:i>. Ptuj, torek, 4. marca 2008
it-., letnik LXI • št. 18 š011 odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc j? cena: 0,63 EUR
Natisnjenih: -r- 12.000 izvodov š^ ISSN 7704-01993
o\
radioptuj
89,8° 98,2° 104,3
oddajamo že
45 let
NOVA NAROČNIKA AKCIJA ŠTAJERSKEGA TEDNIKA!
36 DELNI KOMPLET
akcija traja da 28. marca 2008
Po naših občinah
Ptuj • "Moteče" vodstvene izkušnje pri izbiri direktorja O Stran 4
Po naših občinah Ptuj • Trgovine "zapirajo" kupci, ne trgovci
O Stran 5
Po naših občinah Videm •
Akrobatski sklepi
O Stran 7
Štajerski TED
Nogomet m 1. SNL
Po enajstmetrovki popoln mrk
S tekmami 21. kroga se je v soboto in nedeljo začel spomladanski del prvenstva v 1. SNL; nogometaši ptujske Drave so v nedeljo na Mestnem stadionu gostili ekipo Interblocka.
Po obetavnem začetku, v katerem so si priigrali številne priložnosti in v 20. minuti celo enajstmetrovko, so po zgrešenem strelu z bele točke povsem popustili. Tudi z igralcem več si v nadaljevanju niso uspeli ustvariti premoči v igri, kar so izkušeni Ljubljančani izkoristili in z dvema doseženima zadetkoma odnesli popoln izkupiček iz Ptuja. Gledalci so domače igralce v slačilnico pospremili z žvižgi, ki so si jih s svojim pristopom dravaši tudi zaslužili. S povsem drugačno igro, kot so jo prikazali na pripravljalnih tekmah, so na laž postavili tudi naše zapise pred nadaljevanjem prvenstva, kjer smo Dravo omenjali kot možno pozitivno presenečenje spomladanskega dela.
Prvo priložnost za popravni izpit bodo imeli v soboto v Celju, kjer se bodo pomerili z domačo ekipo MIK CM Celje.
Več na strani 11
Foto: Črtomir Goznik
Majšperk m S trinajste seje
Markovci m Razpoke asfaltnih brežin
Strelstvo •
Majda Raušl na EP mešala štrene najboljšim
O Stran 13
Predstavila projekt Jez potrebno temeljito sanirati velikega centra
Na 13. seji sveta občine Majšperk so zavrnili predlog o podražitvi zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov, soglašali so s pravilniki o vrednotenju in letnih programih kulture ter šoporta, tudi s povišanjem cene pomoči družini na domu, ob koncu pa je županja presenetila s predstavitvijo idejnega projekta za nov kulturno-izobraževalni center s prostori občine, krajevnega urada in pošte, ki naj bi ga zgradili na območju stare, že porušene šole.
Na zadnji seji sveta občine Markovci je svetnik Franc Obran opozoril župana in svetnike na "grozečo nevarnost", saj naj bi bile asfaltne brežine okrog jezera med Ptujem in Markovci na več mestih vidno razpokane. To naj bi opazili domačini okoliških vasi že lansko poletje, resno pa jih je pričelo skrbeti, ker so bila kljub dolgotrajni suši nekatera območja tik ob jezeru vidno ozelenela, kot nekakšne zelene oaze.
Idejni projekt bodočega kulturno-izobraževalnega centra občine Majšperk, ki naj bi ga zgradili na območju stare, sedaj že porušene stavbe osnovne šole v centru Majšperka naj bi obsegal blizu 2.500 kvadratnih metrov koristnih površin. V njem načrtujejo novo sodobno urejeno kulturno dvorano, novo upravno zgradbo občine Majšperk z občinsko upravo in krajevnim uradom, izobraževalni center za društva in organizacije, nove poštne
prostore ter prilagojen prostor za invalide in društva iz občine Majšperk. V pripravi je že dokument identifikacije investicijskega programa, s projektom pa se bodo prijavili tudi na natečaj za pridobitev sredstev iz evropski skladov za regionalni razvoj. In če jim bo to uspelo, naj bi omenjeni kulturno-izobraže-valni center zgradili v naslednjih treh do petih letih.
O Stran 3
Ker je ob jezeru več vasi občine Markovci in ker se krajani zaradi razpok čutijo ogrožene, je svetnik Franc Obran od župana Franca Kekca zahteval naj na te razpoke čimprej opozorijo Dravske elektrarne Maribor (DEM) in zahtevajo takojšnje ukrepanje. Župan pa mu je odvrnil, da naj bi DEM razpoke že sanirale. Ogorčen svetnik s tem ni bil zadovoljen, saj mu je odvrnil, da so to opazili tudi domačini ter da ne gre za nobeno sanacijo, ampak za čisto navadno "flikanje" razpok s tekočim bitumnom ali smolo, kar po njegovem ne more biti učinkovito oziroma ne dovolj varno. Da bi zadevi prišli na čisto, smo o tem povprašali direktorja
Dravskih elektrarn Maribor Damjana Koletnika.
Gospod Koletnik, kakšen je vaš odgovor zaskrbljenim občanom, ki živijo ob jezeru proti Mar-kovcem, so razpoke res nevarne?
"Dravske elektrarne Maribor ves čas svojega devet-desetletnega sodelovanja skrbijo za trajnostni razvoj okolja, kjer delujejo. Tudi v občini Markovci. Samo na podlagi koncesnin za uporabo vodnega potenciala občini Markovci namenjamo letno preko milijon evrov. Gre za velika sredstva in velike obremenitve poslovanja naše družbe."
O Stran 9
Slovenija • Razprava o vrtcih v znamenju varuha na domu
Olajšave po letu 2010
Večurna parlamentarna razprava o vladnem predlogu novele zakona o vrtcih se je usmerila predvsem v uvedbo varuha na domu. V koaliciji ga razumejo kot dobrodošlo dopolnitev predšolske vzgoje, opozicija pa meni, da je rešitev nedorečena. Soglasno sprejeta novela sicer poleg brezplačnega vrtca za drugega in naslednje otroke, ki velja od septembra letos, prinaša še postopne olajšave od leta 2010 dalje.
Minister za šolstvo in šport Milan Zver je pojasnil, da gre novela v smeri večje vključenosti otrok v predšolsko vzgojo, zlasti v drugem starostnem obdobju. Poudaril je tudi, da si Slovenija "vrsto let želi zagotoviti večjo kakovost dela predšolskih ustanov in čim večjo dostopnost".
Predlagana novela gre po ministrovih besedah prav v to smer, saj prinaša razbremenitev družin, ki imajo v vrtcih vključenega več kot enega otroka. "Eden od ciljev novele je tudi zagotoviti boljše demografske trende," je pojasnil Zver in dodal, da vlada podpira koalicijsko dopolnilo, sprejeto na matičnem delovnem telesu, po katerem bi od leta 2010 v večji meri razbremenili starše plačila vrtcev za vse otroke, in sicer najprej za petletnike, postop-
Uvodnik
no pa tudi za mlajše otroke.
S tem ukrepom bi postopno dosegli obremenitev staršev, ki bi bila primerljiva z ostalimi evropskimi država-
Podnebne spremembe ali le muhasto vreme?
Čisto nič več mi nijasno: februar je, ampak namesto da bi hodil naokoli v debelem puloverju, s šalom, kapo in toplo bundo, se lahko nastavljam soncu v kratkih rokavih (in staknem bronhitis - ampak o tem v prihodnjem uvodniku, posvečenem zdravju). Že naslednji hip pa pridrvi orkan, ki v bližnji soseščini razkriva strehe in trga fasadne obloge s hiš. Me je bilo prav strah, kako bo to preživela moja lani obnovljena streha. (Pa je. Vam priporočam, da tudi svojo privijačite, ne se zanašati, da bo streha ostala cela zaradi teže strešnikov.)
Ob vsem tem človek nehote nekoliko bolj razmišlja o vremenu. Recimo, spomnil sem se, da se ledene dobe na našem planetu pojavljajo vsakih 20 do 40 tisoč let. In da je bila zadnja pred kakimi 10 tisoč leti. Torej za čudno vreme ni kriva nova ledena doba, saj je do naslednje še najmanj 10 tisoč let. Pa tisto bomo tako ali tako preprečili, saj nas znanstveniki prepričujejo o ogrevanju ozračja zaradi učinka tople grede, ker ljudje spuščamo v zrak vso svinjarijo, kije ne uspemo zakopati v zemljo - raje jo pač sežgemo, da imajo od tega še nekaj bližnji in daljni sosedje. Tisti orkanski veter je mogoče posledica tega, ker so ob regulaciji Dravinje ob njej posekali vse drevje in prihaja do prepiha. Ampak med tem je že zraslo nekaj novega - pa je vendar zadnjič pihal orkan. Pa pihalo je tudi po Avstriji in Prekmurju, za kar pa Dravinja res ni nič kriva.
Sicer pa ljudska modrost ugotavlja, da je človeštvo vedno bolj zmešano. Zakaj se ne bi včasih sfecljalo tudi naravi?! Letos je očitno nekdo Majdinim slivam in moji hruški podtaknil napačen koledar, kajti na njih je že prvo cvetje. No ja - ampak ga bo baje še v tem tednu prekril sneg.
Res je vse zmešano. Ampak se imamo vsaj o čem pogovarjati - in pri pogovorih o vremenu se niti ni potrebno politično opredeliti, ker ga vreme sračka pri levo- in desnosredinskih. Zares.
Jože Šmigoc
mi. V Sloveniji namreč starši sedaj plačujejo 32 odstotkov cene programov vrtcev.
O varuhu na domu
Poslanci so v razpravi največ časa namenili členu, ki uvaja institut varuha na domu. Gre za novo obliko varovanja predšolskih otrok, ki ne vključuje izvajanja javno veljavnega programa, lahko pa ga bodo opravljale osebe z minimalno srednješolsko izobrazbo in dokazilom o nekaznovanosti. V SD in stranki Zares so proti omenjenemu
Foto: Črtomir Goznik
členu, saj menijo, da gre za konkurenco javno veljavnim programom.
Zver je zavrnil očitke, da naj bi varuh predstavljal alternativo javno veljavnim programom predšolske vzgoje. Minister je glede dvomov o nadzoru nad varuhi dejal, da "seveda bodo prvi nadzor nad varuhom starši, pa tudi šolska in delovna inšpekcija". Če bi se pozneje izkazala potreba po strožjem nadzoru, pa bodo tega opravile pristojne službe, je dodal minister.
Majda Potrata (SD) meni, da ima člen več vrzeli. Dopol-
nilo, sprejeto na matičnem odboru, je sicer uvedlo minimalne prostorske standarde, člen v celoti pa pušča odprti vprašanji predpisanega delovnega časa in higienskih standardov, je prepričana.
Po mnenju poslanke SDS Alenke Jeraj se je treba soočiti z dejstvom, da je zmogljivosti v vrtcih premalo. "30.000 tisoč otrok je v nekem privatnem varstvu, o katerem ne vemo prav veliko oziroma ne vemo nič," je dejala Jerajeva. Morebitne pomanjkljivosti pa bo po njenem mnenju mogoče odpraviti, ko bodo vidni prvi rezultati uvedbe varuhov. Prav tako se je poslanki zdelo čudno, da v opoziciji niso pripravili konkretnih izboljšav, pač pa le črtanje člena v celoti.
Nepovezana poslanka Barbara Žgajner Tavš pa meni, da se člen, kot je sedaj zapisan, bere v smislu, da gre za alternativo vrtcem. To je po njenem mnenju slabo. Poslanka je tudi prepričana, da bo po sedanjem predlaganem besedilu vsakdo, ki se bo za to odločil, lahko postal varuh predšolskih otrok.
Poslanci so svojo pozornost namenili tudi drugim rešitvam novele, kot so apli-ciranja alternativnih oblik predšolske vzgoje do finančnih posledic sprejetja dopolnila, po katerem bi po letu 2010 uvedli dodatne olajšave za starše.
V opoziciji so tako opozorili na naglico pri sprejemanju zakona, ki ga obravnavajo po skrajšanem postopku. Po mnenju Majde Širca (Zares) je priprava novele zaobšla stroko, moti pa jo tudi dejstvo, da prihaja predlog v obravnavo v času pred volitvami.
Več poslancev opozicije je problematiziralo tudi povečanje maksimalnega dovolje-
nega obsega ur za krajše programe iz 600 na 720 ur. To naj bi predstavljalo približevanje teh programov vrtcem s polovičnim programom. Prav tako naj bi bilo to problematično zaradi nižanja standardov, saj krajše program lahko vodijo že pomočnice vzgojiteljic. Po mnenju opozicije je sporna tudi ukinitev prisotnosti vzgojiteljice in pomočnice v času počitka otrok.
Zadnji del razprave o predlogu novele zakona o vrtcih je bil namenjen dopolnilom k členu, ki uvaja postopno razbremenitev staršev od leta 2010 za vse otroke. Minister Zver je razloge za postopno razbremenitev plačila za pet-, štiri- in triletne otroke v letih 2010, 2012 in 2014 utemeljil z realnim položajem.
"Ta hip, če bi uvedli zastonj vrtce za starše, enostavno ni kapacitet. Ne samo prostorskih. Tudi finančnih in pa seveda tudi kadrovskih," je dejal. Na očitke o izbiri časa za sprejem tovrstnega ukrepa pa je minister pojasnil, da razbremenitve uvajajo šele sedaj, ker v preteklosti ni bilo možnosti za izvedbo takih ukrepov.
Branko Grims (SDS) je opozicijske poslance pozval, naj gredo v smer konsenza, saj bi ta korak "lahko storili skupaj". Potrata je izrazila načelno podporo zmanjševanju plačil za starše, obenem pa kot nespodobno označila nepremišljene rešitve, katerih finančne posledice predlagatelj ni premislil.
Tudi za Boruta Sajovica (LDS) je glavna hiba te rešitve v finančnih posledicah. "Predvsem se pa bojim tega, da veliko teh finančnih obveznosti prelagamo na lokalne skupnosti. To je pa tisto, kar me skrbi," je dodal.
STA ( pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Joras: Hrvaška anektirala slovensko območje na levi strani Dragonje
"Hrvaška je uspela realizirati svoj tretji fazni plan in je z aneksijo slovenskega območja na levi strani Dragonje prodala zemljišča v lasti Slovenije svojim državljanom," je dejal Joško Joras. Po njegovih besedah gre za 10.400 kvadratnih metrov zemljišč, katerih vrednost je bila v razpisu ocenjena na štiri evre za kvadratni meter.
Kot je spomnil Joras, so hrvaške ustanove julija lani objavile javni razpis za prodajo omenjenih zemljišč, decembra pa je bila prodaja realizirana in potrjena. Pojasnil je, da je na to opozarjal, slovenska vlada pa se po njegovih besedah ni odzvala, kot bi morala, zato je bil prisiljen o dogodkih ponovno obvestiti javnost, je še dejal.
Joras je v četrtek poslal odprto pismo premieru Janezu Janši. "Glede na to, da smo o tem opozarjali direktorja sklada kmetijskih
zemljišč in gozdov Sergija Daolia in ostale odgovorne, odziva pa ni bilo, sem se odločil za odprto pismo Janši," je pojasnil. V pismu zahteva razlago, zakaj ni bilo pravočasnega odziva in kaj namerava vlada storiti zdaj.
Po Jorasovih besedah je Hrvaška leta 1993 za omenjeno območje "nastavila" svojo zemljiško knjigo, leta 1995 pa prodala prvi paket zemljišč. "Ko so videli, da lahko ta zemljišča prodajajo s takšno lahkoto, so to ponovili sedaj z 10.400 kvadratnimi metri za ceno štirih evrov na kvadratni meter (gre za ponudbo v razpisu)," je dejal. Po Jorasovih besedah je med tremi novimi lastniki tudi solastnik Casi-noja Mulino Urban Cerar, vsi trije lastniki pa so tako slovenski kot hrvaški državljani, je še dejal.
Slovenija protestirala pri Hrvaški
Slovensko zunanje ministrstvo je v petek poklicalo na pogovor začasno odpravnico poslov hrvaškega veleposlaništva v Ljubljani
Ani Pejkovic in ji izročilo protestno noto, s katero je Slovenija protestirala proti nezakonitim hrvaškim ravnanjem v zvezi s kmetijskimi zemljišči na levem bregu Dragonje. Ministrstvo je v noti protestiralo proti pravnim aktom in aktivnostim hrvaških organov v zvezi s kmetijskimi zemljišči na levem bregu Dragonje, ki so na ozemlju Republike Slovenije in so v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Ministrstvo je v noti poudarilo, da kakršnikoli pravni akti hrvaških organov v zvezi z omenjenimi zemljišči pomenijo protipravna razpolaganja in posege v lastninsko pravico slovenskega lastnika zemljišč. V skladu s tem so vsi pravni posli, ki so bili morda že sklenjeni na temelju protipravnega razpolaganja, nični in nimajo nobenega pravnega učinka. Zemljišča ostajajo v lasti slovenskega lastnika, t.j. Republike Slovenije.
Mnenje Sklada kmetijskih zemljišč
Sklad kmetijskih zemljišč in goz-
dov republike Slovenije je bil neuradno seznanjen z informacijami, da je Hrvaška prodala nekatera zemljišča na levem bregu reke Dragonje, ki jih sklad kot upravljavec oddaja v zakup "slovenski fizični osebi", so sporočili iz sklada.
Informacijo o prodaji oziroma nakupu omenjenih slovenskih zemljišč so objavili na spletnem portalu hrvaške zemljiške knjige v Bujah. Omenjena slovenska zemljišča pa naj bi po neuradnih informacijah kupil slovenski državljan, ki naj bi bil tudi že vpisan v hrvaško zemljiško knjigo kot lastnik teh zemljišč, so sporočili iz sklada. Sklad je zaradi občutljivosti zadeve o nekaterih že izvedenih prodajah in o uvedbi novih postopkov prodaje slovenskih zemljišč s strani Hrvaške že lani obvestil in zaprosil za mnenja tudi pristojne organe v Sloveniji, saj po njihovem mnenju gre za meddržavni problem s Hrvaško, ki presega pristojnosti sklada. V tem primeru pa, kot so zapisali v sporočilu za javnost, namerava sklad s tožbo na pristojnem sodišču zaščititi zemljišča v lasti Slovenije. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR , v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Majšperk • Na 13. seji presenečenje županje
Predstavila projekt novega kulturno-izobraževalnega centra
Na 13. seji sveta občine Majšperk so zavrnili predlog o podražitvi zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov, soglašali so s pravilniki o vrednotenju in letnih programih kulture ter šoporta, tudi s povišanjem cene pomoči družini na domu, ob koncu pa je županja presenetila s predstavitvijo idejnega projekta za nov kulturno-izobraževalni center s prostori občine, krajevnega urada in pošte, ki naj bi ga zgradili na območju stare, že porušene šole.
Foto: M. Ozmec
Franc Merc iz Čistega mesta (v sredini) kljub prepričljivim argumentom in nekajkratnemu pojasnjevanju majšperških svetnikov ni uspel prepričati.
Po uvodnem delu in potrditvi zapisnika 12. redne ter 3. korespondenčne seje sveta so na seji v četrtek, 28. februarja, prisluhnili Fra-nacu Mercu iz ptujskega podjetja Čisto mesto, ki je znova predstavil vzroke za predlagano povišanje cene storitev obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Majšperk. Pojasnil je, da je bil zadnji dvig cene omenjenih storitev maja 2005, in sicer za okoli 2,5 %, od tedaj pa so cene ostale nespremenjene, saj uredbe vlade niso dovoljevale usklajevanja z rastjo stroškov in inflacije. Od maja 2005 pa do konca decembra 2007 je seštevek inflacije dobrih 12 %, k temu pa je potrebno dodati še povišanje cene energentov ter povečane porabe teh energentov zaradi novih strojev in naprav v Čistem mestu. Zaradi vseh omenjenih vzrokov so predlagali 12,33 % povišanje cene teh storitev, kar pa po Merčevih besedah pomeni za tričlansko družino v povprečju le za okoli 1,48 evra višje mesečno plačilo.
Predsednik odbora za gospodarstvo Zlatko Žnidar je ob tem pojasnil, da so o tem predlogu Čistega mesta na odboru razpravljali in verjamejo, da imajo predlagatelji svoj prav, vendar se jim zdi tako povišanje cene na en mah vendarle malce previsoko in boleče. Sicer pa o tem niso pripravili nobenega svojega stališča niti predloga, tako da odločitev o tem, ali naj s predlaganim povišanjem soglašajo ali ne, prepuščajo občinskemu svetu. Kot občan pa je Žnidar vprašal, zakaj veččlanske, denimo pet- ali šestčlanske družine nimajo večjih posod za smeti, saj plačujejo prispevek po osebi, imajo pa na voljo isto veliko posodo kot denimo družine z manj člani. Adolf Kopše je povedal, da ga občani na terenu opozarjajo, da morajo ponekod plačevati za odvoz smeti tudi za študente, ki po cel mesec živijo v Ljubljani. Tatjana Vele je odkrito povedala, da bo glasovala proti povišanju cene, ker ji nekatere zadeve niso jasne, ker meni, da na Čistem mestu
ne gospodarijo racionalno, in ker je prepričana, da v tej družbi storimo še premalo za čistejše okolje. Opozorila je tudi na nekatere domnevne onesnaževalce in nekatera podjetja v bližnji okolici, ki po njenem onesnažujejo okolje in ne storijo dovolj za to, da bi bilo onesnaženje čim manjše. Kritična je bila tudi do, po njenem mnenju, neurejenih zadev pri odstranitvi in odlaganju salonitnih plošč. Tudi Marjan Novak je menil, da je po skoraj treh letih iste cene sedaj predlagan odstotek podražitve previsok in pomeni hud udarec za žep občanov, zato bi bilo sprejemljivo, če bi cene povišali le za odstotek priznane inflacije.
Franc Merc je očitke na račun Čistega mesta zavrnil ter izpostavil, da po vsej Sloveniji slovijo kot podjetje, ki ima najbolje urejeno ločeno zbiranje, minimiziranje in odlaganje vseh odpadkov, odgovoril pa je tudi na zastavljena vprašanja. Še posebej je bil presenečen, ker nekateri ne vedo, da na odlagališču v Gaj-kah sprejemajo in začasno hranijo tudi salonitne plošče za ceno 66 evrov po toni, vendar morajo biti salonitke že pred transportom ovite v plastično folijo. Letno lahko prevzamejo okoli 1400 ton salonitk. Kljub ponovnemu razlaganju in prepričevanju, da je predlagana uskladitev cene nujna za poslovanje Čistega mesta, pa Franc Merc svetnikov ni uspel prepričati, saj so bili za predlagano povišanje cene le trije od štirinaj-
stih članov sveta.
Po tem ko je predsednik odbora za družbene dejavnosti Marjan Planinc predstavil bistvo nekaterih sprememb in dopolnitev pravilnika o vrednotenju športnih programov v občini, so z nekaj pripombami in pojasnili z njimi po skrajšanem postopku enotno soglašali. Skoraj brez pripomb so sprejeli tudi predlagana letna programa kulture in športa v občini Majšperk za letošnje leto 2008. Po krajšem pojasnilu županje dr. Darinke Fakin so sprejeli sklep o denarni pomoči za bivanje študentov v tujini, po katerem so študentki s Ptujske Gore, ki študira na univerzi v Gradcu, dodelili enotni znesek 150 evrov denarne pomoči mesečno. Soglašali so
tudi s predlogom Centra za socialno delo iz Ptuja k ceni socialno-varstvenih storitev pomoči družini na domu, po katerem bo odslej plačilo za eno uro opravljenega efektivnega dela 2,94 evra. Na predlog predsednika komisije za volitve in imenovanja Branka Novaka so v programski svet Centra za informiranje in poklicno svetovanje imenovali svetnika Zlatka Žni-darja. Soglašali pa so tudi z imenovanjem Darje Potočnik Benčič, mag. farm., za direktorico javnega zavoda Lekarne Ptuj.
Ko so razpravljali o predlagani vsebini sklepa o dopolnitvi letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem na območju občine Majšperk, je Franc
Bezjak opozoril na dejstvo, da v občini nimajo do gospodarjenja z nepremičnim premoženjem nobene strategije, po njegovem bi morali imeti za to gospodarja občinskega premoženja, saj gre za nepremičnine, ki imajo dolgoročno vrednost. Županja dr. Darnika Fakin se s tem ni strinjala in je pojasnila, da gre le za manjše površine s katerimi rešujejo nekatera že ko-riščena stavbna ter kmetijska zemljišča na območju Skr-belj, Ptujske Gore in Doklec; pa tudi za nekaj zemljišč, ki so tam v zakupu, a ni v interesu občine, da bi jih ohranila v svojem lastništvu. Del teh zemljišč pa naj bi potrebovali tudi za rešitev izgradnje komunalne infrastrukture. Z Bezjakovo ugotovitvijo so se delno strinjal tudi Branko Novak, Zlatko Žnidar in Tatjana Vele, saj so vsi po vrsti menili, da bi na področju pravno-lastniških oziroma premoženjskih zadev občine vendarle morali imeti izdelano določeno strategijo in enoten pristop. Sicer pa so predlagan sklep o dopolnitvi letnega načrta gospodarjenja z nepremičnim premoženjem soglasno sprejeli. Skoraj brez razprave pa so sprejeli tudi posamični program ravnanja s stvarnim premoženjem v občini za leto 2008.
Med pobudami in vprašanji je Zlatko Žnidar opozoril na to, da je na enem od električnih stebrov v bližnjem zaselku še vedno predvolilni plakat enega od predsedniških kandidatov, ki ga je treba
čimprej odstraniti. Tatjano Vele je znova zanimalo, kaj je občina storila za to, da bi občanom zagotovila internet-no povezavo s svetom. Novi strokovni sodelavec občine, višji svetovalec Branko La-dinek, ji je pojasnil, da so v teku dogovori med občinami s haloškega območja, da bi se v ta namen povezale in da bi tudi Haloze postale zanimive za vlagatelje, oziroma operaterje in podjetja, ki se ukvarjajo s prenosom komunikacij in informacij. Direktor občinske uprave pa je dodal, da so pred dnevi prejeli tudi ponudbo od operaterja T2, s katerim naj bi se v kratkem sestali in podrobneje preučili možnosti za internetno povezavo na območju občine Majšperk.
Branko Novak je ponovno opozoril na nujnost že obljubljene modernizacije odseka javne poti Vila-Žolger, pri čemer mu je direktor občinske uprave Marjan Gorčenko pojasnil, da je lokacijski načrt že izdelan in da je problem v nedokončani parcelaciji, saj se eden od krajanov s predlagano situacijo ne strinja ter s pritožbami vedno znova zavira pričetek sanacije.
Za svojstveno presenečenje pa je tik pred koncem seje poskrbela županja dr. Darinka Fakin, ki je pod točko razno svetnicam in svetnikom predstavila idejni projekt bodočega kulturno-izobraževalnega centra občine Majšperk, ki naj bi ga zgradili na območju stare, sedaj že porušene stavbe osnovne šole v centru Maj-šperka in naj bi obsegal blizu 2.500 kvadratnih metrov koristnih površin. V njem načrtujejo novo sodobno urejeno kulturno dvorano, novo upravno zgradbo občine Majšperk z občinsko upravo in krajevnim uradom, izobraževalni center za društva in organizacije, nove poštne prostore ter prilagojen prostor za invalide in društva iz občine Majšperk. V pripravi je že dokument identifikacije investicijskega programa, s projektom pa se bodo prijavili tudi na natečaj za pridobitev sredstev iz evropski skladov za regionalni razvoj. In če jim bo to uspelo, naj bi omenjeni kulturno-izobraže-valni center zgradili v naslednjih treh do petih letih.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Takšen naj bi bil bodoči kulturno-izobraževalni center občine Majšperk, ki naj bi ga zgradili na prostoru stare in že porušene osnovne šole.
Ptuj • Še o kadrovanju novega direktorja Mestnega gledališča
Tudi pri izbiri novega direktorja "moteče" vodstvene izkušnje
O zapletih pri kadrovanju novega direktorja Mestnega gledališča Ptuj smo se pogovarjali tudi s predsednikom sveta MG Ptuj Francem Mlakarjem. Kot je znano, med štirimi dobrimi kandidati niso imenovali nobenega, takšen je bil tudi širši politični konsenz. V tem smislu so razpravljali tudi svetniki metnega sveta na seji, ki je bila 25. januarja. V zvezi s kadrovanjem novega direktorja v MG Ptuj so se namreč sestali tudi predsedniki političnih strank.
f"
Foto: Črtomir Goznik
Reneju Maurinu, zdajšnjemu direktorju Mestnega gledališča Ptuj, mandat poteče s prvim aprilom letos. Ali bo tudi v. d. direktorja za obdobje do imenovanja novega direktorja oziroma za največ eno leto, v tem trenutku naj še ne bi bilo dokončno, je bilo te dni slišati na Ptuju.
"Po skupni predstavitvi vseh štirih kandidatov in razpravi, ki smo jo imeli svet JZ MG Ptuj skupaj s komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja mestnega sveta, smo prišli do ugotovitve, da gre pravzaprav za štiri zelo kvalitetne kandidate. Vprašali smo se, kaj pa se sedaj. Po pregledu razpisne dokumentacije, statuta in zakonodaje s tega področja smo ugotovili, da vsi štirje nimajo enakih izhodišč, skupna ocena je bila, da je vsa razpisna in druga dokumentacija tista, ki omejuje kandidaturo neki širši populaciji, ki bi se lahko na ta razpis prijavila. Bili smo si enotni, vse komisije imajo to zakonsko pravico, da ne izberemo nobenega kandidata, zakonodaja omogoča to opcijo. Izhodišča, ki so bila ovira, so transparentna, pet let delovnih izkušenj na vodstvenem področju. Na svetu zavoda MG Ptuj, ki je bil 27. februarja, na njem smo sprejemali poročilo o delu za leto 2007 in plan 2008, smo podali tudi predlog za spre-
membo statuta, ki omenja razpisne pogoje. Po novem določilu se lahko na razpis za direktorja MG Ptuj prijavijo vsi kandidati z družboslovno izobrazbo in izobrazbo na področju umetnosti, ki imajo vsaj pet let izkušenj na področju profesionalnega teatra in ne več na vodstvenem delovnem mestu. Mladi ljudje morajo nekje dobiti možnost, ta člen statuta jo je onemogočal, hkrati pa, če nekdo 5, 10 let sodeluje pri predstavah na področju profesionalnega teatra, si pridobiva določene izkušnje. To pa je tisti minimum, ki bo v bodoče potreben za delo v MG Ptuj. Moramo pač razumeti, da je MG Ptuj specifika na področju slovenskih gledališč, ker v eni osebi iščemo dve zdravi polovici, umetniško in poslovno, menedžersko, kar pa je skoraj nezdružljivo, ali prevladuje umetniška, ali pa poslovna. Mislim, da bo tudi v bodoče precej težko izbrati ustreznega kandidata, tudi po tej sprostitvi, vendarle pa bomo s sprostitvijo pogojev
dali možnost širšemu krogu ljudi znotraj tega dela, da se bodo lahko prijavili oziroma kandidirali za direktorja MG Ptuj. Na koncu pa tudi vsem komisijam, svetu zavoda, tudi
komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, da bo znotraj tega ohlapnega, hkrati pa determiniranega pogoja novega pogojnega člena, ki ga bo vseboval na-
slednji razpis za direktorja MG Ptuj, lažje izbrati ustreznega kandidata. Doslej smo se vedno srečevali s pomanjkanjem kandidatov. Bil sem na predstaviti vseh štirih kan-
didatov, osebno mislim, da so tem pogojem zadostovali. Osebno mislim, to je moje osebno mnenje, da je dovolj 12 let filozofije režiserjev in igralcev v tem gledališču, da bi vendarle moral priti nek sveži veter, ki bo mogoče prinesel nove poglede, kajti teater, ki dela 30 let enako, ni teater, če pa hočemo kaj spremeniti, moramo dati možnost nekim drugim opcijam, ki v gledališču tudi delujejo," je še povedal Franc Mlakar.
V. d. direktorja MG Ptuj še niso imenovali, prvotno so to že predvidevali na seji sveta JZ MG Ptuj, ki je bila 27. februarja, a so nato to točko umaknil z dnevnega reda zaradi dobrega premisleka o tem, zaradi usklajenosti v nekem širšem političnem aspektu, pravi Mlakar. Tudi ptujski župan dr. Štefan Če-lan pričakuje, da bo v. d. direktorja MG Ptuj imenovan že v teh dneh. Tudi naj ne bi bilo stoodstotno, da bo v. d. dosedanji direktor Rene Maurin.
MG
Trnovska vas • Dvanajsta redna seja
Sprejeli predlog proračuna
Kljub temu da so bili nekateri svetniki občine Trnovska vas precej skeptični glede določenih povišanj na odhodkovni strani občinskega proračuna v primerjavi s preteklim letom, so tega minuli teden soglasno sprejeli.
Ljutomer • Ukinitev prehodov
Ljutomerčani bodo dobili podvoze in nadvoz
Naša država se zavzema za posodobitev železniške proge na relaciji od Prager-skega do Hodoša. Od rekonstrukcije in elektrifikacije na 109 kilometrov dolgi železniški trasi si veliko obeta tudi ljutomerska občina.
Prva in najpomembnejša točka 12. redne seje občine Trnovska vas je bila obravnava osnutka proračuna za leto 2008. Ta bo na prihodkovni strani znašal 1.496.266 evrov na odhodkovni pa 1.744.244 evrov. Za investicije bodo v prihodnjem letu namenili 985.897 evrov. Kot je uvodoma
pojasnil župan občine Trnovska vas Alojz Benko, so vse pripombe svetnikov upoštevali in jih vključili v osnutek. V primerjavi s preteklim letom se je na odhodkovni strani določenih kontov znesek precej povišal, kar je nekatere svetnike zmotilo. Svetnik Manfred Jakop je od župana
zahteval pojasnilo, zakaj je prišlo pri sredstvih, namenjenih za skupno občinsko upravo, do zvišanja z lanskih 7.238 evrov na 11.966 evrov. Benko je pojasnil, da bo del teh sredstev - približno polovica - občinam v prihodnjih letih vrnjen. Pripomba svetnika Mitje Sušnika se je nanašala na nepreglednost nekaterih odhodkov. Kot je dejal, so stroški za režijski obrat in javne delavce razporejeni na več kontih, kar onemogoča preglednost, obenem pa je dodal, da je znesek namenjen tej zadevi precej visok. Po nekajurni razpravi so svetniki kljub nekaterim pripombam osnutek proračuna ocenili kot sprejemljiv in ga soglasno potrdili.
Potrdili pa so tudi vlogo Komunalnega podjetja Ptuj za 12-odstotno povišanje cene storitev ravnanja z odpadki.
Dženana Becirovic
V ta namen je izdelan državni lokacijski načrt, ki predvideva številne posege, za občine, po katerih trasa poteka, pa je pomembna predvsem prometna ureditev prečkanj železniške proge in drugih prometnih ureditev,
ki so povezane z načrtovano rekonstrukcijo.
Dopolnjeni osnutek državnega lokacijskega načrta za rekonstrukcijo in elektrifikacijo železniške proge Prager-sko-Hodoš je bil javno razgrnjen do 3. marca, občina
Ljutomer pa je že izvedla razpravo za širšo javnost. V načrtu je zajeta tudi prometna ureditev prečkanj železniške proge in drugih prometnih ureditev. Kot predvideva lokacijski načrt, bi se sedanjih 23 cestnih prehodov z železnico zmanjšalo za 14, zlasti tistih, ki peljejo do njivskih površin, kjer se bodo uredile nove dovozne poti. Ob upoštevanju vseh predlaganih sprememb bodo Ljutomerča-ni dobili pet podvozov in en nadvoz. Med pomembnejše sodita podvoz pri vinski kleti na južni vpadnici v mesto Ljutomer ter nadvoz pri tovarni Murales. Šlo bo za obsežen poseg v prostor, tudi z rušenjem nekaterih objektov. Zagotovljena pa bo večja varnost udeležencev v prometu.
Niko Soštarič
Ptuj • Mestno jedro zapušča tudi Mercator
Trgovine "zapirajo" kupci, ne trgovci
V zadnjem času je svoja vrata zaprlo kar nekaj Mercatorjevih trgovin v starem mestnem jedru. Največ v Lackovi, Elegant, Mavrica in Kovina.
Največji slovenski trgovec ne vidi več ekonomskega interesa, da bi imel na tem območju še manjše trgovine, ki dajejo dušo nekemu mestu. Usmeril se je v velike centre na obrobju mesta. V Mestni hiši na Ptuju sicer pravijo, da ni nobene bojazni, da bi lokali, ki jih je izpraznil Mercator, ostali prazni. Za vsakega se jih zanima več. V PS Mercator na to, da trgovine v starem mestnem jedru zapirajo kot po tekočem traku, odgovarjajo, da so kupci tisti, ki narekujejo trgovcem prilagajanje nakupnega okolja. Na naša vprašanja so odgovorili v Mercatorjevi službi za stike z javnostmi. Konkretnega odgovora na to, kako velik bo v bodoče Mercator na Ptuju, pa še vedno nismo dobili.
Kakšna bo usoda Merca-torja na Ptuju, priče smo zapiranju trgovin kot po tekočem traku?
"Mercatorjeva usoda na Ptuju je tako kot v drugih krajih usmerjena v razvoj in prilagojena spremenjenim nakupnim navadam in potrebam kupcev. Ne odločajo trgovci kdaj, kaj in kako bodo ljudje nakupovali, ampak obratno, kupci narekujejo trgovcem prilagajanje tako nakupnega okolja kot ponudbe. Trgovino tekstila in tehnike smo tako preselili v sodobno okolje Su-permesta Ptuj. Prenovili smo
tudi trgovino na Ormoški. Gre torej za posodabljanje in selitev trgovin, ne za zapiranje kot 'po tekočem traku."
Kaj narekuje zapiranje trgovin v ptujskem mestnem jedru? V Lackovi sta se v zelo kratkem času zaprli dve trgovini, kovine ne štejem, ker se je preselila. Neuradno pa je slišati tudi, da se bo zaprla še ena trgovina v Miklošičevi, kjer se prodajajo ure in zlato.
"Trgovec načeloma ne zapi-
ra trgovin, ampak jih 'zaprejo' kupci, ki vedno manj zahajajo v manjše trgovine, ker želijo v večjih centrih dobiti tako rekoč vse na enem mestu. Glede trgovine Perla na Miklošičevi ulici na Ptuju še preučujemo različne možnosti, da bi se čim bolje približali zahtevam kupcev."
Kaj bo z delavci?
"Zaposlene smo pri zaprtju starih trgovin zaradi selitve v nove prodajalne doslej vedno prerazporedili, saj gradimo nove centre in posodabljamo
obstoječe."
Ali je še vedno aktualen projekt izgradnje večjega Mercatorjeve centra na Bregu, z njim se odlaša že nekaj let?
"Center na Bregu je še vedno v srednjeročnem načrtu in je v fazi usklajevanja idejnega osnutka.
Kmalu pa bomo prenovili tudi naš supermarket na Špindlerjevi, ki bo povečan v hipermarket."
MG
Kidričevo • Drugi zbor stranke Zares
Za predsednico izvolili Nežiko Šešo
Na predlog iniciativne skupine, ki jo vodi mag. Silvestra Klemenčič, so v petek, 22. februarja, v prostorih društva upokojencev Kidričevo pripravili 2. zbor občinskega odbora stranke Zares - nova politika Kidričevo ter za predsednico soglasno izvolili Nežiko Šešo.
Drugega zbora se je v prostorih društva upokojencev Kidričevo udeležilo okoli 30 članic, članov in simpatizer-jev stranke. Med gosti pa so se ustanovnega zbora občin-
skega odbora Kiričevo udeležili podpredsednika stranke Zares - nova politika Peter Čestnik in dr. Branko Lob-nikar, podpredsednik sveta stranke Tadej Slapnik ter
- nova politika
predsednik Podravskega pokrajinskega odbora stranke Zares dr. Jozsef Gyorkos. V imenu domačinov oziroma gostiteljske občine je zbrane in njihove goste pozdravil župan občine Kidričevo Jože Murko in jih kot predstavnike nove stranke v občini pozval h korektnemu in konstruktivnemu sodelovanju.
V nadaljevanju so soglasno potrdili zapisnik prvega zbora članic in članov občinskega odbora stranke Zares - nova politika občine Kidričevo. Volilna komisija, ki so jo ustanovili že na prvem zboru, je razglasila rezultate volitev in sporočila, da je bila za predsednico občinskega odbora Zares - nova politika Kidričevo soglasno izvoljena edina kandidatka Nežika Šešo, ki je že tretji mandat
uspešna ravnateljica Vrtca Kidričevo. Nežika Šešo se je ob tem vsem zahvalila za zaupanje ter vse članice in člane pozvala k aktivnemu sodelovanju, na kratko pa je predstavila tudi svoja stališča do aktualnih političnih razmer v državi in občini Kidričevo.
Za podpredsednika občinskega odbora stranke Zares - nova politika Kidričevo so izvolili Jožeta Perkoviča, za sekretarko pa mag. Silvestro Klemenčič. Slednja je med drugim povedala, da bodo že v prihodnjem tednu sklicali novinarsko konferenco, na kateri bodo javnost seznanili z nekaterimi stališči stranke do aktualnih političnih dogodkov ter s stališči stranke ob sprejetju pokrajinske zakonodaje.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Za predsednico občinskega odbora stranke Zares Kidričevo so soglasno izvolili Nežiko Šešo.
Od tod in tam
Rotman • Zlatoporočenca Kokol
Foto: DB
V začetku februarja je minilo natanko pol stoletja, kar sta si večno ljubezen in zvestobo obljubila zakonca Marija in Jožef Kokol iz Rotmana. Ob tej priložnosti sta ponovno dahnila usodni "da" ter zlati jubilej proslavila med številnimi sorodniki, znanci in prijatelji.
Zlata nevestaMarijaje bila rojena 22. novembra1939 v Hlaponcih, zlati ženin Jožef pa 1. oktobra 1938 v Po-lencih. Svojo ljubezen sta Kokolova leta 1958, takoj po poroki, okronala z rojstvom hčerke Marice. Nekaj let zatem sta se odločila, da gresta s trebuhom za kruhom. V tujini sta leta 1980 doživela še en velik dogodek, življenje Kokolovih je namreč popestrilo rojstvo vnuka Romana. Denar sta si služila v tujini, a želja po vrnitvi v Slovenijo je bila vedno prisotna. Takoj po upokojitvi leta 1999 sta si izpolnila nostalgično domoljubno željo in se vrnila Slovenijo. Dve leti po vrnitvi je tudi vnuk Roman šel po njunih stopinjah in si življenje začel ustvarjati v bližini dedka in babice. Pestro življenje zakoncev Kokol iz Rotmana mineva v sožitju, spoštovanju in ljubezni že polnih 50 let. Ob tem častitljivem jubileju sta v krogu najbližjih obnovila poročno zaprisego. V cerkvi sv. Marije na Polenšaku je cerkveni obred opravil duhovnik Štefko Slavko, civilno pa ju je poročil župan občine Juršinci Alojz Kaučič.
Dženana Becirovic
Maribor, Leskovec • 100 let Julije Turk
Foto: M. Turk
Julija Turk, doma iz KS Leskovec v videmski občini, je v februarju praznovala že častitljivih 100 let življenja. V Mariboru, kjer Julija živi nekaj zadnjih let, pa so jo poleg domačih obiskali tudi prijatelji iz Haloz in leskovške župnije. Slavljenka, ki jo kličejo TurkovaJulika, seje rodila 13. februarja 1908 v skromni hiški v Veliki Varnici kot tretja v družinipet-ih otrok. Skozi življenje jo je spremljalo trdo delo na majhni kmetiji. V življenju so jo zmeraj razveseljevali njeni trije otroci Marija, Janez in Slavica, vsak od njih pa si je pozneje ustvaril svojo družino. Danes je Julijana ponosna babica 9 vnukom in še kako ponosna prababica 15 pravnukom. Zadnjih nekaj let živi skupaj s hčerko Slavico in njeno družino v Mariboru, še vedno pa rada bere, gleda televizijo in kdaj pa kdaj zapoje še kako domačo pesem. Na praznovanju Julijinega rojstnega dne se je zbralo okrog 40 sorodnikov, prijateljev in sosedov, med njimi tudi nečakinje, članice ljudskih pevk turističnega društva Klopotec Leskovec in skupaj z njimi je slavljenka tudi zapela. Obiskali sojo še predstavniki župnijskega karitasa iz Leskovca z župnikom Edijem Vajdo, ob visokem življenjskem prazniku pa so čestitali še mnogi ljudje iz videmske občine.
TM
Ptuj • Občni zbor Društva proti mučenju živali Ptuj
Inšpektorji bodo poostrili nadzor nad lastniki živali
Čeprav je bilo vabilo na redni letni občni zbor Društva proti mučenju živali Ptuj poslano na 181 naslovov, se jih je odzvalo le 39. Po oceni vodje in lastnice azila v Dramljah Tatjane Lenko pa je to zelo veliko, saj večina tovrstnih društev v Sloveniji životari, nekatera imajo celo samo še tri člane. Ptujsko društvo je lahko zadovoljno, da ima toliko članov in da tako dobro dela, pri tem pa je še posebej izpostavila delo predsednice Kristine Pšajd, ki bi za živali naredila vse.
Za njeno izredno požrtvovalno delo se ji je v petek zahvalil tudi občni zbor. Delo ptujskega Društva proti mučenju živali je pohvalila tudi veterinarska inšpektorica Branka Kosenburger, dr. vet. med. Marsikateri problem pri živalih je odpadel potem, ko se je s pisnim pozivom oglasilo društvo. Vseh pisnih opozoril je bilo lani 21.
V	treh primerih pa je morala ukrepati veterinarska inšpektorica, eden je bil še posebej hud, pri 40 stopinjah Celzija je bil pes na metrski verigi brez vode.
Društvo proti mučenju živali Ptuj je lani poskrbelo za več kot 70 zavrženih in poškodovanih psov ter 97 mačk.
V	večini so se njihove zgodbe srečno končale. V zavetišče Dramlje, s katerim ima MO Ptuj sklenjeno koncesijsko pogodbo, je bilo odpeljanih 63 živali. V 61 odstotkih so bile živali oddane, 16 odstotkov jih je bilo vrnjenih, zaradi kuge in drugih bolezni jih je poginilo 11 odstotkov, 9 odstotkov živali pa je bilo, žal, evtanaziranih, ker jim ni bilo pomoči, je na petkovem občnem zboru povedala vodja in lastnica azila v Dramljah Tatjana Lenko. Društvo proti mučenju živali je s petkovim občnim zborom postalo tudi njeno društvo, doslej ni bila članica nobenega, dobro delo
ptujskega pa jo je prepričalo, da se je odločila za članstvo. S skromnimi sredstvi je društvo tudi lani pri skrbi za živali naredilo veliko. Prispevki lokalnih skupnosti za njegovo delo so še vedno izredno skromni. Videmska občina je prispevala 80 evrov, Hajdina 50, Destrnik 20, prispevek MO Ptuj je za lani izpadel, ker se društvo ni pravočasno prijavilo na razpis, letos se to ne bo zgodilo, saj bo prišlo pravočasno opozorilo o objavi razpisa tudi iz MO Ptuj, je povedal Drago Brumec, ki se je kot njen predstavnik udeležil občnega zbora. 89 evrov je za njegovo delovanje zbrala OŠ Podlehnik, pomoč so pri zbiranju sredstev obljubili tudi v OŠ Olge Meglič na Ptuju. V okviru humanitarne akcije zbiranja hrane za živali v Mercatorjevih trgovinah je bilo zbranih čez 500 kg hrane, kar je bilo prav tako v veliko pomoč pri reševanju nebogljenih in poškodovanih štirinožcev, ki so jim prvo pomoč ponudili člani društva. V veliko pomoč jim je bil tudi lani Radio Ptuj, ki je v mnogih primerih pomagal pri iskanju novih in starih lastnikov. Društvo si želi, da bi tako ostalo tudi v bodoče. V veliko pomoč je društvu tudi veterinar Emil Senčar, ki je pomagal pri zdravljenju marsikatere poškodovane in obolele ži-
vali tudi brezplačno. Da bi nekoliko omilili finančno stisko društva, so se na občnem zboru 29. februarja odločili, da bo poslej letna članarina društva znašala 20 evrov, do nekaj več denarja pa jim je pomagala tudi izdaja društvenega denarja. Še vedno pa si bodo po najboljših močeh prizadevali, da bi povečali dotok donatorskega denarja. Pozvali so tudi vse člane, ki še niso poravnali članarine za lansko leto, da to storijo v
najkrajšem času. Kljub temu, da članstvo upada, jih veseli dotok novih članov, zlasti še mladih. Trenutno je na društvenem seznamu okrog 200 članov. Tudi na petkovem občnem zboru so govorili o ureditvi azila na Ptujskem, o tem potekajo pogovori že nekaj let, vedno se zatakne pri lokaciji. Posebnih aktivnosti v zvezi s tem v bodoče ne bodo vodili, počakali bodo na ureditev razmer glede mariborskega azila, ki ga bodo v
kratkem uredili na novi lokaciji. Sicer pa bo vse odvisno od cene, trenutno ima MO Ptuj še sklenjeno koncesijsko pogodbo z zavetiščem v Dramljah.
Veterinarska inšpektorica Branka Kosenburger je povedala, da so problemi z lastniki živali vedno večji, veliko pa se jih je zadovoljivo rešilo tudi zaradi dobrega dela Društva proti mučenju živali Ptuj. Posebej pa je opozorila na problem stekline, ki je
vse bolj zaskrbljujoč. Doslej je bilo na območju Slovenije odkritih 13 primerov, od tega na Ptujskem štirje. Lastniki psov še vedno ignorirajo pozive na cepljenje proti steklini. V teh dneh bodo poostrili inšpektorski nadzor, računajo pa tudi na pomoč ljudi, da jim bodo prijavili vse tiste lastnike, ki imajo pse, a jih doslej še niso cepili proti steklini. Cepljenje proti steklini je obvezno, globa za nespo-štovanje zakonodaje v tem primeru znaša od 200 do 500 evrov. Branka Kosenburger je govorila tudi o ugrizih in postopkih v zvezi s tem. Zagotovo bi se jim lahko izognili, če bi lastniki psov spoštovali določilo zakona o zaščiti živali, ki govori o tem, da morajo biti psi obvezno na povodcih in se ne smejo prosto gibati. Psi, ki so že koga ugriznili, pa morajo obvezno imeti nagobčnike. Ob vsakem ugrizu postane pes "sumljiv", zato je potreben pregled v antira-bični ambulanti, prav tako pa tudi obvezno opazovanje 3., 5. in 10. dan po ugrizu, da se izključi možnost stekline.
Program za leto 2008 je napisan podobno kot v prejšnjih letih, v njem je poudarjena predvsem skrb za živali, ki potrebujejo pomoč. Pri tem pa društvo računa na pomoč vseh članov.
MG
Ptuj • Ptujske soroptimistke predstavile svoje delo
Vabilo na dobrodelni osmomarčevski koncert
Ptujske soroptimistke, 21 jih je, so na petkovi tiskovni konferenci predstavile svoje humanitarno delo v letu 2008, izvedene humanitarne aktivnosti, da bi ljudje, ki so darovali za dobre namene, izvedeli za njegovo porabo, in dobrodelni koncert, ki bo 8. marca v slavnostni dvorani ptujskega gradu.
Nastopili bodo priznani umetniki, koncert bo že po tradiciji spremljala prodajna razstava slik ptujskih akademskih in ljubiteljskih slikarjev.
Denar od prodanih vstopnic bodo namenile za izgradnjo dvigala na ptujski grad, sredstva od prodaje slik in druga pridobljena donatorska sred-
stva pa za letovanje socialno ogroženih otrok iz občin na Ptujskem, ki bodo tudi z njihovo pomočjo prvič letovali na morju.
Na novoletnem bazarju, kjer že po tradiciji ponujajo izdelke, ki jih pripravijo same, so lani decembra zbrale 2690,70 evra. Z zbranim denarjem so obdarile otroke iz devetih socialno ogroženih družin na Ptujskem - sedmih na Ptuju in dveh v Zavrču. Namenile so jim po sto evrov v obliki Mercatorjevih bonov ter košare s pomarančami in sladkarijami. Že po tradiciji so del denarja namenile tudi svoji varovanki Mojci Saga-din, ki ji pomagajo že nekaj let. Mojci se stanje po lanskoletni operaciji, ki jo je v Sloveniji opravil znani ameriški nevrokirug dr. Leland, zbrale so denar za njegovo letalsko vozovnico, izboljšuje. Z nakupom igrač in družabnih iger v vrednosti 500 evrov so razveselile otroke iz socialno ogroženih družin, ki bivajo v Dijaškem domu na Ptuju. Z nakupom dekliške sobe pa so pomagale družini Planjšek z Gorce.
Vesele so, da se na njihove akcije odziva vedno več ljudi, ki želijo pomagati, posebej pa je razveseljivo, da so med njimi vse pogosteje tudi mladi, je na petkovi tiskovni konferenci še posebej poudarila predsednica ptujskega kluba soroptimistk mag. Vida Petrovič, ki vodi enega izmed treh tovrstnih klubov v Sloveniji. Čeprav se število ljudi, ki želijo pomagati, povečuje, se na drugi strani povečuje tudi število ljudi, ki potrebujejo pomoč. Vesele so vsakega prispevka, vsako darovanje pomeni novo upanje za ljudi v stiski. Z dobro mislijo v srcih so začele tudi priprave na letošnji tradicionalni osmo-marčevski koncert, ki bo 8. marca ob 20. uri v slavnostni dvorani ptujskega gradu. Nastopili bodo: znani slovenski tenorist Branko Robinšak, primabalerina Alenka Ribič Laufer, mlada harfistka Tina Žerdin in flavtistka Petra Sok, tercet Karmine, literar-
ne vložke pa bo interpretiral igralec Peter Boštjančič. Umetniške niti koncerta so v rokah koncertne mojstrice in prve violine mariborske opere in baleta Ptujčanke Vite Gregorc, ki od nedavnega poučuje tudi violino v Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj. Za prodajno razstavo bo tudi letos poskrbela nekdanja šti-pendistka ptujskega kluba so-roptimistk Simona Menoni, umetnostna zgodovinarka.
Pričakujejo, da se bodo koncerta in prodajne razstave udeležili vsi tisti, ki želijo pomagati ljudem v stiski in pri reševanju nekaterih aktualnih družbenih problemov. V prvih letih delovanja, ptujske soroptimistke so stare sedem let, so pomagale pri opremljanju varnega stanovanja in varne hiše ter Mojci Sagadin, zdaj želijo pomagati socialno ogroženim ljudem, ki jih je vedno več.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Na tiskovni konferenci ptujskega kluba Soroptimist, ki je bila 29. februarja v hotelu Mitra na Ptuju, so Breda Žgeč, Tjaša Mrgole Jukič in mag. Vida Petrovič predstavile svoje delo v letu 2007, izvedene humanitrane aktivnosti, obenem pa vse ljudi dobre volje povabile na dobrodelni koncert, ki bo 8. marca v slavnostni dvorani ptujskega gradu.
Videm • O razdelitvi kulturnega in športnega evra
Akrobatski sklepi
Ena zanimivejših razprav, ki so jo na minuli seji občinskega sveta razvili videmski svetniki, je tekla okoli razdelitve denarja za kulturo in šport. Na koncu se je izteklo vse skupaj na precej čuden način; kulturniki naj bi dobili nekaj več, pa potem spet manj (oziroma enako kot na začetku), športniki pa bodo ves planirani denar dobili - pogojno ...
In za kaj je pravzaprav šlo? Odbor za negospodarske dejavnosti je pripravil dva predloga; za letni program kulture v občini naj bi se skupno namenilo 59.420 evrov; od tega 25.500 evrov za delovanje društev, 2500 evrov za tekoče vzdrževanje kulturnih spomenikov, 3560 evrov za JSKD Ptuj in 24.860 evrov za naložbene odhodke. Prav ta zadnja postavka se je izkazala za problematično, saj je bilo po sprejetem proračunu za kulturne naložbe rezerviranih le 5000 evrov, vendar pa je odbor, ki ga vodi Boris Novak, predlagal, da naj se z rebalansom prerazporedi 19.860 evrov s postavke za obnovo cerkve na postavko za kulturne naložbe. Zakaj tako, je pojasnil Novak: "Teh slabih 20.000 evrov je bilo namenjenih kot sofinanciranje za obnovo cerkve sv. Vida, vendar, kot kaže, se obnova zatika, zato bi lahko ta denar letos namenili za kulturo, ko bo obnova dejansko v teku, verjetno naslednje leto, pa bomo takrat sofinancirali."
Ce se bo letos začela obnova cerkve sv. Vida (na sliki), potem bo občina slabih 20.000 evrov namenila za sofinanciranje, sicer pa naj bi ta denar dobili kulturniki.
Dalje od tega pojasnila Novak ni prišel, saj je Stanko Si-monič zelo hitro povedal, da se obnova prav nič ne zatika, da je pridobljena menda že vsa dokumentacija, dela pa naj bi se začela v drugi polovici leta. Takšna razlaga je Novakov poskus ustavila v samem startu, pa tudi drugi svetniki so se oglasili, da potemtakem res nima smisla prerazporejati denarja s "cerkvene" na kulturno postavko proračuna, čeprav je bilo slišati, da se na izgradnjo nove kulturne dvorane čaka že 20 let in da bi bilo dobro enkrat že nameniti nekaj denarja vsaj za dokumentacijo. Vse tovrstne pripombe je utišal Franc Kirbiš starejši z medklicem, da naj se s tem zdaj "ne hecajo, ker potem še k maši ne bodo upali ... " In ker se je po vsem tem izkazalo, da bo za kulturo vsega skupaj ostalo borih 39.560 evrov (kar je precej manj kot za šport), je bilo slišati na koncu še spravljivo - opravičujoče - mnenje, da če se v cerkvi res ne bo nič delalo, bodo potem ta denar proti koncu leta nekako spravili v kulturo.
Tej prvi sklepčni akrobaciji je nato sledila še podobna pri športnem evru. Skupaj naj bi bilo za potrebe športa namenjenih kar 152.028 evrov; od tega za redno delovanje društev 30.650 evrov, za šolanje strokovnega kadra 1200 evrov, za ŠZ Ptuj 2231 evrov, za sofinanciranje športnih programov na fakulteti za šport 680 evrov, za vrhunski šport 1900 evrov, za investicijo v športu pa - pogojno
115.367 evrov. Prav pri tej postavki pa se je spet začelo zapletati; namreč med investicije spada ureditev tribun na igrišču ter ureditev igrišča z umetno travo z vso opremo. Vse to pa naj bi se izvedlo ob predpogoju državnega sofinanciranja. Če slednje bo, potem bo izvedeno vse našteto, sicer pa ne. Po daljšem razpravljanju, kam vse se je občina prijavila za pridobitev dodatnih sredstev in kje na razpisih je že bila uspešna, kje pa ne, je končno prišlo na dan, da je naložba v tribune že finančno rešena, saj je občina dobila pozitiven sklep iz MŠŠ, še vedno pa čaka na odgovore pri dveh razpisih, kjer se pričakuje sofinanciranje s strani MŠŠ in Fundacije za šport, oboje pa naj bi bilo namenjeno pokrivanju stroškov ureditve igrišča z umetno travo in opreme. Novak je ob tem podvomil, da bo občina dobila pozitiven sklep, saj naj bi neuradno izvedel, da bodo zavrnjeni, direktorica občinske uprave Darinka Ratajc pa je povedala le dejstvo, da odgovora zaenkrat še niso prejeli. Tako je del predvidenega občinskega denarja za naložbe ostal "v zraku", saj če ne bo državnega sofinanciranja, igrišča z umetno travo ne bo oziroma vsaj naj ne bi bilo, ker ga občina naj ne bi financirala povsem sama. Sklep je bil potem seveda spet temu primeren; torej, da predvideni denar na proračunski postavki ostaja, poraba pa je odvisna od vsebine sklepa MŠŠ in Fundacije za šport.
SM
Foto: SM
Vabljen* na modno revijo
pomlad-poletje 08
v Qlandio Ptuj v petek, 7.3. ob 18. uri!


www.qlandia.si
%QLANDIA
Dežela nakupov
Vabljeni v petek, 7. marca 2008 ob 18. uri v Qlandio Ptuj na modno revijo, kjer vam bomo predstavili modne smernice za pomlad - poletje 2008! Z vami bodo posebna gostja Miss Slovenije 2007, Tadeja Ternar in glasbeni gost Anžej Dežan!
Priština • Prvi veleposlanik imenovan v kratkem
Nemčija prva odprla veleposlaništvo v Prištini
Nemčija je kot prva država po razglasitvi neodvisnosti Kosova v sredo v Prištini odprla svoje veleposlaništvo. S postavitvijo napisa in dvigom kosovske zastave poleg nemške je dosedanji nemški urad za zvezo uradno postal nemško veleposlaništvo, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
Kot poroča Tanjug, naj bi bil prvi nemški veleposlanik na Kosovu imenovan v kratkem. Vršilec dolžnosti veleposlanika Karl Vokalek je po poročanju prištinskih medijev ob odprtju veleposlaništva povedal, da so bili diplomatski odnosi med Kosovom in Nemčijo vzpostavljeni 21. februarja z izmenjavo not. Nemčija je sicer Kosovo priznala dan pred tem.
"Pomagali smo in še naprej bomo pomagali Kosovu. Tu bomo ne samo kot država, temveč tudi kot del EU in še naprej bomo opravljali vse dolžnosti, ki smo jih tudi doslej," je po navedbah Tanjuga dejal Vokalek. (sta)
Bagdad • Huseinov bratranec bo usmrčen
Iraški predsedniški svet odobril usmrtitev Kemičnega Alija
Foto: internet
Iraški predsedniški svet je danes odobril usmrtitev bratranca nekdanjega iraškega diktatorja Sadama Huseina, znanega pod imenom Kemični Ali, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Slednjega so na smrt obsodili zaradi njegove vloge v genocidu nad Kurdi v 80. letih prejšnjega stoletja.
Odobritev smrtne kazni s strani iraškega predsednika Džalala Talabanija in še dveh podpredsednikov tako predstavlja odpravo še zadnje ovire za usmrtitev Alija Hasana al Madžida, ki mora biti v skladu z iraško zakonodajo izvršena v 30 dneh od odobritve.
Al Madžid je bil eden izmed treh sodelavcev Sadama Huseina, ki so jih junija obsodili na smrt z obešanjem, potem ko so jih spoznali za krive genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti v operaciji Anfal leta 1988, v kateri je umrlo najmanj 200.000 kurdskih civilistov in gverilcev. Zaradi pritožb je sodišče sodbo nato odobrilo šele septembra lani.
Neimenovani vladni svetovalec je danes pojasnil, da predsedniški svet še ni odločil o usodi preostalih dveh obtoženih - Huseina Raši-da Mohameda in Sultana Hašima al Taia. Proti Kemičnemu Aliju in obema soobtoženima trenutno poteka tudi sodni proces zaradi njihove vloge pri nasilni zadušitvi šiitskega upora na jugu Iraka leta 1991, vendar vse kaže, da jih bodo, vsaj Kemičnega Alija, usmrtili še pred začetkom sojenja.
Režim Sadama Huseina je operacijo Anfal upravičeval kot boj proti upornikom med osemletno vojno s sosednjim Iranom. Operacija je vključevala sistematično bombardiranje in vojaške napade na kurdsko avtonomno regijo, ki je bila priča množičnim izgonom in deportacijam.
Sadama Huseina so zaradi zločinov proti človečnosti usmrtili 30. decembra 2006. (sta)
Zagreb • HSS pripravljena na postopno izvajanje ERC
Zdaj sprejemljiva tudi postopna uveljavitev
Predsednik Hrvaške kmečke stranke (HSS) in podpredsednik sabora Josip Friščic je danes dejal, da je za njegovo stranko, ki je najbolj odločno zagovarjala čimprejšnje izvajanje ERC tudi za članice EU, sprejemljiva postopna uveljavitev cone. Sicer pa je poudaril, da HSS ni pripravljen odstopiti ne od ekološkega ne od ribiškega dela ERC.
"Če bi bili pripravljeni na popuščanje, potem bi že 1. januarja 2008 dvignili roke in povedali, da se odpovedujemo svojim stališčem in da naj drugi odločajo, kaj se bo zgodilo. Nismo bili pripravljeni takrat, kot nismo niti danes, temveč smo pripravljeni na razumsko dogovorno rešitev", je poudaril Friščič novinarjem v saboru. Predsednik HSS, druge največje stranke v vladni koaliciji, je ocenil, da je odločitev zunanjepolitičnega odbora Evropskega parlamenta, da v sredo sprejme poročilo o napredku Hrvaške, potrditev hrvaških prizadevanj v zadnjih nekaj mesecih. "To kaže, kako je treba delati v prihodnosti. Najprej je potrebno znotraj države jasno določiti cilje, potem, ko se pojavili problemi, pa je treba ukrepati po diplomatski poti," je izjavil Friščic. Dodal je, da je Hrvaška končno dočakala sprejemljiva sporočila iz Bruslja ter da se je za ustrezno rešitev problema treba dogovarjati z Italijo in Slovenijo. Prepričan je, da bo kmalu prišlo do štiristranskega srečanja predstavnikov Slovenije, Italije, Evropske komisije in Hrvaške, ki ga je predlagal hrvaški premier Ivo Sanader.
Medtem je predsednik največje opozicijske stranke, Socialdemokratske stranke (SDP) in saborski poslanec Zoran Milanovic izjavil, da sredina odločitev odbora evropskega parlamenta ni veliki hrvaški uspeh, ampak da gre za majhen korak v uresničenju dolgoročnih nacionalnih interesov. Dodal je, da je k omenjenemu koraku prispevala tudi SDP s svojimi socialističnimi povezavami, saj je, med drugim tudi glavni poročevalec evropskega parlamenta za Hrvaško, Avstrijec Hannes Swo-boda, socialist.
Milanovic je znova izrazil obžalovanje, ker je evropski parlament obravnaval ERC in posledice, ki jih ima njegova uveljavitev na hrvaška pogajanja z EU, preden so
to storili poslanci v saboru. (sta)
New York • ZDA največji zapor na svetu
Vsak stoti prebivalec ZDA v zaporu
Poročilo raziskovalnega centra Pew ugotavlja, da so ZDA prvič v zgodovini dobesedno največji zapor na svetu, saj nobena druga država nima za zapahi toliko ljudi v skupnem številu ali glede na prebivalca. V januarju 2008 je bilo v ZDA zaprtih 2,32 milijona ljudi, kar pomeni vsak l0o. odrasli prebivalec ZDA.
ZDA s svojimi 230 milijoni prebivalcev krepko prekašajo Kitajsko, ki ima več kot 1,2 milijarde prebivalcev, od katerih je uradno v zaporu le 1,5 milijona ljudi. Glede na število prebivalstva je v ZDA več zaprtih kot kjerkoli na svetu. Na drugem mestu je Rusija, kjer je na 100.000 ljudi v zaporih 628 ljudi, v ZDA pa jih je 750. Ameriške zvezne države povprečno porabijo za zapore 6,3 odstotka svojih proračunov in počasi spoznavajo, da so morda malce pretiravale s preostrimi zakoni.
Večina zaprtih je namreč ne-
nevarnih majhnih kriminalcev ali odvisnikov. Zapori pokajo po šivih in stroški za ohranjanje največje zaporniške populacije na svetu presegajo vlaganja v visoko šolstvo in druge namene. V ZDA na zapornika povprečno porabijo 24.000 dolarjev na leto, pri tem največ v Rhode Islandu (45.000), najmanj pa v Louisiani (13.000).
V	Kaliforniji so lani za oskrbo zaporov porabili 8,8 milijarde dolarjev, sama pa se otepa 16 milijard dolarjev proračunskega primanjkljaja. Daleč za Kalifornijo je Teksas, ki je lani porabil 3,3 milijarde dolarjev in ki poleg Kansasa spoznava, da neusmiljeno zapiranje ni rešitev problema ter uvaja alternativne oblike kaznovanja. V celotnih ZDA so lani za zapore porabili 49 milijard dolarjev, rast stroškov za zapore pa je šestkrat višja od rasti stroškov za visoko izobraževanje.
V	Kentuckyju je v zadnjih 30 letih stopnja kriminala porasla za tri odstotke, zaporniška populacija pa se je povečala za 600 odstotkov. V ZDA je za zapahi vsak 30. moški starosti od 20 do 34 let, med temnopoltimi Američani v isti starostni kategoriji pa vsak deveti. ZDA so leta 2006 usmrtili 53 ljudi, po čemer se uvrščajo za Kitajsko, Iranom, Pakistanom, Irakom in Sudanom. (sta)
Dunaj • Ustanovljena mednarodna usmerjevalna skupina za Kosovo
Nadzorovana neodvisnost, Koštunica o nezakonitosti
Na Dunaju je danes potekalo ustanovno zasedanje t. i. mednarodne usmerjevalne skupine za Kosovo, ki bo po novem nadzorovala vse mednarodne dejavnosti v tej najmlajši evropski državi. Kot je po zasedanju povedal vodja skupine, sicer visoki predstavnik EU na Kosovu Pieter Feith, skupina zdru-Foto: internet žuje «prijate|je neodvisne države
Kosovo".
Mednarodno usmerjevalno skupino za Kosovo sestavljajo visoki predstavniki EU, zveze Nato in kontaktne skupine za Kosovo z izjemo Rusije - ta kot odločna zaveznica Srbije in nasprotnica neodvisnega Kosova delo skupine bojkotira - ter vrsta drugih "držav dobre volje". Skupina naj bi predvsem nadzirala, kako oblasti v Prištini uresničujejo načrt posebnega odposlanca ZN za Kosovo Marttija Ahtisaarija o nadzorovani neodvisnosti Kosova.
Kot poroča avstrijska tiskovna agencija APA, so bile k sodelovanju povabljene vse t. i. države dobre volje. Zasedanja na Dunaju so se tako poleg predstavnikov EU, Nata, ZDA, Velike Britanije, Francije, Nemčije in Italije udeležili še predstavniki Avstrije, Češke, Finske, Švedske, Turčije, Belgije, Danske, Madžarske, Švice in Slovenije, torej skupno 15 držav. Sodelovanje Slovenije v skupini so za STA potrdili tudi na zunanjem ministrstvu.
Feith je sicer po poročanju agencije APA danes na Dunaju odločno zavrnil vsakršno delitev Kosova. Dopustil je sicer obstoj "privilegiranih odnosov med srbskimi občinami (na Kosovu) in Beogradom", a hkrati poudaril, da "je treba spoštovati avtoriteto vlade v Prištini". Kot je še poudaril, ne bodo tolerirali vzpostavljanja kakršnihkoli vzporednih struktur na severu Kosova.
Glede položaja, na katerega je bil imenovan danes, je nizozemski diplomat Feith dejal, da bo njegova naloga "zagotoviti, da bodo zaščitene pravice in načini življenja vseh skupnosti, še posebej srbske skupnosti". Kot je dodal, je cilj predvsem zaščita kulturne in verske dediščine ter predstavljanje manjšin v kosovskih institucij.
Trenutna situacija na severu Kosova je sicer po njegovih besedah "težavna in ne takšna, kot bi si želeli", vendar pa so v stiku s Srbijo in ji skušajo pojasniti, da ji ne predstavljajo "nobene nevarnosti". Ob tem je izrazil prepričanje, da bo mednarodna usmerjevalna skupina kmalu začela delovati tudi na severu Kosova.
Na ustanovitev mednarodne usmerjevalne skupine za Kosovo pa se je danes že odzval srbski premier Vojislav Koštunica, ki je ustanovitev označil za protizakonito. Ustanovitev poleg tega po njegovih besedah predstavlja grobo kršenje mednarodnega prava, resolucije 1244 VS ZN in srbske ustave. "Ta samovoljna in protizakonita skupina je Pietra Feitha postavila na neobstoječe mesto mednarodnega civilnega predstavnika," premierovo sporočilo za javnost povzema srbska tiskovna agencija Tanjug.
Koštunica je ob tem tudi izrecno zahteval, da "generalni sekretar ZN Ban Ki Moon pojasni, kdo, kdaj in na osnovi katerega pravnega akta je izdal sklep, da se na Kosovu oblikuje samooklicana Mednarodna usmerjevalna skupina in da se določi mednarodnega civilnega predstavnika za nadzor izvajanja Ahtisaarijevega načrta". Koštunica je ob tem še dodal, da proti Srbiji, ki je članica ZN, uporabljajo "politiko sile in nad njo izvajajo grobo pravno nasilje, ki ga je potrebno nemudoma ustaviti". (sta)
WASHINGTON - Ameriški predsednik George Bush je na novinarski konferenci v Washingtonu govoril tudi o razmerah v gospodarstvu. Priznal je, da je rast počasnejša, kot bi si želel, vendar menil, da ne bo recesije. Zavrnil je možnost dodatnega stimulacijskega paketa, dokler sedanji v višini 168 milijard dolarjev ne bo dobil priložnosti, da pokaže rezultate. Kot je dejal, prvič sliši za strahove, da bi lahko cena bencina poleti porasla na štiri dolarje za galono (3,8 litra), vendar dodal, da se zaveda, da je bencin drag. Izrazil je tudi podporo trdnemu dolarju, ki je v sredo in četrtek znova padel v primerjavi z drugimi valutami. Ameriško ministrstvo za trgovino je sicer sporočilo, da je gospodarska rast v zadnjem četrtletju lanskega leta znašala le 0,6 odstotka, kar se ni spremenilo od uvodne ocene rasti pred mesecem dni in pomeni, da je tudi rast na letni ravni ostala nespremenjena pri 2,2 odstotka.
SINGAPUR - Cena surove nafte je ostala tik pod 100 dolarji za sod, medtem ko je včeraj presegla 101 dolar. Cena za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte z dobavo v aprilu se je v azijskem elektronskem trgovanju na newyorški borzi zvišala za 19 centov na 99,83 dolarja. Severnomorska nafta brent se je na londonski borzi podražila za 29 centov na 98,56 dolarja za sod.
BERLIN - Nemčija se zanaša na EU, da bo Liechtenstein prisilila k spoštovanju davčnih zakonov sedemindvajseterice, je razkril nemški finančni minister Peer Steinbrück. Kot je napovedal, bodo o tem vprašanju govorili finančni ministri EU na zasedanju prihodnji teden v Bruslju. "Pritisk in vpliv prenašamo na evropsko raven," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP za časnik Ruhr Nachrichten povedal Steinbrück in ob tem vsem Nemcem, ki so vlagali v Liechtensteinu, znova zagrozil, naj se nemudoma sami javijo in poravnajo svoje dolgove nemškim davčnim oblastem. "Če ne bo dogovora na evropski ravni, bo ukrepe sprejela Nemčija sama", je še dejal in dodal, da bi lahko ti vključevali tudi "uvedbo davka na vse finančne transferje iz Nemčije v Liechtenstein". MOSKVA/BRUSELJ - Ruski predsednik Vladimir Putin in madžarski premier Ferenc Gyurcsany sta v Moskvi podpisala pogodbo, po kateri se bo Madžarska priključila na ruski plinovod Južni tok (South Stream). Pogodba tudi predvideva postavitev ogromnih plinohramov na Madžarskem. Evropska komisija je ob tem v Bruslju za STA poudarila, da se plinovoda Nabucco, ki je za EU prioriteta, in Južni tok, po katerem bo v Evropo potoval ruski plin, dopolnjujeta. Ob tem so iz komisije sporočili, da je najpomembnejše, da Madžarska Nabucco podpira. Evropska komisija je za STA že nedavno poudarila, da se plinovod Nabucco in Južni tok, po katerem bo preko Bolgarije in Srbije ter zdaj tudi Madžarske v Evropo potoval ruski plin, dopolnjujeta. Evropska komisija je takrat poudarila, da "ne nasprotuje Južnemu toku", čeprav ga ne promovira tako aktivno kot plinovod Nabucco. "Nabucco je pomemben, ker bo pomenil dobavo plina od netradicionalnih dobaviteljev preko druge transportne poti in bo posledično povečal diverzifikacijo dobaviteljev in varnost oskrbe. Južni potok pa pomeni dobavo plina od tradicionalnega dobavitelja - Rusije. Zatorej se Nabucco in Južni tok dopolnjujeta in si ne nasprotujeta," menijo v Bruslju.
BRUSELJ/FRANKFURT - Evropska komisija je potrdila, da namerava nemški energetski koncern Eon prodati svoje visokonapetostno električno omrežje. Ob tem je dodala, da bi posledično lahko kmalu opustila evropsko protimonopolno preiskavo zoper Eon. Informacijo so potrdili tudi v nemški vladi. Komisija je v svojem sporočilu za javnost zapisala, da pozdravlja strukturne ukrepe, ki jih je Eon ponudil, da bi se poravnal glede potekajočih protimonopolnih preiskav v energetskem sektorju. "Eon predlaga, da se zaveže k prodaji svojega prenosnega omrežja za elektriko upravljalcu, ki ne bi imel interesa za proizvodnjo električne energije in/ali dobavne posle, ter k prodaji 4800 MW proizvodne zmogljivosti tekmecem," je zapisala komisija.
BERLIN - Nemška kemična in farmacevtska družba Bayer je v letu 2007 ustvarila 4,7 milijarde evrov čistega dobička, kar je približno trikrat več kot leto prej, ko je ta znašal 1,7 milijarde evrov. Prihodki od prodaje so se povečali z 28,9 milijarde evrov v letu 2006 na 32,4 milijarde evrov. Družba iz Leverkusna pa je kljub večji prodaji znižala četrtletni dobiček. Ta je v obdobju od oktobra do konca decembra znašal 67 milijonov evrov, medtem ko je leto prej dosegel 311 milijonov evrov. Četrtletni prihodki so znašali 1,4 milijarde evrov, kar je nekoliko več kot v enakem obdobju leto prej, ko so dosegli 1,3 milijarde evrov. BRUSELJ - Belgijski pivovar InBev je v zadnjem četrtletju lani več kot podvojil čisti dobiček. Ta je znašal 900 milijonov evrov, medtem ko je v enakem obdobju leto prej dosegel 371 milijonov evrov. Visok dobiček je predvsem posledica večje prodaje piva v Latinski Ameriki, vzhodni Evropi in Rusiji. Prihodki od prodaje so se v obdobju od oktobra do konca decembra 2007 povečali za osem odstotkov na 3,88 milijarde evrov. V celotnem letu 2007 je InBev čisti dobiček povečal za pet odstotkov na 2,2 milijarde evrov, medtem ko so prihodki od prodaje znašali 14,4 milijarde evrov oziroma osem odstotkov več kot v letu 2006.
BONN/MADRID - Nemški operater telekomunikacij Deutsche Telekom je v preteklem poslovnem letu utrpel upad dobička. Ta se je zaradi stroškov kadrovske prenove ter višjega davčnega bremena znižal za 82 odstotkov na 569 milijonov evrov. Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo se je znižal za 0,6 odstotka na 19,33 milijarde evrov, pri čemer je družba dosegla zastavljene cilje. Na nemškem trgu je Deutsche Telekom v fiksnem telefonskem omrežju lani tako kot že v letu prej izgubil približno 2,1 milijona naročnikov. Se je pa povečalo število naročnikov hitrih internetnih priključkov DSL, prav tako je mobilni operater T-Mobile pridobil 962.000 novih naročnikov in s tem 20 odstotkov več kot v letu prej.
Markovci • Krajani ob jezeru opozarjajo na razpoke asfaltnih brežin
Zaradi varnosti in uporabnosti bo jez potrebno temeljito sanirati
Na zadnji seji sveta občine Markovci je svetnik Franc Obran opozoril župana in svetnike na "grozečo nevarnost", saj naj bi bile asfaltne brežine okrog jezera med Ptujem in Markovci na več mestih vidno razpokane. To naj bi opazili domačini okoliških vasi že lansko poletje, resno pa jih je pričelo skrbeti, ker so bila kljub dolgotrajni suši nekatera območja tik ob jezeru vidno ozelenela, kot nekakšne zelene oaze.
Ker je ob jezeru več vasi občine Markovci in ker se krajani zaradi razpok čutijo ogrožene, je svetnik Franc Obran od župana Franca Kekca zahteval naj na te razpoke čimprej opozorijo Dravske elektrarne Maribor (DEM) in zahtevajo takojšnje ukrepanje. Župan pa mu je odvrnil, da naj bi DEM razpoke že sanirale. Ogorčen svetnik s tem ni bil zadovoljen, saj mu je odvrnil, da so to opazili tudi domačini ter da ne gre za nobeno sanacijo, ampak za čisto navadno "flikanje" razpok s tekočim bitumnom ali smolo, kar po njegovem ne more biti učinkovito oziroma ne dovolj varno. Da bi zadevi prišli na čisto, smo o tem povprašali direktorja Dravskih elektrarn Maribor Damjana Koletnika.
Gospod Koletnik, kakšen je vaš odgovor zaskrbljenim občanom, ki živijo ob jezeru proti Markov-cem, so razpoke res nevarne?
"Dravske elektrarne Maribor ves čas svojega devetde-setletnega sodelovanja skrbijo za trajnostni razvoj okolja, kjer delujejo. Tudi v občini Markovci. Samo na podlagi koncesnin za uporabo vodnega potenciala občini Markov-ci namenjamo letno preko milijon evrov. Gre za velika sredstva in velike obremenitve poslovanja naše družbe.
Pomemben del poslanstva DEM pa je poleg zanesljive oskrbe z energijo tudi to, da je proces proizvodnje električne energije varen. Prav slednje nam je vedno bilo in bo vodilo pri vseh odločitvah o vzdrževanju in obnavljanju objektov vzdolž reke Drave. Z županom občine Markovci Francem Kekcem smo o temi že govorili. Sanacije, ki morda izgledajo kot 'flikanje', so
Foto: M. Ozmec
Damjan Koletnik, direktor DEM: »Če upoštevamo dejstvo, da je jez star okrog trideset let, je jasno, da bo potrebno jez po toliko letih obremenitev sanirati in bo zaradi tega dalj časa zaprt."
sanacije, ki se izvajajo v skladu s strokovno in tehnično možno prakso ter s ciljem saniranja netesnih mest, ki s časom nastajajo na asfaltni podlagi. Monitoring kanala in jezu se opravlja redno, so pa dodatni posegi načrtovani ob sanaciji jezu v Markovcih, ki bo potekala vzporedno z izgradnjo male HE na jezu Markovci. Dokumentacija se že pripravlja in pridobljena je tudi že lokacijska informacija."
Kakšno pa je vaše stališče do zahteve krajanov iz Nove vasi pri Markovcih, da bi bilo, če bo obveljala za novo hitro cesto Ormož-Ptuj varianta trase JUG 1, nujno potrebno čez jez ali Dravo zgraditi dvostopenjski most, po katerem bo lahko potekal tudi lokalni promet, saj je sedaj promet čez zapornice v Markovcih že preveč gost in na čase celo nevzdržen?
"Kolikor nam je znano, je
Foto: M. Ozmec
Zaradi takih razpok na asfaltnih brežinah okrog jezera se krajani okoliških vasi čutijo ogroženi.
takšen most v eni od variant že predviden. Trditev glede gostote prometa preko jezu Markovci je točna. A naj takoj poudarimo, da je jez varen. Če pa upoštevamo dejstvo, da je jez star okrog trideset let, je jasno, da ga bo potrebno po toliko letih obremenitev sanirati in bo zaradi tega dalj časa zaprt. V okviru prenove jezu bi kazalo postoriti še kaj, da se izkoristi ves potencial vode. Ob tem je nujno potrebno sanirati tudi pod-slapje. Jez bo potrebno v celoti urediti tako, da bo služil še rodovom za nami. Tako z vidika varnosti kot uporabnosti."
V občini Markovci že lep čas resno razmišljajo tudi o gradnji manjše hidroelektrarne, s katero naj bi izkoristili energijo vode, ki pada z zapornic v prazno, kakšne so dejanske možnosti zanjo?
"Načrt izgradnje male HE na jezu Markovci je del sanacije jezu in je star že več kot desetletje. Do njegove realizacije ni prišlo zgolj zaradi prednosti obnove drugih objektov v lasti DEM. Prepričani smo, da z izgradnjo male HE lahko rešimo kar nekaj vprašanj. Mala HE bi izkoriščala vodni potencial, ki smo ga danes primorani nujno prelivati z namenom zagotavljanja biološkega minimuma. Podobno zadevo urejamo prav v tem času na jezu Melje. Z izgradnjo omenjene male HE bi še dodatno dvignili nivo varnosti za prebivalce. Zaradi vseh teh prednosti smo optimisti, da bo projekt realiziran v najkrajšem možnem času."
Kako daleč pa ste z remontom HE Zlatoličje, kaj vse ta obsega in kolikšna bo vrednost celotne obnove oziroma investicije?
"Remont HE Zlatoličje poteka po načrtu z manjšimi odmiki, ki pa končnega roka zaključka remonta ne ogrožajo. Zaključek prve polovice del in zagon novega agregata tako pričakujemo konec meseca marca. Drugi agregat naj bi bil gotov v prihodnjem letu, predvidoma ob istem času. Gre za izredno zahtevna dela, zato je verjetnost nepredvidenih zapletov relativno velika. A tako je bilo tudi sedaj in vse izzive nam je uspelo reševati sproti. Ocenjena vrednost investicije z obnovo znaša 60 milijonov evrov."
M. Ozmec
Pa brez zamere
Za narodov blagor
Nekaj paberkov o takem in drugačnem zdravju
Ko si mule, te en kline briga za zdravje. Star si približno šest let in niti na misel ti ne pride, da bi si za rojstni dan kot največjo željo omislil to, da bi bil zdrav. Raje si zaželiš nov avto na baterijski pogon (če si staromoden) ali pa zmogljivejši računalnik. Ko malce odrasteš in se posvetiš pomembnejšim stvarem (kar ne pomeni, da še vedno ne obožuješ svojega računalnika), si za rojstni dan želiš čim več mozoljev in pozornosti nasprotnega spola. Ko še malo bolj odrasteš, hlepiš po čimmanj mozoljih, zato pa na račun tega po še večji pozornosti nasprotnega spola.
Po nekaj letih, ko prerasteš še to sceno (pravzaprav je tako nikoli ne prerasteš, le naučiš se jo sprejemati kot normalen del človeškega ustroja zraven ostalih racionalnih in iracionalnih teženj), se ti počasi že začne svitati, da bi si pa za kak rojstni dan zaželel tudi malce zdravja. Saj ne, da bi verjel, da bo tvoja osebna želja, ki jo izustiš na obletnico dneva, ko so te izročili temu svetu, dejansko bila uresničena -pač, začneš se zavedati, da ob tem navidez neškodljivem ritualu, ki nastopi vsako leto ob obletnici tvojega rojstva, sam sebi skozi te želje daješ na znanje lastne prioritete in stremljenja. In starejši kot si, bolj se ti v rojstnodnevne želje začne vtihotapljati zdravje. Vse večkrat si ob tem, ko upihneš svečke, zraven ostalih želja zaželiš tudi to, da bi bil zdrav. Skozi odraščanje zdravje prihaja vedno bolj v ospredje, pa naj bo to na osebni ali na vulgarno-državni ravni (seveda, na osebni ravni vrednoto zdravja pojmujemo precej drugače kot pa na državni, kjer je zdravje vse prepogosto obravnavano kot del enačbe, ki mora na koncu dati pozitiven rezultat, kar se tiče javnih financ in gospodarskega sistema).
Tako lahko, če se ozremo nazaj, opazimo, kako se zavest in potreba po zdravju skozi leta odraščanja kažeta kot vse bolj pomemben faktor - še več, zdravje samo po sebi postaja vrednota, ki se je v svojih rosnih letih še nismo zavedali; le kako bi se je, saj smo ljudje bitja, ki tisto na sebi, kar ne boli, umevamo kot samo po sebi umevno in od narave dano v našo brezpogojno oblast. Hkrati s postopnim razsvetljenjem, ki pravi, da to ni tako, pa si tu in tam tudi zaželimo, da bi v otroštvu bolj poslušali "pametnejše" odrasle, ki jim je bila zaupana skrb za naše psihofizično zdravje in ki so nam vsi po vrsti govorili, kako je treba zdravo jesti in skrbeti za higieno (predvsem zob). Ah, če bi jih takrat poslušali in ne bi jedli toliko škodljivih sladkih opojev, pa namesto ene minute zobe ščetkali dve minuti in tako dalje. Res pa je, da bi nam v naših rosnih letih tudi odrasli lahko dajali lepši zgled s svojim ravnanjem in zdravim življenjem. Morda bi zato zdaj imeli manj zalivk, ne bili tako debeli in pasivni. Recimo, da bi bil majhen korak k temu že to, da bi ptujski župan na nedavni otvoritvi vrtca Zvonček na Bregu malčkom namesto bonbonov delil sadje, namesto torte pa bi recimo razrezali veliko glavo zelja, ki bi ga nato župan in malčki družno nastrgali, zabelili ter pojedli. Morda bi bilo tole res bolje. Seveda dopuščam tudi možnost, da se krepko motim in da so bili bonboni namesto zelja izbrani zanalašč. Kajti vsi vemo, da se po zelju glasno prdi. In tukaj tiči tudi srž dileme, ki transcendira ozko zdravstveno tematiko - ali ostati navidezno kulturen in psihofizično nezdrav ali pa biti navidez nekulturen in prdeti. Predlagam tretjo opcijo: če je posredi narodov blagor, je bolj potrebno ter zaželeno kulturno (in zdravo) prdeti, kot pa zganjati kvazi kulturo in omiko, ki kvarita zobe, dušo in razum.
Gregor Alič
Foto: M. Ozmec
Kljub prepovedi gibanja na kroni jezera je pot ob jezerskih brežinah postala priljubljeno sprehajališče in tudi "proga" za tekače in kolesarje.
Grad • Fotografska razstava Sikajoči pogledi, regljajoče misli
Za zaščito dvoživk in plazilcev ter
Na knjižni polici
ohranitev življenjskega okolja
V Gradu na Goričkem, ki velja za največje grajsko poslopje na Slovenskem, več stoletij je bil upravno in sodno središče Goričkega in dolgo tudi Ravenskega, so 21. februarja odprli fotografsko razstavo Sikajoči pogledi, regljajoče misli. Njen namen je ozaveščati javnost o pri nas živečih vrstah dvoživk in plazilcev ter opozoriti na problem zaščite dvoživk in plazilcev.
V okviru fotografskega natečaja, ki ga je Društvo za preučevanje dvoživk in plazilcev izvedlo v sodelovanju s fotografskih društvom Grča in Fotografsko zvezo Slovenije, so pripravili razstavo najboljših fotografij. Izbor je potekal v dveh tematskih sklopih, dvoživke in plazilci. Najboljše so nagradili. Pred odprtjem razstave v gradu so bile fotografije na ogled že na biotehniški fakulteti v Ljubljani, v Kobaridu, Portorožu, Slovenski Bistrici in Velenju. Kot je povedala Anamarija Žagar iz Društva Societas herpetologica slovenica, je namen razstave, ki jo ponavadi spremlja predavanje, med drugim ozaveščanje javnosti pri nas živečih vrstah dvoživk in plazilcev in skrb za ohranjanje življenjskega okolja, pa tudi turizma ni mogoče razvijati brez varstva narave. Do 14. marca bo na ogled izbor najboljših 26 fotografij, s poudarkom na žabah.
Otvoritvene slovesnosti se je udeležilo tudi večje število Ptujčanov, udeležencev izleta po Prekmurju, ki so ga v podjetju Ptujske vedute organizirali tudi v sklopu delovnega praznovanja 21. februarja, mednarodnega dneva turističnih vodnikov. Anamarija Žagar je ob odprtju razstave, kot zanimivost si je bilo mogoče ogledati tudi ameriškega rdečega goža, povedala nekaj o samem društvu za preučevanje dvoživk in plazilcev. Gre za strokovno društvo, ki ga sestavljajo predvsem štu-
Ob otvoritvi razstave Sikajoči pogledi, regljajoče misli si je bilo mogoče od blizu ogledati tudi ameriškega rdečega goža.
Ptuj • V Galeriji Magistrat
Zadnji dan v februarju so v Galeriji Magistrat v ptujski Mestni hiši odprli razstavo diplomiranega likovnega pedagoga, slikar-
V Gradu (Krajinski park Goričko) so 21. februarja odprli razstavo Sikajoči pogledi, regljajoče misli, ki ima namen ozaveščati javnost o pri nas živečih vrstah dvoživk in plazilcev ter opozoriti na problem zaščite dvoživk in plazilcev. Odprta bo do 14. marca, je na otvoritvi razstave povedala Anamarija Žagar iz društva Societas herpetologica slovenica oziroma Društva za preučevanje dvoživk in plazilcev.
denti, dijaki, biologi in drugi ljubitelji narave. S preučevanjem in varovanjem dvoživk in plazilcev ter izobraževanjem in popularizacijo obeh živalskih skupin v strokovni javnosti in širši javnosti se ukvarjajo že od leta 1996. S svojim delovanjem želijo prispevati tudi k ohranitvi obeh skupin, saj so oboji med najbolj ogroženimi živalmi pri nas in v svetu. Zato tudi že od začetka delovanja društva zbirajo podatke o razširjenosti dvoživk in plazilcev v Sloveniji. Rezultat njihovega dela sta publikaciji: Atlas dvoživk Slovenije in Atlas plazilcev Slovenije. Za vse, ki si želijo pobliže spoznati žabe, krastače, pupke, močerade, kače in kuščarje, organizirajo tudi delavnice, predavanja in terenske izlete. Kot mentorji pa sodelujejo tudi pri raziskovalnih taborih za srednješolce in študente. Društvo si zelo prizadeva, da bi na cestah, ki jih v spomladanskem in jesenskem času prečkajo žabe in krastače, za prehod potrebujejo pet minut, postavili začasne varovalne ograje prav tako pa tudi podhode, ki bi omogočali varen prehod v obeh letnih časih v njihove življenjske prostore. Ker se žabe spomladi selijo iz kopenskih v vodna bivališča, kjer odlagajo mreste, jeseni pa se zopet vračajo na kopno, ceste predstavljajo na tej njihovi selitveni poti nepremostljivo oviro. V tem času jih veliko tudi konča pod kolesi avtomobilov in drugih vozil.
MG
Borut Popenko z Obrazi
ja mlajše generacije, Boruta Popenka iz Maribora.
Gre za ustvarjalca, ki posega v glavnem v abstrakcijo. Z razstavo Obrazi, ki je razdelje-
Foto: Črtomir Goznik
na na tri sklope (znaki, obrazi in portreti), pa se predstavlja s sebi značilno figuraliko, ki jo v teh sklopih prvič predstavlja tudi javnosti.
Razstavo je odprl ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki je prepričan, da je moč tega sveta in stvarstva v njegovi raznolikosti, ne pa v enakosti vseh ljudi, narodov, ideji, ki jo umetnik ponuja skozi dvo-dimenzionalnost in omejitev na zgolj nekaj geometričnih likov. Borut Popenko je bil kot avtor v predstavitvi svojih del kratek, ljubitelje umetnosti je povabil k ogledu, da čim bolj uživajo v vizualnih užitkih.
MG
Kurt Vonnegut
Mati noč
Ljubljana. Sanje, 2007
Lani umrli ameriški pisatelj Kurt Vonnegut iz Indianapolisa, eden izmed večnih kandidatov za Nobelovo nagrado, le-te ni prejel, jo je pa dobil njegov brat, in sicer satirično NeNobel, za prav tako satirično znanstveno delo Skub-ljenje piščanca kot metoda merjenja hitrosti vetra v tornadu. Vonnegut pojasnjuje, da Nobelove nagrade ni prejel zato, ker mu kot avtomobilskemu zastopniku ni uspelo v mladih letih prodati nobenega saaba. Zapriseženi kadilec zadnja leta ni bil več tako priljubljen kot v osemdesetih letih, ko si gaje prisvojila uporniška generacija. Kurt Vonnegut, ki je objavil impresivno število romanov in drugih literarnih del, je v prevodih slovenskemu bralstvu dostopen predvsem z deli Sirene s Titana, Mačja zibka, Časotresk, Klavnica pet, Mož brez domovine. Zajtrk prvakov je še v tisku. Roman Mati in noč je iz angleščine prevedel Branko Gradišnik in ga tudi orisal v kratki spremni besedi. Vonnegut je označil slednje delo za edino izmed njegovih, ki ima tudi nauk. Ta se glasi: »Smo, za kar se izdajamo, zato moramo paziti, za kaj se izdajamo.« Še en nauk se drži pričujoče zgodbe: »Ko si mrtev, si mrtev.«
Howard W. Campbell mlajši je Američan, po slovesu nacist, po nagnjenju oseba brez domovine, ki pa še preveč služi domovini, pravzaprav je služil dvema gospodarjema hkrati. Leto 1961 je daleč od druge svetovne vojne, daleč od zločinov in simbola Sshutzstaffel - SS. Howard v zaporu v Izraelu piše zgodbo svojega življenja, čaka, da bi mu sodili za vojne zločine in se v spominu vrača v preteklost. Howard W. Campell mlajši je bil eden redkih Američanov, ki so ostali svobodni in je po radiu govoril iz svobodnega Berlina. V Auschwitzu, ustanovi, katere namen je bil ubijati ljudi v milijonskih številkah, so po zvočnikih predvajali najboljšo glasbo. Najboljši arijec je bil madžarski Žid, ki je vodil svoj oddelek SS. V vojni postaneš neobčutljiv, vse je samo opravilo. Poveljnik Auschwitza je zavidal umetnikom, ustvarjalcem, kajti ustvarjalnost je božji dar. Nikoli ni sanjal o Goebbelsu ali Hitlerju, vedno samo o ženskah in o svoji Helgi. Mati mu je s svojim čudaštvom večkrat pognala strah v kosti, oče je bil veliko zdoma. Nazadnje je postal dramatik, ki je pisal v nemščini in se je poročil s Helgo. Med vojno ni bil ameriški agent, čeprav so uporabljali njegove informacije. Rekrutirali so ga že leta 1938, temu ni vlada nikoli pritrdila niti zanikala. Njegove radijske oddaje so bile svetilnik vsem podobno mislečim rasistom in nacistom. Ko je Helga obveljala za mrtvo, je postal oboževalec smrti. Jona Potapov alias Kraft je bil ruski agent in šahist, na čigar vrata je potrkal. Sodil je, daje največji prispevek Amerike združenje anonimnih alkoholikov. Domislil si je, kako ga zvabiti v rusko mrežo. V pismih Howardu grozijo, da ga bodo obiskali in za vselej poskrbeli zanj. Prečastiti doktor Lionel Jason Jones je dokazoval, da zobje Judov in zamorcev dokazujejo, da sta ti skupini degenerirani. Rasistični hujskač, ki so ga vrgli iz študija, je uspel postati direktor pogrebnega podjetja, zatem pa ustanovitelj časopisa Beli krščanski brambovec. Ko je ostal brez denarja pa ravnatelj šole za balzamiranje. Napisal je tudi knjigo Kristus ni bil Jud. Odsedel je štirinajst let. Howard je samo izpolnjeval ukaze ignorantov in blaznežev. Njegova žena je bila hči načelnika policije v Berlinu, ki sije želel, da bi se poročila z nemškim soldatom in ne z njim. Na jablano so ga obesile njegove rabotnice, Poljakinje in Rusinje. Devetkrat so ga obesile in za predstavo poplesovanja je bil nagrajen s smrtjo. Kako da ni spoznal Helge, kije bila njena sestrica Resi? Ljubila ga je že od nekdaj, tako kot bi ga ljubila Helga. Kaj mu je ljubše, svastika, srp in kladivo, zvezde inpro-ge? Vojna je nesmiselna in blazna. Ljudje so povezani s smrtjo, ko si mrtev, si na boljšem. Ob vsakem trenutku so ljudje v svoji blaznosti pripravljeni narediti karkoli. Postanejo izvedenci za zasužnjevanje, uničevanje in smrt. Fašista, kot je bil on, bi bilo potrebno poteptati z nogo, mnogi so se javili v strelski vod, so poročali ameriški časopisi.
Vsi člani Železne garde belih sinov ameriške Ustave so bili plavolasi, visoki skoraj dva metra. Da bi ohranili ameriško kri čisto! Na vsem svetu so bili samo trije, ki so vedeli, kaj je Howard v resnici počel. Ali bo še ena vojna? Bo! Zlo je tisti del človeka, ki si želi sovražiti z Bogom ob svoji strani. Prijatelj, sanje in ljubica, vse je končano.
Vladimir Kajzovar
Foto: MG
Foto: MG
Kolesarstvo
Matija Kvasina drugi v Italiji
Stran 12
Rokomet
Celjanke in Koprčani previsoke ovire
Stran 12
Strelstvo
Majda Raušl na EP mešala štrene najboljšim!
Stran 13
Odbojka
Ptujčanke neučinkovite v zaključkih
Stran 13
Atletika
Dokl med veterane z rekordom
Stran 15
Judo
Klemnu v zaključku A-pokala 9. mesto
Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
1. SNL
REZULTATI 21. KROGA: Drava -2:0 (0:0), Livar - Domžale 1:2 (1:2), morje 1:3 (0:1).
1. DOMŽALE	21	14	4	3	42:17	46
2. KOPER	21	9	8	4	37:25	35
3. HIT GORICA	21	10	5	6	30:23	35
4. INTERBLOCK	21	9	5	7	28:22	32
5. NAFTA	21	7	9	5	31:35	30
6. MIK CM CELJE	21	8	4	9	26:23	28
7. MARIBOR	21	7	6	8	31:31	27
8. PRIMORJE	21	7	4	10	29:25	25
9. DRAVA	21	5	5	11	23:42	20
10. LIVAR	21	3	2	16	24:59	11
WWW.MOBITEL.SI
Močan mobitel!
Samsung SGH-M110.
Mobitelova prodajna mreža uporabnikom omogoča nakup akcijskih mobitelov na več kot 350 prodajnih mestih po vsej Sloveniji. Zaradi tega je mogoče, da določen model mobitela ni na voljo na vseh prodajnih mestih hkrati. *Cena vključuje DDV. Ponudba traja do odprodaje zalog in velja za vse naročniške pakete, razen za osnovni SOS paket, paket Podatkovni bonus, Enotni paket, paket Telemetrija in izbrani paket na podrejeni številki v storitvi Avtotelefon. Velja ob sklenitvi/podaljšanju naročniškega razmerja Mobitel GSM/UMTS za 12 mesecev, za vse, ki nimate veljavnega aneksa št. 8/2005.
Samsung SGH-M110
•	Povečana odpornost na vlago, prah in udarce
•	Prostoročno telefoniranje prek vgrajenega zvočnika
•	Zvočna beležka (diktafon)
•	Vgrajen FM-radijski sprejemnik
•	Kalkulator
•	Budilka
63,96 €
M
Nogomet • 1. SNL, 21. krog:
Po enajstmetrovki popolni mrk
Foto: Črtomir Goznik
Na Mestnem stadionu na Ptuju smo lahko opazili tudi Srečka Katanca (desno), strokovnega svetovalca Interblocka, ki je bil po tekmi zadovoljen z zmago »svojega« kluba, podobno kot Joc Pe-čečnik, predsednik Interblocka (levo).
Interblock 0:2 (0:2), MIK CM Celje - Nafta Koper - Maribor 1:1 (0:1), HIT Gorica - Pri-
Drava - Koper 0:2
(0:2)
Strelca: 0:1 Elsner (31), 0:2 Zeljkovič (36)
Drava: Murko, Emeršič, Ca-lamante, Radetič, Grižonič, Dre-venšek, Horvat, Bošnjak (od 46. Tisnikar), Kronaveter (od 46. Gr-bec), Zilič (od 70. Kelenc), Kme-tec. Trener: Milan Buričič.
Interblock: Rozman, Grabus, Zavrl, Rodič (od 69. Salkič), Elsner, Jolič, Zeljkovič, Matič, Ren-dulič, Jelečevič (od 87. Pregelj), Grabič. Trener: Dragan Skočic.
Rumeni kartoni: Radetič (37), Horvat (53), Emeršič (67); Grabus (2), Rodič (20), Matič (67)
Rdeča kartona: Zavrl (20), Rendulič (81).
S tekmami 21. kroga se je pričel spomladanski del prvenstva v 1. SNL. Za začetek so na Ptuju gostovali nogometaši Interblocka, s katerimi so se Ptujčani v tem prvenstvu srečali že dvakrat: na Ptuju je zmagala Drava (2:0), v Ljubljani pa Interblock (4:l).
Do enajstmetrovke prevlada Drave
Domači trener Milan Duri-čič v začetno postavo ni uvrstil Dorisa Kelenca, zaradi kartonov pa je manjkal Andrej Pre-jac, na drugi strani je trener Skočic na klopi pustil Martina Preglja. Obe ekipi sta začeli izredno dinamično, osrednja figura pa je bil pri domačih Rok Kronaveter. V 7. minuti se je idealna priložnost ponudila Kmetcu, ki pa je streljal mimo gola. Kronaveter je nevarno poskusil v 17. minuti, a je obrambni igralec pravočasno posredoval. V 20. minuti pa je bila enajstmetrovka za domačine: Radetič je visoko podal pred gol, Zilič je žogo lepo podal do Kmetca, tega pa je nepravilno ustavil Zavrl. Sodnik Peter Šarh iz Prevalj je ob tem slednjemu pokazal rdeči karton. Najstrožjo kazen je izvajal Kronaveter, njegov ne preveč natančen strel pa je Rozman ubranil - kasneje se je ta dogo-
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Rozman (Interblock) je bil najboljši igralec nedeljskega srečanja na Ptuju; Marko Drevenšek (Drava) je lahko le nemočno dvignil roke pred nekdanjim vratarjem Aluminija.
dek izkazal za prelomnega. Po številnih polpriložnostih Drave pa je sledilo presenečenje v 31. minuti: Drevenšek je izgubil žogo na levi strani, po podaji v sredino pa je bil po dveh odbitkih iz bližine uspešen Elsner. V 36. minuti pa se je zgodil novi šok: napako Bošnjaka sta z odlično akcijo kaznovala Rodič in Zeljovič, slednji je rutinirano premagal Murka.
V prvem polčasu so imeli domačini do 30. minute popolno prevlado, pripravili so si številne priložnosti, ob tem celo za-streljali enajstmetrovko, nato pa je sledil preobrat, ki ga niso pričakovali niti največji navijači Ljubljančanov. Z dvema zadetkoma so gostje povsem za-gospodarili na igrišču, Ptujčani pa niso več prišli do svoje igre.
Rozman ostal nepremagan do konca
Duričič je ob polčasu naredil dve zamenjavi, v igro sta vstopila Tisnikar in Grbec, v slačilnici
pa sta ostala Kronaveter in Bošnjak. Že v 1. minuti nadaljevanja je Drevenšek odlično streljal, a zadel le zunanji del mreže. V naslednjih dveh minutah sta imela tudi Tisnikar in Zilič priložnosti za dosego zadetka, a je Rozman dobro posredoval. To je napovedovalo popolno ofenzivo Drave, a so gostje s počasno igro znali umiriti začetni nalet domačinov. Naslednji razburljiv dogodek se je zgodil v 67. minuti, ko so gostje protestirali ob poškodbi Rodi-ča; izteklo se je z dvema rumenima kartonoma. V 70. minuti je v igro vstopil Kelenc, kar pa ni prineslo bistvene razlike v igri Drave. Žoga je še naprej predolgo potovala iz obrambe v napad; že obrambni igralci so imeli z njo preveč stika, tako da je bila igra prepočasna. V 81. minuti so gostje ostali na igrišču s samo 9 igralci, po prekršku nad Radetičem (udarec s komolcem) je bil izključen še Rendulič. Domačim nogome-
tašem v nedeljo tudi to ni bilo dovolj za dosego vsaj častnega zadetka, čeprav so imeli Tisni-kar, Kelenc in Drevenšek za to lepe priložnosti.
Nogometaši Drave so se pokazali v povsem drugi luči kot na nekaterih pripravljalnih srečanjih (s tem so tudi naše optimistične napovedi postavili na laž) in kljub številčni premoči niso znali doseči zadetka. Odločilen trenutek se je bržkone zgodil v 20. minuti, ko je Kronaveter zgrešil najstrožjo kazen. Ljubljančani so takrat prešli v psihološko prednost, ki so jo znali odlično unovčiti v borih petih minutah (od 31. do 36. minute) z dvema zadetkoma. To je bilo proti zelo ne-razpoloženim igralcem Drave dovolj za tri točke. Trener Duri-čič s tremi menjavami ni »zadel v polno«, čeprav je imel zaradi slabe igre številnih posameznikov pri tem precej oteženo delo.
Jože Mohorič
PrvaLiga Telekom Slovenije, 21. krog:
MIK CM Celje - Nafta 2:0 (0:0); strelca: Jovandic 67., Dvorančlč 87. Livar - Domžale 1:2 (1:2); strelca: Perme 28.; Kirm 6., 26.; R. K.: Juninho 65./Domžale
Koper - Maribor 1:1 (0:1); strelca: Kubica 68./a.g.; Džinič 44.; R. K.: Nilton 28./Maribor
HiT Gorica - Primorje 1:3 (0:1); strelca: Demirovic 71.; Šaranovic 19., 52., 60.
»Ni nam uspevalo prav nič!«
Dragan Skočic, trener Interblocka: »Čeprav smo slabo in precej nervozno začeli, smo se po ubranjeni enajstmetrovki pobrali in odigrali do konca zelo disciplinirano. Zame je to Pirova zmaga, saj smo ostali brez Rodiča, ki bo odsoten dalj časa. Kljub temu da smo zmagali, bi nekaj besed namenil še sodniku, ki je po mojem mnenju neupravičeno delil rdeče kartone.«
Milan Buričič, trener Drave: »Danes nam ni uspevalo prav nič! Še najbolj nas je spodneslo dogajanje okrog enajstmetrovke, po kateri nismo več ujeli pravega ritma. Težko mi je v tem trenutku reči, kakšen je pravi razlog za slabo igro, še najbolj verjeten je ta, da so moji igralci po veliki prednosti (11-metrovki in izključitvi) psihološko padli, kar je tekmec znal v pravem trenutku kaznovati.«
Celjanke
Rokomet • 1. A SRL (ž, m)
in Koprčani previsoka ovira
Foto: Uroš Krstič
Koprčani so na lestvici na 2. mestu, Ormožani na 6.; toliko višji so bili gostje tudi na Hardeku.
Foto: Stanko Kozel
Rokometašice ZRK MT Ptuj (na sliki Kikanovičeva, rdeči dres) so pred številnimi glasnimi navijači obeh moštev klonile proti Celjankam, s čimer so izgubile možnosti za osvojitev želenega 2. mesta.
Mercator Tenzor Ptuj - Celjske mesnine 27:29 (15:17)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Puš
2, Majcen, Prapotnik 3, Ciora 7(4), Kikanovič 3, Volarevič 1, Marinček, Kelenc, Mihič 5, Strmšek 6, Levstik, Korotaj, Ozmec.
CELJSKE MESNINE: Čulič, Zorko 2, Gerič, Šon 8, Količ, Grobelnik 1, Potočnik 3, Centrih, Majcen, Gorski, Plemenitaš, Koren 3, Stsipanova 8, Jankovič.
SEDEMMETROVKE: Mercator Tenzor Ptuj 3(6), Celjske mesnine 0(3)
IZKLJUČITVE: Mercator Tenzor Ptuj 10, Celjske mesnine 10 minut
DISKVALIFIKACIJA: Potočnik (23.).
V srečanju ekip, ki se borita za drugo mesto na prvenstveni razpredelnici, so bile boljše gostje iz Celja. Tako so Ptujčan-ke zapravile priložnost, da bi se svojim sobotnim tekmicam z morebitno zmago približale na samo točko zaostanka in čakale njihov morebitni spodrsljaj. Ob porazu jih je na prvenstveni razpredelnici prehitela še ekipa Celeia Žalec, ki je po pričakovanjih v gosteh premagala ekipo Burja Škofije.
Sobotno srečanje je bilo na dokaj visoki kakovostni ravni, tako da so številni gledalci (po-
1. A SRL ŽENSKE
REZULTATI 16. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Celjske mesnine 27:29 (15:17), Kočevje Evrocasino - Krim Mercator 23:34 (8:17), Burja Škofije - Celeia Žalec 21:38 (13:18), Zagorje Istrabenz Gorenje - Škofja Loka LSI 21:23 (9:9), Olimpija PLK - Brežice 48:28 (25:14). Srečanje Velenje - Izola bo v sredo, 12. marca.
1. KRIM MERCATOR	15	15	0	0	30
2. CELJSKE MESNINE	16	13	1	2	27
3. CELEIA ŽALEC	16	12	0	4	24
4. MERC. TENZOR PTUJ	15	10	2	3	22
5. ŠKOFJA LOKA KSI	16	10	1	5	21
6. OLIMPIJA PLK	16	9	2	5	20
7. KOČEVJE EVROCASINO16		6	1	9	13
8. BREŽICE	16	6	1	9	13
9. ZAGORJE I. GORENJE 16		4	0	12	8
10. VELENJE	15	3	0	12	6
11. BURJA ŠKOFIJE	16	1	1	14	3
12. IZOLA	15	0	0	15	0
Kolesarji Perutnine Ptuj so v nedeljo z dirko v Lonerju pri Trstu pričeli tudi z evropsko sezono tekmovanj. Na dirki so dobili prvo primerjavo pripravljenosti z ostalimi slovenskimi, italijanskimi, hrvaškimi, poljskimi in madžarskimi moštvi. Zmagal je italijanski kolesar Manuele Boaro, ki je na prestolu zamenjal klubskega tovariša Simona Ponzija. Mladi italijanski upi iz moštva Zalf Desiree Fior (iz tega kluba je prišlo že veliko število kasneje uspešnih profesionalcev) so na dirki nepremagljivi zadnja tri leta. Drugo mesto je osvojil Matija Kvasina (Perutnina Ptuj), tretje pa še en Italijan Gianluca Brambila. Klubski uspeh perutninarjev sta dopolnila Kristjan Koren (11. mesto) in Kristjan Fajt (12. mesto).
Na štartu 138 kilometrov dolge dirke v italijanskem pri-morju se je zbralo 174 kolesarjev iz 25 klubov. Zaključilo jo je precej manj, saj velja zaradi razgibanega terena v zadnjem delu za eno težjih v tem zgod-
Nikola Bistrovič - trener Mercator Tenzor Ptuj: "V srečanje smo šli maksimalno motivirani. Borili smo se po svojih močeh, vendar nas je zmanjkalo ob nepravem času, čeprav bi se lahko končalo tudi drugače, če bi izkoristili svoje priložnosti."
sebej glasni sta bili obe navijaški skupini, ptujski Modri kurenti in Celjani) lahko videli zanimivo rokometno predstavo. O motivih obeh ni potrebno govoriti, zato je bil tudi pristop maksimalen. V prvem polčasu so večji del vodile gostje iz Celja, domačinke so uspele izenačiti šele v 24. minuti (11:11), vendar so si gostje do odhoda na odmor priigrale prednost dveh zadetkov. V tem delu srečanja velja omeniti nešportno potezo gostujoče igralke, ki je z žogo udarila v obraz Majcnovo in zato zasluženo prejela rdeči karton.
V podobnem tempu se je odvijal tudi drugi polčas, kjer so domače rokometašice zaigrale veliko bolje in v 51. minuti ime-
njem času. Z napadi so tekmovalci pričeli že takoj po štartu, vendar ni nobenemu uspelo privoziti večje prednosti. Na polovici dirke se je uspelo iz glavnine izdvojiti skupini 27 kolesarjev, med katerimi sta bila od Ptujčanov Koren in Fajt. Vodja perutninarjev s kombi-
le v svojih rokah vodstvo treh zadetkov (22:19). Celjanke so nato dosegle zadetek, sledila pa sta dva neuspešno zaključena napada Kikanovičeve in Ciore. Po teh zamujenih priložnostih za povišanje rezultata so sledile minute, ki so bile v znamenju gostij: domačinkam ni uspelo zaustaviti visokih gostij, v svojih vrstah pa niso imele igralke, ki bi lahko dosegla zadetek iz zunanjih položajev. V razburljivi končnici so igralke Celjskih mesnin naredile manj napak, ob tem pa je še Ciori gostujoča vratarka Gorskijeva ubranila udarec s sedmih metrov pri rezultatu 26:27. Vse to pa je bilo dovolj za slavje gostij ob dveh pomembnih osvojenih točkah.
Danilo Klajnšek
Jeruzalem - Cimos 24:33 (12:13)
Jeruzalem: G. Čudič (6 obramb), Cvetko; Belšak 4, Korpar 3, Krabonja, M. Bezjak 6, Bogadi, R. Bezjak 5 (1), Radujkovič, B. Čudič 3 (1), Sok, Pisar, Hebar 2, Žuran, Potočnjak, Korez 1.
nacijo tekmovalcev v vodilni skupini ni bil najbolj zadovoljen, zato so njegovi varovanci najprej poskusili z lovljenjem ubežnikov, nato pa se je v vodilno skupino z Robertom Vre-čerjem (Radenska Financial Point) preselil Kvasina. Minuto in pol zaostanka je dvojica nad-
Trener: Saša Prapotnik
Cimos: Sarkič, Vran (3 obrambe), Tahirovic (5 obramb); Skoko, Praznik 2, Brumen 6, Paladin, Doborac 4, Mrvaljevic 5 (2), Poklar, U. Rapotec 4, Ščurek 2, R. Rapotec 4, Kojic 1, Jovi-čič, Buntic 5. Trener: Matjaž Tominec
Sedemmetrovke: Jeruzalem 3/2; Cimos 2/2.
Igralec tekme: Matjaž Brumen (Cimos Koper).
Rokometašem Jeruzalema ni uspelo presenetiti koprskih »avtomobilistov«, ki so na Hardeku pred 700 gledalci odpor borbenih Ormožanov strli v zadnjih dvajsetih minutah. Do 10. minute je bil rezultata izenačen (4:4). V uvodnih minutah sta blestela Marko Bezjak pri domačih in Denis Buntic pri gostih. Prvo občutnejšo prednost so si Primorci priigrali v 18. minuti, ko je razpoloženi Brumen zadel za vodstvo 9:6. Do odmora je Jeruzalemu uspelo izenačiti na 12:12, največ zaslug za vrnitev v igro pa je imela trdna obramba. V 1. polčasu sta obe obrambi delovali odlično in goli so padali s težavo, čeprav vratarja Čudič in Tahirovic nista imela svojega
oknadila do 91 kilometra, ko so se pričeli sklepni razgibani krogi v okolici Lonjerja. 25-let-ni Zagrebčan je bil tudi tisti, ki je v zadnjem delu največ napadal. A je odločilni pobeg uspel kolesarju s številko 1 na hrbtu, Italijanu Boaru. Kvasina se je v precej okleščeni skupini najbo-
dne; oba sta v 1. polčasu zbrala le tri obrambe. Svojega dne nista imela tudi sodnika Pajič in Puntarič, ki sta obema ekipama že v prvem delu prisodila po deset minut kazni. Pri »jeru-zalemčkih« si je prvo izključitev že v 7. minuti prislužil tudi trener Saša Prapotnik.
Z goli Belšaka so gostitelji držali priključek do 40. minute in izida 17:17, nato pa je Koprčanom uspela serija 4:0 in pobeg v vodstvo 21:17. Pri Jeruzalemu je zmanjkalo moči Marku Bezjaku in Belšaku, pojavile so se težave v napadu in
1. A SRL - MOŠKI
REZULTATI 20. KROGA: Jeruzalem Ormož - Cimos Koper 24:33 (12:13), Celje Pivovarna Laško - Prevent 34 :31 (21:15), Trimo Trebnje - Gorenje 27:30 (11:15), Slovan - Rudar EVJ Trbovlje 27:26 (14:13), Knauf Insulation - Sviš Pekarne Grosuplje 35:25 (18 :13). V tem krogu je bila zaradi izstopa iz lige Intre Gorice Leasing prosta ekipa Gold cluba.
1. CELJE PIVO. LAŠKO	20	17	2	1	36
2. CIMOS KOPER	20	14	3	3	31
3. GORENJE	20	14	2	4	30
4. TRIMO TREBNJE	20	14	0	6	28
5. GOLD CLUB	20	12	2	6	26
6. JERUZALEM ORMOŽ	20	10	1	9	21
7. KNAUF INSULATION	20	8	1	11	17
8. PREVENT	20	6	3	11	15
9. SLOVAN	20	6	3	11	15
10. RUDAR TRBOVLJE	20	4	3	13	11
11. SVIŠ P. GROSUPLJE	20	3	2	15	8
12. INTEGRA GORICA L.	20	1	0	19	0
lje znašel v ciljnem sprintu in osvojil drugo mesto, Slovenci pa še vedno ostajajo brez zmage na tej dirki. »Kaj hočemo, očitno smo preslabi, da bi lahko konkurirali Italijanom. Mi si te dirke nismo tako predstavljali, vozilo se je povsem drugače kot v preteklosti. Vedno se je ob koncu odločalo o zmagovalcu, zato so naši najboljši možje čakali v glavnini. Vendar je bil Kvasina dobro razpoložen in mu je v zaključku uspela dobra vožnja. Zmanjkalo nam je tudi malo sreče,« je povedal Srečko Glivar.
Slovenci so bili resda zbrani vsi, a je 40 kolesarjev v veliki skupini predstavljalo manjšino. Ker gre za prestižno dirko, je bilo precej rivalstva med našimi klubi, zato so imeli Italijani še olajšano delo. »V pobegu smo bili od Slovencev mi najbolj številčni. Edini smo bili pripravljeni napadati, ostali so
hitri gostje so s protinapadi višali prednost. V 52. minuti je Cimos povedel že s +8, 28:20. Ormoški strateg Prapotnik je v zaključku tekme ponudil priložnost igralcem s klopi, mi-nutažo pa sta z goli izkoristila Hebar in Korez. Najvišja prednost Tominčevih varovancev je znašala že +10. 32:22.
Zmagovalca je odločila daljša in kvalitetnejša klop Koprčanov, ki imajo na vseh igralnih mestih po dva odlična rokome-taša, na nekaterih celo tri. Kljub porazu so si domači rokometa-ši s strani svojih navijačev zaradi velike borbenosti prislužili aplavz, še bolj zadovoljni pa so bili Dvanajsti Kopra, ki so glasno pozdravili zmago Cimosa in vrnitev na drugo mesto, ki je po prikazanem v Ormožu več kot zasluženo. Že v sredo ob 19. uri bo Hardek priča novemu spektaklu, saj v Ormož prihajajo državni prvaki Celjani.
Uroš Krstič
Iztok Korpar (Jeruzalem Ormož): »Gostje so nas v 2. polčasu zlomili s hitro igro. Dokler smo imeli moči, smo uspešno parirali Koprčanom. Poznala se nam je odsotnost poškodovanega Žurana, ki je le za hip vstopil v igro. Čestitke rokometašem Cimosa na zmagi, res imajo močno zasedbo. Glave gor in nadaljujemo z bojem za uvrstitev v ligo za prvaka.«
zgolj pokrivali naše poskuse pobegov. Tudi Italijani so bili precej pasivni, ko je bilo treba loviti, nam pa na koncu ni preostalo drugo, kot da počakamo na sprint. Pred dirko sicer nisem pričakoval, da se bom znašel v tem položaju, takšne sprinte ponavadi prepustimo Staretu. Tokrat se je dirka odvijala drugače, moram biti zadovoljen, čeprav z malce grenkim priokusom,« je povedal Matija Kvasina.
Slovensko kolesarstvo je od letošnje sezone bogatejšo za peti klub. Continentalnim moštvom, Perutnini Ptuj, Savi Kranj, Adrii Mobil, Radenski Financial Point se je pridružilo sicer amatersko moštvo Moto-mat ECT1, ki bo zaradi svojega statusa nastopilo zgolj na nekaterih dirkah. Zanj je v Lonjerju nastopil Marcel Ternovšek, nekoč član ptujskega podmladka.
UG
- CORSA CICLISTICA INTERNAZlUNALt / UNDER 23
Foto: Marjan Kelner
Matiji Kvasina (KK Perutnina Ptuj) sta na stopničkah za zmagovalce družbo delala dva Italijana.
32. Trofeo ZSŠDI, 1.2 UCI, 138 km (2. 3. 2008):
1.	Manuele Boaro (Ita) Zalf Desiree Fior 3.25.00
2.	Matija Kvasina (Hrv) Perutnina Ptuj +0.05
3.	Gianluca Brambilla (Ita) Zalf Desiree Fior, isti čas
11.	Kristjan Koren (Slo) Perutnina Ptuj +0.07
12.	Kristjan Fajt (Slo) Perutnina Ptuj +0.18
13.	Jure Zrimšek (Slo) Adria Mobil +0.21
Kolesarstvo • Dirka v Lonerju - 32. Trofejo ZSŠDI
Kvasina uspešno nadomestil Stareta
Strelstvo • EP z zračnim orožjem
Majda Raušl mešala štrene najboljšim!
V soboto se je z zadnjim tekmovalnim dnem za članice s pištolo in člane s puško v Švicarskem Winterthurju zaključilo EP v streljanju z zračnim orožjem. Največ veselja in uspeha je v slovenski reprezentančni vrsti požela Ptujčanka Majda Raušl, ki je v paru z Rajmon-dom Debevcem v zadnjem dnevu tekmovanj dosegla 379 krogov. S serijami 98, 95, 91 in 95 krogov si je priborila odlično 16. mesto ter dosegla najboljšo žensko uvrstitev v slovenski reprezentanci!
Boljši le Debevec
Z boljšo predstavo je prepričal le Debevec, ki je med člani s puško s 594 krogi osvojil 11. mesto in znova pokazal, da svoje najboljše nastope v sezoni prikaže ravno takrat, ko je to najbolj pomembno. Majda je odlično začela s streljanjem in si po 1. seriji delila vodstvo s tremi tekmicami (najbolj znana med njimi je Belorusinja Viktoria Chaika, ki je kasneje zmagala s 391 krogi!). Nadaljevala je v visokem ritmu in v 2. seriji dodala 95 krogov, s čimer se je še vedno držala med najboljšo peterico. V 3. seriji je z nekaj slabšimi streli zapadla v »krizo«, zaradi katere je z 91 krogi izpadla iz najboljše osmerice finalistk. Do konca tekmovanja se je le uspela zbrati in z dobro zadnjo serijo (95 krogov) tekmovanje zaključiti na visokem 16. mestu! Za finalno streljanje je bilo tokrat potrebno doseči 383 krogov, kar bi bilo v primeru boljše 3. serije vsekakor v dosegu odlične Ptujčanke. S tem dosežkom je Majda Raušl dosegla svoj največji uspeh v
V pravem trenutku v pravi formi
Majda Raušl: »Sama organizacija tekmovanja je bila odlična, tukaj se je jasno izkazalo, kako visoko kotira strelski šport v Švici. Predvsem sem bila presenečena nad spektakularnimi finalnimi nastopi, ki jih je na ogromni tribuni spremljalo veliko gledalcev v sredini, ki so bučno navijali, nekateri (predvsem Nemci) z zastavami že v predtekmovanju. Kar se tiče samega poteka tekmovanja, pa bi lahko rekla, da sem se psihološko odlično pripravila, saj sem že na uradnem treningu opravila vizualizacijo samega tekmovanja in si tako čim bolj približala tekmovalni dan. Trening sem tako opravila z dobrimi občutki, ki sem jih naslednji dan prenesla na samo tekmovanje. Priznati pa moram, da sem tekmovanje zapustila z rahlo grenkim priokusom, saj mi je v tretji seriji nekoliko popustila koncentracija in tako sem si pokvarila še boljšo uvrstitev. Do tretje serije sem bila po vmesnih rezultatih vedno uvrščena blizu vrha. Vsekakor pa moram biti z uvrstitvijo zadovoljna, saj sem na tako pomembnem tekmovanju dosegla letošnji najboljši rezultat.«
Boštjan Simonič: »Rezultatsko gledano sem pričakoval nekoliko višji rezultat, 570 krogom bi lahko z nekaj več športne sreče dodal še vsaj 3 do 4 kroge, saj sem se s precej zadetki zapletel v tistih nehvaležno ocenjenih 9,9 kroga, kar potem tudi za naprej deluje precej negativno, sploh če si v situaciji, ko bi nujno rabil center. Drugače pa je moj pokazan rezultat v okviru tistega, kar sem trenutno sposoben.«
svoji strelski karieri in obenem postavila tudi najboljšo slovensko uvrstitev članic s pištolo na evropskih prvenstvih.
Simonič in Ljubič v okviru pričakovanj
Za razliko od sobotne prešerne razpoloženosti Raušlove in Debevca je petkovo popoldansko streljanje med člani s pištolo minilo v vzdušju, ki je bilo prepleteno z izredno mešanimi občutki. Slovenska re-prezentanta, sicer člana ekipe SD Kidričevo-Tenzor Boštjan Simonič in Cvetko Ljubič sta dosegla po 570 krogov in s tekmovanje končala na 44. in 45. mestu. Po serijah je Boštjan, ki je bil boljši od Ljubiča, šele po predzadnji seriji dosegel 95, 94, 96, 94, 96, 95 krogov, Ljubič pa je dosegel ravno tako
Rezultati: članice pištola:
1.	Viktoria Chaika (Belorusi-ja) 391 + 97.8,
2.	Nino Salukvadze (Gruzija) 388 + 97.8,
3.	Natalia Paderina 386 + 98.8,
4.	Svetlana Smirnova 385 + 98.1, 5. Yuliya Alipava (vse Rusija) 384 + 98.9, 8. Jasna Šekarič (Srbija) 384 + 94.7, 16. Majda Raušl (Slovenija) 379 krogov.
Člani pištola:
1.	Leonid Ekimov (Rusija) 591 + 100.3,
2.	Walter Lapeyre (Francija) 582 + 101.4,
3.	Tanyu Kiriakov (Bolgarija) 582 + 100.9,
4.	Norayr Bakhtamyan (Armenija) 583 + 98.3, 5. Franck Dumolien (Francija) 582 + 98.3, 44. Boštjan Simonič 570, 45. Cvetko Ljubič 570, 62. Aleksander Ciglarič (vsi Slovenija) 559 krogov.
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčanka Majda Raušl je na evropskem prvenstvu v streljanju z zračno pištolo osvojila 16. mesto; za uvrstitev v finale osmih najboljših so ji zmanjkali štirje krogi.
zelo izenačene serije brez posebnih odstopanj (94, 95, 96, 96, 94, 95). Bistveno slabše od pričakovanj (v zaključnih pripravah v Kamniku se je kazal kot 1. strelec ekipe) se je odrezal Aleksander Ciglarič, ki je imel velike težave s proženjem na kontroli opreme (prožilec ni držal predpisane teže 500 gramov), zaradi česar je moral spreminjati težo na sprožilcu. Zaradi tega je izgubil tisti pravi občutek ter na tekmovanju s 559 krogi osvojil šele 62. me-
sto. Zaradi slabšega dosežka Ciglariča je bila tudi bistveno slabša ekipna uvrstitev članov s pištolo; s 1699 krogi so zasedli predzadnje, 14. mesto.
S tretjim najboljšim dosežkom v naši reprezentanci se je s 17. mestom in 586 krogi izkazal mladinec Matic Barič iz Gro-suplja, ki je po 1. seriji celo vodil s 100 krogi, nov naslov mladinskega prvaka pa je ponovno osvojil hrvaški strelec Petar Gorša s 591 krogi. Med ostalimi člani slovenske reprezentance
so se z dobrim streljanjem izkazale tudi članice s puško, med katerimi je bila najboljša Katja Dadič iz Slovenskih Konjic, ki je s 394 krogi osvojila 21. mesto, Zdenka Stolnik je z enakim rezultatom zasedla 27. mesto, Jelica Majstorovič pa je s 390 krogi tekmovanje končala na 50. mestu. V ekipnem tekmovanju so tako članice s puško dosegle 1178 krogov in zasedle 8. mesto, za 3. mestom pa zaostale za vsega 8 krogov.
Simeon Gonc
Odbojka • 1. DOL (ž)
Ptujčanke neučinkovite v zaključkih, Bendičanke brez pravega odpora
ZOK Ptuj - Nova KBM Branik 0:3 (-21, -31, -28)
Ptuj: Draškovič 11, McNatt 14, Mi-helač, Liponik, Pintarič 8, Andjelkovič, Ljubec 2, Kutsay 7
V	drugi četrtfinalni tekmi končnice prvenstva so na Ptuju gostovale igralke Nove KBM Branik. Pričakovano je tudi ta zmaga šla v roke gostij, a so se za uspeh morale precej potruditi. V vseh nizih so imele veliko priložnosti tudi varovanke Sergeje Lorber, ki je tokrat zaradi poškodbe sedela na klopi, vendar jih niso izkoristile. Zadnja tekma sezone je bila od vseh najbolj obiskana, takšno podporo s tribun bi si v ptujskem prvoligašu bržkone želeli vso sezono.
V	uvodu je bilo razmerje na terenu precej uravnoteženo. Čeprav je bil rezultat zadnjič poravnan na peti točki, si Mariborčanke niso uspele priigrati večje prednosti od štirih
petimi točkami razlike (18:13). Vendar veselje ni trajalo dolgo. Mariborčanke so z odličnimi začetnimi udarci Hanne de Haes izvedle serijo šestih zaporedno osvojenih točk, z uspešnim zabijanjem najuspešnejše igralke srečanja, Marine Novo-sel (16 točk), pa si zagotovile prednost (20:21) pred zaključkom niza. Domačinke se niso predale, imele so štiri priložnosti za zaključek niza v svojo korist, na koncu pa jih je pokopal uspešen blok Novoselove. Od pričakovanega padca v igri ptujske vrste v nadaljevanju ni bilo nič. Še vedno so uspešno konkurirale izkušenim nasprotnicam. Mariborčanke so s številnimi napakami pri začetnem udarcu precej zaostajale. Domačinke so ob rezultatu 24:21 imele tri priložnosti za zmago v tretjem nizu, vendar so bile premalo odločne. Še eno jim je ponudila Jelena Tošič, ko se je njena žoga dotaknila »antene« na stranskem delu mreže. A
so bile še enkrat neučinkovite, kar so Mariborčanke znale kaznovati. Predajo in slovo od prvenstva so podpisale po uri in pol igranja. Najuspešnejša igralka v domači vrsti je bila s 14 osvojenimi točkami Catherine McNatt, kapetanka Nuša Draškovič (v odsotnosti poškodovane Anje Cvirn) je dosegla le tri manj.
Po preostalih treh srečanjih sta znana dva polfinalista. V Ljubljani so bile Benedičanke še drugič poražene, igralke Hit Nove Gorice so v drugo z nekaj več dela opravile z Gro-supeljčankami. Novomeščanke so bile na gostovanju poražene od Luke Koper, zato bo o končnem zmagovalcu odločala tretja tekma, ki bo v soboto v Novem Mestu.
Rezultati drugih tekem četrtfinala končnice prvenstva: HIT Nova Gorica - MZG Grosuplje 3:1 (15, 17, -25, 20), Luka Koper - TPV Novo mesto 3:2 (22, -21, 20, -22, 7), Epic Sloving Vital - Benedikt 3:0 (21, 19, 15).
Uroš Gramc
Foto: Črtomir Goznik
Kljub izredno borbeni igri Ptujčanke niso uspele osvojiti niza proti ekipi NKBM Branik.
točk (14:18). Ptujčanke so se po uspešnem bloku Kutsayeve v zaključku niza uspele pribli-
žati le na dve točki zaostanka (21:23), vendar do preobrata ni prišlo. V nadaljevanju so po-
budo v igri prevzele domačinke. Takoj so prešle v vodstvo, na sredini niza pa vodile že s
Catherine McNatt, igralka Ptuja: »Res smo se trudile, ampak ne vem zakaj nam na koncu nikakor ni uspelo osvojiti zaključne točke. Ne vem, če smo letos sploh kdaj odigrale do tridesete točke, tokrat pa kar dvakrat. Mislim, da je bilo to za gledalce zelo zanimivo. To je bila moja zadnja tekma v ptujskem dresu, že jutri zjutraj (op. p. v nedeljo zjutraj) potujem v Avstrijo, kjer bom ekipi Salzburga pomagala v zaključku prvenstva. Nato me čakajo nastopi v Španiji, tako da sezona zame še zdaleč ni končana. Na Ptuju je bilo res lepo, pogovarjamo se že za naslednje leto. Bomo videli, zaenkrat puščam vse odprto.«
Judo • Svetovni A-pokal, Praga
Klemnu v zaključku 9. mesto
Športni napovednik
ROKOMET
1. A SRL - ŽENSKE
ZAOSTALA TEKMA 14. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Krim Merca-tor (torek, 4. 3., ob 18.00 v športni dvorani Center).
1. A SRL - MOŠKI
21. KROG: Jeruzalem Ormož - Celje Pivovarna Laško (sreda, 5. 3., ob 19.00, v športni dvorani na Hardeku).
NAMIZNI TENIS
1. A SNTL
15. KROG: NTK Ptuj - Krka (sreda, 5. 3., ob 17.00 v ŠD Mladika).
Danilo Klajnšek
Rokomet • 1. B SRL (m)
Po dveh porazih zmaga
Praga, 1. in 2. 3. 2008. Slovenski judoisti so zadnje vozovnice za bližnje EP iskali na svetovnem pokalu v Pragi. Klemen je v svojem zadnjem poskusu naskakoval prvo mesto, ki bi ga vodilo v Portugalsko na prvenstvo stare celine, vendar se mu tudi tokrat ni izšlo. Dosegel je sicer letošnjo najboljšo uvrstitev, 9. mesto, s čimer pa ni uspel doseči svojega prvega cilja - uvrstitve na EP, kar pa mu onemogoča tudi odhod na OI.
V njegovi kategoriji do 81 kg, si je že pretekli vikend Aljaž
DP za mlajše dečke in deklice:
Tjaša zlata, Blaž srebrn, David bronast
Slovenj Gradec, 2. 3. 2008.
Na državnem prvenstvu za mlajše dečke in deklice smo spremljali zanimive dvoboje mladih judoistov in judoistk, skupno jih je nastopilo več kot 200.
Ptujčani so tekmovali s tremi dečki in dvema deklicama, ki so osvojili dve kolajni. Pri deklicah sta tekmovali Larisa Čer-ček v kategoriji do 52 kg (5. mesto) in Tjaša Brumen do 48 kg, ki je osvojila 1. mesto in s tem naslov državne pr-
Aluminij - Paloma 4:1 (2:1)
STRELCI: 0:1 Zajc (22), 1:1 Ši-menko (30), 2:1 L. Medved (41), 3:1 Pavlin (58), 4:1 Veselič (67)
ALUMINIJ: Bratušek, Pavlin, Topo-lovec, Tišma, Krajcer, Stojnič, Težač-ki, A. Medved, K. Medved, Marinič, Šimenko. Igrali so še: Sagadin, Veselič, Dugolin, Rotman, Osaj, Lemezo-vič, Breg.Trener: Bojan Špehonja.
Nogometaši Aluminija so v zadnjem pripravljalnem srečanju gostili ekipo Palome iz Sladkega Vrha. Dosegli so sicer zmago, vendar igra ni bila na želenem nivoju.
Šentjur -Zavrč 0:0
ZAVRČ: Sraga, Ristič, S. Golob, Lenart, Petek, Murko, Kokot, Korez, Le-tonja, Murat, Gregurič. Igrali so še: M. Golob, Satler, Buzeti, Kuserbanj, Čeh, Gabrovec. Trener: Miran Emeršič.
Teden dni pred pričetkom drugega dela prvenstva v 2. slovenski nogometni ligi so nogometaši Za-vrča v Šentjurju odigrali še zadnje pripravljalno srečanje. Žal pa nogometaši obeh ekip niso imeli sreče z vremenom, saj sta močan veter in dež onemogočala kvalitetnejšo igro, predvsem v prvem polčasu. V nadaljevanju je bilo bolje, kvalitetnejši in konkretnejši so bili Zavrčani, ki pa niso uspeli realizirati priložnosti, med drugim je Lenart v 70. minuti zadel prečko.
Apače - Stojnci 0:3 (0:2)
STRELCI: 0:1 Žnidarič (39. z 11 m), 0:2 Fridauer (43), 0:3 Mulej (78)
APAČE: Lendero, Fruk, Brunčič, Murko, Metličar, B. Bauman, M. Bau-man, D. Širovnik, R. Širovnik, Verlak, A. Predikaka. Igrali so še: Vajsbaher, Kukovec, P. Predikaka. Trener: Go-razd Šket.
STOJNCI: Veselič, Rumež, Rižnar, Klinger, Šnajder, Gajser, Topolovec, Žnidarič, Habrun, Janžekovič, Milo-šič. Igrali so še: Mulej, Horvat, Bo-
Sedej (JK Bežigrad) priboril pomembno prednost z osvojitvijo 2. mesta v Hamburgu, s čimer je oddaljil Klemna od svojega cilja, to je v prvi vrsti nastop na EP, nato pa OI. Klemen (JK Drava Ptuj) je tokrat nastopal zelo dobro, saj je bil v zelo močni konkurenci deveti. Ferjan, ki je prav tako na robu mest, ki vodijo na OI v Peking, je sprva premagal Nemca Svena Marescha, nato pa izgubil proti Gruzijcu Gior-giju Baindurašviliju in se preselil v repasaž. Tam je najprej
Foto: SK
Blaž Peklič in Tjaša Brumen (oba JK Drava Ptuj) sta na državnem prvenstvu v Slovenj Gradcu osvojila srebrno in zlato medaljo.
vakinje. Pri dečkih sta uvodne boje izgubila Amadej Bedeko-vič in Aljoša Šimenko v kategoriji do 46 kg ter tako ostala
rak, Strelec, Fijan, Šmigoc. Trener: Ivan Zajc.
Nogometaši tretjeligaša iz Stojn-cev so v pripravljalnem srečanju v Apačah uspeli premagati domačo ekipo, ki je imela nekaj priložnosti za dosego zadetka.
Gerečja vas - Malečnik 3:1 (3:0)
STRELCI: 1:0 Gerečnik (3), 2:0 R. Sagadin (20), 3:0 Vtič (32), 3:1 Bosilj (46)
GEREČJA VAS UNUKŠPED: Kle-menčič, M. Hertiš, Slaček, Kokot, Kaisersberger, Emeršič, R. Sagadin, Rozman, Vtič, Gerečnik, Marinič. Igrala sta še: Horvat in Žgeč. Trener: Igor Vorih.
Nogometaši iz Gerečje vasi so v prijateljskem nogometnem srečanju premagali ekipo tretjeligaša Malečnik predvsem z dobro in učinkovito igro v prvem polčasu, ko so dosegli vse tri zadetke.
Slovenja vas - Dogoše 1:5 (1:2)
ugnal Španca Oscarja Fernan-deza, nato pa izgubil proti Mol-davcu Valeriu Duminicu.
Sašo Jereb (JK Olimpija do 73 kg) je prav tako osvojil deveto mesto, kar je ob težkem žrebu, ki ga je dobil, solidna uvrstitev. Aljaž Sedej (JK Bežigrad) tokrat ni imel svojega dne in je ostal brez uvrstitve. Igor Spasojevič (JK Koper) je v kategoriji do 90 kilogramov ostal brez uvrstitve, potem ko ga je z iponom že v prvi borbi na hrbet spravil Portugalec Hugo Silva. Denis
brez uvrstitev. Blaž Peklič pa je potrdil svojo dobro pripravljenost, potem ko je bil pretekli vikend prvi na pokalu Lendave, je tokrat v svojo zbirko dodal tudi drugo državno kolajno. Z dvema zmagama se je uvrstil v finale kategorije do 50 kg. Na koncu je po porazu s Patrikom Galom iz Lendave tako kot v lanskem letu tudi tokrat osvojil srebrno kolajno.
Za JK Gorišnica je bronasto medaljo priboril David Forštnarič v kategoriji do 60 kg. David je imel v polfinalu že lepo prednost pred tekmecem, a je nato naredil napako, ki ga je stala uvrstitve v finale.
Rezultati:
Mlajše deklice U13: - 32 kg:
1. Patricija Gredorčič - JK Olimpija Krmelj; - 36 kg: 1. Ana Štangar
STRELCI: 1:0 Kovačič, 1:1 Durakovič, 1:2 Ules (avtogol), 1:3 Klemenič, 1:4 Senekovič, 1:5 Durakovič
SLOVENJA VAS: Šmigoc, Ules, Erhatič, Jus, Štimtič, U. Šmigoc, Kodrič, Botolen, Zorč, Zupanič, Kovačič. Igrali so še: Krasniqi, Žunkovič, Kokol. Trener: Nani Matjašič
Ptujski medobčinski drugoligaš Slovenja vas je tokrat izgubil proti članu prve mariborske lige, ekipi Dogoš, čeprav so domačini v prvem polčasu prikazali podjetno igro in po vodstvu zapravili še kar nekaj zrelih priložnosti. V nadaljevanju so gostje pokazali boljšo igro in zasluženo zmagali.
Danilo Klajnšek
Turnir v Središču
Športni park Trate je gostil triangel turnir, na katerem so sodelovale ekipe Središča, Holermuosa iz Ormoža ter Ivanca. Tekme so trajale po 45 minut, gledalci pa so videli štiri zadetke. Vsaka ekipa je dosegla po
Imamovic (JK Impol) je z
dvema zmagama in porazoma osvojil 9. mesto. Brez uvrstitev sta ostala tudi oba najtežja slovenska borca, Primož Ferjan (JK Impol) in Matjaž Ceraj (JK Impol).
Za slovenske judoiste in ju-doistke zdaj ne bo počitka, saj jih od 10. do 13. aprila čaka v Lizboni evropsko prvenstvo, ko se bodo tudi uradno zaključile kvalifikacije za letošnji olimpijski turnir. Klemen se tokrat EP ne bo udeležil, saj je bil tokrat od njega boljši Aljaž Sedej. Svetovni pokal se bo s tekmama v Oslu in Rimu nadaljeval 17. maja, vendar te tekme ne bodo več štele v olimpijsko kvoto.
Sebi Kolednik
-	JK Olimpija; - 40 kg: 1. Dorotea Gašpar - JK Murska Sobota; - 44 kg: 1. Petra Bedene - JK Bežigrad;
-	48 kg: 1. Tjaša Brumen - JK Drava Ptuj, 5. Eva Kikl - JK Impol; - 52 kg: 1. Nastja Stopernik - JK Slovenj Gradec, 5. Larisa Čerček - JK Drava Ptuj; - 57 kg: 1. Natalija Varga - KBV Lendava; + 57 kg: 1. Daša Kamnar
-	ŠD Tatami.
Mlajši dečki U13: - 30 kg: 1. Matej Dimovski - JK Šiška, 3. Tadej Pišotek - JK Impol; - 34 kg: 1. Matej Vidmar - JK Bežigrad; - 38 kg: 1. Jaka Ulaga - JK Bežigrad; - 42 kg: 1. Gregor Kocmut - JK Duplek; - 46 kg: 1. Žiga Lesjak - JK Duplek; - 50 kg: 1. Patrik Gal - KBV Lendava, 2. Blaž Peklič - JK Drava Ptuj; - 55 kg: 1. Rok Polajžar - JK Olimpija; - 60 kg:
1.	Narsej Lackovič - JK Ljutomer, 3. David Forštnarič - JK Gorišnica; + 60 kg: 1. Lojzek Varšnik - JK Muta,
2.	Gregor Pišotek, 3. Dino Prepelič
-	oba JK Impol.
Sebi Kolednik
eno zmago. Sosedski derbi so pred 100 gledalci tokrat dobili Ormožani. Sodniško nalogo so opravljali Boris Vizjak, Franc Bombek in Franc Kralj. Rezultati:
Središče - Ivanec 2:0
Strelca: 1:0 Prapotnik, 2:0 Lesjak (11 m)
Holermuos - Ivanec 0:1
Strelec: 0:1 Valent
Središče - Holermuos 0:1
Strelec: 0:1 Mihalič Središče: Majč, De. Jerebič, Nemec, Marčec, T. Kosec, Kranjčec, Borko, Žalar, Klanjčar, Lesjak, Bo. Prapotnik. Igrali so še: Balažič, Kirič, Zorec, Dogša, A. Kosec, Cvetko, Ž. Mlinarič. Trener: Rudi Habjanič
Holermuos: Šnajder, Hebar, R. Mlinarič, Novak, Kolarič, L. Mlinarič, Jurčec, M. Jerebič, Dr. Jerebič, S. Za-dravec, Zidarič. Igrali so še: Mihalič, Piberčnik, Ivanuša Košič. Trener: Benjamin Krajnc
UK
Moškanjci-Gorišni-ca - Istrabenz plini Izola 27:20 (10:7)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Bratuša, Štorman, B. Šoštarič 1, Suljič, Prejac 2, Lozinšek 6, Golob, Ivančič 6 (1), Vincek, Firbas, Marušič 5, M.
1. B SRL - MOŠKI
PARI 15. KROGA: Moškanjci-Go-rišnica - Istrabenz plini Izola 27:20, Mitol Sežana - Krško 27:31, Dobova - Grosuplje 18:35, Radeče MIK Celje - Dol TKI Hrastnik 34:30, Ribnica Riko hiše - Ajdovščina 34:25. Srečanje Krka - Klima Petek Maribor ni bilo odigrano zaradi prometne nesreče mariborskih rokometašev.
1. RIBNICA RIKO HIŠE	15	14	0	1	28
2. KRKA	14	11	0	3	22
3. KRŠKO	15	10	1	4	21
4. KLIMA PETEK MB	14	10	1	3	21
5. MOŠKANJCI-GORIŠ.	15	9	0	6	18
6. GROSUPLJE	15	8	2	5	18
7. MITOL SEŽANA	15	6	1	8	13
8. ISTRABENZ P. IZOLA 15		5	1	9	11
9. RADEČE MIK CELJE	15	4	2	6	10
10. AJDOVŠČINA	15	4	1	10	9
11. DOL TKI HRASTNIK 15		2	1	12	5
12. DOBOVA	15	1	0	14	3
Rezultati 18. kroga: Marinci Veščica - KMN Slovenske Gorice 4:5 (2:2), Bioterme M. Nedelja - Tomaž ABA Mark69 3:3 (3:1), Cerkvenjak G. Anton - FC Maribor Branik 4:4 (0:0), DuplekTBS Team24 - KMN Martiniš-če Codex 9:6 (2:1), KMN Nazarje Glin - KMN Benedikt 4:6 (1:1).
1.	BENEDIKT 18 15 1 1 120:52 46
2.	TOMAŽ ABA 18 11 3 4 80:44 36
3.	MARIBOR BR. 18 10 3 3 62:50 33
4.	NAZARJE GLIN 18 9 3 6 91:83 30
5.	DUPLEK TBS 18 8 3 7 86.83 27
6.	MARINCI VEŠČ. 18 6 3 9 62:78 21
7.	CERKVENJAK 18 5 4 9 66:81 19
8.	BIOTERME 18 5 2 11 65:87 17
9.	SLOV. GORICE 18 3 4 11 83:123 13
10.	MARTINIŠČE 18 3 2 12 59:92 11
Bioterme - Tomaž 3:3 (3:1)
Strelci: 1:0 Žerdin (10), 1:1 S. Kupčič (18), 2:1 Sovič (20), 3:1 Sovič (20 - 10 m), 3:2 S. Kupčič (34), 3:3 S. Kupčič (36 - 10 m).
Bioterme: Erhatič, Vozlič, Novak, Žerdin, Sovič, Hanžel, Kosi, Piberčnik, Gašparič. Trener: Saša Makoter Tomaž: Krajnc, Gajser, Cvetko, Miklašič, Bohinec, S. Kupčič, Majcen, Plohl, Krampelj. Trener: Marjan Magdič
Oslabljena vrsta Tomaža je v Ljutomeru predvsem po zaslugi trojčka razpoloženega Saše
Šoštarič, Špindler 4, Grizolt 3, Valen-ko, Žuran. Trener: Ivan Hrupič.
SEDEMMETROVKE: Moškanjci-Gorišnica 1 (2), Istrabenz plini Izola 1 (2).
IZKLJUČITVE: Moškanjci-Gorišni-ca 8, Istrabenz plini Izola 12 minut.
Po dveh zaporednih porazih so rokometaši iz Gorišnice ponovno zaigrali dobro in po pričakovanjih ugnali Izolčane. V prvem polčasu so oboji dobro igrali v obrambi, zaradi česar je bilo doseženih malo zadetkov.
Domačini so v drugem polčasu izboljšali realizacijo in prednosti do konca tekme niso izpustili iz rok. Ob odličnih obrambah vratarja Tomaža Valenka so svojo prednost na koncu povišali na 7 zadetkov in zasluženo osvojili novi točki.
Danilo Klajnšek
Ivan Hrupič, trener ekipe Moškanjci-Gorišnica: »To je
bila prava prvenstvena tekma, v kateri smo bili za odtenek boljši in smo zasluženo premagali neugodne goste iz Izole.«
Kupčiča osvojila točko. Petelini so nastopili brez Tropa, Goričana, Jurčca, Školibra, B. Kupčiča, Kamenška, Kolbla in Kramplja. Razlogi odsotnosti so parni kartoni in poškodbe. Kljub osvojeni točki Tomaž proti Biotermam ni navdušil in še sreča, da so bili gostitelji nespretni pred golom Krajnca, saj bi bil v nasprotnem primeru poraz neizbežen. Šele v zadnjih šestih minutah so futsalerji Tomaža prikazali pravi obraz in bili boljši od gostiteljev. Premoč je bila kronana z dvema zadetkoma v golu domačega vratarja Erhatiča.
Redni del je tako Tomaž zaključil na 2. mestu in v dodatnih kvalifikacijah ga na prvi stopnički čaka obračun s tretje-uvrščeno ekipo iz zahoda - Zlatarno Leo iz Litije. Že v soboto, 8. marca, pa petelini odhajajo v Novi Gorici na zaključni turnir pokala NZS v futsalu. Ob 16. uri se bodo pomerili z vrsto Puntarja. Drugi polfinalni par je Nova Gorica - Dobovec. Slednji bodo v torek, 4. marca, ob 17.30 gostovali na prijateljski tekmi na Hardeku.
UK
Nogomet • Prijateljske tekme
Delno uspeli generalki drugoligašev
M. nogomet • 2. SFL - vzhod
Trojček Kupcica za točko Tomaža
Kegljanje • 2. SKL - moški
Izgubili stik z vrhom
Tri kroge pred koncem prvenstva je še vedno gneča pri vrhu prvenstvene razpredelnice. Mariborski Konstruktor je po pričakovanjih premagal Konjice, medtem ko se je igralcem iz Miklavža, sicer drugouvršče-ni ekipi, zataknilo proti Lentu in so osvojili samo točko.
Ptujskim kegljačem v zadnjem času ne gre vse po željah. Iz Zagorja, kjer je domačin ekipa Litije, se vračajo praznih rok, s tem pa so izgubili tudi stik z vodilnim moštvom. Sedaj zaostajajo že za tri točke, ob tem pa imajo v zadnjih treh krogih še težak razpored.
REZULTATI 15. KROGA: Litija - Drava 5:3, Pivovarna Laško - Šoštanj 4:4, Rudar II. -Impol 2:6,
Konstruktor II. -	Konjice II. 7:1, Lent - Miklavž 4:4.
1.	KONSTRUKTOR II.	15	10	2	3	22
2.	MIKLAVŽ	15 9	3	3	21
3.	LITIJA	15 9	3	3	21
4.	DRAVA	15	9	1	5	19
5.	ŠOŠTANJ	15 8	2	5	18
6.	IMPOL	15 7	1	7	15
7.	LENT	15	6	2	7	14
8.	PIVOVARNA LAŠKO	15 5	1	9	11
9.	KONJICE II.	15 3	1	11 7
10.	RUDAR II. -2	15 1	0	14	0
Litija - Drava 5:3 (3290:3263)
DRAVA: Arnuš 552, J. Podgoršek 540, Dremelj 523, Zorman 577, M. Podgoršek 490, Čeh 572.
Danilo Klajnšek
Odbojka
Slovo brez točke
1. DOL - MOŠKI
REZULTATI 21. KROGA: Svit Uni-metal - Galex MIR 0:3, Krka - Marc-hiol Prvačina 3:2, Duol Olimpija
-	Astec Triglav 0:3, Salonit Anhovo
-	Calcit Kamnik 3:0.
1. SALONIT ANHOVO	21	17	4	51
2. ASTEC TRIGLAV	21	15	6	44
3. CALCIT KAMNIK	21	15	6	44
4. MARCHIOL PRVAČINA	21	11	10	34
5. GALEX MIR	21	11	10	32
6. KRKA	21	9	11	32
7. OLIMPIJA	21	6	15	27
8. SVIT UNIMETAL	21	0	21	0
Svit Unimetal -Galex Mir 0:3 (-11, -22, -22)
SVIT UNIMETAL: Bračko, Lukman, Valentan, Kos, Gomivnik, Frešer, Lampret, Pipenbaher, Cizerl.
Odbojkarji iz Slovenske Bistrice so tudi v zadnjem krogu
1. slovenske moške odbojkarske lige doživeli poraz, tokrat proti igralcem iz Murske Sobote. Tako so se po enoletnem tekmovanju poslovili od prvo-ligaškega statusa brez osvojene točke ter samo s petimi osvojenimi nizi. Zakaj je iztržek tako klavrn, pa si bodo morali odgovoriti v klubu sami. Če bodo našli prave vzroke, potem bodo lahko v naslednji sezoni spet igrali vidnejšo vlogo v drugoli-gaški konkurenci.
3. DOL - ŽENSKE
2. DEL TEKMOVANJA - 1. KROG
(1. tekma): Kurent SK Company
-	Vuzenica 0:3, DŠR Murska Sobota I. - Kajuh Šoštanj 1:3, Nova KBM Branik II. - Dravograd 3:1, Črna
-	Galeja Vega 2:3, Slovenj Gradec
-	Kema Puconci 0:3, Svit Unimetal
-	Ljubno 0:3, Mežica - Ecom Tabor 3:0, Aliansa II. - Ruše 3:2.
Danilo Klajnšek
Namizni tenis • 2. SNTL
Cirkovčanom lokalni derbi
REZULTATI 8. KROGA: Cirkovce - Ptuj II. 5:2, Branik Markezit - LM-KO Lendava 5:0, Merkur Kranj - Me-lamin II. 5:1, Škofja Loka - Kajuh Slovan 5:3, Branik Markezit - Kema Puconci III. 3:5, Škofja Loka - Me-lamin II. 5:3, Merkur Kranj - Kajuh Slovan 3:5.
1.	MERKUR KRANJ 14 13 1 26
2.	KAJUH SLOVAN 13 9 4 18
3.	KEMA PUCONCI III. 13 9 4 18
4.	ŠKOFJA LOKA	14 9 5 18
5.	CIRKOVCE	12 6 6 12
6.	MELAMIN II.	13 5 8 10
7.	BRANIK MARKEZIT 12 4 8 8
8.	PTUJ II.	12 3 9 6
9.	LM-KO LENDAVA 13 0 13 0
Cirkovce - Ptuj II. 5:2
V sosedskem obračunu so v športni dvorani Cirkovce domači igralci brez večjih težav premagali mlado ekipo NTK Ptuj.
Džankič - Ber 3:1, Zera - Ber 3:0, Slaček - D. Ovčar 1:3, Zera - Božič-ko 3:0, Džankič - D. Ovčar 3:2, Sla-ček - Ber 2:3, Zera - D. Ovčar 3:0.
Danilo Klajnšek
Tenis • Zimska liga 2007-08
Enigma prvič »rešena«
V osmem krogu 2. zimske teniške lige je vodeči dvojec, TK Gorišnica in Kellersports, zabeležil maksimalni zmagi, tako da med njima še naprej ostajajo tri točke razlike v korist Go-rišnice. Presenečenje so pripravili igralci Enigme, ki so dosegli svojo prvo zmago v tem prvenstvu.
2. LIGA
REZULTATI 8. KROGA: KELLERSPORTS - TK SKORBA GAD 3:0
(Kolarič - Ules 9:1, Šebela - Šlam-
berger 9:3, M. Kolarič/ Korošec -Šlamberger/Korošec 9:3); TK TIGRI
-	TK GORIŠNICA 0:3 (Ribič - Škofič 3:9, Kokol - Očko 4:9, Ribič/Korpič
-	Škofič/Očko 3:9); TK ŠTRAF - TK ENIGMA 1:2 (Cajnkar - Cunk 3:9, Štrafela - Pravdič 6:9, Štrafela/Cajn-kar - Pravdič/Cunk 9:3)
VRSTNI RED: TK Gorišnica 21, Kellersports 18, TK Štraf 13, TK Tigri 10, TL Skorba gad 7, TK Enigma 3 točke.
Danilo Klajnšek
Atletika • Veteransko državno prvenstvo v Šempetru
Dokl med veterane z rekordom
V soboto je v Šempetru pri Novi Gorici potekalo dvoransko veteransko državno prvenstvo. Na njem so odlično nastopili trije člani veteranske sekcije AK Cestno podjetje Ptuj, saj so se domov vrnili s petimi kolajnami in dvema državnima rekordoma. Svojo krstno tekmovanje med vetrani je doživel Dejan Dokl, nekdanji državni prvak in državni rekorder v suvanju krogle (17,29 metra). Že na svojem prvem tekmovanju je zmagal in postavil državni rekord za starostno kategorijo M35 (od 35 do 40 let). Izkazal se je z odličnim metom 15,29 metra, kar je rezultat, ki ga že vrsto let ni dosegel. Takšen met mu ni uspel pred tednom dni
Miki Prstec, Dejan Dokl in Dušan Koren
Prstec in Koren sta se pred dnevi udeležila odprtega dvoranskega državnega prvenstva Hrvaške v Zagrebu. Prstec je zmagal na 60 metrov (8,0 sekunde) in v skoku v daljno, kjer je bil Koren drugi, zmagal pa je v skoku v višino (150 centimetrov).
na dvoranskem DP v suvanju krogle v Slovenski Bistrici, kjer je orodje sunil do 14,28 metra in končal na nehvaležnem 4. mestu. S sobotnim rezultatom bi bil tretji. Za poletno sezono si je postavil cilj, da kroglo sune prek 16,18 metra, kolikor znaša trenutni rekord za njegovo starostno kategorijo na prostem. To pa je rezultat, ki bi mu omogočal boj za kolajne na evropskem veteranskem prvenstvu, ki bo letos poleti v
Ljubljani.
Tam bo nastopil tudi Dušan Koren, ki je v Šempetru zmagal v skoku s palico (M50), pri tem pa je z 250 centimetri postavil tudi državni rekord. Za poletno sezono napoveduje izboljšanje rezultata, saj ima pri tehniki in v opremi še velike rezerve. Koren si je bronasto kolajno priskakal še v skoku v višino (145 centimetrov). Svojo zbirko kolajn je za dva naslova povečal tudi Miki Pr-
Hajdina • Športnik leta 2007
Karateisti popestrili prireditev
V petek, 29. 2., je v telovadnici OŠ Hajdina potekala tradicionalna prireditev Športnik leta. Na njej so podelili priznanja za najvidnejše dosežke na področju šolskega športa, za najboljše ekipe, za vidne dosežke ter zaslužnim športnim delavcem.
Predsednik ŠZ občine Haj-dina Sandi Mertelj je v uvodnem nagovoru poudaril, da »največji delež za te zasluge prav gotovo pripada samim posameznikom, ki so se v preteklem letu marsičemu odpovedovali, vse z namenom, da so dosegli takšne rezultate«. V nadaljevanju je povedal, da je osrednji projekt ŠZ v tem trenutku Otroška nogometna šola, ki združuje mlade nogometaše iz celotne občine Hajdina. Med tremi področji športa, tekmovalnim, športom mladih in rekreacijo, pa je zaskrbljujoče, da prvi precej prehaja na nivo rekreacije. »To gotovo ni v skladu s strategijo in vizijo tekmovalnega kakovostnega športa ŠZ
Foto: Matija Brodnjak
Karateisti so pod vodstvom Ljuba Javorška predstavili program Akademije WKSA na temo Budo - pot bojevnika.
Hajdina. Želimo si namreč čim več kvalitetnih klubov, želimo si pozitivne konkurence med samimi klubi, posledično temu se bo povečalo tudi zanimanje gledalcev za šport,« je bil kritičen Mertelj. Na koncu je še opozoril, da so za razvoj športa v občini Hajdina odgovorni vsi. »Del odgovornosti morajo
stec (M50). V suvanju šestkilo-gramske krogle je dosegel svoj osebni rekord (11,77 metra), v skoku v daljino pa je doskočil pri 4,95 metra. Željeni državni rekord v tej disciplini (5,11 metra) se mu je izmuznil zaradi težav z zaletom.
Z omenjenimi tekmovanji so ptujski veterani zaključili letošnjo zimsko sezono in prehajajo na pripave za poletno sezono, ki se začne v drugi polovici maja. Dokl, ki je tudi predsednik AK Cestno podjetje Ptuj, je za Štajerski tednik povedal: »V veteranske vrste želimo privabiti čimveč starejših atletov, vrata pa so na široko odprta vsem, ki bi se želeli poskusiti v veteranski atletiki. V svetu je zelo razvita in množična, počasi pa si utira pot tudi k nam. Smisel ukvarjanja z atletiko v kasnejših življenjskih obdobjih je predvsem skrb za telo in zdravje, vse skupaj pa je začinjeno z zdravo tekmovalnostjo. Prav zanimivo je videti in vedeti, kaj telo zmore, ko se stara.«
Uroš Esih
med drugim povedal: »Občina Hajdina po najboljših močeh skrbi za številna društva v občini, med njimi so seveda tudi športna. Med drugim smo z rebalansom proračuna zagotovili dodatnih 20 tisoč evrov za izboljšanje infrastrukture. Tudi v bodoče bomo pomagali športnikom, kolikor bo to mogoče.«
V nadaljevanju je sledila svečana podelitev, ki so jo s svojimi nastopi obogatili šolska plesna skupina, mlada pevka Sania, twirling dvojec iz OŠ Hajdina in gimnastičarki OŠ Hajdina. S svojim nastopom so prireditev zaključili člani karate klubov WKSA Hajdina in WKSA Maribor pod vodstvom Ljuba Javorška, ki so s prikazanim navdušili občinstvo.
JM
s svojimi odločitvami prevzeti ŠZ, klubi in društva ter nenazadnje tudi občinski svet. Le s skupnim in enotnim delovanjem se bomo namreč vsi skupaj lahko zazrli v še lepšo prihodnost športa na Hajdina,« je zaključil Mertelj.
Hajdinski župan Radoslav Simonič je v svojem govoru
Foto: Matija Brodnjak
Priznanja za vidne in izjemne dosežke sta dobitnikom podelila Sandi Mertelj (levo) in Radoslav Simonič (desno).
Nagrajenci:
Šolski šport: Timotej Petek, Saniela Ferš, Tibor Pernar-čič, Nina Bedrač (vsi atletika), Blaž Peklič, Leon Zupanič (oba judo), Lea Topolovec (smučanje) in odbojkarska ekipa starejših dečkov OŠ Hajdina (2. mesto na medobčinskem tekmovanju).
Najboljše ekipe (nogomet): mlajši dečki - NK Hajdina, kadeti - NK Gerečja vas, mladinci - NK Hajdina, člani - NK Gerečja vas, veterani - NK Hajdina, mali nogomet - NK Hajdina. Tenis: TK Skorba.
Zaslužni športni delavci: Viljem Gerečnik (ŠD Nova Hajdina), Janko Malinger (ŠD Gerečja vas), Emil Paveo (ŠD Hajdina) in Jože Voh (Planinsko društvo Hajdina).
Vidni in izjemni dosežki: Katarina Ornik, Sara Kolmanič, Tamara Kmetec, Karin Petrijan, Kaja Amon & Larisa Glažar, Sanja Kolarič & Katja Drevenšek, Maja Trlep (twirling - kombinacija plesa, akrobatike, gimnastike z rekvizitom palice), Tilen Abraham (kikboks), Mitja Sitar, Jernej Hojnik (karate) in Peter Lovenjak (bodybuilding). Peter Lovenjak je med drugim postal svetovni prvak v fitnesu v najmočnejši juniorski kategoriji Superbody do 22 let. SP je bilo v Nemčiji novembra lani.
Območna služba Ormož
ORODJAR, ORODJAR - M/Ž; IZDELAVA IN VZDRŽEVANJE ORODIJ, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 6 mesecev, angleški jezik razumevanje osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov - osnovno, programiranje - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, 1300 EUR bruto / mesečno. JAKL SEBASTJAN S.P. - SPLOŠNA MEHANIČNA DELA, MODRINJAKOVA ULICA 2, 2277 SREDIŠČE OB DRAVI, JAKL SE-BASTJAN, 02/791-10-27, 041 355 296, jakl.sebastian@amis.net.
Območna služba Ptuj
AVTOMEHANIK, AVTOMEHA-
NIK - M/Ž; VZDRŽEVANJE OSEBNIH IN LAHKIH TOVORNIH VOZIL, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, vozniški izpit B-kate-gorije. AVTO ŠVARC PRODAJA, VZDRŽEVANJE, POPRAVILO VOZIL D.O.O., ORMOŠKA CESTA 29, 2250 PTUJ, ŠVARC BOŠTJAN, 02 787-66-90;031 203-748, svarc. dragica@siol.net. DELAVEC BREZ POKLICA DELAVEC BREZ POKLICA, NK DELAVEC - M/Ž; POMOČ PRI RAZNOVRSTNIH GRADBENIH DELIH, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. SUKA GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRA-GERSKO, JEVŠOVAK TOMAŽ, 040/798-858, suka.jevsovar@e-mail.si.
DELAVEC BREZ POKLICA, NK DELAVEC ZA ROČNA ZEMELJSKA DELA - M/Ž; NK delavec za ročna zemeljska dela, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo. GABROVEC ALEKSANDER S.P. - GRADBENA MEHANIZACIJA, K JEZERU 6, 2250 PTUJ, GABROVEC PETER, 031 648-255; 02 748-18-90, gmgelmont@siol.net. DELAVEC BREZ POKLICA, ZIDAR, ZIDANJE, OMETAVANJE ALI POMOŽNA DELA V GRADBENIŠTVU - M/Ž - določen čas 3 mesece, polni delovni čas, eno-izmensko delo. VIDOVIČ JANKO S.P. - GRADBENIŠTVO, REPIŠČE 51, 2285 ZGORNJI LESKOVEC, VIDOVIČ JANKO, 041/804-721. NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET), OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, VARILEC - M/Ž; VARJENJE (ARGON, MESING, CO2, ELEKTRO, WIG), določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno. ISM VUZEM INŽENIRING, STORITVE, MONTAŽA D.O.O., HRASTOVEC 159, 2283 ZAVRČ.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, DELAVEC ZA PREPROSTA DELA PRI NIZKIH GRADNJAH - M/Ž; RAZNA DELA V GRADBENIŠTVU, nedoločen čas, polni delovni čas, enoiz-mensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-katego-rije, 750 EUR bruto / mesečno. GRADBENIŠTVO MILE MALEŠ S.P., KRČEVINA PRI VURBERGU 158 A, 2250 PTUJ, MALEŠ MILE, 040/716-030.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, KLEPAR-KROVEC - M/Ž; POMOŽNA DELA, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, eno-izmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. KARMONT KROV-
STVO, KLEPARSTVO, GRADBENIŠTVO D.O.O., STOGOVCI 11, 2323 PTUJSKA GORA, KARNEŽA ALEŠ, 031/676-078. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKARICA, NATAKAR - M/Ž; STREŽBA, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 1 mesec. STRAUSS SONJA S.P.-GO-STILNA PRI RIBEKU, STOJNCI 136 C, 2281 MARKOVCI PRI PTUJU, STRAUSS SONJA, 02/7660381.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NK DELAVEC ZA ROČNA ZEMELJSKA DELA - M/Ž; NK DELAVEC ZA ROČNA ZEMELJSKA DELA, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo. GMG ELMONT STROJNI IZKOPI, ELEKTROMONTAŽA, STORITVE, PROIZVODNJA, TRGOVINA, GOSTINSTVO D.O.O., ŽNIDARIČEVO NABREŽJE 12, 2250 PTUJ, GABROVEC PETER, 031 648 255; 02 748-18-90. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, PLESKAR - M/Ž; PLESKANJE, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. GRADBENIŠTVO MILE MALEŠ S.P., KRČEVI-NA PRI VURBERGU 158 A, 2250 PTUJ.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, POMOŽNI DELAVEC - M/
Ž; PRANJE VOZIL, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH PROSTOROV IN OSTALA POMOŽNA DELA V AVTOMEHANSKI DELAVNICI, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, vozniški izpit B-kate-gorije. AVTO ŠVARC PRODAJA, VZDRŽEVANJE, POPRAVILO VOZIL D.O.O., ORMOŠKA CESTA 29, 2250 PTUJ, ŠVARC BOŠTJAN, 02 787-66-90; 031 203-748, svarc. dragica@siol.net. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, SLIKOPLESKAR - M/Ž; pleskanje, suhomontažne gradnje, določen čas 1 mesec, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. UROŠ BRLEK S.P., POSREDNIŠTVO IN STORITVE, BREZOVEC 11 Č, 2282 CIRKULANE, BRLEK IZTOK, 761-08-51, 041-729-150. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, TESAR - M/Ž; TESARSKA TER DRUGA DELA V GRADBENIŠTVU, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, 950 EUR bruto / mesečno. GRADBENIŠTVO MILE MALEŠ S.P., KRČEVINA PRI VURBERGU 158 A, 2250 PTUJ, MALEŠ MILE, 040/716-030. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; DELA SE OPRAVLJAJO V DOMAČEM IN TUJEM MEDNARODNEM PROMETU, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B,C,E-kategorije, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. ZAM AVTO PODJETJE ZA TRANSPORT, ŠPEDICIJO, TRGOVINO IN GOSTINSTVO D.O.O., PUHOVA ULICA 12, 2250 PTUJ, ZAMUDA MAJA, 051 370-637, zam.avto@yahoo.com. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, ZIDAR - M/Ž; ZIDARSKA DELA, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, 950 EUR bruto / mesečno. GRADBENIŠTVO MILE MALEŠ S.P., KRČEVINA PRI VURBERGU 158 A, 2250 PTUJ, MALEŠ MILE, 040/716-030. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, KOVINARSKI DELAVEC, POMOČ PRI MONTAŽI GIPS PLOŠČ - M/Ž; POMOČ PRI
MONTAŽI GIPS PLOŠČ, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro. GALUN MARJAN S.P.- MONTAŽA GRADBENIH ELEMENTOV, KUNGOTA PRI PTUJU 18, 2325 KIDRIČEVO, 031/60-60-78.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET), KLJUČAVNIČAR - M/Ž; KLJUČAVNIČAR, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje osnovno. ISM VU-ZEM INŽENIRING, STORITVE, MONTAŽA D.O.O., HRASTOVEC 159, 2283 ZAVRČ. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, KERAMIK - M/Ž; POLAGANJE PLOŠČIC, določen čas 1 mesec, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. UROŠ BRLEK S.P., POSREDNIŠTVO IN STORITVE, BREZOVEC 11 Č, 2282 CIRKU-LANE, BRLEK IZTOK, 761-08-51, 041-729-150.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, VOZNIK - M/Ž; VOZNIK, določen čas 1 mesec, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, vozniški izpit B-, C-katego-rije. PREVOZNIŠTVO, MILAN ČREŠNIK s.p., BRSTJE 31, 2250 PTUJ.
EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK, GIMNAZIJSKI MATURANT, PRIPRAVNIK-ZA-VAROVALNI ZASTOPNIK ZA OBMOČJE PTUJA - M/Ž; TRŽENJE ZAVAROVALNIH STORITEV, nedoločen čas, polni delovni čas, deljen delovni čas, poskusna doba 3 mesece, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. PRIMA ZASTOPSTVO ZAVAROVALNA ZASTOPNIŠKA DRUŽBA D.O.O., PARTIZANSKA ULICA 19, 1000 LJUBLJANA, MATAJIČ MIROSLAV, 01 540 10 06, primaz@siol. net.
MIZAR, PLESKAR, MONTA-ŽEG GRADBENIH ELEMENTOV - M/Ž; MONTAŽEG GRADBENIH ELEMENTOV, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, 750 EUR neto / mesečno. FINIŠ-STOR TRGOVINA, STORITVE IN PROIZVODNJA D.O.O., ZGORNJA HAJDINA 157, 2288 HAJDINA.
NATAKAR, NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ IN HRANE, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje dobro, nemški jezik razumevanje dobro, 560 EUR bruto / mesečno. GOSTINSTVO IN TURIZEM BARBARA LUŽNIK s.p., ORMOŠKA CESTA 18, 2250 PTUJ, LUŽNIK BARBARA, 040 367 781.
OBDELOVALEC KOVIN, OBLIKOVALEC KOVIN, MONTER-IZOLATER - M/Ž; IZVAJANJE IZOLACIJSKIH DEL NA CEVOVODIH IN TOPLOVODIH, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-ka-tegorije, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. KÖNIG IZOLACIJE DALEO KÖNIG S.P., PRVENCI 8 A, 2281 MARKOVCI PRI PTUJU, HAMERŠAK SIMONA, 040/355-170. POMOŽNI DELAVEC, VRTNARSKI TEHNIK, VRTNAR
- M/Ž; UREJANJE OKOLIC, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna
doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. VRTNARSTVO KO-VAČEC, FRANCI KOVAČEC S.P., ŽAMENCI 5 A, 2252 DORNAVA, KOVAČEC FRANCI, 041/345-746. PRODAJALEC, EKONOMSKI TEHNIK, PRODAJALEC-KA -M/Ž; delo v trgovini Maya Maya -športna konfekcija in oprema, delo bo potekalo tudi deljeno, po predhodni razporeditvi in po potrebi tudi v drugih poslovalnicah (MB, SG, CE), določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, deljen delovni čas, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, urejevalniki besedil
-	osnovno, delo s preglednicami
-	osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno. ITU SPORTS FASHION PRODAJA IN IZDELAVA ŠPORTNIH OBLAČIL, D.O.O. LJUBLJANA, BRNČIČEVA ULICA 13, 1231 LJUBLJANA - ČRNUČE, MATEŠIČ MELITA, 01 530 12 12, melita@ita.si. STROJNI TEHNIK, INŽENIR STROJNIŠTVA, VODJA PROIZVODNJE - M/Ž; NADZOR NAD CELOTNO PROIZVODNJO V KOVINOSTRUGARSKI DELAVNICI, SESTAVLJANJE PONUDB, SKRB ZA SPOŠTOVANJE ROKOV DOBAVE, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba da, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, hrvaški jezik razumevanje osnovno, govorjenje zelo dobro, pisanje osnovno, nemški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno. GOMILŠEK JANEZ S.P.- STRU-GARSTVO, IZDELOVANJE IN SERVISIRANJE ZOBNIKOV IN REDUKTORJEV,TRG. NA DROBNO, TR.NA DEB. V TRANZITU, MAISTROVA ULICA 50, 2250 PTUJ, FRAS LIDIJA, 02 771-11-70, info@gomilsek-sp.si.
STROJNI TEHNIK, MONTER
-	M/Ž; MONTER, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, eno-izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje osnovno. ISM VUZEM INŽENIRING, STORITVE, MONTAŽA D.O.O., HRASTOVEC 159, 2283 ZAVRČ. STRUGAR, KOVINARSKI DELAVEC, STRUGAR - M/Ž; struženje kovinskih obdelovancev, nedoločen čas, polni delovni čas. MAKSIMUS GRADBENIŠTVO IN MONTAŽA, STORITVE, TRGOVINA, PROIZVODNJA, GOSTINSTVO, PROMET IN DRUGE POSLOVNE DEJAVNOSTI, D.O.O., MEZGOVCI OB PESNICI 17, 2252 DORNAVA, OSEBEK SMILJAN, 041/753-749, info@maksimus. biz.
VARILEC - M/Ž; VARJENJE S CO2, nedoločen čas, polni delovni čas. MAKSIMUS GRADBENIŠTVO IN MONTAŽA, STORITVE, TRGOVINA, PROIZVODNJA, GOSTINSTVO, PROMET IN DRUGE POSLOVNE DEJAVNOSTI, D.O.O., MEZGOVCI OB PESNICI 17, 2252 DORNAVA, OSEBEK SMILJAN, 041/753-749, info@maksimus. biz.
Zaposlim vei gradbenih delavcev: zidarje, tesarje polkvalificirane delavce. Poskusna doba 3 mesece možnost zaposlitve za nedoločen čas. Informacije na 041 601 249, Gradbeništvo Vinko Jasenc s.p., Dornava.
Na podlagi Odloka o proračunu Občine Markovci za leto 2008 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 4/2007), Pravilnika o namenih in pogojih za dodeljevanje občinskih državnih pomoči namenjenih za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Markovci (Uradni list RS št. 60/02) župan Občine Markovci objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA DODELJEVANJE OBČINSKIH - DRŽAVNIH POMOČI NAMENJENIH ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI MARKOVCI ZA LETO 2008
1.	Vir: Razpoložljiva proračunska sredstva na postavki 1402101 Državne
-	občinske pomoči v malem gospodarstvu
-	stroški plač za novoodprta delovna mesta
-	izobraževanje zaposlenih v podjetjih
-	subvencioniranje obrestne mere v gospodarstvu
-	stroški izdelave investicijskih programov in projektne dokumentacije
2.Višina	razpisanih proračunskih sredstev, ki se dodeljujejo v letu 2008, na podlagi tega javnega razpisa znaša 20.864,63 EUR.
3.	Upravičenci za pridobitev nepovratnih sredstev
Sredstva lahko pridobijo fizične in pravne osebe z registrirano dejavnostjo, ki bodo investirali sredstva na območju občine Markovci, imajo obratovalnico na območju občine Markovci, in sicer samostojni podjetniki in gospodarske družbe (majhna in srednje velika podjetja) kot tudi občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti oziroma pri pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in predložili vse predpisane dokumente za ustanovitev družbe, pri čemer niso upravičeni do pomoči sektorji kmetijstva, ribištva in transporta. Doteh pomoči tudi niso upravičena podjetja vtežavah.
4.	Rok za oddajo prijav je 30. september 2008 na naslov Občinska uprava Občine Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci.
Javni razpis s potrebnimi obrazci je objavljen tudi na spletni strani Občine Markovci, www.markovci.si.
5.	Pogoji za dodelitev pomoči:
Pomoč se dodeli le, če predstavlja spodbudo za izvedbo nameravanega projekta oziroma je zanj nujno potrebna, kar pomeni, da ni možno dodeliti pomoči za projekte, ki so že izvedeni oziroma se že izvajajo. Za odpiranje novih delovnih mest se bo dodeljevalo do 50 % stroškov plač za dveletno obdobje, za izobraževanje se bo dodelilo do 45 % upravičenih stroškov izobraževanja, za pokrivanje letne realne obrestne mere pri najetju kredita pri poslovnih bankah v višini do 5 % najetega kredita in za izdelavo investicijskih programov in projektne dokumentacije do 50 % stroškov izdelave posameznega programa oz. dokumentacije. Investicijski projekti in novoodprta delovna mesta pri začetnih investicijah morajo ostati v občini vsaj 5 let.
Prosilec mora odobrena sredstva investirati na območju občine Markov-
Pri začetnih investicijah mora prejemnik pomoči prispevati najmanj 25 % vrednosti investicije.
Pri dodelitvi pomoči se ne sme preseči zgornja meja intenzivnosti ne glede na to, iz katerih javnih virov (sredstva občinskega proračuna, državnega proračuna ali mednarodnih virov)je pomoč dodeljena. Sredstva za razvoj se bodo prednostno dodelila prosilcem, ki poleg ostalih pogojev, navedenih v tem razpisu, v največji meri izpolnjujejo še naslednje kriterije:
-	opravljajo oz. bodo opravljali dejavnosti, ki v občini niso razvite,
-	razširjajo in odpirajo nova delovna mesta v obstoječih proizvodnih in storitvenih dejavnostih,
-	opravljajo oziroma bodo opravljali dejavnosti, ki zagotavljajo sodoben tehnološki in ekološko neoporečen delovni proces.
6.	Vlogo - prijavne obrazce in vso zahtevano dokumentacijo - je potrebno dostaviti v zaprti kuverti s pripisom »RAZVOJ GOSPODARSTVA« na naslov Občina Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci.
7.	Osnovni podatki na vlogi: navedba vlagatelja, višina zaprošenih sredstev, namen pridobivanja sredstev in višina sredstev za izvedbo celotnega projekta ter številka tekočega oziroma transakcijskega računa. Dokumentacija:
K vsem postavkam iz točke 1:
-dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti,
-	bilanca uspeha za preteklo leto, iz katere je razvidno, da podjetje ni v težavah,
-	izjava prosilca, da bo odobrena sredstva investiral na območju občine Markovci,
-	izjava prosilca o višini lastnih sredstev za isti namen,
-	izjava prosilca, da za projekt ni dobil državne pomoči oziroma, če jo je, kolikšen del je že dobil iz drugih virov.
K posameznim postavkam je potrebno priložiti še:
-	za plače za novoodprta delovna mesta
•	dokazilo o zaposlitvi ljudi, ki še niso bili zaposleni oziroma so ostali brez zaposlitve, za nedoločen čas, pri čemer imajo prednost prosilci, ki zaposlujejo občana občine Markovci,
•	dokazilo o celoletnem povprečju zaposlenih v podjetju v letu pred odprtjem delovnega mesta (kopija napovedi za odmero davka od dohodkov za preteklo leto) in prijava-odjava (obrazec M1-M2) za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
•	dokazilo o povprečni letni plači zaposlenega na novoodprtem delovnem mestu:
-	za izobraževanje: dokazilo o plačilu ali predračun stroškov posebnega izobraževanja in strokovnih ekskurzij (stroški inštruktorjev in tistih, ki se usposabljajo). Za posebno izobraževanje šteje pridobitev teoretičnega in praktičnega znanja, uporabljivega na sedanjem oziroma bodočem delovnem mestu zaposlenega v podjetju, ki je koristnik pomoči:
-	subvencioniranje obrestne mere: dokazilo o odobritvi kredita s strani izbrane poslovne banke za materialne investicije (zemljišča, zgradbe, oprema) in za nematerialne investicije (pridobitev standarda kakovosti, nakupa patenta, licence know-how ali nepatentiranega tehničnega znanja), za odpiranje novih delovnih mest:
-	stroški izdelave investicijskih programov in projektne dokumentacije: dokazilo o plačilu ali predračun stroškov izdelave investicijskega programa oziroma projektne dokumentacije.
8.	Dokumentacija oz. dokazila k vlogi morajo biti zložena v zaporednem redu, kot so navedena vtočki 7.
Vloge bo obravnaval Odbor za gospodarske dejavnosti. Če vloga ne bo popolna, bo prijavitelj v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno obveščen s pozivom na dopolnitev. Nepopolne vloge, ki jih prijavitelji ne bodo dopolnili v določenem roku, bo komisija zavrgla. Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev razpisa, se kot neustrezne zavrnejo.
Brezplačne razpisne obrazce lahko zainteresirani dvignejo na Občini Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci. Objavljeni so tudi na spletnih straneh občine Markovci www.markovci.si, rubrikajavni razpisi. Proračunska sredstva bodo odobrena vlagateljem - upravičencem v odvisnosti od finančnih zmožnostih občinskega proračuna. Sklep o dodelitvi nepovratnih sredstev, namenjenih za pospeševanje razvoja malega gospodarstva, bo sprejet najkasneje v roku 30 dni od poteka razpisnega roka oziroma popolne vloge upravičenca. Informacije: Občinska uprava Občine Markovci, tel. 788-88-80, g. Ko-lenko.
Franc Kekec, župan občine Markovci
Silvester Vogrinec • Nerešene skrivnosti sveta (47)
Nenavadna čudesa
Skrivnostnih in težko razumljivih pojavov je na Zemlji več, kot si jih sploh lahko zamislimo. Za nekatere neznanke ni odgovorov, za druge jih je celo preveč, na tretje pa si sploh ne želimo odgovoriti, ker v nas zbujajo grozo in nas silijo k popolnoma drugačnemu načinu mišljenja, kot smo ga vajeni.
Neverjetni dež
Eden od nenavadnih in nepojasnjenih fenomenov je dež rib in žab, ki padajo z neba. Leta 1819 so v New Yorku »deževale« 30 cm dolge ribe - slaniki. Gost dež slanikov je l. 1879 padal tudi v kalifornijskem Sacramentu. Dež rib, med katerimi se je znašla tudi 25 cm dolga sipa, se je l. 1841 spustil na Boston. Z ledom obdana želva je l. 1894 padla z neba v Bovini v Mississippi. L. 1933 so po Worcestru v Mas-sachussetsu deževale zalede-nele race. Marca 1957 je na tisoče rib prekrilo železniško postajo v Thomasvillu v Ala-bami. Močeradi so l. 1870 padali z neba v Utahu, podobno pa je bilo l. 1901 s somi, ostriži in drugimi ribami v okrožju Kershaw. 12. marca 1954 so v angleškem Birmihgtonu množično deževale žabe. V Veliki Britaniji so bili takšnemu žabjemu dežju priča še l. 1921 v Londonu, l. 1933 v južnem Walesu in l. 1969 v Buckinghamshire. O dežju rib so poročili tudi iz Francije in Avstralije. Zraven tega pa z neba padajo tudi veliki kosi ledu, ki so mnogo bolj nevarni od zgoraj opisanega »dežja«.
Kristalne lobanje
Danes obstajata dve kristalni lobanji, čeprav naj bi se nekaj primerkov pojavilo že v 15. stoletju v Italiji in Južni Ameriki. Prva lobanja leži v stekleni vitrini v znamenitem Britanskem muzeju, druga pa je last Anne Mitchell-Hedges, ki jo je podedovala po očetu. Obe lobanji sta si zelo podobni. Oblikovani sta bili po istem modelu ženske lobanje, zato je možno, da je ena kopija druge. Tista, ki je last Britanskega muzeja, je izdelana iz enega kosa, druga pa ima ločeno spodnjo čeljust. Znanstveniki ne morejo ugo-
Prejeli smo
Vračilo vlaganj v izgradnjo telefonskega omrežja v bivši KS Turnišče
Z ozirom na to, da sem vodil izgradnjo telefonskega omrežja v bivši KS Turnišče, menim, da sem kot sokrajan dolžan pojasniti oziroma razkriti določene probleme oziroma nepravilnosti pri določanju vrednosti izgradnje tega omrežja.
Pri pridobivanju interesentov smo vključili tudi krajane iz Pobrežja in Dra-žencev. Ti zainteresirani so sklenili pogodbe z bivšo KS Turnišče in vplačali sredstva za izgradnjo primarnega
toviti, po kakšnem postopku sta bili izdelani. Prav tako ne morejo določiti časa nastanka. Nekateri menijo, da izvirata iz 14. stoletja od Aztekov in Majev, drugi spet trdijo, da sta novejšega datuma in da izvirata iz 20. stoletja. Dokler še nimamo zanesljive metode za ugotavljanje starosti kristalov, je le malo možnosti, da bi dobili dokončen in zanesljiv odgovor.
Orjaške krogle
Orjaške kamnite »žoge« so povsem drugačen problem. Glede kraja njihovega nastanka ni nikakršnih dvomov. To je področje delte reke Diquisa v Kostariki. Kljub temu pa sodijo med najbolj nenavadne predmete, kar so jih doslej odkrili arheologi. Našli so jih v tridesetih letih 20. stoletja, ko je družba United Fruit Company začela krčiti gosto džunglo v delti, da bi posadila plantaže banan. Naleteli so na več deset kamnitih žog, med katerimi so bile nekatere geometrijsko čisto pravilne krogle s premerom od nekaj centimetrov do 2,4 metra. Najmanjše, velike kot teniške žogice, so tehtale slab kilogram, največje pa 16 ton in več. Zakaj so bile narejene, se ne ve. Nekateri menijo, da predstavljajo naš sončni sistem. Prav tako ostaja nerešeno vprašanje, kako so se znašle sredi džungle, kajti milje naokrog ni nobenega kamnoloma.
»Vražje stopinje«
Februarja 1855 so se v zimskem jutru pojavile številne nenavadne stopinje na različnih krajih, od Teignmoutha, Dawlisha, Starerossa, Kento-na, Mamheada in Powderha-ma na zahodni obali reke Exe do Topshama, Clyst St.Mary, Woodburyja, Exmoutha, Lit-tlehama in East Budleigtha na vzhodni strani rečnega
ustja Exe v angleškem okrožju Devon. Stopinje so se nizale druga za drugo v ravni črti. Imele so obliko manjšega kopita, opaziti pa je bilo tudi sledove krempljev. Ljudje so na sledove v snegu naleteli vsepovsod, na potkah, cestah, na tri metre visokih zidanih ograjah, na okenskih policah, na strehah hiš. Med prebivalci je zavladala panika. Bali so se neznane zveri, ki preži nekje na njih. Rodila se je zgodba o peklenščkih, ki iščejo grešnike. Toda nihče ni izginil ali bil poškodovan.
Spontani samovžig
Povsem drugače pa je, ko gre za spontane samovžige. Vdova Mary Reeser je 2. junija 1951 prejela telegram. Ko ji ga je njena stanodajalka hotela izročiti, je prijela za vročo kljuko njenih vrat. Na pomoč sta ji priskočila dva pleskarja, ki sta na silo vdrla v sobo. Od gospe Reeser je v naslanjaču ostalo le nekaj zoglenelih kosti. Časopis, ki je ležal zraven in njeni satenasti copati so bili nedotaknjeni. V preiskavi, ki je sledila, so strokovnjaki priznali, da je vzrok smrti gospe Reeser zanje popolna uganka. Temperatura ognja, ki je upepelil njeno telo, je morala presegati 1.400 stopinj Celzija (takšna je bila namreč temperatura v mestnem krematoriju za upepelitev mrličev).
Nerešeni primer gospe Reeser je le eden od mnogih samovžigov. Takšne »človeške bakle« so že stoletja predmet razprav. Charles Dickens je opisal tak primer v svojem romanu Pusta hiša. Toda ker so znanstveniki do tega fenomena izredno skeptični, so takšni primeri zelo redko dokumentirani in skoraj nikoli raziskani.
Še trije primeri samovžiga. Leta 1880 je bil znani zdravnik dr. Hartwell v ZDA priča
smrti neke ženske. Nenadoma so iz njenega trupa in nog švignili plameni, zgrudila se je na tla in umrla v strašnem ognju. Phyllis Newcombe, stara 22 let, je l. 1938 zapuščala plesno dvorano v Essexu, ko je modrikast plamen zajel njeno telo. V nekaj minutah je od nje ostal le kupček pepela. Billy Petersen je l. 1966 v Detroitu sedel v avto. Iz njegovega telesa so nenadoma švignili plameni. Ko so reševalci kasneje potegnili njegovo zoglenelo truplo iz avtomobila, so opazili, da so se nekateri deli armaturne plošče dobesedno stopili od izredno visoke temperature. Pa vendar obleka Petersena ni bila niti ožgana.
Sibirska eksplozija
30. junija 1908 je v jutranjih urah v severni Sibiriji v dolini reke Tunguske prišlo do strahovite eksplozije, ki je opustošila območje v obsegu 3.000 kvadratnih kilometrov. Zoglenele so cele črede severnih jelenov in vsa drevesa na območju 60 km je izruvalo s koreninami vred. Priče so pripovedovale o velikanski ognjeni žogi, ki je poletela preko neba. V 350 km oddaljenem Kirensku so ljudje videli ognjeni steber, ki mu je sledilo več gromov in strašanski tresk in o dimnem stolpu v obliki gobe, ki se je dvigal več kilometrov visoko v nebo. Ali je šlo za atomsko eksplozijo, in to skoraj 40 let pred Hiroši-mo in Nagasakijem? Znanstveniki so kasneje potrdili, da je njena jakost ustrezala moči tridesetmegatonske bombe in da so bile posledice na okolico enake kot pri atomski eksploziji (moteno zemeljsko magnetno polje, določen vzorec razdejanj, nenavadne mutacije rastlin, zelene kroglice stopljenega prahu imenovanega trinititi). Še danes se ne ve natančno, kaj je povzročilo eksplozijo v Sibiriji. Teorijo o padcu meteoritu so zavrgli, ker ni bilo sledov kraterja. Kaj je bila ognjena krogla, ki je pred eksplozijo letela po nebu? Odgovor se kljub številnim teorijam izmika. Toda če bi do takšne eksplozije prišlo na naseljenem področju, bi bila to največja katastrofa v zgodovini človeštva.
Konec
telefonskega omrežja v naši KS.
Ker so na PTT v Mariboru interesentom iz sosednjih KS (Pobrežje, Draženci) odklonili priklop, smo bili prisiljeni spisek naročnikov zmanjšati za cca. 23 (triindvajset) števil, da bi tem oškodovancem povrnili vložena sredstva, smo leta 1993 pridobili od PTT Maribor dovoljenje, da od 30 naročnikov (novih) poberemo po 600 DEM, preračunano v tolarje. S temi sredstvi smo poplačali oškodovance iz Pobrežja in Dražencev.
Zato menimo, da je bilo vlagateljev v izgradnjo več, kot je v pobotu zahtevala Mestna občina Ptuj od Telekoma.
Ker na Mestni občini niso poiskali v arhivu podatkov o
teh vlaganjih, predlagam našim oškodovancem, da vložijo tožbo proti Mestni občini.
Ko sem te probleme predstavil referentki, ki na Občini obdeluje podatke o vlaganjih, mi je bil po njenem posvetu z vodilnim onemogočen vpogled v dokumentacijo.
Telefonsko omrežje v bivši KS Turnišče smo gradili krajani z lastnim delom in sredstvi. Občina nam je pomagala samo pri vodenju dokumentacije. Zaradi tega menim, da so ti podatki javni in last krajanov in ne "ob-činarjev".
Če bi realno ocenili vrednost del na področju vlaganj v izgradnjo telefonskega omrežja, bi bila ta vrednost neprimerno večja, iztržili so le 80.000EUR.
Krajani smo v letih 1989, 1989 in 1993 z lastnimi vlaganji zgradili kompletno omrežje (za vse objekte na Turnišču - na novo omrežje so prevezali tudi stare naročnike). Zato menimo, da je bilo delo pri vračanju sredstev opravljeno površno in nekorektno. O poteku izgradnje sem pisno obvestil pristojne na Mestni občini Ptuj. Zato ni izgovora, da niso vedeli o velikosti in vsebini.
Pozivam oškodovance, da ne podpišejo pobotnic o vračanju, temveč zahtevajo transparentni pregled dejavnosti na povečanje kvote 80.00 EUR.
Predsednik komisije za izgradnjo telefonskega omrežja v bivši KS Turnišče, Martin Ivančič
Na valovih časa
Torek, 4. marec
Danes goduje Kazimir
1844 se je rodil na Muljavi pisatelj Josip Jurčič.
1879 se je rodil v Ljubljani se je rodil slovenski pesnik Josip
Murn Aleksandrov.
1941 je odpotoval jugoslovanski knez Pavel na tajni sestanek s Hitlerjem.
1962 je bil slovesno umeščen prvi ljubljanski nadškof Anton Vovk.
1678 se je rodil italijanski skladatelj in violinist Antonio Vivaldi.
1852	je umrl ruski pisatelj in dramatik Nikolaj Vasiljevič Go-golj.
1866 je bila v Zagrebu ustanovljena Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti.
2001 so izbruhnili v Makedoniji hudi spopadi med makedonsko vojsko in albanskimi uporniki. Sreda, 5. marec Danes goduje Janez
1528 so se zbrali Kranjski deželni stanovi, da bi razpravljali o obrambi proti Turkom.
1909 se je začel v Zagrebu »veleizdajniški proces« proti 50 Srbom, ki so bili obtoženi za poskus strmoglavljenja monarhije.
1922 se je rodil italijanski pesnik, pisatelj in filmski režiser Pier Paolo Pasolini.
1946 je britanski ministrski predsednik Winston Churchill prvič uporabil oznako "železna zavesa". 1953 je umrl Josip Visarionovič Džugašvili Stalin. Četrtek, 6. marec
1475 se je rodil veliki umetnik visoke renesanse kipar, slikar, arhitekt in pesnik Michelangelo Buonarroti. 1836 se je rodil v Podsmreki pri Velikih Laščah slovenski pesnik in pisatelj Josip Stritar. Bil je vodilna osebnost tistega časa v slovenski književnosti.
1853	so prvič izvedli opero Giuseppea Verdija Traviata. 1980 so v Čedadu ustanovili Zavod za slovensko izobraževanje.
Petek, 7. marec, dan pomorstva
Danes goduje Tomaž
1849 je objavil cesar Franc Jožef I vsiljeno marčno ustavo, s katero je bila sprejeta zemljiška obveza z odškodnino. 1861 se je rodil na Verdu pri Vrhniki l slovenski slikar Jožef Petkovšek.
1909 so na Ptuju ustanovili takrat tretjo slovensko stranko na Štajerskem - Stranko zedinjenih Slovencev, oziroma Konservativno stranko, kot so jo poimenovali njeni nasprotniki. 1937 so po vseslovenski akciji, ki jo je vodil pisatelj Franc Saleški Finžgar, odkupili Prešernovo rojstno hišo v Vrbi od takratne lastnice.
1945 je Kraljevi namestniški svet imenoval Josipa Broza Tita za predsednika vlade.
1968 so na seji podkomisije CK ZKS za probleme emigracije ocenili, da je v tujini skupaj 21.261 političnih emigrantov. 1991 na podlagi sprejetega ustavnega zakona služenje vojaškega roka v JLA za državljane Republike Slovenije ni več obvezno. Sobota, 8. marec
Danes je dan žena, danes goduje Janez 1885 je izšla druga novela k obrtnemu zakonu, ki je prepovedala delo otrok in uzakonila 11-urni delavnik in nedeljski počitek ter prepovedala nočno delo žena in mladoletnih. 1895 je bilo v Trnovskem gozdu eno prvih smučarskih tekmovanj v srednji Evropi.
1909 so ameriške socialistke prvič manifestirale za žensko enakopravnost.
1924 je bil ustanovljen v Beogradu opozicijski blok iz tako
imenovanih federalističnih.
1950 je SZ sporočila, da ima tudi ona jedrsko bombo.
Nedelja, 9. marec
Danes goduje Frančiška
1883 se je rodil v Dolinčicah ljubljanski škof dr. Gregorij Rož-man.
1932 se je rodil v Češnjevcu pri Slovenski Bistrici sociolog in politik dr. Jože Pučnik.
1934 se je rodil ruski vesoljec Jurij Aleksejevič Gagarin. 1990 je slovenska skupščina sprejela Deklaracijo o urejanju razmerij, ki imajo splošen pomen za Republiko Slovenijo.
1990	je več sto ljudi ob slovenski meji protestiralo zoper streljanje na meji in proti širjenju pristojnosti JLA v mejnem pasu.
1991	je predsednik Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije Lojze Peterle poslal sekretarju za ljudsko obrambo SFR Jugoslavije Veljku Kadijevicu posebno pismo v katerem ga je opozoril na nenavadne odnose med Slovenijo in JLA. Ponedeljek, 10. marec
Danes goduje 40 mučencev
1914 je izšel v Trsu list Jugoslavija.
1919 sta Antanta in Kraljevina SHS sklenili v Saint Germainu
sporazum o pravnem in kulturnem varstvu nemške manjšine
v novi državi.
1943 so ustrelili Nemci v Mariboru 25 talcev.
1948 je začel redno izhajati humoristični list Pavliha - »list za
pametne Slovence«.
1987 je začel uvajati politično in gospodarsko reformo, ki so ju poimenovali glasnost in perestrojka.
AvtoD£OM
Passat CC združuje športnost in eleganco
V drugem četrtletju letošnjega leta bo k nam zapeljal novi Volkswagen passat CC kot kupejevska različica običajnega passa-ta, čeprav ima štiri vrata. Oznaka CC pri večini avtomobilskih proizvajalcev pomeni, da gre za kupe in kabriolet, a če mislite, da je tudi pri nemškem Volkswagnu tako, potem se motite. Novi model povzema idejo Mercedesovega štirivratnega CLS-a, ki je kot prvi združil navidezno nasprotujoči si lastnosti - kupejevsko obliko s štirimi vrati. Passat CC je luksuzna nadgradnja limuzine, saj zraven atraktivne zunanjosti ponuja tudi dobršno mero elegance in bogate opreme v notranjosti.
Volkswagen passat je v Evropi še zmeraj želen model srednjega razreda, onkraj luže pa počasi izgublja tradicionalne kupce. Na minulem mednarodnem avtomobilskem salonu v Detroitu (NAIAS) so javnosti pre-mierno predstavili vse prej kot običajnega štirivratnega passata CC in morda bo ravno kupejevska različica passata utegnila oživiti zanimanje Američanov za nemške izdelke.
Tehnično osnovo za Volkswagnov štiri-vratni kupe predstavlja običajni passat, ki ga pod tem imenom proizvajajo že več kot tri desetletja. Avto ima dva para vrat, je rahlo daljši in ima precej bolj spuščeno ter na zadnjem delu vozila močno padajočo streho - podobno kot pri uspešnem Mercede-sovem večjem kupeju CLS. Kromirana mreža hladilnika je ena od številnih zanimivih oblikovalskih rešitev na sprednjem delu, medtem ko dinamično zasnovan zadek pre-
priča s podolgovatimi zadnjimi lučmi.
Na svoj račun bodo prišli vsi tisti, ki jim je všeč tehnika limuzinskega passata, a se jim ta zdi oblikovno zadržan in premalo dragocen. CC je namreč štirivratni kupe z dovolj prostorno notranjostjo za udobno prevažanje štirih potnikov, obenem pa ponuja še spodobnih 535 litrov prtljažnega prostora. Lahko bi rekli, da gre za nekakšno luksuzno nadgradnjo limuzine, ki naj bi znamki dala nekaj prestižnejši predznak.
Kot vstopna pogonska izbira za novi passat CC je na voljo 1,8-litrski TSI bencinski motor s 160 KM, izberete pa lahko tudi enega od TDI agregatov s 140 KM oziroma 170 KM. Najzmogljivejši 3,6-litrski FSI agregat s 300 KM se bo vgrajeval v kombinaciji s samodejnim menjalnikom DSG, s katerim zna biti vožnja še večji užitek, razlog za to pa so udobno prestavljanje brez prekinitve prenosa pogonske moči, optimalne vozne lastnosti in po podatkih proizvajalca tudi manjša poraba goriva.
Volkswagnov kupe s štirimi vrati bo opremljen s pnevmatikami znamke Continental s posebno notranjo plastjo, ki ob predrtju zamaši nastalo odprtino. Sistem deluje, če pnevmatiko predrete s predmetom, kot je žebelj ali vijak do premera največ pet milimetrov. Ob predrtju se posebna notranja plast razporedi okoli tujka in tako prepreči uhajanje zraka.
Nov je tudi sistem za ohranjanje smeri na voznem pasu lane assist - če grozi nevarnost, da bo vozilo nehote skrenilo z voznega pasu, omenjeni sistem vozniku priskoči na pomoč s korekcijskim posegom na volanu.
Passata CC bodo izdelovali v Volkswag-
novi tovarni v nemškem Emdnu, predvidevamo pa lahko, da bodo najpomembnejši prodajni trgi Severna Amerika, Zahodna Evropa in Japonska.
Tribeca želi biti moden avto
Subaru, ki uživa svoj ugled zaradi uspehov znamke na relijih in odličnega štirikolesnega pogona, se je z B9 tribeco podal v svet velikih in prestižnih cestnih terencev. Zaradi težav z dobavo pri nas ni dosegla nekih večjih prodajnih uspehov, zato so jo prenovili ter prilagodili evropskim zahtevam, po novem pa nosi skrajšano ime tribeca.
S tem modelom je Subaru ubral povsem nov, modnejši slog v oblikovanju svojih avtomobilov, še posebej na račun motorne maske, ki vozilu daje prepoznavnost. Prednji del s široko masko deluje bolj terensko in robustno, ta vtis podkrepi tudi 21-centi-metrska oddaljenost od tal.
Tribeco poganja novi 3,6-litrski šestvalj-ni bokser motor (256 KM), ki izkorišča vse prednosti simetričnega štirikolesnega pogona, zato se z njim lahko brez težav zapeljete po kakšnem brezpotju. Pri slovenskem uvozniku so se odločili, da bodo na našem trgu ponudili najvišjo stopnjo opreme, ki pravzaprav vključuje vse, kar kupec danes zahteva. To pomeni vso elektroniko in varnost, ki je po ameriških standardih ocenjena s kar petimi zvezdicami. V notranjosti tribece med drugim najdemo radijski sprejemnik z izmenjevalnikom zgoščenk, DVD razvedrilni sistem za zadaj sedeče, navigacijski sistem z večfunkcijskim prikazovalnikom, tempomat, usnjeno oblazinjenje sedežev in pomično stekleno ostrešje.
Subaru se s tribeco znova podaja med tekmece, kot sta volvo XC 90 in BMW X5, čeprav mu za uspeh v Evropi še zmeraj manjka dizelski motor.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Vitamini in minerali (1)
Mediji so polni informacij o vitaminih in mineralih ter seveda o prednostih in slabostih njihove uporabe. Vitamini in minerali so pomembni za delovanje številnih procesov v našem organizmu. Organizem ne more sam proizvajati vitaminov. Zaužijemo jih s hrano. Ob premajhnem vnosu nastopijo bolezni. Te so v razvitem svetu redke. Več se pojavlja problem pretirane uporabe vitaminov in mineralov skozi daljši čas, kar tudi ogroža zdravje.
Vitamine delimo na tiste, ki so topni v maščobah (vitamin A, D, E, K) in na tiste, ki so topni v vodi (vitamin C, B-kompleks in H). V maščobah topni vitamini za prehod iz črevesja v kri potrebujejo v zaužiti hrani tudi nekaj maščob. Če je njihov vnos prevelik, se kopičijo v maščevju in v jetrih. Višek v vodi topnih
vitaminov se v telesu ne kopiči, ampak se izločijo skozi ledvice v seč. Nekateri vitamini in minerali so registrirani kot zdravila na recept ali zdravila brez recepta, večina, predvsem multivitaminski pripravki, pa so na trgu kot prehran-ska dopolnila.
Med strokovnjaki je mnenje enotno - osnova zdravega načina življenja je uravnotežena prehrana, s katero naš organizem dobi vse potrebne količine vitaminov in mineralov. A obstajajo določena stanja, ko je njihovo dodajanje zaželeno in koristno.
Otroci - do enega leta starosti dajemo otrokom vitamine in minerale samo pod nadzorom zdravnika. Večjim otrokom jih lahko dajemo pri pomanjkanju apetita, kot dodatek pri okrevanju in med dolgotrajnimi boleznimi, lahko
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
tudi preventivno kot dodatek prehrani pozimi in spomladi. V obdobju intenzivne rasti potrebujejo otroci predvsem več kalcija in železa. Z dodajanjem kalcija v obdobju rasti dosežemo večjo kostno maso in zmanjšamo tveganje za osteoporozo kasneje v življenju. Priporočen dnevni vnos je 1000-2000 mg in ga lahko dobimo s hrano. Kadar ta ni ustrezna, dodajamo otrokom kalcij v obliki prehranskih dopolnil. Že-
lezo dajemo otrokom samo pod nadzorom zdravnika.
Nosečnice in doječe matere - že v obdobju pred zanositvijo je pomembna preskrba z vitamini in minerali. Neustrezna priprava prehrane, oral-ni kontraceptivi, alkohol, cigarete, shujševalne diete, odvajala, določena zdravila - vse to so razlogi, ki privedejo do pomanjkanja vitaminov in mineralov. V nosečnosti je pomembna predvsem preskrba s folno kislino, železom, kalcijem in magnezijem. Strokovnjaki priporočajo jemanje folne kisline najmanj štiri tedne pred načrtovano nosečnostjo in vsaj še tri mesece po zanositvi. Tudi v času dojenja so potrebe po vitaminih ter kalciju in drugih mineralih povečane. Nosečnicam so v zadnjem času na voljo posebej prilagojeni vitaminsko-mineralni pripravki.
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Pomladanski teden za nami, hladen teden pred nami
Ja, žal se zima še noče posloviti od nas. Živimo pač na takem koščku naše Zemlje, da nam nikoli ni dolgčas. O čem pa bi se sicer pogovarjali, če bi bilo vreme vsak dan enako? Kljub temu naj vas ne bo strah. Res pa je pametno, da primu-le in ciklame, ki smo jih že posadili zunaj, čez noč ogrnemo z agrokopreno, saj ne bodo zmrznile, a cvetove lahko mraz požge. Nageljčkom ne bo nič, če pa ste na prosto že prestavili citruse ali lovor in rožmarin, kar bi že lahko, jih je tudi dobro čez noč ogrniti z agrokopreno.
Sobne rastline
Sobne rastline že pričenjajo z življenjem. Če jih je zima zelo prizadela, lahko kakšen topel sončen dan, ki ga sicer kot vse kaže ta teden ne bo, izkoristite in jih presadite. Tiste, ki jih letos ne boste presajali, pa počasi pričnemo dognoje-vati. Sprva polovični odmerek gnojila enkrat tedensko, po mesecu dni pa z ritmom, ki so ga pri vas navajene.
Vse nove rastline, razen orhidej, presadimo. Orhideje presajamo le, če lonček že poka po šivih. Nove orhideje pa še bolj natančno opazujemo, da nam ne bodo v stanovanje prinesle kakšnih škodljivcev.
Ne pozabite, da se ciklame in trobentice, ne glede na mraz, ki se obeta, veliko bolje počutijo na prostem. Ne smete biti razočarani, če vas trobentice v stanovanju kar hitro zapustijo. Ciklame na okenskih policah zdržijo nekoliko dalje, vendar jim je lepše zunaj.
Balkonske rastline
Še vedno vas opozarjam, da se redno zračijo prostori s potaknjenci, tudi ko je zunaj mraz. Samo poskrbeti je potrebno, da veter oziroma mrzla sapa ne piha direktno po rastlinah. Če še niste, je zdaj skrajni čas, da okrajšate, pore-žete kitajski hibiskus, bugenvilejo in seveda prevelike poganjke pelargonij. Oleandre in krompirjevke porežemo le, če je nujno potrebno. S tem, ko jih porežemo, se bo začetek cvetenja pomaknil vsaj za en mesec. Če je možno, je bolje skrajšati enakomerno po celi rastlini samo polovico vej, v naslednjem letu pa še naslednjo polovico.
Foto: Miša Pušenjak
V	prejšnji številki sem pričela predstavitev strukturnih rastlin, prva je na vrsti siva barva. Sive, povešave strukturne rastline so lotus, dihondra in afriški smilj. Prvi lahko tudi za-cveti, pravzaprav novejše sorte zelo bogato cvetijo, meni pa je zanimiv zaradi sivega listja, podobnega iglicam. Ker je nežen, se dobro poda k vsem cvetočim balkonskim rastlinam. Cvetovi so oranžni ali rdeči, kar moramo upoštevati pri barvnih kombinacijah. Dobro uspeva tako na soncu kakor v polsenci. Enako velja za drugo rastlino, sivolistno dihondro. V dolžino lahko zraste tudi 2 m. Ponaša se z okroglimi sivimi listki po celi dolžini dolgega stebla. Ne odvzema prostora cvetočim rastlinam, saj raste v slapu ob steni. Pisanemu koritu lahko z njo podarimo dolžino. Zadnji, afriški smilj, pa je zelo nasilen in bogat tako v dolžino kakor v širino korita. Sama bi ga kombinirala samo k bujnim rastlinam, pri tem pa vseeno poleti večkrat uporabila škarjice, da ga obdržim v mejah, ki mu pripadajo.
V	letošnjem letu je trend sajenja manj bujnih, predvsem ne zelo dolgih cvetočih balkonskih rastlin, zato nam dolžino v koritih dajejo ravno strukturne rastline. Med zgoraj omenjenimi je najdaljša prav gotovo dihondra.
Zelišča in začimbe
Sedaj je že čas za setev enoletnih zelišč. Ne pozabite na dišečo baziliko, posejemo tudi peteršilj in majaron. Peter-šilj sejemo v majhne lončke, po tri semenke za eno sadiko. Rastline bomo presadili, ko bodo korenine popolnoma prerasle koreninsko grudo. Enako lahko naredimo z majaro-nom in baziliko, vendar lahko ti dve rastlinici tudi pikiramo. Kmalu se bo v trgovinah pojavilo še seme dveh novih, manj občutljivih, a bolj bujnih in dišečih bazilik: tajske bazilike in svete bazilike. Obe sta zelo lepi tudi, ko zacvetita in ju lahko uporabimo tudi kor strukturne rastline v balkonskih koritih in posodah. Ker odganjata muhe in drugi mrčes, bosta zelo dobrodošli tudi na terasah, kjer radi posedamo v toplih poletnih večerih. Kupili bomo lahko tudi seme drobnolistne bazilike, ki je zanimiva tudi zaradi lepe rasti. Raste namreč v okroglih kupčkih in je lahko zanimiv okras na gredicah ali v posodah. Na novo bomo lahko kupili še seme luštreka, brez katerega ni dobre domače juhe. Za ljubitelje eksotičnih okusov pa bo zanimivo tudi seme koriandra.
Miša Pušenjak
S SVETOVNE GLASBENE SCENE
Osemnajstletno švicarsko pevko Stefanie Heinzmann
iz male hribovske vasice Ey-holz mnogi že primerjajo z razvpito britansko pevko Amy Winehouse. Toda ne po življenjskem slogu, temveč zaradi njenega izjemnega glasu. Odskočna deska za mlada pevko pa je bila ena izmed oddaj na švicarski TV, kjer je simpatična Stefanie tudi zmagala in navdušila občinstvo.
Po zdravljenju raka in ločitvi od zmagovalca Tour de Franca Lancea Armstronga je 46-letna pevka izdala svoj novi album Detours. Plošča nosi pečat mojih lastnih izkušenj, je dejala Sheryl Crow. Kot je poročala nemška tiskovna agencija DPA, je skodrana plavolaska doživela hrupne aplavze in vzklike "Sheryl, imamo te radi", med
drugim za svoj novi singel Love Is Free, ki poje o hurikanu Katrina v ameriškem New Orleansu.
Revolucija ljubezni Len-nyja Kravitza, takšen je namreč vabljiv naslov njegovega zadnjega albuma It is Time for a Love Revolution. Lenny se po treh letih mirovanja vrača s svojim že osmim studijskim albumom. Album naj bi že bil na prodajnih policah in veliko poznavalcev mu že zdaj napoveduje zanesljiv uspeh.
Londonske oblasti so izdale dekret za umik jumbo plakata s Hefovimi zajčicami in zvezdnicami resničnostnega šova The Girls Next Door, ki najavlja nov singel super-skupine Nickelback Rockstar. Na plakatu so seksi Holly Madison, Bridget Marquardt
Lenny Kravitz
The Girls Next Door
NAJ 11 RADIA PTUJ
(vsako sredo med 19.10 in 20.00)
1.	BLEEDING LOVE - LEONA LEWIS
2.	DON'T STOP THE MUSIC - RIHANNA
3.	APOLOGIZE - TIMBALAND&ONE REPUBLIC
4.	ROCKSTAR - NICLEBACK
5.	CHASING PAVEMENTS - ADELE
6.	WOW - KYLE MINOGUE
7.	THE GIRLE IS MINE - MICHAEL JACKSON& WILL I AM
8.	I'LL BE WAITING - LENNY KRAVITZ
9.	PICE OF ME - BRITNEY SPEARS
10.	LOVE IS FREE - SHERYL CROW
11.	MY MAN IS A MEAN MAN - STEFANIE HEINZMANN
in Kendra Wilkinson, mestne oblasti pa se bojijo, da bi lahko plakat povzročil resne prometne zastoje v centru Londona, na križišču zelo prometnih ulic Tottenham Court Road in Oxford Street. Poleg seksi zajčic v videospo-tu omenjene pesmi nastopajo tudi Nelly Furtado, Kid Rock, Gene Simmons (pevec skupine Kiss), Lupe Fiasco in hokejska legenda Wayne Gretzky. ®@®
Avstralska super zvezdnica, partnerka oz. soseda Jasona Donovana Kyle Minogue, ki je med drugim prebolela tudi raka, bo najbližje nam nastopila 14. maja na Dunaju. ®®®
Rihanna odlično igra vlogo nežne lepotice in prepeva uspešnice, ki zasedajo vrhove lestvic. Rihanna, punca s sončnega Barbadosa, se je iz miss lokalne gimnazije spre-
NEMČIJA:
menila v svetovno znano izvajalko, za katero stoji eden najmočnejših ljudi v ameriški glasbi ta hip Jay-Z. Rihanna je kljub svojim rosnim letom, šteje jih namreč le 19, na sceni že od leta 2005. V teh nekaj letih so iz punce z Barbadosa njeni glasbeni šefi naredili enega tistih glasbenih produktov, ki so priljubljeni povsod - pri nekaterih zaradi lepote, pri drugih zaradi po-pevčic, ki gredo hitro v ušesa.
Leona Lewis je na svetovno glasbeno sceno stopila kot zmagovalka tretje sezone priljubljenega britanskega šova talentov The X Factor. 22-letni pevki napovedujejo blestečo kariero. Nekateri glasbeni poznavalci pa celo menijo, da bo največje pozitivno presenečenje glasbenega leta 2008.
Janko Bezjak
1.	BLEEDING LOVE - LEONA LEWIS
2.	SCHNUFFEL - KUSCHEL SONG
3.	APOLOGIZE - TIMBALAND&ONE REPUBLIC
4.	MY MAN IS A MEAN MAN - STEFANIE HEINZMANN
5.	APOLOGIZE - TIMBALAND&ONE REPUBLIC
UKTOP 100
1.MERCY	- DUFFY
2.	H TWO O FT PLATNUM - WHAT'S IT GONNA BE
3.	ROCKSTAR - NICKLE BACK
4.	NOW YOU RE GONE - BASSHUNTER FT DJ MENTHAL THEO
5.	WOW - KYLE MINOGUE
USA (BILLBOARD HOT 100)
1.	LOW - FLORIDA feat. T-PAIN
2.	WITH YOU - CHRIS BROWN
3.	DON'T STOP THE MUSIC - RIHANNA
4.	LOVE SONG - SARA BAREILLES
5.	NO ONE - ALICIA KEYS
Janko Bezjak
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3
Sheryl Crow
Zanimivosti
V Izraelu na delu sladkosnedni tatovi
Jeruzalem, 29. februarja (STA) - Izraelska policija išče neznance, ki so očitno veliki ljubitelji čokolade. Tatovi so nedavno vdrli v tovarno v mestu Haifa na severu Izraela in ukradli skoraj 100 ton čokoladnega namaza. Po mnenju policije so imeli tatovi, glede na ogromno količino ukradene čokolade, pomagače znotraj tovarne, je poročala ameriška tiskovna agencija AP.
Moše Veidberg, eden izmed lastnikov tovarne, je povedal, da je za transport tolikšne količine čokoladnega namaza potrebnih pet tovornjakov, sicer je pa vrednost ukradene čokolade ocenil na 280.000 evrov.
Spletna enciklopedija o živalih
Washington, 29. februarja (STA) - Na svetovnem spletu so nedavno objavili prvih 30.000 strani spletne enciklopedije Encyclopedia of Life. Gre za ambiciozen projekt, v okviru katerega naj bi izdelali seznam vseh 1,8 milijona znanih življenjskih vrst na Zemlji, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Projekt se je takoj izkazal za zelo uspešnega, saj je bila spletna stran www.eol.org prvi dan že zelo kmalu dobesedno oblegana in do poldneva že nedostopna. Projekt spletne enciklopedije, ki so ga začeli maja lani, nudi brezplačen dostop do trenutnega znanja s področja biološke raznolikosti našega planeta. V osnovi gre za poziv k varovanju okolja pred podnebnimi spremembami in prekomernemu izkoriščanju narave. Potrebno bo celo desetletje, preden bo digitalna enciklopedija v celoti dopolnjena, sčasoma pa bo vsebovala podatke o vseh še živečih vrstah na Zemlji, ki so bile dokumentirane v preteklih 250 letih znanstvenega raziskovanja. Spletno enciklopedijo bodo nenehno posodabljali, tako da bo vsebovala vsa nova odkritja in tudi aktualen seznam izumrlih vrst. Ogromno referenčno spletno stran so omogočili izpopolnjeni brskalniki in nove tehnike spletne predstavitve slik, so pojasnili koordinatorji projekta. Sčasoma bodo lahko enciklopedijo razširili tako, da bo vsebovala tudi popis mikroskopskega življenja. Razvrstitev vseh 1,8 milijona znanih vrst bo dragoceno orodje znanstvenikov in raziskovalcev, ki delujejo na različnih področjih od prenosa bolezni do zaščite ogroženih vrst, je povedal vodja projekta Jim Edwards.
Na Nizozemskem sejem nudizma
Amsterdam, 29. februarja (STA) - Evropski nudisti se bodo lahko seznanili z najnovejšimi trendi nudizma na novem nudističnem sejmu, ki se bo dvakrat letno odvijal v vasici Spaarnwoude pri Haarlemu na severozahodu Nizozemske, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Pobudnik mednarodnega nudističnega sejma je Uitgeverij Vizier, ki je uvedel kartice Campingpas. Z omenjeno kartico imajo nizozemski popotniki popuste pri kampiranju in počitnikovanju na Nizozemskem. Drugi poslovni partner v projektu je Campingvizier.nl, popotniški časopis in spletni portal. Niti Campingpas niti Campingvizier nista turistični organizaciji za nudiste, ampak sta se projekta lotili, da bi si pridobili publiciteto. "Želeli smo narediti nekaj izvirnega," je za dpa povedal predstavnik obeh organizacij Rob Kwint. "Ugotovili smo, da bi imel nudistični sejem precejšnji trg. Na prvem sejmu, ki naj bi potekal od 1. do 5. aprila, se bo predstavilo kakih 80 stojnic." Obiskovalci sejma, ki naj bi se pred vhodom slekli, oblačila in dragocenosti pa pustili v omaricah pri vhodu, bodo na enem mestu lahko zvedeli vse, kar jih zanima o nudističnih kampih, potovanjih, rekreaciji in večernih izhodih. Organizirane bodo tudi delavnice in predstavitve tem v zvezi z nudizmom. Preko spleta naj bi prodali že več kot 150 vstopnic.
"Naslednji sejem je že načrtovan od 7. do 11. oktobra," pravi Kwint in dodaja, da je koncept naletel na takšen odziv, da se bo verjetno odvijal kar dvakrat letno
Mardi Gras praznuje 30. rojstni dan
Sydney, 29. februarja (STA) - Sobotne 30. gejevske in lezbične parade Mardi Gras v Sydneyju se bodo poleg homoseksualcev in transvesti-tov udeležili tudi policisti, prvič pa tudi pastorji in vojaki, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Parada 1. marca, na kateri se bo 10.000 gejev, lezbijk in transvestitov sprehodilo po ulicah in se razkazovalo več tisočim gledalcev, bo popolnoma drugačna od prve sydneyjske parade Mardi Gras, ki se je končala s spopadi s policijo.
Pionirska ulična parada leta 1978, s katero so želeli obeležiti mednarodni teden solidarnosti do homoseksualcev, se je v času, ko je bila homoseksualnost v avstralski državi New South Wales nezakonita, končala s 50 aretacijami.
Od takrat se je vsakoletni dogodek, ki se ne odvija na pustni torek, kakor to namiguje njegovo ime Mardi Gras, prelevil v spektakel, ki ga podpira celo vlada, saj v Sydney privabi številne turiste in prinese milijone dolarjev v državno blagajno.
Organizator parade Marcus Bourget je za AFP povedal, da bo letošnji najbolj eminentni gejevski in lezbični umetniški in kulturni festival še posebej pomenljiv, saj bo v paradi prvič sodeloval kontingent avstralske vojske, ki je leta 1992 ukinila prepoved homoseksualnosti svojih pripadnikov.
"Sicer ne bodo smeli nositi uniform, vendar bo razvidno, da so člani avstralskih vojaških sil, kar je neverjetno pozitiven korak za homoseksualno skupnost in avstralsko vojsko," je dejal Bourget. Prav tako se bo skupina približno 100 predstavnikov organiziranih religij prvič opravičilo za svoj odnos do gejev in lezbijk - podobno kot se je avstralska vlada pred kratkim opravičila za ravnanje z Aborigini. Z letošnjo parado Mardi Gras z naslovom "Brave New Worlds" ('Pogumni novi svetovi') želijo obeležiti preobrazbo parade od leta 1978 do 2008. Tudi letos bodo v paradi sodelovali števili pripadniki policije, ki jih po besedah Boureta gledalci vedno zelo dobro sprejmejo. Najstarejša avstralska transvestitka, več kot 70-letna Carmen Rupe, je dejala, da se je odnos mesta do homoseksualne skupnosti v teh treh desetletjih zelo spremenil, po njenem mnenju ima velike zasluge za to tudi parada Mardi Gras.
Foto: DB
Foto: DB
Leona Lewis
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
kisla juha, pražen krompir SREDA
zelenjavna juha, slivovi cmoki z drobtinami,
jabolčni kompot
ČETRTEK
pečene krvavice, kisla repa PETEK
špageti po bolonjsko, solata SOBOTA
krompirjev golaž z gobami*, rižev narastek
z jabolki
NEDELJA
paradižnikova juha s smetano**, pečenka iz mletega mesa, pečen krompir, solata PONEDELJEK
ocvrte ribje palčke, krompirjeva solata
*Krompirjev golaž z gobami
75 dag krompirja, 6 dag maščobe, 10 dag na listke narezane čebule, žlica sladke paprike, sol, kumina, 40 dag gob, 3 žlice olja, 2 stroka česna, sol, poper, 1 dl kisle smetane, sesekljan peteršilj
Krompir olupimo in narežemo na majhne kocke. Na maščobi steklasto spražimo čebulo, dodamo papriko, na hitro premešamo in dodamo olupljen krompir. Osolimo, popo-pramo, dodamo kumino in toliko časa praži-
Foto: Alenka Šmigoc
mo, da se krompir osuši. Zalijemo s kropom in pustimo počasi enakomerno vreti. Očiščene gobe na hitro operemo pod tekočo vodo in nato narežemo na listke. Na olju pražimo čebulo, dodamo česen in gobe ter pražimo, da se osuši sok. Dušimo 10 minut, nato gobe osolimo, popopramo in dodamo smetano. Ko gobe prevrejo, jih stresemo h krompirju. Vse skupaj naj vre še 5 minut. Na koncu jed potresemo s sesekljanim peteršiljem.
**Paradižnikova juha s smetano
1 konzerva vloženega paradižnika, pol čebule, lovorov list, vejica materine dušice, 1 V l juhe (lahko iz kocke), sol, poper, 1 V dl sladke smetane, 1 žlica moke, 1 V dl vroče juhe
Paradižnik operemo, narežemo na krhlje in damo v lonec brez vode. Dodamo na kose narezano čebulo, lovorov list in materino dušico ter pol ure dušimo na majhnem ognju. Odstranimo lovor in materino dušico, nato vse skupaj pretlačimo ali zmiksamo. Prilije-mo juho, pristavimo in ko ponovno zavre, dodamo smetanov podmet, ki ga razmeša-mo iz smetane, moke in vrele juhe. Po potrebi dosolimo in popramo. Po želji dodamo kuhan riž ali pa zakuhamo krpice ali ribano kašo, kar kuhamo 10 minut.
Pripravila: Alenka Šmigoc
Iskrice
B
Dolgočasje se je nekoč rodilo iz enoličnosti.
-k-k-k
Dolgočasje je žalost brez ljubezni.
•k-k-k
Največkrat se dolgočasimo z ljudmi, s katerimi se ni dovoljeno dolgočasiti
-k-k-k
Mladost ima osupljivo prednost: ne ustraši se.
-k-k-k
Stari vojaki nikdar ne umrejo; oni le ginevajo.
-k-k-k
Svobodo in življenje zasluži tisti, ki ju mora vsak dan osvajati.
-k-k-k
Narod nima značaja, če ni svoboden.
-k-k-k
Kogar oderuh obrije, mu s kocinami tudi kožo odre.
Narodi se več nauče od enega poraza kot kralji od zmage.
-k-k-k
V jeziku je zmaj, ki ne preliva krvi, a vendar mori.
-k-k-k
Nikoli še ni bilo dobre vojne in slabega miru.
-k-k-k
Najmočnejši je, kdor je duhovit.
-k-k-k
Še nisem srečal človeka, ki so ne bi smatral za duhovitega.
Čebulci
Po dolgem času se srečajo trije prijatelji.
Prvi reče: »Moja žena ima pa joške kot dve pomaranči. Tako zelo lepo sta okrogli.« Drugi reče: »Moja žena ima joške kot dve hruški. Take seksi oblike.«
Tretji reče: »Moja žena ima pa joške kot dve čebulci.« Prva dva se začudeno spo-gledata. Tretji nadaljuje: »Kadar koli jih pogledam, mi gre na jok!«
Ne, gospod
Služkinja je dala odpoved in pri tem dejala: "Preseda mi vsak dan neštetokrat ponavljati: "Ja,
gospa, ne, gospod!"
•k
TALNO PREGRINJALO
VERSKI OBREDI
PIKAJOČI KOŽOKRILCI
MAJHNA GOZDNA PTICA PEVKA
OSNOVNI TON TONOVSKE LESTVICE
RIMSKI ZAHODNI CESAR
MATERINA SESTRA (LJUBKOVALNO)
ALEŠ CURK
OBSEČNICA PRI MOŠKIH
DVOREC PRI
PTUJU (RUSTENAU)
STREŠNA KRITINA
ANTON SOVRE
PETER UGRIN
CVETKA IMPERL
KRATEK KOS SUKANCA
ZGOŠČEVANJE
ALEŠ SIRK
RAZPRAVLJANJE, POGOVOR
ZA POLTON ZVIŠAN TON A
GRŠKA ČRKA
NEPRAVA HČI
PROTISRED-STVO
VRSTA TESTENIN
MODEL CITROENA
ZDRAVKO OCVIRK
PARIZ (ESTONSKO)
KONZULOV NAMESTNIK
IT. ZNAMKA BELE TEHNIKE
VELIKA SMUČARSKA SKAKALNICA
GOETHEJEVA MATI (LJUBK.)
NASLOV, NAZIV
DALJAVA
IGRALKA AULIN
KAKTUS
MUČENIK, TRPINEC
OLIVERA, OLIVA (DOMAČA OBLIKA)
RODITELJICA
TIŠINA SPOKOJ
PODZEMNA ŽIVALCA
MRZEL LETNI ČAS
ARZEN
KIPARSKI IZDELEK
PRIPADNIK VERSKE SEKTE
GORATA IRANSKA POKRAJINA
nozdravnikpride in ugotovi, da ni z muco nič narobe, le breja je.
"Nemogoče," pravi ženska, "saj ne gre nikoli iz stanovanja!"
V tem trenutku se sprehodi mimo njiju debel mačkon. "Kaj pa ta?" vpraša živinoz-dravnik.
"Dajte no mir!" ga zavrne ženska," to je vendar njen brat!"
Kot celine
Ženske so pri 20. letih vroče kot Afrika, pri 30. divje kot Azija, pri 40. letih na višku tehnike kot Amerika, pri 50. zgarane kot Evropa, pri 60. letih zapuščene kot Avstralija, pri 70. pa mrzle kot Antarktika.
Zvestoba
"Dragi, ali si želiš, da sem ti zvesta kot pes?" je žena vprašala z ljubkim glasom. "Seveda!"
"No, potem mi pa kupi ogrlico."
Eksplozija
Zakonca ste si z uslužbencem agencije za nepremičnine ogledala družinsko hišo. "Ta hiša je zelo lepa inprosto-rna. Vzela bi jo, če ne bi bila zgrajena nasproti tovarne eksploziva" rečeta zakonca. "Na tovarno se ne ozirajte, ta bo tako ali tako kmalu eksplodirala in je ne bo več," ju tolaži agent.
Brat
Stara devica pokliče živinoz-dravnika in ga prosi, naj pregleda njeno mačko. Živi-
Spreten voznik
Voznik večjega avta se trudi in trudi parkirati svoj avto med že parkirane avtomobile. Ne gre mu in naenkrat je slišati grozen hrup pločevine. Močno je podrsal parkiran avto na svoji desni strani. Okoli nerodnega voznika se je zbralo večje število radovednežev, nerodnež pa je izstopil iz svojega avta, vzel papir in svinčnik ter napisal sporočilo za lastnika poškodovanega avta ter ga zataknil za brisalce.
Sporočilo seje glasilo: "To sporočilo vam pišem, ker je okoli mene toliko radovednežev, ki pričakujejo, da vam bom sporočil svoj naslov zaradi uveljavljanja škode. Na vašo žalost vam svojega naslova ne bom sporočil!"
Zaradi hiše
Krava in polž sta se poročila, toda kmalu je polž ugotovil, da ga krava vara z bikom. "Se mi je kar zdelo, da me je vzela zaradi hiše" je žalostno dejal polž.
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: trim, regal, Usora, strig, vi-talneži, mak, Er, nak, rž, kras, Emo, Grantland, Trent, Kantride, OHO, hlevar, astragal, šibra, veto, strina, EB, tloris, HN, rapa, protežiranec, li-seta, kulisar, Lumi, Istran, Ast, ara, Osaj. Ugankarski slovarček: AKRITI = graničarji v starem Bizancu; AN-TIDOT = protisredstvo, razstrupivo; AVIT = rimski zahodni cesar, Avitus; LARISTAN = gorata iranska pokrajina; PARIIS = estonski naziv za Pariz; RAVAT = bela sorta vinske trte v ZDA; RUOTI = italijanske testenine podobne kolescem; ZANUSSI = italijanska znamka bele tehnike.
íPoíHulajtz naí na ive.toun.sm íp.iztu!
RADIOPTUJ
tut ¿fiictu
www.radio-ptuj.si
KRALJ ITAKE
RISAR DISNE.
GRALKA RINA
NINO ROBC
Govori se...
... da imajo v dornav-skem apostolskem (beri: občinskem) svetu več kot samo enega Juda, Pon-cij Pilat pa je menda kar ženskega spola, a ne iz sodniških, ampak učiteljskih voda.
... da so razpisi za izvajalce del v Gorišnici bolj kot ne pesek v oči; menda se tako že vnaprej ve, da bo delo dobilo eno ormoško podjetje, v katerem ima lep kos lastništva tudi prvi mož Gorišnice.
... da je naša novinarska kolegica, ki ji je ob sobotnem neurju visoka napetost uničila vse gospodinjske aparate, ni povsem prepričana, da ne gre za maščevanje katere od političnih strank.
... da bo tisti, ki je projektiral žaromete na ptujskem stadionu z umetno
travo, zagotovo prišel v nebesa, saj je bolj svetlo nebo kot igrišče.
... da je slaba realizacija najstrožjih kazni ta vikend pokopala kar dve ptujski športni ekipi. V nasprotnem primeru bi lahko bil ptujski športni vikend precej manj črn.
Vidi se ...
... da se prvi mož "perut-jakov" zelo rad pogovarja z medijskimi prvaki; bojda zato, da bi bil čimbolj prepričljiv pri demantira-nju zlobnih govoric o nekem kobajagi menedžer-skem odkupu.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Fotografijo je posnela Mateja.
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu "jpg" in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Danes vam predstavljamo fotografijo male princeske Ane, ki je na svet prijokala 3.11.2007. Sedaj je Ana stara 4 mesece in vabi Dejana Zavca na "pešičko" (dvoboj).
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
		2	6			5	4	
		5	4		9	3		1
8				2				
	4		8		3	7		
	3		9			8	1	
1		6						
9								2
		1						7
4			1	3			5	6
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	¥¥	©©	€€€	000
Bik		©©	€	00
Dvojčka		©	€€€	0
Rak	¥¥	©©©	€	000
Lev	¥	©©	€€€	00
Devica	¥¥¥	©	€€	000
Tehtnica	¥¥	©©©	€€€	0
Škorpijon	¥¥	©©©	€	000
Strelec	¥	©	€€	000
Kozorog	¥¥	©©	€€	000
Vodnar	¥¥	©©©	€€€	0
Ribi	¥¥¥	©©	€	000
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 4. marca do 10. marca: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Slika se razlikuje v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 07. marca, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD. Nagrajenec iz prejšnje številke je: Mischel - Aneja Horvat, Grajenščak 40, 2250 PTUJ.
Pa veliko zabave!
Anekdote slavnih
Nemško-ameriški fizik Albert Einstein je zelo ljubil samoto in je po delu kakšno uro igral violino. Nekoč ga je pri tem presenetil dramatik Ferenc Molnar, ki je prav tako živel v Ameriki in se mu smejal.
Eistein je bil užaljen: "Molnar, zakaj se smeješ? Jaz se pri tvojih komedijah ne smejim."
Poljski pesnik, aforist in satirik Stainslaw Jerzy Lec: Ne pozabimo, hudič je v peklu pozitiven lik.
Francoski pesnik, pisatelj in dramatik Victor Hugo ni skrival, da se boji številke 13. Nekega dne bi moral kositi v družbi, vendar nihče ni odšel iz sprejemnice k mizi.
"Kaj še čakamo?" je končno vprašal eden od povabljenih.
"Čakamo, da pride še štirinajsti," je dobil pojasnilo."Kaže da nas je trinajst in da je med nami neki star praznoveren bedak."
"Ta stari bedak sem jaz," je hladno pripomnil znameniti pisatelj.
Ko je italijanski operni pevec Enrico Caruso dal nekoč popraviti krilo hiše, je v drugem delu prepeval operne arije. K njemu je prišel delovodja in ga vprašal, če zares želi, da bi bilo delo opravljeno v enem tednu. Opozoril ga je, da mora v tem slučaju prenehati s petjem, ker delavci prenehajo delati in ga poslušajo.
Ameriški pevec zabavne glasbe in filmski igralec Frank Sinatra je imel precej slabih izkušenj z ženskami. Nekoč je o tem rekel: "Ženske so slabše kot cestni razbojniki. Ti hočejo od človeka samo denar, ženske pa tudi življenje."
Francoski skladatelj Hector Berlioz Berlioz je mladega skladatelja, ki ga je prosil za oceno svojega dela, grobo zavrnil: »Nimate niti najmanjšega smisla za komponiranje. Priporočam vam, da se lotite namesto komponiranja česa drugega."
Ko je mladenič odhajal, je bilo Berliozu žal ostrih besed. Stopil je k oknu in zaklical za njim: "Gospod, seveda vztrajam pri svoji sodbi, vendar bi vam rad povedal, da so tudi mene na začetku tako ocenili."
Francoski slikar Paul Cezanne je delal zelo počasi. Njegov prijatelj, trgovec z umetninami Ambroise Vollard, mu je za en sam portret moral sedeti že stopetnajstkrat. Slikar je stvar komentiral: »Nisem čisto nezadovoljen z gumbom na srajci.«
OBČINA MARKOVCI, Markovci 43, 2281 Markovci, objavlja na podlagi Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Ur. l. RS, št. 50/07), Pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/07) ter odloka o proračunu Občine Markovci za leto 2008 (Uradno glasilo slovenskih občin, št 4/07)
RAZPIS
o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Markovci
I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA
Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za razvoj kmetijstva in podeželja na območju občine Markovci po pravilih za »skupinske izjeme« in »de minimis« za naslednje ukrepe:
1.	naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo,
2.	pomoč pri plačilu zavarovalnih premij,
3.	pomoč pri spodbujanju kakovostnih kmetijskih proizvodov,
4.	zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu,
5.	naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah,
6.	naložbe v opravljanje storitev in trženje proizvodov in storitev s kmetij. II. VIŠINA SREDSTEV
Sredstva so zagotovljena v proračunu občine Markovci za leto 2008 v
okvirni višini 20.864 EUR.
Dodelitev pomoči - skupinske izjeme:
1.	naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo okvirna višina 16.164 EUR,
2.	pomoč za plačilo zavarovalnih premij okvirna višina 2.500 EUR
3.	pomoč za spodbujanje kakovostnih kmetijskih proizvodov okvirna višina 200 EUR,
4.	zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektorju okvirna višina 1.500 EUR,
Dodelitev pomoči - de minimis:
5.	naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah in naložbe v opravljanje storitev in trženje proizvodov in storitev s kmetij
okvirna višina 500 EUR.
Glede na to, da so proračunska sredstva omejena, bo dejanska višina sredstev, ki jih bo pridobil posamezni upravičenec, odvisna od skupne višine zahtevkov prosilcev, ki bodo izpolnjevali vse pogoje tega razpisa. O razdelitvi in višini finančnih sredstev odloči Odbor za gospodarske dejavnosti pri Občinskem svetu občine. A. DODELITEV POMOČI - SKUPINSKE IZJEME
1.	POSODABLJANJE KMETIJSKIH GOSPODARSTEV
Pomoč se dodeli za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo.
Upravičeni stroški za primarno kmetijsko proizvodnjo:
Posodabljanje, adaptacija, gradnja zmogljivosti:
-	stroški za nakup materiala za adaptacijo hlevov in ureditev izpustov,
-	stroški graditve, prenove, adaptacije gospodarskih objektov kmetije,
-	stroški razširitve, posodobitve ter pridobivanje novih zmogljivosti v primarni kmetijski dejavnosti,
-	stroški za nakup materiala za gradnjo ali adaptacijo pomožnih živinorejskih objektov (ne sofinancira se adaptacija ali rekonstrukcija gnojnih jam ali gnojišč zaradi izpolnjevanja standarda »Nitratna direktiva«). Zemljišča:
-	nakup kmetijskih zemljišč do 10 % vrednosti naložbe v primeru izgradnje hleva in širitve kmetijske proizvodnje.
Oprema:
-	stroški za nakup nove in rabljene kmetijske mehanizacije,
-	stroški za nakup opreme hlevov,
-	stroški naprave skladišč za krmo s pripadajočo opremo,
-	stroški nakupa in montaže rastlinjaka in opreme. Dokumentacija:
-	stroški za pripravo načrta za novogradnjo in adaptacijo hlevov in gospodarskih poslopij, zaradi prilagajanja novouvedenim standardom, ki temeljijo na zakonodaji skupnosti,
-	splošni stroški na področju izdatkov (honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, stroški za študije izvedljivosti, nakup patentov in licenc). Obresti kredita:
-	stroški obresti za kredite za naložbe na kmetijskem gospodarstvu. Višino sofinanciranja obresti določi Odbor za gospodarske dejavnosti občine Markovci.
Pogoji za pridobitev sredstev:
-	zbirna vloga za neposredna plačila za leto 2008 Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja,
-	ustrezna dovoljenja/projektna dokumentacija za izvedbo investicije, vsa dokumentacija v skladu z veljavno zakonodajo,
-	predračun/-i (račun/-i oziroma dokazila o plačilu stroškov, za katere se uveljavlja pomoč, se morajo predložiti najkasneje do 1. 12. 2008),
-	dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča,
-	investicija mora biti zaključena pred izplačilom sredstev,
-	drugi splošni pogoji povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti.
V primeru sofinanciranja obrestne mere kreditov za zgoraj navedene namene posodabljanja kmetijskih gospodarstev (posodabljanje, adaptacija, gradnja, nakup zemljišča v sklopu naložbe oziroma izgradnje, opreme) je potrebno poleg zahtevanih dokazil predložiti tudi kreditno pogodbo, izračun obresti, potrdilo o plačilu obresti, poslovni načrt in dokazilo o upravičenosti investicije s strani pristojne kmetijske institucije. Upravičenci do pomoči:
-	fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oziroma v uporabi kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine oziroma tisti upravičenci kmetijskih gospodarstev, ki imajo svojo KMG-MID številko in so s tem vpisani v register kmetijskih gospodarstev. Bruto intenzivnost pomoči:
-	do 50 % stroškov na območjih z omejenimi dejavniki,
-	do 40 % upravičenih stroškov za ostala območja,
-	do 50 % upravičenih stroškov, če naložbe izvajajo mladi kmetje v petih letih od vzpostavitve kmetijskega gospodarstva in je naložba opredeljena v poslovnem načrtu,
-	do 50 % stroškov obresti kreditov za naložbe na kmetijskem gospodarstvu, za vrednost kredita do 40 % vrednosti celotne naložbe oziroma do 25 % vrednosti naložbe na območjih z omejenimi možnostmi,
-	najmanjši skupni znesek pomoči na kmetijsko gospodarstvo je 250 €, najvišji skupni znesek pa do 2.000 € na kmetijsko gospodarstvo.
2.	POMOČ ZA PLAČILO ZAVAROVALNIH PREMIJ
Predmet podpore je plačilo ali doplačilo upravičenih stroškov zavarovalnih premij za zavarovanje posevkov in plodov ter živali za primer bolezni, kot to določa nacionalni predpis o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto.
Upravičeni stroški:
Sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje izgub, ki jih povzročijo vremenske razmere in izgube, ki jih povzročijo bolezni živali, s katerim se zagotavlja in ohranja dohodek lastnikom trajnih nasadov in poljščin v primeru trajnih nasadov in zaščiti pred izgubami v primeru bolezni živali:
-	sofinanciranje stroškov zavarovalnih premij za kritje izgub pri živalih, ki jih povzročijo bolezni,
-	sofinanciranje stroškov zavarovalnih premij za kritje izgub na posevkih in plodovih, ki jih povzročajo neugodne vremenske razmere.
Pogoji za pridobitev sredstev:
-	zbirna vloga za neposredna plačila za leto 2008 Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja,
-	veljavna zavarovalna polica za tekoče leto 2008 z dokazilom o plačilu. Upravičenci do pomoči:
Upravičenci so kmetijska gospodarstva, ki so vpisana v register kmetijskih gospodarstev in imajo kmetijske površine in sedež na območju občine Markovci.
Bruto intenzivnost pomoči:
-	podpora občine z upoštevanjem uredbe o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto znaša do 10 % upravičenih stroškov obračunane zavarovalne premije za kritje izgub na posevkih in plodovih,
-	podpora občine za kritje izgub pri živalih znaša razliko do 50 % upravičenih stroškov obračunane zavarovalne premije,
-	skupaj s sredstvi sofinanciranimi s strani države nobena od obeh pomoči ne sme preseči 50 % stroškov zavarovalne premije.
Najmanjši znesek dodeljene pomoči znaša 20 €.
3.	POMOČ ZA SPODBUJANJE KAKOVOSTNIH KMETIJSKIH PROIZVODOV
Upravičeni stroški:
Pomoč se lahko odobri za pokritje stroškov naslednjih dejavnosti, če so v zvezi z izboljšanjem kakovosti kmetijskih proizvodov:
-	stroški za uvedbo sistemov zagotavljanja kakovosti po standardih ISO 9000 in 14000,
-	stroški za uvedbo sistemov na temelju analize tveganj in kritičnih nadzornih točk (HACCP),
-	stroški za uvedbo sistemov sledljivosti,
-	stroški za uvedbo sistemov za zagotavljanje upoštevanja pristnosti in tržnih normativov ali programov presoje vplivov na okolje.
Pogoji za pridobitev sredstev:
-	dokazila o izvedbi storitve,
-	dokazila o plačilu stroškov,
-	dokazila o vključenosti pravnih oziroma fizičnih oseb, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev ter imajo v lasti oziroma v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine.
Upravičenci do pomoči:
Upravičenci do dodelitve sofinanciranja spodbujanja proizvodnje kakovostnih kmetijskih proizvodov so izvajalci, ki opravijo storitev iz tega ukrepa. Bruto intenzivnost pomoči:
-	pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem,
-	sofinancira se do 100 % stroškov,
-	minimalni znesek pomoči je 100 €, najvišji znesek pomoči ne sme presegati 1.000 €.
4.	ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V KMETIJSKEM SEKTORJU
V okviru zagotavljanja tehnične podpore v kmetijskem sektorju se lahko izvajajo državne pomoči za:
-	organiziranje in izvedbo izobraževalno-strokovnih programov s področja kmetijstva,
-	svetovalne storitve, ki jih opravijo tretje strani,
-	organizacija forumov, tekmovanj, razstav in sejmov,
-	širjenje znanstvenih dogajanj,
-	izdelava publikacij, katalogov, spletišč. Upravičeni stroški:
1.	Na področju organiziranja in izvedbe izobraževalno-strokovnih programov s področja kmetijstva.
Upravičeni stroški so stroški organiziranja programov usposabljanja po predhodni odobritvi programa na Odboru za gospodarske dejavnosti.
2.	Na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje strani:
-	honorarji za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti, niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje.
3.	Na področju organizacije forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanje na njih:
-	stroški udeležbe,
-	potni stroški,
-	stroški izdaje publikacij,
-	najemnine,
-	simbolične nagrade, podeljene na tekmovanjih do vrednosti 50 € na nagrado in zmagovalca.
4.	Stroški na področju širjenja znanstvenih dogajanj (prikazi in demonstracijski poskusi, delavnice, forumi in predavanja za širšo javnost) pod pogojem, da posamezna podjetja, znamke ali poreklo, razen za proizvode iz Uredbe Sveta (ES), št. 510/2006, niso imenovani.
5.	Stroški publikacij, katalogov, spletišč, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcev danega proizvoda, če so informacije in predstavitve nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da se predstavijo v publikaciji (kritje stroškov priprave in tiska katalogov, kritje stroškov vzpostavitve internetne strani ...).
Pogoji za pridobitev sredstev:
-	potrdilo in seznam udeležencev izobraževanja, tečaja,
-	dokazila / dokumentacija izvedbe tehnične podpore,
-	dokazila o plačilu stroškov, dokazila o vključenosti pravnih oziroma fizičnih oseb, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev ter imajo v lasti oziroma v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine Markovci.
Upravičenci do pomoči:
-	registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva, organizacije, ki so registrirane za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva na območju občine Markovci ali regije, ter zagotavljajo, da je pomoč dostopna vsem kmetijskim gospodarstvom na območju občine na podlagi objektivno opredeljenih pogojev. Članstvo v takih skupinah ne sme biti pogoj za dostop do storitev.
-	nosilci kmetijskih gospodarstev in njihovi družinski člani, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo kmetijske površine na območju občine Markovci.
Bruto intenzivnost pomoči:
-	pomoč lahko krije do 50 % upravičenih stroškov,
-	pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem.
B. DODELITEV POMOČI DE MINIMIS
Po pravilu de minimis se državne pomoči dodeljujejo za naslednja ukrepa:
•	naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah,
•	naložbe v opravljanje storitev in trženje proizvodov in storitev s kmetij.
5.	NALOŽBE ZA OPRAVLJANJE DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH
Z ukrepom želimo ustvariti pogoje in možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest ter realizacijo poslovnih idej članov kmečkega gospodinjstva. Namenjen je naložbam, ki so potrebne za začetek opravljanja dopolnilne dejavnosti ali za posodobitev in modernizacijo že obstoječe dopolnilne dejavnosti. Predmet sofinanciranja so naložbe:
-	predelava kmetijskih proizvodov,
-	turizem na kmetiji,
-	dejavnost (storitve in izdelki), povezani s tradicionalnimi znanji na kmetiji,
-	pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov na kmetiji,
-	kompostiranje organskih snovi,
-	žaganje lesa. Upravičeni stroški:
-	vsi stroški v zvezi z izgradnjo ali obnovo objekta,
-	nakup nove opreme,
-	promocija,
-	splošni stroški.
Pogoji za pridobitev sredstev:
-	potrdilo o registraciji dopolnilne oziroma nekmetijske dejavnosti ali
-	če kandidira upravičenec, ki še nima registrirane dejavnosti, jo mora registrirati v dveh letih od prejema pomoči ali
-	odločba o vpisu dejavnosti v davčni register,
-	dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj 2 leti po zaključeni naložbi,
-	poslovni načrt,
-	projektna dokumentacija naložbe,
-	račun oziroma dokazila o plačilu stroškov, za katere se uveljavlja pomoč, z datumom opravljene storitve od 1. 1. 2008 do 30. 10. 2008,
-	upravičenci morajo izpolnjevati vse pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti, določene v javnem razpisu, skladno z veljavno zakonodajo in Uredbo o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnile dejavnosti na kmetiji,
-	dejavnost se mora opravljati v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji še vsaj naslednjih 5 let po zaključeni investiciji.
Upravičenci do pomoči:
Nosilci kmetijskih gospodarstev in člani kmečkega gospodinjstva, ki se ukvarjajo ali se bodo ukvarjali z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev, ima KMG-MID ter ima sedež in kmetijske površine na območju občine Markovci. Bruto intenzivnost pomoči:
-	do 50 % upravičenih stroškov,
-	najmanjši znesek dodeljene pomoči znaša 500 €, največji pa do 5.000 € na kmetijsko gospodarstvo na leto,
-	skupna pomoč »de minimis«, dodeljena kateremu koli upravičencu, ne sme presegati 200.000 € bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let.
6.	NALOŽBE V OPRAVLJANJE STORITEV IN TRŽENJE PROIZVODOV IN STORITEV S KMETIJ
Predmet sofinanciranja so naložbe za sledeče vrste namenov:
-	neposredna prodaja kmetijskih proizvodov na kmetijah,
-	neposredna prodaja kmetijskih proizvodov izven kmetije,
-	storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le-teh v najem,
-	izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji.
Upravičeni stroški:
-	vsi stroški v zvezi z izgradnjo ali obnovo objekta,
-	nakup nove opreme,
-	promocija,
-	ostali splošni stroški. Pogoji za pridobitev sredstev:
-	potrdilo o registraciji dopolnilne oziroma nekmetijske dejavnosti ali
-	odločba o vpisu dejavnosti v davčni register,
-	račun oziroma dokazila o plačilu stroškov, za katere se uveljavlja pomoč, z datumom opravljene storitve od 1. 1. 2008 do 30. 10. 2008,
-	upravičenci morajo izpolnjevati vse pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti, določene v javnem razpisu, skladno z veljavno zakonodajo in Uredbo o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnile dejavnosti na kmetiji,
-	dejavnost se mora opravljati v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji še vsaj naslednjih 5 let po zaključeni investiciji.
Upravičenci do pomoči:
Nosilci kmetijskih gospodarstev in člani kmečkega gospodinjstva, ki se ukvarjajo ali se bodo ukvarjali z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev, ima KMG-MID ter ima sedež in kmetijske površine na območju občine Markovci. Bruto intenzivnost pomoči
-	do 50 % upravičenih stroškov,
-	najmanjši znesek dodeljene pomoči znaša 500 €, največji pa 5.000 € na kmetijsko gospodarstvo na leto,
-	skupna pomoč »de minimis«, dodeljena kateremu koli podjetju, ne sme presegati 200.000 € bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let. IV. ROK IN NAČIN PRIJAVE
-	Rok za oddajo vlog za posamezne ukrepe: o prvi rok je 30. 5. 2008
o drugi rok je 30. 10. 2008
Pri obravnavi vlog po prvem roku, tj. po 30. 5. 2008, bo razdeljenih 50 % razpisanih sredstev, pri drugi obravnavi vlog, tj. po 30. 10. 2008 bo razdeljenih preostalih 50 % razpisanih sredstev in morebitni ostanek sredstev iz prve polovice.
Upravičencem bo izdan sklep o višini odobrenih sredstev za posamezen ukrep. V obrazložitvi sklepa se opredelijo nameni ter opravičljivi stroški, za katere so bila sredstva namenjena.
Pomoč se dodeljuje za aktivnosti izvedene v tekočem letu 2008. O morebitnem podaljšanju roka odloči odbor z objavo sklepa o podaljšanju. Upravičenci lahko uveljavljajo pomoč za stroške iz obdobja od 1. 1. 2008 do 30. 10. 2008. Dokazila o plačilu oziroma plačani računi za izvedene aktivnosti morajo biti z datumom iz tega obdobja in morajo biti skupaj z vlogo predloženi najkasneje do 30. 10. 2008. Upravičena sredstva bodo izplačana v 15 dneh po podpisu pogodbe.
Vloge - prijavne obrazce za vse ukrepe in vso zahtevano dokumentacijo je potrebno dostaviti v zaprti kuverti s pripisom »RAZVOJ PODEŽELJA« na naslov Občina Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci. Vloge bo obravnaval odbor za gospodarske dejavnosti. Če vloga ne bo popolna, bo prijavitelj v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno obveščen s pozivom na dopolnitev. Nepopolne vloge, ki jih prijavitelji ne bodo dopolnili v določenem roku, bo komisija zavrgla. Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev razpisa, se kot neustrezne zavrnejo.
Brezplačne razpisne obrazce lahko zainteresirani dvignejo na Občini Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci. Objavljeni so tudi na spletnih straneh Občine Markovci, www.markovci.si, rubrika javni razpisi.
Župan občine Markovci, Franc KEKEC
Prireditvenik
Torek, 4. marec
19.00 Maribor, SNG, balet, Carmen, VelDvo, za abonma Dijaški 11 in izven 19.00 Ptuj, Stara steklarska delavnica, predavanje za ženske, Zdrava hrana kljub pomanjkanju časa, v času predavanja bo organiziran program za otroke v sosednjem prostoru Stare steklarske delavnice 18.00 Slovenska Bistrica, knjižnica Josipa Vošnjaka, potopisno predavanje, Safari po nacionalnih parkih Tanzanije in otoku Zanzibar, predavala bo Amalija Metz
-	Ptuj, v gostišču Lužnik, razstave slik dr. Milivoja Radina, dr. medicine, razstava je na ogled do konca marca
-	Ptuj, gostilna Pri pošti, razstava akvarelov mentorice likovne sekcije društva upokojencev Ptuj Rozine Šebetič, razstavljeni bodo ptujski motivi in cvetna tihožitja, razstavo si lahko ogledate do konca marca
Sreda, 5. marec
19.00 Maribor, SNG, balet, Carmen, VelDvo, za abonma Opera in Balet in izven 19.00 Ptuj, Stara steklarska delavnica, predavanje za ženske, Učinkovito upravljanje s časom, v času predavanja bo organiziran program za otroke v sosednjem prostoru Stare steklarske delavnice 19.30 Maribor, SNG, balet, 6. abonmajski koncert društva Savitra, Komorni orkester Savitra, KazDvo, za abonma Savitra in izven
Četrtek, 6. marec
Ptuj, Miheličeva galerija, odprtje razstave akademskega slikarja Klavdija Tutte
Slovenska Bistrica, knjižnica Josipa Vošnjaka, predavanje, Pet korakov do boljših odnosov, predavanje vodi Šola čustvene inteligence Ptuj, Stara steklarska delavnica, predavanje za ženske, Vrednote, skriti zaklad v družini, v času predavanja bo organiziran program za otroke v sosednjem prostoru Stare steklarske delavnice
Maribor, SNG, balet Carmen, VelDvo, za abonma Dijaški 1, Dijaški 2 in izven
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL ZNAMKA LETNIK CENA«. OPREMA BARVA				
ALFA ROMEO 147 1.9JTDM	2006	14.990	RDEČA	KUMA
AUDI A3 2,0 TDI	2003	14.390	SV. RUMENA	AVT. KLIMA
AUDI A6 2,0 IDI	2005	24.990	KOV. SV. MODRA	AVT. KUMA
BMW SERIJA 3:32DD	2001	10.390	ČRNA	DV. KLIMA
BMW X5 3,0	2002	24.500	KOV. T. ZELENA	AVT. KUMA
CRYSLIR VOYAGER 2.5 CHOI	2003	11.800	KOV. SIVA	KUMA
FIATPUNTO GRANDE 1,2	2006	8.490	KOV. SV. MODRA	KUMA
FORD ESCORT 1,41 PRVI LAST.	1999	2.295	KOV. SREBRNA	SERV. KNJIGA
KIA SQRENTO 2,5 CRDI	2004	17.490	BELA	KUMA
MERCEDES RAZ. EKARAV. 270 COI	2003	17.990	ČRNA	DVOJNA KUMA
OPEL CORSA 1,3 dti	2005	8.490	KOV. SREBRNA	KUMA
ROVER 4141,6	1997	2.390	KOV. D. RDEČA	KUMA
ŠKDDA OCTAVIA COMBI 2.D i 4X4 ELEGANCE	2002	8.700	SV. MODRA	AVT. KUMA
VW PASSAT VARIANT 1,9 IDI 130KM	2003	11.290	ČRNA	HIGHUNE
VW SHARAN 1,9 TD1110 KM FAMILY 199	9/2000	7.790	RDEČA	AVT. KUMA
Obiščite naš spletni portal
www.tednik.si
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo za vedno ostal.
SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na dan pred dvajsetimi leti, ko smo te za vedno izgubili, naš dragi
Štefan Pulko st.
1924 - 1988
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
Mali oglasi
STORITVE
IZPOSOJEVALNICA NEJA - izposoja oblek za krst, obhajila, birmo, poroko, valeto. Silvester Šešerko, s. p., Senešci 2 a, Velika Nedelja. Telefon 031 258 704.
KMETIJSTVO
KREDITI do 30 LET
- mobilno bančništvo -
• POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI
-	tudi za dohodke nižje od 400 EUR
-	poplačamo vam stare kredite
• STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
SVETOVANJE na : 051 804 324
INOVATIVA, Milena Prapotnlk 8,p, Plvkova ulica 19/a, 2250 PTUJ
POSKOČNIH
1.	ŠTAJERSKI BARONI - Praznični dan
2.	Ans. NAGELJ ■ Nagelj nikoli ne ovene
3.	GORENJSKI KVINTET - Hvala za pesmi
4.	Ans. BITENC- Vasovalec
5.	Ans. NAVDIH- Polka rolkafrajer
6.	Ans. VIHARNIK ■ Atove coukle
7.	ISKRICE-Na citre
Zmagovalec meseca FEBRUARJA: IGOR IN ZLATI ZVOKI - En, dva, tri in štir... Še eno možnost v MARCU imajo: ŠTAJERSKI BARONI - Praznični dan
J%
POP 7 TOP
1.	REBEKA DREMEU - Vrag naj vzame
2.	ELA-Za lahko noč
3.	HELENA BLAGNE- Reci mi
4.	BRENDI ■ Mix 2
5.	ČUKI ■ Zgodba o prijateljstvu
6.	ZLATKO DOBRIČ & MILI - Serenada ljubezni
7.	BOŠTJAN KONECNIK- Hej punca
Zmagovalec meseca FEBRUARJA: LANGA in CMU - Za svobodo divjega srca
Še eno možnost v MARCU imejo: REE
ŠOPEK POSKOČNIH
Glasu|efn za: _ Glasujem za:
POP 7 TOP
Ime In priimek: Tel. številka:
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
KA DREMEU - Vrag naj vzame
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Negrado prejme: Marija Lorencič GrajenšEak 65,2250 Ptuj
PRODAM kvalitetna cepljena bukov drva. Možna dostava in razrez. Tel. 041 914 263.
PRODAM breje krave in telice po izbiri. Kličite popoldan na telefon 041 288 063.
NEPREMIČNINE
PRODAM hišo v Borovcih. Telefon 041 579 599.
DELO
PRODAM bukova drva, metrska, razkalana, z dostavo. Tel. 740 80 18 ali 041 312 621.
V NAJEM vzamem njive. Tel. 041 315 392.
PRODAM telico simentalko, brejo 7 mesecev, pašno. Tel. 031 469 819.
PRODAM bukova drva z dostavo. Tel. 041 723 957.
PRODAM bukova drva. Možna dostava. Tel. 040 958 500.
PRODAM cisterno, 2200-litrsko. Telefon 783 90 03.
PRODAM okrogle silažne bale. Tel. 751 39 31.
PRODAM mešana drva in odkupujem vse vrste lesa na panju. Tel. 041 947 394.
KANDIDATA stanujočega na Ptujski Gori oz. v Majšperku, ki se je prijavil na delovno mesto, pozivamo, da se oglasi na tel. štev. 041 345 661, Foto Langerholc, Prešernova 2, 2250 Ptuj.
ZAPOSLIMO šiviljo. 788 51 70. Kelc, d. cesta 17, Ptuj.
Telefon G2 o. o., Poljska
Bil si skromen in pošten, vsakomur dobro si hotel in zlato srce si imel; v duši vse nas zaboli, oko se vsem nam orosi, a spomin je vedno znova živ na naše skupne srečne dni.
OSMRTNICA
V 45. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sin, brat, stric, botrček in svak
Franc Kores
uslužbenec nuklearke Krško
IZ ZGORNJIH JABLAN 5 A, CIRKOVCE
Od njega se bomo poslovili v četrtek, 6. marca 2008, ob 16. uri na cirkovškem pokopališču. Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 11.30.
Njegovi najdražji
RADIOPTUJ
K<i àfiieùc www.radio-ptuj.si
OBČINA MARKOVCI, Markovci 43, 2281 Markovci, objavlja prosto uradniško delovno mesto
VIŠJEGA REFERENTA ZA GRADBENE ZADEVE.
Javni natečaj je objavljen na spletni strani Občine Markovci www. markovci.si.
VSAK CsTRTEK OB 20,00 URI
t
8.GG
8.GG
9.GG
9.GG
Ptuj • Javna razgrnitev strokovnih podlag za razglasitev kulturnih spomenikov
Stroka in politika o dediščini brez javnosti
Od 31. januarja do vključno 29. februarja je v prostorih Mestne hiše na Ptuju potekala javna razgrnitev strokovnih podlag za razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena za MO Ptuj. V sklopu te je bila 20. februarja organizirana javna obravnava, ki pa vsaj po udeležbi javnosti, udeležil se je je le en občan, ni dosegla namena. Potekala je bolj ali manj znotraj komisije za pripravo odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena za območje MO Ptuj in predstavnikov Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije - OE Maribor, kjer so tudi pripravili strokovne podlage za nov odlok že leta 2006.
MO Ptuj za zdaj še uporablja odlok iz leta 1989. Od takrat do danes sta bila sprejeta že dva zakona o varstvu kulturne dediščine. Najnovejši je začel veljati 1. marca letos. Glede na številne različne razlage, ki se v zvezi s tem zakonom pojavljajo med člani komisije za pripravo odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena za MO Ptuj, ki jo vodi Lidija Majnik, in Zavodom za varstvo kulturne dediščine - OE Maribor, bo več kot dobrodošla javna predstavitev vsebine novega zakona, ki jo bo na Ptuju organiziralo Ministrstvo za kulturo. Za vsebino zakona, ki je precej naklonjena kulturni dediščini Ptuja, se je zelo zavzemal tudi poslanec Branko Marinič, ki je bil tudi nosilec zakona v poslanski skupini SDS, zato je toliko bolj čudno, da se nobenemu na Ptuju, vsaj med tistimi, ki so jih polna usta varovanja kulturne dediščine, ni zdelo vredno, da bi bili že v postopku nastajanja zakona podrobneje seznanjeni z njegovo vsebino, predvsem pa z novostmi, ki naj bi bile v veliki meri pisane na kožo Ptuja.
Skupaj v razglasitev za kulturni spomenik zavod predlaga 181 enot kulturne dediščine, od tega 35 novih. Etnoloških spomenikov, ki so bili doslej slabo
obdelani, na območju MO Ptuj ni bilo nobenega, naj bi bilo po novem 11, naselbinska sta dva (Ptuj - mestno jedro, Ptuj - vil-ska četrt), največ pa je umet-nostno-zgodovinskih. Na novo se v zaščito predlagajo tudi trije vrtnoarhitekturni spomeniki, Mestni park, Ljudski vrt in drevored platan na nekdanjem sejmišču. Na novo so opredeljeni tudi trije tehnični spome-niki.V zavarovanje predlagajo tudi staro Mestno pokopališče, kjer se nahaja vrsta kvalitetnih nagrobnikov. Tudi ptujska vinska klet naj bi se zavarovala kot kulturni spomenik, prav tako stara usnjarna, vila Štrafelova 14, Vičava 107, domačija Vrabl v Spodnjem Velovleku, domačija Kral v Podvincih, kužno znamenje v Budini, pa Pinčer-jev mlin in še nekateri drugi objekti. Za vsak spomenik, ki ga predlagajo v zavarovanje, so pripravili natančno parcelacijo, s tem bi poleg hiš zajeli tudi vsa dvorišča, ki so v dokaj nezavidljivem položaju. Tisto, kar utemeljuje nek objekt za spomenik, bo tudi predmet varstvenega režima. Na Ptuju s pripravo novega odloka, tako vsaj kaže, ne bodo hiteli, ker še ni vseh odzivov za tiste objekte, ki se predlagajo kot novi v razglasitev. Mesto bo zagotovo moralo nekaj reči glede stare
Drugi del strokovnega omizja so sestavljali Marija Lubšina Tušek, Marlenka Habjanič, Aleš Arih, mag. Janko Širec in Peter Cafuta.
Od četrtka je spomenik državnega pomena tudi Orfejev spomenik
Na območju MO Ptuj so bili doslej trije spomeniki državnega pomena, ptujski grad, grad Turnišče s parkom in deloma arheološko najdišče Hajdina. Že več kot deset let pa je star predlog, da bi za spomenike državnega pomena ob že omenjenih treh razglasili še Panoramo, vodni stolp ob Dravi in tudi štiri stavbe v starem mestnem jedru, Ljutomersko hišo, poznogotsko hišo v Prešernovi 1, patricijsko palačo v Murkovi in spodnji svobodni dvor v Krempljevi ulici, kjer ima danes sedež sodišče. Od četrtka pa je kulturni spomenik državnega pomena tudi Orfejev spomenik, marmorni nagrobnik iz rimske dobe, ki je bil postavljen v spomin sodniku, županu in svetniku iz Poetovione Marku Valeriju Veru v 2. stoletju našega štetja. Gre za simbol Ptuja, v širšem smislu pa tudi za enega vrhunskih rimskih spomenikov, kije pomemben in nepogrešljiv del kulturne dediščine Ptuja in Slovenije.
Sklep o tem je slovenska vlada sprejela na svoji 160. redni seji. Upati je, da ne gre za razglasitev na deklarativni ravni, da za to razglasitvijo stoji tudi denar, s pomočjo katerega se bodo uresničili projekti, ki so za ta spomenik izdelani že nekaj časa. Večina strokovnjakov se namreč zavzema za to, da bi na Slovenskem trgu stala kopija in ne več original.
Foto: Črtomir Goznik
Lidija Majnik, Zdenka Ristič, Ivan Vidovič in Srečko Štajnbaher so sestavljali prvi del omizja na javni obravnavi strokovnih podlag za razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena, pri čemer sta Lidija Majnik in Srečko Štajnbaher drug drugemu dopovedovala, kaj je pristojnost lokalne skupnosti, kaj pa zavoda pri pripravi predloga za razglasitev nepremičnega spomenika v luči novega zakona o varstvu kulturne dediščine.
Foto: Črtomir Goznik
usnjarne, za katero se predlaga zavarovanje, spremembe planskih aktov pa gredo v smeri, da bi na mestu nekdanjega Koteksa zrasel hotel oziroma sodobni apartmajski kompleks. Torej bo stroki potrebno dokazati, da gre za objekt, ki je v takem stanju, da ga ni več možno obnavljati. Po hitrem postopku pa je bila iz dosedanjega odloka vržena vila na Ormoški 24, ki pa je bila v času lanske porušitve še zaščitena kot kulturni spomenik. Glede na šibak odziv javnosti v času javne razgrnitve in javne obravnave se bo osrednja razprava o tem, kaj bodo na Ptuju še ščitili in kaj ne, upoštevaje tudi razvojne dokumente, odvijala na mestnem svetu, kdaj bo, pa v tem trenutku še ni znano.
V času javne razgrnitve strokovnih podlag za razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena za MO Ptuj je bilo v knjigo pripomb, predlogov in stališč opravljenih le nekaj vpisov. Ob Šprahovih, ki bi želeli čim prej vedeti, kako se bo varovala rojstna hiša narodnega heroja Jožeta Lacka v Kicarju 112, Franc Šprah je bil tudi edini udeleženec javne razprave, sta se za zavarovanje Prešerno-
ve ulice 8, ki ima zanimivo pročelje z vklesanimi kamniti zajci, kot kulturnega spomenika zavzela Slavko Ritonja iz Krčevine pri Vurberku in Hilda Ritonja iz Prešernove 8, družina Kola-rič pa pričakuje, da v območje razglasitve kulturnega spomenika Ljudski vrt ne bo spadalo tudi območje s hruškami in slivami ter še kakšnim sadjem. Za domačijo Vrabl v Spodnjem Velovleku, gre za domačijo, ki je primer dobro vzdrževane bogatejše kmečke arhitekture
iz 19. stoletja, lastnika Jožefa Lenarta zanima, kdaj pomeni opisani varstveni režim, kako je z možnostjo pridobivanja sredstev za ohranitev hiše.
Z dediščino je treba ravnati tako, da se zagotavlja čim večja ohranitev njenih kulturnih vrednot za prihodnost. S spomenikom pa je treba ravnati tako, da se dosledno upoštevajo in ohranjajo njegove kulturne vrednote in družbeni pomen.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Edini predstavnik javnosti na javni obravnavi strokovnih podlag za razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena za MO Ptuj je bil Franc Šprah, ki je tudi tokrat želel vedeti, kakšna bo usoda Kicarja 112, rojstne hiše narodnega heroja Jožeta Lacka. Zadeva se vleče že osem let.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo oblačno s padavinami. V notranjosti Slovenije se bo meja sneženja spustila do nižin. Čez dan bodo temperature od -1 do 4, na Primorskem, kjer bo zapihala burja, od 4 do 7 stopinj C.
V sredo dopoldne bo sneženje povsod ponehalo. Od zahoda se bo pričelo jasniti. V četrtek se bo v vzhodni in južni Sloveniji spet pooblačilo. V jugovzhodnih krajih bo pričelo rahlo snežiti. Oba dneva bo pihal severovzhodnik, na Primorskem zmerna do močna burja.
Osebna kronika
Rodile so: Gorana To-doric, Zechnerjeva ul. 30, Ptuj - Nika; Polona Toplak, Čučkova ul. 6/a, Ptuj - Žigai Nada Arnuš, Kočice 40, Žetale - Martina; Mojca Mulec, Gorišni-ca 163/b - Melani; Sandra Hruškar, Klepova ul. 14, Ptuj - Fabiana; Suzana Voršič, Trnovci 20, Sveti Tomaž - Domna; Andrej-ka Cmok, Hlaponci 53/a, Polenšak - Dejana; Jelka Janžekovič, Stojnci 136/c, Markovci - Taia; Dragica Sternad Pražnikar, Breg pri Polzeli - Ajdo;Jasmina Munda, Partizanska 9/b, Središče ob Dravi - Lano; Barbara Rozman, Trnovska vas 51/a - Katrin; Breda Šandor, Gorišnica 85/a - dečka; Slavica Šija-nec, Bolehnečici 29, Sveti Jurij ob Ščavnici - Emo; Danijela Podgoršek, Krče-vina pri Vurbergu 116/a, Ptuj - Luka; Viktorija Brlek, Gradišče 38, Cirku-lane - Reneja; Mojca Ba-uman Kralj, Pavlovci 6/a, Ormož - Nežo. Umrli so: Marija Čepin, rojena Pregrad, Kraigherjeva 23, Ptuj, rojena 1927
-	umrla 19. februarja 2008; Jakob Drevenšek, Pobrežje 98, rojen 1928
-	umrl 20. februarja 2008; Katarina Puškar, rojena Potrč, Ul. Borisa Kraigherja21, Kidričevo, rojena 1928 - umrla 20. februarja 2008; Frančiška Sagadin, rojena Zmazek, Gerečja vas 72, rojena 1929 - umrla
21.	februarja 2008; Ivana Hliš, rojena Mlakar, Zakl 13/a, rojena 1951
-	umrla 21. februarja 2008; Slavko Horvat, Zagrebška c. 19, Ptuj, rojen 1966 - umrl 17. februarja 2008; Katarina Stegnar, Gradišča 12/a, rojena 1921 - umrla 19. februarja 2008; Štefan Potočnik, Spodnje Jablane 36, rojen 1943 - umrl 20. februar 2008; Elizabeta Šmigoc, Skorišnjak 35, rojena 1930 - umrla 22. februarja 2008; Ivana Rožmarin, rojena Prelog, Stojnci 60, rojena 1923 - umrla
22.	februarja 2008; Jožef Dragar, Rogaška c. 4,Ptuj, rojen 1923 - umrl 23. februarja 2008; Terezija Novak, rojena Lorenčič, Rotman 44, rojena 1932
-	umrla 23. februarja 2008; Stanislav Štefanič, Rucmanci 53, rojen 1936
-	umrl 23. februarja 2008; Milica Merc, rojena Kmet, Zagrebška c. 62, Ptuj, rojena 1929 - umrla 24. februarja 2008; Anton Žerak, čučkova ul. 11, Ptuj, rojen 1932 - umrl 24. februarja 2008; Ivana Zmazek, Bukovci 87, rojena 1914 - umrla 25. februarja 2008; Cirila Bohinec, Ivanjkovci 64, rojena 1954 - umrla 26. februarja 2008; Angela Zupanič, Sp. Hajdina 25/ a, rojena 1916- umrla 26. februarja 2008; Anton Čr-ček, Zg. Hajdina 16, rojen 1929 - umrl26. februarja 2008; Veronika Nahber-ger, rojena Vidovič, Kun-gota pri Ptuju 65, rojena 1923 - umrla 26. februarja 2008; Julika Časek, rojena Glavica, Apače 9, rojena 1925 - umrla 27. februarja 2008.