina. Tel. 041 785 318.
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis-
terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik 
za drva in preostalo kmetijsko mehaniza-
cijo. Telefon 041 923 197.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, leghorn 
in bele kokoši, 3,5 kg, prodajamo. Tel. 
040 531 246. Rešek, Starše 23.
DELO
Če ste upokojenec in bi želeli ob-
časno dostavljati pice na območju 
Ptuja. Informacije 031 301 116. 
Picerija Slonček iz Prešernove 19.
Neža Kociper roj. Majhen, Placerovci, roj. 1937 – umrla 26. aprila 2020; 
Jožef Novak, Žvab 6, roj. 1949 - umrl 29.aprila 2020; Marija Lašič, roj. 
Čeh, Apače 307, roj. 1931 – umrla 27. aprila 2020; Ivana Veber, roj. 
Meško, Ptuj, Na jasi 36, roj. 1926 – umrla 29. aprila 2020; Marija Arnuš, 
roj. Suher, Orešje 97, roj. 1924- umrla 29. aprila 2020; Stanko Žnida-
rič, Kukava 14, Juršinci, roj. 1959 – umrl 30. aprila 2020; Ivana Grdina, 
roj. Kiseljak, Gerečja vas 98, Hajdina, roj. 1931 – umrla 2. maja 2020; 
Martin Petek, Gajevci 36 B, Gorišnica, roj. 1957 – umrl 4. maja 2020; 
Silva Berta Semenić, Kidričevo, Kajuhova ul. 7, roj. 1940 – umrla 3. maja 
2020; Franc Roškar, Strelci 9, roj. 1939 – umrl 2. maja 2020.
Umrli so 
Vsako
sredo
ZA ZVEZDE
www.reporter.si
P R I  P R O D A J A L C I H  Č A S O P I S O V
IZ NOVE 
ŠTEVILKE
INTERVJU
Damir Črnčec, svetovalec LMŠ: 
Najšibkejši člen v Janševi vladi je Janez Janša!
AFERA
Žvižgač Gale: 
Počivalšek je pravil, da gre pri ventilatorjih Geneplaneta za posel SDS
POLITIKA
Slovenija (še) ni Orbanova Madžarska: 
kako se vzdržuje sistem zavor in ravnovesij
MEDIJI
Skrivni Janšev načrt uničenja tiskanih medijev 
in prevzema RTV Slovenija
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo 
je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. 
Lepi spomini    
ne bledijo!
Štajerski TEDNIK torek, 12. 5. 2020     COLOR CMYK stran 24
Danes bo oblačno in deževno, le 
na severovzhodu bo popoldne že 
povečini brez padavin. Zapihal bo 
severovzhodni veter, na Primor-
skem šibka do zmerna burja. Po-
poldanske temperature bodo od 
6 do 11, na Goriškem in ob morju 
od 15 do 19 °C. V sredo in četr-
tek bo spremenljivo do pretežno 
oblačno, nastale bodo posame-
zne plohe, v četrtek tudi nevihte.
Vir: ARSO
4-dnevna napoved za Podravje
»Občutek, ko prideš na grob in 
namesto rož, ki si jih nasadil nekaj 
dni prej, vidiš samo skopane jame, 
je boleč. Tudi šopek, ki smo ga pos-
tavili v vazo, so ukradli. Nam se je 
to zdaj ponovilo že večkrat, zato 
želimo opozoriti vse, naj bodo po-
zorni. Verjetno je storilec en in isti. 
Ne gre za rože, gre za to, kako to 
sploh kdo lahko stori,« pravi Sonja 
Arnuš, ki ima na starem rogozni-
škem pokopališču pokopanega 
tasta.
Njihov primer pa še zdaleč ni 
osamljen. V uredništvu se je oglasi-
lo več ljudi s podobnimi zgodbami. 
Kraje nasajenih rož, pa šopkov in 
sveč ...; z vsem tem se srečujejo tis-
ti, ki urejajo grobove pokojnikov.
Po besedah Arnuševe je bilo na 
starem pokopališču v zadnjih dneh 
»izropanih« kar nekaj grobov. 
Samo v bližini njihovega še trije: 
»Govorila sem s cvetličarko, ki tudi 
ugotavlja, da je tega precej. Ljudje 
se ji potožijo in tudi sama opaža, 
da je primerov ogromno. Vsi sku-
paj se sprašujemo, kdo je tega 
sploh zmožen in kaj stori s temi 
nakradenimi rožami.«
Primerov kraje rož s pokopali-
šča je vsako leto veliko. Večina jih 
sploh ne pride v javnost. Ljudje 
pač nasadijo nove in zgodba se 
zaključi. Vsekakor pa je prav, da 
se opozori tudi na takšna nizkotna 
dejanja in ljudi opozori, naj bodo 
previdni. 
Ptuj  Stranske posledice karantene
Kdo krade rože na pokopališčih in kaj z njimi počne?
Zadnje tedne, ko je bilo povsod neprimerno manj ljudi kot običajno, so nekateri očitno koristili za tatvine. Tako podle, da so skoraj neverjetne. Brezvestneži so namreč brez rož pustili 
marsikateri grob tako na starem kot novem ptujskem rogozniškem pokopališču.
Foto: S. Arnuš
Tako je bil videti urejen grob druži-
ne Pukšič.
Rojstva: Sara Gorenjak, Gradišča 143a, Cirkulane – de-
ček Izak; Mateja Tacl Ranfl , Volkmerjeva c. 26 b, Ptuj 
– deklica Petra; Janja Kamenšek, Stoperce 4, Stoper-
ce – deklica Neža; Petra Cerjak Travnikar, Vinarski trg 
9, Ptuj – deklica Ava; Katja Lesjak, Tržec 35, Videm pri 
Ptuju – deček Mark; Elka Mlakar, Kvedrova ul. 4, Ptuj 
– deček Filip Lev; Tjaša Janžekovič, Draženska cesta 
31, Ptuj – deklica Julija; Manuela Leben Bezjak, Cvet-
kovci 58, Podgorci – deček Noel; Tamara Drevenšek, 
Kozminci 9a, Podlehnik – deček Tilen; Tanja Štuhec, 
Smetanova ul. 27, Maribor – deček Tito; Aleša Dreven-
šek – deklica Gaja; Tina Podgrajsek – deček Jakob.
Poroka – Ptuj: Alen Milošič, Dolane 3, in Nadija Cenar, 
Ptuj, Ulica 5. Prekomorske 13.
Čeprav nas varnostni orga-
ni prepričujejo, da je slovenska 
državna meja, ki je tudi zunanja 
evropska, skrbno varovana, se ne-
malokrat izkaže, da to najbolj ne 
drži. Da se migranti, ki nezakonito 
vdirajo v državo, po slovenskih 
vaseh sprehajajo kar sredi belega 
dneva, priča primer, o katerem pi-
šemo. V petek, 24. aprila, je tujec 
ob kanalu reke Drave na obmo-
čju občine Gorišnica pripešačil do 
lokalne ceste, ki povezuje naselji 
Formin in Placerovci. V bližini for-
minske hidroelektrarne se je ob 
cesti zgrudil in obležal. Obnemog-
lega so opazili domačini. Pristopili 
so, da bi mu nudili pomoč. Ko so 
videli, da je najverjetneje nezako-
niti migrant, se ga zaradi lastne 
varnosti in zaščite svojega zdravja 
niso upali dotikati. Takoj so pokli-
cali pomoč: reševalce in policijo. 
Tujca je najverjetneje premagala 
izčrpanost. Bogsigavedi, kako dol-
ga pot je bila za njim. Na Forminu 
je dokončno omagal, se zgrudil 
in negibno obležal. Kot je slišati, 
naj bi bil tudi brez dokumentov, 
nahrbtnik, ki ga je nosil, pa naj bi 
ležal nekaj deset metrov vstran na 
njivi.
Okreval in zaprosil
za azil
Dogodek z izčrpanim in obne-
moglim migrantom so potrdili tudi 
na Policijski upravi Maribor. „24. 
aprila dopoldne so policisti policij-
ske postaje Gorišnica zaradi suma, 
da je nedovoljeno prestopil držav-
no mejo, obravnavali državljana 
Maroka. Nudena mu je bila zdrav-
niška pomoč. Ker je moški zaprosil 
za azil, je bil odpeljan v azilni dom 
Ljubljana,“ je pojasnila Anita Kova-
čič Čelofi ga iz PU Maribor.
Število ilegalnih 
prehodov še vedno v 
porastu
V letu 2019 so slovenski policisti 
skupno obravnavali 16.099 prime-
rov ilegalnih prehodov državne 
meje. V primerjavi z letom 2018 
se je lani število nezakonitih pre-
hodov meje povečalo za skoraj 
75 odstotkov. Uradna statistika 
trend naraščanja beleži tudi letos. 
V prvih treh mesecih se je v primer-
javi z enakim obdobjem lani število 
ilegalnih prehodov državne meje 
povečalo za 6,5 odstotka; lani jih je 
bilo 1.723, letos 1.835. Na območju 
Podravja, ki ga pokriva Policijska 
uprava Maribor, so letos do konca 
marca zabeležili 147 ilegalnih pre-
hodov državne meje, lani v istem 
obdobju pa 135.
Gorišnica  Izčrpan in obnemogel migrant obležal 
Maročan pripešačil, se zgrudil in negibno obležal
Maročan, ki je nekje ob vznožju Haloz nezakonito prestopil državno mejo, je nedaleč od nje omagal, se zgrudil in obležal. Našli so ga domačini, poklicali so policijo in reševalce.
Foto: M24
Območje Haloz in ravnica na Ormoškem sta koridorja za nezakonite migrantske poti.
Število ilegalnih 
prehodov po 
mesecih, Slovenija
2019
Januar 322
Februar 326
Marec 1.075
April 1.389
Maj 1.313
Junij 1.271
Julij 1.806
Avgust 2.389
September 2.030
Oktober 2.292
November 1.156
December 827
2020
Januar 614
Februar 564
Marec 657
Vir: Policija
Foto: S. Arnuš
Namesto rož so ostale le prazne 
jame.
Na vprašanje, ali se je število 
primerov tatvin na pokopališču 
na Ptuju v času epidemije še po-
večalo, direktor Javnih služb Ptuj 
Alen Hodnik, ki ima koncesijo za 
urejanje pokopališč, pravi, da teh 
informacij nima: »Se pa kraje rož 
in sveč pojavljajo že ves čas, prav 
presenetljivo je, česa vsega je člo-
vek zmožen.«
Ker se to redno dogaja in ker 
se takšna dejanja ponavljajo, Ar-
nuševa meni, da bo nekako treba 
ukrepati. Apelira na pristojne, naj 
temu posvetijo več pozornosti. Je 
pa v takšnih primerih storilce pre-
cej težko izslediti.  »Govorila sem s 
kolegico, ki ureja grob na novem 
pokopališču. Tako dolgo so jim 
kradli, da se je odločila, da se bo 
usedla na klop in čakala, da vidi, 
kdo stoji za tem. Po nekaj urah ča-
kanja je do groba prišla gospa, ki je 
povsem brez sramu iz vaze vzela 
rože. Stopila je do nje, ji povedala 
svoje in od takrat naprej se to več 
ni dogajalo,« o izkušnji svoje znan-
ke pravi Arnuševa.
Morda je tudi dejstvo, da smo 
bili v karanteni in da je bilo ljudi na 
pokopališčih zadnje tedne bistve-
no manj kot sicer, vplivalo na to, 
da se je število tatvin povečalo. Ka-
korkoli, neverjetno in nesprejemlji-
vo je, da je kdo sploh to pripravljen 
storiti. Ne glede na vse, očitno po-
sameznikom ni sveto prav nič.
Štajerski tednik - 
na spletu 
z aktualnimi novicami 
vsak dan!
Da boste 
izvedeli prvi!
www.tednik.si