Januš Golec: Gussaj. X. POGLAVJE. Pred poroto. Obtožnica proti Francu Guzaju, samskemu natakarju pri Ani Klakočer na Dobrni, je bila prečitana. Predsednik okrožnega sodijča v Celju je uprašal obtožen-a: »Franc Guzaj, priznate obe tatvini, katerih sie obdolženi?« »Ne!« se je glasil odgovor. »V svoj zagovor povejte porotnikom nekaj iz prošlosti vašega življenja. Kje ste bili pred pri- hodom na Dobrno? Kako je bilo sploh mogoce, da ste zabicdli iz poprej neomacTežev.' °ga "*.v- Jjenja v zločin, katerega vas dolž; obtožni i?« rozvani ? je dvignil obt' ^ne klopi, se po vojaško zravnal, se priklonil predsedniku in zafel povsem mirno povest dosedanjega življenja: »Sem sin majhnih posestnikov, pravzaprav kočarjev pri Sv. Primožu v župniji Sv. Jurja ob južni žel. Že kot šolarja me je dajal oče okrog po soseščini za pastirja. Pozncje sem bodil z očctom ali materjo po dnini. Z vso nestrpnostjo sem pričakoval nabora, ki bi mi naj odprl vstop v vojaško življenje in v kak poklic, kcr starši me niso bili dali nikamor v uk. Najiskrenejša želja se mi je izpolnila, postal sem vojak. Tri leta sem služil pri 87. p&lku in spravil do četovodje. Koj po odpustu od vojakov sem bil sprejet v orožniško šolo. Prideljen sem bil raznim žandarskim postajam po Dalmaciji. Kljub obljubam ter zagotovilom, da bom zamenjal vročo Dalmacijo s Štajei'sko, se je zgodilo baš nasprotno! Mesto v domovino, sem bil poslan v Bosno. Koj po premestitvi sem se zahvalil za orožniško službo in se vrnil doroov. Bil sem uverjen, da bom dobil kako mirnejše mesto, ncgo je bilo težavno službovanje pri orožnikih. Na Dobrno sem prišel, ker imam tamkaj tcto. V restavraciji hotela ali boljše povodano v — krčmi pri Klakočerci so mi ponudili mesto vratarja — ne, saj veste, kovčeke sem prenašal, po meso sem hodil, vino sem nosil iz kleti, sodčke s pivom sem nastavljal, jedilno orodje čistil in konje sem spregal ter napregal, ker so se gospoda in kmetje radi ustavljali pri Klakočerci. Moral sem že biti marljiv ter vesten, ker sicer bi me ne bila povišala gospa v kratkem času iz pravzaprav hlapca v plačilnega natakarja. Dobro se mi je godilo. Gosti so bili zadovoljni z mojo postrežbo; jaz sem pa tudi zaslužil stokrat boljše ter lažje nego kot dalmatinski ali bosanski orožnik. Od aprila pa do konca oktobra sem bil pri Klakočerci. Moram še omeniti, da vzame gospa restavracijo na Dobrni za dobo obiska zdravilišča v najem, ker sicer živi z možem na posesti pri Sv. Križu pii Rog. Slatini. Kmalu sem opazil, da sem bil gospej po godu. Njen mož je namreč že bolj v letih in je prišel le tu in tam pogledat na Dobrno. Da ne bom tratil pred sodnim dvorom, porotniki in radovedneži nepotrebnih besed, povem na kratko: Klakočerca se je v mene zaljubila in me hotela imeti za vsako ceno. K vsemu se da človeka siliti, le k ljubezni ne in to še posebno zdravo ter krepko odraslega moškega ne! Kakor sem poprej gospo spoštoval, ker mi je zaupala tako hitro in toliko, tako sem se je ogibal, ko me je zasledovalaz vsiljivimi ljubeznjivostmi. Vsa prejšnja hvaležnost se je pretvorila v meni v nekako sovraštvo, ko mi je bila vedno za petami s prigovarjanji, naj ji sledim iz Dobrne na posestvOj ker njen mož itak nima besede pri hiši in sploh ne bode več dolgo in potem bode že on Francelj gospodar. Sodni dvor in porota, zakonskega življenja nisem razdiral in ga ne bom! Gospejne ponudbe so bile nesprejemljive, ker so vodile v zakonolomstvo in najbrž še v kak hujši zločin. Sploh pa, kakor sem že povedal, prisiljena reč ni dobra in najman še — ljubezen. Ker vse pametne besede niso zalegle, sem se začel usiljivke naravnost ogibati. Od dne do dne je rastel v me^ ni hujši odpor napram nastavljanju ljubezenskili zanjk; v Klakočarici se je pa košatil pohlep po maščevanju radi zavrnjenc in neuslišane Iju- bezni. Ko sem enkrat uvidel, da razljuteno ženšče ne bo poznalo šale, sem sklenil, da poberem šila ter kopita in bom pogledal za nekaj časa zopet domov v Št. Jurij. Nesreča je bila le ta, da sem zaupal svoj načrt kuharici, ki je bila zaupnica gospe. Predpoldne pred nameravanim pobegom sem pospravil svoje stvari in zvečer še stregel. Odpotovati sem nameraval po kar najkrajšem slovesu drugi dan predpoldne. Zjutraj &ta me vzbudila orožnika. Po pregledu kovčeka &ta dobila nekaj ducatov srebrnega namiznega orodja in v listnici 3 tisoč goldinarjev v treh bankovcih. Povedal sem po pravici, da ne znam, kako je priromala srebrnina v moj kovček in kako so se znašli tisočaki v moji denarnici. — Orožnika sta se nasmehnila in mesto vere sem prejel verigo krog rok in hajdi z menoj pri belem dnevu skozi Dobrno v Celje, kjer poslušate danes mojo izpoved. Kedo mi je podtaknil srebrne žlice, nože, vilice in denar, o tem morajo presoditi porotniki, sodni dvor je gotovo pre- pričan, da sem govoril resnico, saj moje življenje ni oštrafotano niti s pičico kakega madeža.« Obtoženi se je priklonil, sedel ter skril glavo med obe roki. Njegove besede so napravile na vse globok utis in je bilo videti, da so zadele na verodostojnost pri poroti in poslušalcih. Obdolženi je bil prikupljive zunanjosti ter obnašanja. Bil je srednje velik, bistrih oči, majhnih rujavkastih brk pod nosom in glas mu je donel nekako božajoče. Predsednik je bil očividno zadovoljen z izpovedjo obtoženca, ga ni več izpraševal, ampak je prešel na zasliševanje prič, predvsem krčmarice, debelušaste in že bolj priletne Ane Klakočarjeve in njene kubarice. Ženski nista nastopili prizanesljivo, ponižno ali vsaj dostojno, ampak drzno ter z očitki ter podtikanji, ki so bila izbruhana premišljeno ter naravnost iz peklenske mažčevalnosti. Obe sta slikali obtoženca kot zapeljivca ženskega spola in predvsem razdiralca zakonske srefie. Ker ni opravil pri obeh po bogznaj kolikokratnih poskusih s prilizovanjem ter zapeljivostjo, je začel z izmikanjent. Srebrnine ni izmaknil naenkrat, ampak počasi, ker je bil prepričan, da nikdo ne pazi na njegove dolge prste. Ko je bil koVček poln najlepšega namiznega orodja, je segel še po gospejni listnici in to je bilo gotovo znamenje, da bo pobegnil in: adijo Miško! Klakočarca je še posebno naglašala, da je iz sumljive hiše, ker šentprimoških Šarklov (Guzajevo domače ime) ni bilo nič kaj prida in jabelko Francelj s te malopridne veje pač ni padlo daleč od debla. Obe izjavi sta se krili za las pri prvcm zaslišanju in pri obravnavi. Podani sta bili odločno, na mestih surovo, a brez jecljanja ali morebitnih zaplctljajev. Je bilo takoj videti, kako so se zaCela mnenja glede krivde in nedolžnosti deliti med porotniki in občinstvom. Razne druge priče niso znale povedati nič bistvenega, nitienanipljusknila kake obtežilne brozge po obtožencu. Pač pa je župni urad Sv. Jurja ob južni žel. potrdil crno na belem. da Šarkli tik pri padruž- ni cerkvi sv. Primoža niso na najboljšem glasu, vendar o sinu Franclju ni bilo slišati nič kaj, kar bi zamoglo kdličkaj škodovati njegovemu dobremu imenu. Državni pravdnik se je oklenil v svojem govoru dejanskega stana: najdbe v obtoženčevem kovčeku ter listnice in popolne verodostojnosti obeh glavnih prič. Guzajev zagovornik je bil zopet drugega mnenja, da ne spada obdolženec na zatožno klop, ampak ona oseba, ki mu je podtaknila iz peklensko hudobnega maščevanja predmete zločina. Državni pravdnik in zagovornik sta se prekljala precej časa med seboj in kazala svojo zgovornost. Vsekako so bila in ostala mnenja o obtoženčevi krivdi deljena in to je dokazalo tudi glasovanje porotnikov, ki niso Guzaja oprostili, ampak gaproglasili krivim z cnim glasom večinc Razglas porotnega glasovanja jc rodil obsodbo na 7 let ter 5 mesecev ječe. (Dalje.)