L. tot ca koristi dalov- • okogo l|ud*tva. Dolov* ol oo o p rov I ¿o ni do voogo kor produclroio. Thlo popor is dovotod to tho Intorooto of (Ko working cIsm. Work-ara oro ontitlod to oil who* thov produco. K»i«r*aa* inou-oImi sttMt, Üm. I, I HOT, ai t h« (mwi orne* fttOhlMCo III UM«r tb* Ast of OcifNu of M a rob Ird, lMTO Stev. (No.) 431. Officii 4001 V. 31. Str., Ch,c.Co, III. . ............ 1 — "Delavci vseh dežela, združite se!" PAZITE noifovllko v okl«po|u ki m noho|o polog v», togo naslova, prilepil*, naga opoda| oli no ovitku. Ako (432) fo dtovllko . . tadaf vam o prihodnjo itavilko naioga lioto po točo naročnino, Proai-mo ponovilo |o tako|. Chicago, III., 14« decembra (December) 1915. Leto (VoL) X. i« J % n H: Oh otvoritvi kongresa. v torek, 7. decembra je prečital président Wilsou pred zbranima zbornicama ameriškega zveznega parlamenta svojo poslanico, ki ima v glavnih potezah sledečo vsebino : Gospodje kongresniki ! Odkar sem zadnjič izpregovoril o položaju Ze d i njen i h držav, je vojna narodov na drugi strani nase zemlje dosegla s svojimi plameni posamezne dele vsakega ktyiti-nenta, ne izvaeraii niti našo hemisfero. Mi smo ostali nevtralni, in to je bila tudi očitno naša dolžnost. Naša briga za neodvisnost in prosperiteto držav v srednji in južni Ameriki se ni nič izpreme-mcnila. Stalno ravnamo v duhu načela, ki ga je izrekel président Monroe. Obstali smo v izkušnji z Mehiko, ( sodu te dežele je v njenih rokah. Dokazali smo. da ne izrabljamo njenih stisk in težav in da ji nočemo vsiljevati vlade po svoji volji. To je panamerikanisem. To je vtelesenje duha zakona in neodvisnosti, svobode in vzajemne podpore. Pred kratkim so bili na vabilo in kot gostje naše vlade v Washingtonu zastopniki nekaterih neodvisnih držav tega kontinenta; sešli so se. da hi se pomenili o finančnih in trgovskih odnošajih republik obeh kosov zemlje, ki ju je priroda in politična usoda tako zaupno združila. Nihče, kdor resnično razume duha velikega naroda, za katerega smo poklicani, da govorimo, ne more prezreti, da gre njegovo hrepenenje za mirom, da se izraža njegova nadarjenost najbolj v ohranitvi miru. Velike demokracije niso bojevite. Njihove misli so namenjene svobodi posameznika in svobodi dela, ki podpira življenje, in necenzurirani misli, ki ga vzdržuje. Osvajanje, podjarmijenje in nadvladanje ni v našem namenu in se ne strinja z našimi načeli. Vztrajamo pa na varnosti v izvrševanju smeri narodnega razvoja, ki smo si jo izbrali. &e več sto rimo kakor to. Tudi za druge zahtevamo to. Svoje navdušenosti za osebno svobodo in za svoboden naroden razvoj ne omejujemo le na dogodke in forake, ki se tičejo nas samih. Takoj od začetka mo se združili z vsemi pristaši svobode na tej trani morja in smatrali smo za važno, da bi bili aši sosedje rešeni vsakega nadvladavanja od zunaj kakor mi sami. . ... Vojno 5 smatramo le za sredstvo za obrambo ljudskih pravic proti zatiranju. In prav tako smo nasprotni vsaki diktatorski sili v lastni deželi kakor vsakemu zunanjemu vmešavanju. Vzdrževali ne bomo stalne vojske razun za namene, ki so v dobi miru ravno tako potrebni kakor v dobi vojne; in vedno bomo gledali na to, da ne bo naša vojska v dobi miru večja kakor je treba za njeno rabo v dobi, kadar ne nastopajo nobeni sovražniki proti nam. Toda vojna ni bila nikdar le stvar mož in orožja. To je stvar disciplinirane sile. Čept- bodo naši državljani kdaj bojevali na nagel poklic, morajo vedeti, kako se vodi moderni boj. A£aj je treba storiti, kadar pride poklic, da bo-"fakoj pri roki in takoj učinkoviti. S temi mi-siimi so bili sprejeti načrti vojnega odseka za primernejšo narodno obrambo, ki Vam bodo predloženi in ki bi želel, da bi jih sprejeli. Zvišati mislijo stalilo silo redne vojske od sedanjih 5023 častnikov in 102.1184 mož vseh orožnih vrst na 7136 častnikov in 134.707 mož, torej skupaj na 141.843 vojakov vseh orožiiin vrst, in sicer tako, da se doda vojski 52 stotnij obrežne artilerije, 15 stotnij žen isto v, 10 pešpolkov, 4 polke poljske artilerije in 4 letalske eskadre, poleg 750 častnikov, potrebnih za različne službe, zlasti za velevažno delo izobrazbe občanske vojske, 792 podčastnikov za službo pri vajah, naborih i. t. d. in potrebno število vojakov za nastanovljalni, bolniški zbor, oboroževalni odsek in drugo, kar je potrebno, da zadošča vojska svojim sedanjih nalogam. I>a bo dežela pripravljena, da hitro porabi kakšen del svoje sile in v večji meri, če nastane slučaj potrebe, misli načrt dopolniti tudi armado 200.000 izurjenih državljanov, nabranih v treh letih. Klicani bodo v gotovih dobah na vaje v pripravnih krajih skupno s primernimi enotami redne vojske. Doba njih vsakoletnih vaj ne sme presegati dveh mesecev v letu. Toliko se mi zdi za obrambo neizogibno potrebno. Mornariški program, ki ga predloži tajnik mornarice, je podoben. V njem se zahteva tekom petih let zgradba desetih bojnih ladij, šestih bojnih križark, 10 izsledoval-nih križark, 50 torpedoborcev, 15 pogreznic za o-cean, 85 obrežnih pogreznic, 4 kanonskih čolnov, 1 bolniške ladje, 2 orožnih ladij, 2 ladij za olje za kurjavo, in ene ladje za popravke. Zgradba teh ladij je porazdeljena na pet let. Tajnik mornarice zahteva tudi pomnožitev mornariškega moštva za 7500 mornarjev, 2500 mornarskih vajencev in 1500 pomorskih vojakov. Ta pomnožitev bi zadostovala za zasedenje ladij, ki bodo zgrajene leta 1917. in za izurjenje tistih, ki pridejo na ladje, zgrajene leta 1918. Potrebno je tudi, da se pomnoži število gojencev v mornariški akademiji v An napol is vsaj za 300. Če se izvede ves ta program, bi imeli leta 1921 učinkovito mornarico, ki bi bila sestavljena iz 27 bojnih ladij prve linije, 6 bojnih križark, 25 bojnih ladij druge linije, 10 oklopnih križark, 13 izsledovalnih križark, 10 križark tretjega razreda, 108 torpedoborcev, 18 oceanskih pogreznic, 157 obrežnih pogreznic, 6 monitorjev, 20 kanonskih čolnov, 4 proviantskih ladij, 15 ladij za kurjavo, 3 transportnih ladij, 3 premogovnih ladij za torpedovke, 8 ladij posebnega vzorca in dveh mu-nicijskih ladij. Toda vojska in bojni aparati so le en del tega. o čemer je treba uvaževati, če imamo v mislih varnost dežele. Še druge reči so tu, na katere bomo morali paziti. Tako imamo n. pr. nujno vprašanje trgovine in ladij, ki se tičejo tega velikega problema narodne uspešnosti. Iz mnogih važnih vzrokov je potrebno, da dobimo veliko tifovsko mornarico. Nadvse je važno, da imajo Zcdiujcne države ne le svoje luatne ladje na morjih in da uživajo gospodarski» neodvisnost, ki jo more zagotoviti le primerna trgovska mornarica, ampak da uživa tudi vsa Amerika enako neodvisnost, če noče biti potegnjena v vrtinec evropskih zmed. Nalogo, da se zgradi primerna trgovska mornarica za Ameriko, mora naposled prevzeti in izvrševati privatni kapital, kakor je prevzel in izvrševal vsako podobuo nalogo meti nami iu v preteklosti. Toda vlada ne sme »pustiti začetka, iu sieer mora to storiti takoj. Naše blago iie sme ležati nagrmadeno v naših pristaniščih ali naloženo na postranskih tirih v tovornih vozovih, ki jih je na železnicah vsak dan treba; ostati ne sme brez transportnih sredstev za katerikoli del sveta. Zato bodo sedanjemu kongresu podani predlogi z« nakup ali stavbo ladij, ki bi bile lastnina vlade in bi jih vlada upravljala, podobni predlogom, podanim zadnjemu kongresu iu le v nekaterih posameznostih izpremenjeni. Priporočam, da se ti predlogi čimprej sprejmejo. Se ena reč se mi zdi, da je tesno spojena z vprašanjem narodne varnosti in pripravljenosti za obrambo. To je naša politika z ozirotn mi Filipine in narod na Portoriki. Predlogi za izpreiuembo in zboljšanje vlade na Pilipinab in za podelitev večje politične pravičnosti narodu na Portoriki so bili podani 63. kongresu in bodo predloženi tudi Vam. Priporočam Vam. da jih čimprej sprejmete z iskrenim prepričanjem, da je malo predlog, ki bi jih mogli sprejeti, da bi bolje poslužile izgladitvi potov do velikih ¡Militičnih dejanj. Govoril sem Vam danes, gospodje, o edinem predmetu, o pripravljenosti naroda, da bi se pobrigal za svojo varnost in si zagotovil svobodo, da more igrati nepristransko vlogo na tej polovici zemeljske oble in na svetu. Z vsemi deželami sveta živimo v miru in razlog itnamo pričakovati, da ne dovede nobeno sporno vprašanje med našo in med drugimi vladami do resnega prerušenja prijateljskih stikov. Obžalujem zato, da moram reči, da so bile najres-nejše grožnje proti našemu narodnemu miru in proti naši varnosti izrečene v obsegu naših mej. Rdečica me obliva, ko priznavam, da so državljani Zedinjenih držav, rojeni pod drugimi zastavami, ali pripuščeni po naših gostoljubnih na-turalizacijskih zakonih k uživanju popolne svobode in k vsem prilikam Amerike, ki so nakapali strup nezvestobe v žile našega narodnega življenja. ki so izkušali spraviti avtoriteto in dober glas naše vlade v sramoto, uničiti našo industrijo, kjerkoli so mislili, da služi to njihovim maščevalnim namenom, iu ponižati našo politiko v prid tujim intrigam. Njih število ni veliko, ali dosti je veliko, da navali globoko sramoto na nas in nas prisili, da se takoj poslužiino zakona in se očistimo njihove pokvarjenosti. Toda mi nimamo primernih zveznih zakonov. Prosim Vas, da sprejmete čimprej take zakone, in čutim, da Vas ne prosim s tem nič druzega, kakor du obvarujete čast in sumospoštovunje naroda. Govoreči o pripravljenosti, du ji zagotovimo varnost, ne sinemo pasti v zmoto, du prihaja njenu prava moč od oboroženja in od sume obrambe pi-sunegu zakona. Njena varnost prihaju od njenega ljudstvu, od uspehov v podjetjih, od svobodne prilike za izrabljanje prirodnih virov naše velike domače zemlje iu dežel izven naših kontinentalnih mej, od organizacije, svobode in sile nušegu go-spodurskegu življenja. Domača vprašanja, ki so vezala pozornost zadnjega kongresa, so važnejša v tej dobi izkušnje kukor kdajkoli. Stvar, katero bi si moruli posebno vzeti k srcu, je ustanovitev dobrih ukrepov, du bi mogli mobilizirati svoje gospodarske vire, kadurkoli bi bilo potrebno. Kur je nadalje važno, je to, da bi morule biti industrije in viri dežele pri rokuh in pripravljeni za mobilizacijo. Nujno je, da najdemo kmalu sredstva zu to, du podumo razumno vladno pomoč in povzbudo industrijski izobrazbi iu izobrazbi v gospodarskih poklicih, kakor smo že davno storili v svoji poljedelski indpstriji; du bi obenem, ko varujemo prirodfie vire dežele, jih dali na razpolaganje tistim, ki jih porabijo hitro in.razumno; du uvedemo hitro v veljavo določbe o poljedelskem kreditu, kur bi pomnožilo obsežne kreditne možnosti, ki jih je dul že furmarski zakon o rezervnih bankah. s primernimi sredstvi, s katerimi bi se dobili dolgi krediti na poljedelske hipoteke; in da bi pazneje študirati pravo prilagoditev naših gospodarskih pripruv k menjajočim se pogojem. Mordu poprosim nekoliko pozneje tekom Va-šegu zasedanj« zu dovoljenje, du izpregovorim obširneje o tej stvari. Medtem bi Vum rad podal sledeči predlog: Prometno vprašanje je v tej deželi nadvse resno in nujuo. Zadnji čas smo imeli večkrat razloge zu bojazen, da ne bodo mogle naše železnice, kakor so sedaj urejene in o-premljene, uspešno zadostovuti tem potrebam. Mislim, da bi bilo pametno imenovati preiskovalno komisijo, da bi s temeljitim študijem dognala, če so naši zakoni, kakor so sedaj sestavljeni in kakor se izvujujo, tuko dobri, da bi mogli rešiti ta problem. Prepričan sem, da ne želi nihče koraka na-zuj. Kontroliranje železnic po zvezni komisiji je imelo čudovite posledice in je popolnoma opravičilo upanje in pričakovanje tistih, ki so ga prvotno predlagali. Tu ne gre za vprašanje, kaj naj odpravimo. Vprašanje je. če imamo kaj druzega, kar bi mogli storiti, da bi nam dalo Učinkovite jšu sredstva za zboljšanje pogojev, pod katerimi ravnajo železnice in napraviti iz njih u-spešnejše služabnike celotne dežele. Velikemu narodu služimo. Služiti bi mu moruli v duhu njegovegu lastnega genija. To je genij običajnih ljudi zu avtonomijo, delavnost, pravičnost, svobodo in mir. Gledati bi morali na to. da mu ne bi manjkalo nobenegu sredstvu in nobene sile zakonu, tla more igruti svoji» vlogo odločno, vurno in z zagotovljenim uspehi' n -nr "Nadvse zadovoljivo Tajnik zveznega zaklada MčAuoo je dne 8. decembra objavil svoje letno poročilo. Primerjajoč sedanji finančni položaj z lanskim meseca decembra, pravi, da mora biti zu vse ameriško ljudstvo brez razlike strank "vir najglobokcjsega zadoščenja." Grozeča kriza je bila pregnana in kredit Zedinjenih držav s.* je celo povečal. Tekom letu se je vsled vladnega naporu dosegel napredek na vsakem polju dela in sedaj je prosperiteta po vsej "deželi utrjena. Deficit sicer ni izginil iz zveznega zak'ada, toda McAdoo zagotavlja, du bo do dne 30. juniju 1916., ko se konča fiskalno leto, gotovina splošnega fonda znašala 32,644.605 dolarjev, tudi če se ne bi storiti nobeni posebni ukrepi. Lepo bi bilo, če bi bilo res vse tako ka'ior vidi McAdoo. Ali gotovina v zvezni blagajni, ki lahko tembolj veseli zakladnega tajnika, čim večja je, vendar še ni merilo prosperitete v de'eli. In gospod finančni minister se zelo moti, če pravi, da je vse ljudstvo brez razlike stranke lahko nadvse zadovoljno s položajem. Brez pridržka priznavamo, da je v Zedinjenih državah nekoliko gospodov, ki so lahko tako zadovoljni kakor še nikdar ne. To sta n. pr. oba Rockcfellerja, pa Schwab, pa Morgan, pa Gary. In še nekoliko takih znanih imen. Tudi Ford, ki je odšel z golobom miru čez morje, je med njinu. Ali če je prosperiteta v deželi tako utrjena, rk;ikor pridiga McAdoo. tedaj bi radi vedeli, /a kaj se javljajo po mestih zopet armade brezposelnih? Prosperiteta pomeni mnogo dela, dobr»» plače in zadovoljnost mase. McAdoo sieer zahteva zadovoljnost "brez razlike strank", ali tega. kar ustvarja zadovoljnost, ne morejo dati ljudstvu vse njegove številke. Za človoka, ki .»nore živeti od svojegu dela. ni prvo vprašanje, kolik«» denarju j«' v zvezni blugajui, h in pa k kuko bo ou zaslužil, kar potrebuje za svoje življenje. Zdi se. kakor du bi bil McAdoo pozabil, da ni njegova blugujna edini oddelek zvezne vlade. Ravno en dan, preden je on objavil svoje letno poročilo, je predsednik Wilson v svoji spomenici naznanil kongresu povečanje urmude in mornari-ee. rstanovitev novih polkov in zračnih eskader, puške in granate, ladje in kanone bo treba plačati. Torej bo trebu "novih ukrepov", s katerimi se bodo nove stotine iniljonov iztlučile iz ljudstva, in če misli McAdoo, da so vse to "viri največjega zadoščenja" za vse ljudstvo "brez razlike stranke." tedaj so njegovi pojmi o zadovoljnost i in njenih pogojih nadvse čudni. Zadovoljnost bo ljudstvo tedaj lahki» doseglo, kadar bo imelo sumo svojo usodo v rokah ; kadar bo samo vladalo. Trgovska mornarica. Lani je kongres pokopal VVilsonov predlog, du naj si Zediiijene države napravijo svojo trgovsko mornarico in du nuj v tu namen predvsem nakupijo ladje, ki so vsled evropske vojne nu pro-duj. Letos ponavlja svoj predlog, ki gu je medtem le v nekaterih podrobnostih izpremenil. Ostalo pa je glavno načelo, du nuj vlada nnkupi bolje da naj z njimi obratuje, dokler ne bo vsa-reč popolnoma v tiru in se dobro izplačala, potem pa naj prevzame trgovinsko mornarico privatni kapitul. Tistim kapitalistom, ki prihajajo v prvi vrsti v pošte v, du bi vodili pomorsko trgovino, je to vse premalo. VVilsonov načrt obrekujejo, češ da je "sociulističen." IN» njihovi teoriji je namreč to socialistično, da posega vlada sploh v prometno-trgovske reči, ki bi morale (»stati popolnoma prepuščene privatnemu kupitulu. I Torej so gospodje, nesebični? IN» VVilsonovem predlogu je posneti, da bo treba v začetku nekaj žrtev in da utegnejo biti prvi čas izgube. To naj PATRIOTIČNI KOBURG Dunajska "Arbeiter Zeitung " poroča, kako hitro je bil pripravljen Kohurški princ na plačilo davka. V zmislu novega zakona nu Ogrskem morajo namreč plačati zvišani davek vsi oni, ki imajo več kakor 20.000 K letnih dohodkov. Med pri-zadetimi je tudi princ Filip Koburški. ki poseduje poleg obsežnih zemljišč tudi veliko palačo v Budimpešti. Davčna komisija je nu podlagi 3-miljonskih dohodkov predpisnlu davek. Ker se je temu visokorodnemu gospodu dozdevalo, da je preveč obdavčen, je vložil po svojem zastopniku proti odmeri ugovor. V tem ugovoru poudarja. da je član cesarske hiše in du mu vsled tegu ni potrebi! plačevati davka. Ko se* mu je pa dokazalo, da je le v sorodu s cesarsko hišo, je zglihal, da so gu obdavčili le za 300.000 K letnih dohodkov. Značilno je, da se je prvič branil, drugič pn zglihal. da plača princ davek namesto od 3 miljonov le od 300.000 kron dohodnine. Značilno, ampak ne čudno, ( emu pa je v sorodu s skoruj vsemi vladajočimi družinami, čemu bližnji sorodnik bolgarskega in belgijskega kralja, čemu ima sorodnike celo na avstrijskem in na nemških tronih? Davke plačevati je pu plebejako. bi prevzela vladu nase. Kapitalisti pa hočejo sami kaj žrtvovati. Kuj še! — Nekoliko razlike je v stvuri. Ka-pitalisti hočejo takoj dobiti ladje v roke. Da pa lic ostanejo brez dobičku, nuj vlada subvencionira privatno paroplovbo. Z ljudskim denarjem naj se kapitulistom plačuje profit. V resnici ni VVilsonov načrt prav nič socialističen in delavstvo se ne more niti nujmanje ogrevati zanj. Če bo vlada toliko časa obratovulu. dokler je treba doplačevati, kadar bo nosil promet dobiček, pu oddala ladje privatnemu kapitalu. bo dala kapitalistom darilo nu račun ljudstva. Kapitalisti vedo ti» prav dobro in VVilsonovemu načrtu nasprotujejo le zaraditega. ker bi radi dobili še več. Da je trgovsku mornarica potrebna, je pač gotovo. Vzhodne železnice so vse prenapolnjene z blagom, za katere ni ladij. Mnogo naročil se ne more sprejemati, ker se ne more blago dodajati naročnikom ob tistem času. ko gu potrebujejo. Tudi zu delavstvo to ni vseeno, zakaj čimbolj se raz-širju trgovinn. tem več je možnosti zu delo. Ali če hočejo Zediiijene države kupovati iti graditi ladje in obrutovati, dokler je riziko v<»lik, naj jih obdrže tudi tedaj, kudar se bo promet izplačeval. Za nakup se rubi ljudski denar, torej je edino pravično, da ostane tudi dobiček ljudstvu, vsaj v tisti obliki, kakor je ljudstvo sedaj organizirano. Kapitalistični značaj vlade je v VVilsonovem načrtu povsem jasen. Namesto da bi podržavila. kar je danes na škodo celote v kapitalističnih rokah, hoče izročati še nove naprave privatnim kapitalistom. GOSPODIN FRANJO. ROMAN—SPISAL PODLIM BARSKI. Tuzla jc tisti večer hrumela pod vtiskom krvavega dogodka v Doboju. Vsak je govoril o aferi ali pa vsaj nastavljal ušesa, da bi slišal, kako sosed sodi o njej. Po javnih lokalih so ae zbirale grude, v katerih so ae slišala različna mnenja. Samo Turki ao molčali; neumesten se jim je zdel dvoboj, ki bi bil lahko ukanjenemu soprogu upih-nil luč ¿ivljenja. Vilar je sel pred večerjo v Agularjevo kavarno, kjer je bilo zbranih mnogo častnikov. Nekateri so bili zamaknjeni v igre, a večina jih je razpravljala o dvoboju. Vstopivši se je na vse strani klanjal; nekateri so mu hladno odzdravili, neka teri so ga namenoma prezrli kakor človeka, ki je zašel v nepravo družbo. Pred točilno mizo je stala gruča častnikov v živahnem pogovoru. Ker ni videl nikjer praznega prostora, se je, pijoč kavo, oprl ob ogel točilne mize ter segel po svalči-ei. Tedaj se je pri ril iz družbe poročnik Mik. 14Kako ste, gospod inženir? Dobro, at" je vprašal Mik ter rinil Vilarja v kot proti steni. "Lepo, da ste prišli zopet v našo družbo. Nocoj imamo v kazini dunajske pevke. Prididc tja, zabava bo imenitna." 4 4 Lepa hvala, gospod poročnik. Ne morem. Jutri hočem zarana odriniti." "Vi ste bili vedno zelo solidni. Ko bi se mogel človek tega priučiti! Pravijo, da je zdravo. Glejte, gospod inženir, najina skupna plamenica jc potegnila iz Tuzle." 4 4 Koga menite t" 44Gospico Katico pl. Čoban. Skraja ste jo ra-' di videli, a zdaj ste krenili drugam. Prav imate! Pobegnila je, Bog z njo!" 44 Gotovo pride nazaj. Ne bodite v skrbeh zaradi nje." *4 Deklica je brhka na vseh straneh, a jaz jc ne morem vzeti. Ni, ni." Mik je napravil s prsti tisto kramarsko pantomino, s katero se šteje denar. ,44 Jaz potrebujem petično ženo, da izleženi iz dolgov. Zato poj de m v predpustu na dopust. Sest-tedensko turnejo napravim po avstrijskih mestih, ni li kje bogate neveste zame." 44Pametno. Naj vam jo nakloni mila usoda! Vi ste mi bili vedno simpatičen." Nato jc oni trčil z ostrogama, se priklonil in se pomešal v gručo, kjer so živahno razpravljali o krvavi aferi. Eni so pomilovali Ljubico in pl. Pesterja, drugi so držali s komisarjem Bajicem. Ljudje, ki so se vedno igrali z vprašanjem o ljubezni in zakonu, so s tega posebnega slučaja prehajali na splošno stališče. Eni so se potegovali za neko žensko vprašanje, rekoč, da je ženska verna in da izvirajo njene slabe lastnosti iz njene zasu-žnjenosti, drugi so trdili, da pride kmalu doba, ko bo treba odločno zaklicati ženski: Do tod in dalje ne! Nekateri so obsojali žensko, ki ni bila brezmadežna, ki ji je bila ljubezen zgolj igra, čeprav so bili sami rázvratni nečistniki in so v smelosti pred žensko iskali svojo slast, drugi so smatrali ljubezen za smešno stvar pesnikov, a grešili bi proti mehanizmu prirode, ko bi se ustavljali njeni mam-ljivosti. Na tako vihravo in opotekavo stvar, kakor je ljubezen, bi pač ne smeli graditi tako važne institucije, kakor je zakon, nerazrušljive zveze do konca življenja — so modrovali najmodernejši. Naposled se je družba razdelila v dva tabora: eden je bil za svobodno ljubezen, drugi za zakon, razbremenjen z razporoko. Inženir je naravnost gledal v družbo, včasi je celo z glavo pritrknil, da ne bi mislili, da tajno prisluškuje. Zdaj se je ozrl temu, zdaj onemu gospodu v obraz. Njegove oči so bile široko odprte, kakor bi gledala iz njih široka misel o obravnavanem predmetu. 4 4 Gospod inženir naj nam pove svoje mnenje!" je rekel stotnik Hvalibogovski, obrnivši se k Vilarju. Po njegovem prešitem in prežitem obrazu se je razlila sama porogljivost. 44 On nam je pokazal svojo filantropijo pri delavcih, pri Bošnjakih, pri kravah —" 44Pri Bošnjakinjah tudi," je pristavil Buzdu-ga, ki sc poprej ni zmenil za Vila rja. 44Žensko vprašanje spada v filantropijo. Od gospoda inženirja zmerno, kaj je pravo, kaj ne." Več nego ošabna nagajivost, zloba sama se jc svetila v stotnikovih očeji. Vilar'je čutil, da ga hočejo objestno zbadati. Zato je dosti neprijazno odgovoril; 44Po mojem mnenju bi trebalo začeti pri kali." 44 Ah ovo — e-c. To je res, ker vsako življenje se začne s kalom," je rekel pl. Merks, vesel svoje dovtipnosti. Jezil sc je na inženirja, ker jc postavil lep in trden most, za katerega si generalov adjutant ni mogel lastiti nobenih zaslug. 14Koren zla jc v nas samih, namreč v moških. Treba bo vzpostaviti prapor nekega moškega vpra sanja. Izprašcvati nam bo treba svojo moško vest. To ne pojde, da bi ženskam n^sajali težke porcelanaste klobuke na glavo, moški pa naj bi nosili mehko klohučevino." *4 Torej zagovarjate gospo Ljubico t" je vprašal Hvalibogovski, začutivši VHarjcv pik. 4 4 Ne zagovarjam je, obsojam pa umrlega načelnika pl. Pesterja in z njim vse zavratne ljudi, ki širijo našo razuzdano prosveto po Bosni." *4 Kakor s prižnice nam govorite, gospodi ae Franjo," je sladko se smejoč vščipnil pl. Merks. 44Nas. gospod inženir plava s svojim prijateljem kaludjerom," je zbodel Buzduga. 44Vse dobre nazore, kjerkoli sem jih slišal, sem zbral in živim z njimi." 44No rečem, gospod inženir," je povzel Hvalibogovski, "da niso vaši nazori koristni — zi gotove kroge. Za nas kulturonosce pa niso. Vi se družite z nekimi ljudmi, ki nas sovražijo in nam hočejo škodovati. Iz vaše samote prihajajo vzne- mirljive vesti. Prav tik vašega pašalika je morala oblast nastaniti orožnike." 44Zaradi mene jih ni. Moje srce je čiste in moje roke so neomade&cvane. Odgovarjale bodo one pijavke, ki so uvedle v delavskem taboru ta ne-vzdržljivi sistem. Vem, kdo hujska in šunta proti meni — tisti, ki sem mu trn v peti in bruno v očesu." • Hvalibogovski se je odvrnil in tudi drugi so pokazali Vilarju hrbet. 44. Po večerji je hodil po Kaisersheinibovi ulici. Mrazilo ga je in izhojeni sneg mu je škripal pod nogama. Mikalo ga je, da bi posetil Hrenove, pa zdelo se mu je p repe zn o in premagal se je. Zdajci je zaslišal za pravoslavno cerkvijo, kjer leži 3ib-ski del mesta, zvočno taniburanje. Napotil sc jc tja. Postal jc pred podolgovato, pritlično,, vso razsvetljeno hišo z napisom 4Srpska kafana.' Vstopil je. Prijetna toplota ga je objela in vonjava po dišečih svalčicah. Ozrl se je po zakajeni sobi, kakor bi iskal znanca. Sedel je k prazni mizi prav pri durih. Da je vstopil Kitajec, ne bi bil zbudil večje pozornosti, nego jo je on. Ta družba ni bila vajena, da bi se zatekel kdaj švabski človek k njenim zabavam v njeno kavarno. Gostje so s? ozrli nanj in si nekaj zašepetali. Kmalu pa so se privadili njegove prisotnosti in pustili so j?a v nemar. Le kavarnar je včasi pogledal k njemu in mu postregel. Pa še nekdo se je pojavil pred njim: oni šumar Nikolič, katerega je bil že par-krat videl v kaludjerovi družbi, mu je prinesel z ruko pisani spored tiste zabave. Dolgo je zrl v spored in luščil cirilico. Ko je bil z vsem na jasnem, -je začel razmotrivati druž bo, poslušati petje, govore, guslarja in tamburaše. Zaznal je, da se nekdo neprestano ozira nanj: v somraku pod stensko sliko, ki je predstavljala nekega v slavnostni obleki namooeradenega mogotca, se riše zabrisana velika glava Nikoličeva, svetijo se iz dima šumarjeve oči,kakor bi ga izpra-šcvale, kako se kaj počuti v tej družbi. Vilarju st je zdelo prijetno, ker tu ga nihče ne moti, nihče gc ne izprašuje po njegovih nazorih, nihče mu ne ugovarja. Spomnil se je one družbe na pustem kazinskem t toku, ki se ne mara priličiti domačemu prebivalstvu, ki namerava na veke ostati sama zase s.svojimi šegami in svojim jezikom, ki prav sedaj cinično razpravlja o nekem ženskem vprašanju ali pa o porobi zavojevanega ljudstva. In dobro se je zdelo Vilarju, da se je odkrižal tiste družbe. Ker je kavarnar domneval, da se samotni tujec dolgočasi, mu je prinesel dva srbska lista. Poglobil se je v čitanje. V nekem gospodarskem članku je naletel na poročilo, da začne Turčija pri-hodnjo pomlad graditi železnico preko Mace-donije. Ta vest mu je dala snovi za dolga premišljevanja, odprla mu je novo obzorje. Sklenil je, da poizkusi spomladi svojo srečo v Macedoniji. Tja vzame s seboj Danico in jo reši vseh nevarnost i in neprilik. Tako se je bil zatopil v svoje načrte, da ni slišal ni tamburašev, ki so med hrumečim pritrjevanjem gostov prav takrat svirali himne: rusko, srbsko in črnogorsko. Slavnostne pesmi so mahoma naredile konec zabavi. &e ni bila končana poslednja, ko je stopil v kavarno mestni pisar Odisej Korkirič v spremstvu dveh pandurjev. Ponižno, toda z nekim izrazom nasmešljivosti je pozdravil inženirja, potem je stopil v sredino kavarne ter objavil, da mora razgnati družbo, ker se tu svirajo in prepevajo državi nevarne pesmi; zunaj stoje vojaki, ki bodo s silo razgnali goste, ako se rade volje nemudoma ne uklonijo njegovemu ukazu. Gostje so drug za drugim plačali in mirno odšli. Pred kavarno je stala močna vojaška patrola. Izza nje se je zaslišal bobneči glas nadporočnika Buzduge. 44Lahko noč, gospod in-žonir!" je zaklical Vilarju, odhajajočemu k počitku. Vilar se je motil, misleč, da se je iznebil ka-zinske družbe in da lahko hodi svoja pota. Drugo popoldne so sedeli v biljardni sobi ka-zinske restavracije častniki Hvalibogovski, pl Merks in Buzduga pri važnem poslu. Posvetovali so sc o rezervnem poročniku Francetu Vilarju. Vsi trije so bili tega mnenja, da jc imenovani častnik že mnogokrat omadeževal oficirsko stanovsko čast, za kar zasluži, da ga naznanijo kornemu po-veljništvu v Sarajevu, ki naj ga tira v preiskavo pred oficirsko častno sodišče. Prvi obtožitelj stotnik Hvalibogovski je imel pred seboj razgrnjenih par pisem gozdarja Bierkopfa in je iz njih sestavljal obtožnico. Gozdar je bil namreč izpod Konj-planine večkrat pisal svojemu prijatelju Iladžirumbi in mu tožil gorje, ki je navalilo nanj, odkar je inženir obrnil vse narobe. V teh pismih je slikal inženirja kot uradnika, ki uči delavce štrajka in revolucije; njegovi nazori mejijo že ni anarhijo, tako je popustljiv nnpram delavcem; on je kriv, da se pojavljajo neredi in nemiri v drvar-ski koloniji, kjer je zasejal neke ideje o svobod», enakopravnosti in bratstvu; sam ni discipliniran in tudi pri delavcih ne ume uvesti discipline; mc^i njimi trpi agitatorje in rogovileže; v svoji snmo-voljnosti hlepi po popularnosti, katere je pri Bošnjakih tudi v obilni nteri deležen; kakor delavcem tako našepetava tudi domačemu prebivalstvu ter zbuja neizvedljive nade in očito pravi, da dolgo ne bo mogel gledati tega zatiranja s strani Svab-ske gospode; ves se na-haja v taboru nezadovoljne-žev in upornikov in kjer le more, izpodbija naš u-gled in našo idejo. Vse to je posnel Hvalibogovski iz gozdarjevih pisem in obžaloval je ubogega fti-murpašo, da mora s takšnim nerednim človekom opravljati svoje težko, odgovornosti polno in vse to je rszložil svojima tovarišema. Sam iz svojih izkušenj je dokazal, da tudi on smatra inženirja za nezanesljivega človeka, ki je pripravljen pri vsaki priliki vreči poleno v pošteno kulturno delo ter mu podata viti nogo; tako se je zaril v simpatije boseuskih malkoutcntov, da mu je vse pruv, kar najde na teh ljudeh; celo deklico si jc izposodil pri tem zakrknjenem rodu, sestro izpo-denega meniha in najhujšega agitatorja, ki jo skriva v Tuzli pri uradniški rodbini, izpodbil bi vsako vladno napravo in vsak ukrep, ki meri za ohranitev reda, tako potrebnega za Bosno. 44E-e — gospod stotnik," je povzel pl. Meri*«, gladeč si s peresnim držalom temno dlačico pod nosom,4 4 to ne gre, da bi kornemu poveljništvu to-liko nakavkljali na papir. Naš kancelijski poslovni red nam veleva, da morajo biti prijave kratke, jasne in prepričevalne. Tu treba navesti in poudariti konkreten prigodek." 44To je tista," je potrdil drugi obtožitelj, nadporoenik Buzduga. 44Mi. kot poštenjaki ga ne nameravamo ovaditi civilni oblasti zaradi dejanj, ki se bližajo že veleizdaji, mi ga hočemo naznaniti vojaški oblasti, da ga pahne iz oficirskega zbora. katerega več ni vreden. Tudi jaz bi ga bil že dvakrat lahko ovadil, tla se vmešava v težavno poslovanje mojih orožnikov, da zlobno kritizira našo upravo, pa tega nisem storil, ker sem si mislil : Človek je mlad, neizkušen, sčasoma se pač prilagodi tukajšnjim razmeram in kar je glavno: častnik je, ki se je udeležil okupacije; s takšnim treba ravnati švalerensko." Po teh besedah je primaknil svoj stol bliže k adjutantu, tako da je videl na njegov papir, kamor je bil že napisal naslov. 44Ti naznani samo snočnji prigodek," je govoril pl. Merksu, ki je posloval kot zapisnikar, "namreč uvodoma napiši, da se inženir, dasi jc častnik, namenoma ogihlje oficirske družbe ter zahaja v bcznico, kjer se pojo in svirajo izdajalske himne, kjer na stenah ne visi nobena patriotska slika." < 44Panslav je — napiši!*' se je vmešal Hvalibogovski. 44Ne, tega ni treba. Inženir s svojim socialnim mišljenjem in svojim panslavizmom itak te-lebne v jamo, za kar ^a odkrito obžalujem. Proden pojde iz Bosne, mu njegovo predstojništvo gotovo še naprti disciplinarno preiskavo ali pa !ra spravi njegova drznost pred sodišče. Pa to so skrbi drugih činiteljev, naša stvar je ta, da odloži častniško dostojanstvo, ki jja je zapadel s svojim neopreznim ravnanjem. Napiši torej, da se je u-dcležil nepatriotske zabave v srbski kavarni, da se je strinjal z izdajalskim mišljenjem, ki se goji v tem lokalu, ker ni vstal, ni odšel, ko je slišal slavnostne pesmi nam sovražnih držav." Pl. Merks je odobril orožnikov nasvet in pisal. Ovadbo so poslali na komo poveljništvo v Sarajevu, ki je odredilo preiskavo. Bilo je že proti koncu januarja, ko je dobil Vilar poziv pred častno sodišče. Posmejal se je, ko je zvedel, kako je tisto noč v srbski kavarni oneeastil sebe in vojaški stan. Prestregel je obravnavo, ki je navadno dolgotrajna, s prošnjo, da bi smel odložiti častniško dostojanstvo. Po tej odpovedi se mu je zdelo, da mu je tem laže na duši, čim manj ima dostojanstev na telesu. In zopet se je zaril v svojo planino. Vedel je, da ima medpdrvarji nekaj nezadovoljnežev, katerim bi ne mogel nikdar ugoditi, nekaj takšnih,, ki očito opravljajo posel agitatorstva, toda ne mogel, bi odgnati od dela človeka, ki je prosil za delo. Potrpel je s šuntarjr tem rajši, ker se je nadejal, da se pomirijo, kadar bo strto vstaško gibanje v sosednjih pokrajinah. Do konca je hotel ostati zvest svojim načelom in s tistim gorkim srcem kakor poletne mesece je hodil tudi pozmi v delavski tabor. Včasi je ostal v Medvedjem Dolu do poznga večera; to je bilo takrat, kadar je pričakoval jasno noč in je mogel brez plamenicc v dolino; pozimi je bilo to mogoče, zakaj nočna luč je prodirala skozi ogoljene veje noter do steze. Drvarji so morali zvečer ob svitu zažganih grmad žagati in klestiti, in Vilar je rad postajal pri njih, ako ni bil navzoč Bierkopf. Grejoč se ob ognju, jc poslušal njih otožne pesmi, ki so sc razlegale v mesečno noč; zvesto je vlekel na uho, da bi ne preslišal tega, kar žalko in enozvočno kipi iz trpi'« čih src: izlival sc je njih potok solz in bridkih spominov na dolgotrajno sužnost. Ako niso peli, so se razgovarjali, skraja vsaka gruča o svojem osebnem predmetu, a kmalu ac je pririnila na površje vseobča nezadovoljnost, katero so umeli a-gitatorji zgovorno podpihovati. Lizar TungnZ je bil prinesel v «lelavski tabor zahtevo po skrajšanju dnevnega delovnega časa: sekalo naj bi se pozimi kvečjemu po devet ur na dan, nikakor pa ne pri lučiTTCdo je kdaj videl, da bi se v srozdu delalo po noči T Te po gozdarjevih in paznikovih nazorih predrzne in preoblastne terjateve so sc drvarji hitro poprijeli. Kadar jc prišla govorica nanjo, so vse vprek letele grozne kletve ter strahovite pogrde in grožnje. Takrat je Vilar huje ne-go drugekrati čutil zamršenost socialnega reda. Kakor bi brušene sekire padale na njegovo raz-mehčano srce. Kobantenja ni maral dolgo poslušati. Tu ni mogel odpomoči, ker določitev delovnega časa ni spadala v njegov delokrog. Tiho se je splazil od ognja in se napotil navzdol. V srebrni mesečini se je lovil preko kamenitih in lesenih pragov, zroč v fantastne oblike, ki jih j", podobne razmrežonim arabeskam velikolepe mo-ficje, magična svetloba naslikala na strmo stezo in na hrumeči potok. Včasi je šel že zjutraj na planino. Opoldne jc zaužil skromno kosilo pri drvarjih, potem je napotil v han ob Oskovi. Laskala mu je misel, da posedi tam, kjer je živela Danica, kjer se je seznanil z njo. Navadil se je bil tistega kraja in prijVtno se mu je zdelo, izpregovoriti besedo z Mušičem in Vazkom. Sam sebi se je čudil, da se je navadil teh ljudi. Ne, on ni bil ustvarjen ta častnika, ne za ono gospodo, ki morajo po nekih pravilih stati na nekem posebnem stališču, nekje izven ljudstva. Ona pravila so se mu zdela v ne-' kem oziru globoko premišljena, toda odganjala so ga od družbe, kljuboval jim je, dočim so ga preprosti ljudje v svoji odkritosti in naravnosti tako zelo vlekli uase, da so ga takorekoč lahko ovili krog prsta. Perovo zdravje se je nekoliko popravilo, vselej je oživel, kadar je prišel imenitni gost. Odkar mu je zaupal zgodbo svojega bednega življenja, ^ se je nekako zbližal in sprijalcijil z njim. Tisti, ki pozna in uvažuje moje trpljenje, je moj prijatelj — tako si je mislil starec. Brez boazui in z iskrenostjo v srcu je sedel po cele ure kraj «¿os-podina Franja. Večkrat se je povrnil k svojim življenskim spominom, v odlomkih je ponavljal svojo tužno povest, jasnega obraza in smehljaje se jo je pravil, kakor bi hotel vliti Vazku, čepečemu mu pri kolenih, svojo vztrajnost in krepko voljo in bi se hotel pred gostom ponašati s svojo borno preteklostjo. Toda Vazko ni dolgo ostal pri svojem stricu. Zdaj, ko je bila tudi Danica v mestu, ga jc še bolj mikalo tja. Vilar je začel premišljevati o njegovem hrepenenju. Razsodil je, da bi bilo za dečka, kateremu je bilo itak prisojeno, da pride k svojemu drugemu stricu v Dalmacijo učit se o-pankarstva, koristneje, ako prčne z učenjem že sedaj, in sicer pri Grgiču v Tuzli. To misel je razodel Mušiču in tako se je zgodilo, da se je peljal nekega dne sredi zime z Vazkom v Tuzlo, kjer ga je spravil v učenje k Grgiču. V Bierkopfovi duši se je nahajalo brzdno sebičnosti, iz katerega bujno rastejo vse druge stra--sti. Hlepenje po lastnem dobičku mu ni dalo miru ; njemu*je fanatično tlačanil brez ozira na blaginjo Avstrije in zasedenih dežel. Želel je nakopičiti takšno premoženje, da bi s na stara leta lahko kupil hišo, ki bo stala na glavnem trgu levov-skega mesta. S Tunguzom in Konjhodžičcm ie spravil v drvarski tabor dva agitatorja, ki naj bi delala inženirju neprilike. Gozdar je bil dober po-znavatelj ljudi in je vedel, da mu njegov nasprotnik sede na limanice. Miril bo agitatorja, ne da bi ju spodil od dela. V konaku je bil Bierkopf dobro popisan; pl. Pester ga je bil zelo priporočil novemu okrajnemu načelniku, dpčim o inženirju ni sodil dobrohotno. Zato je načelnik, ko so se mu predstavili uradnik, Bierkopfa zelo prijazno iipflial o K dr. it. 71. Anton Buttiner, cr. 2069. Zopet sprejeti član (»c«): Pri dr. it. 3. Mihael in Marjeta Stel. Pri dr. it. 4. Karl in Emila Kujato. Pri dr. it. 9. Gašper Miklauc. Pri dr. it. 11. And. Jama, Jos. in Cicilija Povše in Amalija Iglič. K dr. it. 13. Ant. Benedict, Joe Smuk in Joe Moder. K dr. it. 16. John in Mary Ho-maiek. K dr. it. 17. Mat in Ursula Pershe. K dr. it. 20. Ant. Mikolič, John Sega, in Georg Peternel. Prestopili člen (¡ce): . Od dr. it. 4. k dr. it. 9. Mat Lak-ner in k dr. it. 16, John in Amalija Mlekuš. 7 Od dr. it. 16, k dr. it. 11. Alex Hans. Od dr. it. 21, k dr. it. 17. Jernej Uriič. Suspendirani član(ice): Pri dr. it. 3. Dominik in Antonija Canon. Drugi mesec; Josef in Marjeta Golob. Pri dr. it. 4. Jernej in Antonija Oresk. Pri dr. it. 6. Reimund Gross. Drugi mesec: John Toplir. Pri dr. it. 8. Joe in Alojzija Zupan. Pri dr. it. 9. Val. Pirnar, Jacob in And. Frank. Drugi mesec: John Gor-šek cr. 1253. Pri dr. it. 10. Drugi mesec; Mary Povhe. to inesto neprenehoma jabolko prepira med Bolgari in S^bi. Za časa križarskih vojsk so v Nišu križarji navadno počivali. Tam skozi sta šla tudi cesar Friderik I. in cesar Balduin 1. Ko so udri i Turki v jugovzhodno Evropo, je prišlo mesto, ¡totem ko so bili Srbi na Kosovem polju premagani, v turške roke. Po zmagoslavni bitki pri Belgradu leta 1689. so se Turki pri Nišu ponovno postavili v bran proti cesarskim četam. Mejni grof Ba denski napade turško vojsko in jo premag- , Proti koncu zmago slavnega vojnega leta zadenejo cesarsko vojsko velike nesreče, katere so bile vzrok, da je izgubila vse osvojeno ozemlje. Leta 1790. pade Niš kljub junaški hrambi Starhemberga v turške roke. Ko so se pa v začetku preteklega stoletja pričele srbske vstaje in upori za svobodo, so poizkusili Srbi napasti Niš pod vod stvom Štefana Sindjeliča, ali bili so poraženi. Ker so se okolišni prebivalci pridružili vstaji, je raz pisal pasa za ondotne kraje da vek, s'pomočjo katerega je iz lo-Pri'dr. št. 11. Fr. Močnik cr. 225, hanj ubitih Srbov postavil na ce- Fr. Zveglič, Willi Panker, Prosp. in Ernestina Pinemonti. Drugi mesec; Ant. Kuniek, Jacob Ločniškar in Ignac Grih Pri dr. it. 13. Jos. Certalič. Pri dr. št. 16. Ignac Košir, Fr. Kra-vanja. Fr. Kranker, Karl Pance, John Prašnikar, Tom in Terezija dkrbinek. Drugi mesec; Fr. in Julija Jamnik, Stefan, Anton in Elizabeta Zemlak. Pri dr. št. 17. Joe Pust. Pri dr. št. 18. Drugi mesec; Miha Klučevšek. Pri dr. št. 19. John iuntar. Drugi mesec; Ignac Košak. Pri dr. št. 20. Jernej Janežič in John Debevc. Drugi mesefc: Louis Zupančič. Izobčeni clan(ice): Od dr. št. 4. Rudolf in Mary Trelc. Od dr. št. 11. Louis in Ana Ramovš, Karl in Elizabeta Murn, Ant. Opaškar, Fr. Benedičič, John IgliČ in John Ve-hovc. Od dr. št. 13. John Majdič. Od dr. št. 14. Josef Miheuc. Od dr. št. 17. Jos. in Paula Kon-čar. Od. dr. št. 19. Joe Mlačnik in Ignac Ložar. Umrli član(ice): Pri dr. št. 5, Weir, Kans. Ana Va-lošek cr. 436. Umrla 25. oktobra 1915. JOHN ČERNE. IZ ZGODOVINE NIÔA. Niš je znan že izza rimskih časov. Naissius, kakor se je tedaj imenoval, je bilo eno izmed naj- sti, ki vodi v Carigrad, grozen spomenik. I)o leta 1876. je ostal Niš kljub ponovnim poizkusom Srbov, da ga osvoje, turški. Šele dve leti pozneje je padla trdnja va po junaški hrambi pod vodstvom poveljnika Halil paše v srbske roke. V srbsko-bolgarski vojni kakor tudi v drugi balkan» ski vojni je bil Niš središče srbske vojske. Odkar pa je avstrijska vojska prekoračila Donavo in Savo, jo postal Niš glavno in pre-stolno mesto Srbije, dokler se niso morali Srbi pod pritiskom velikanske premoči umakniti. KRUÔEVAC. Srbsko mesto Kruševae, ki so ga zasedle nemške čete, leži v dolini zapadne Moravč, 2 km zapad-no od izliva Rašine, ter šteje o-krog 10.000 prebivalcev. V me stu se nahaja gimnazija, poljedel ska šola. tu je sedež okrajnih političnih in sodnih oblasti "okru ga" Kruševae. V srednjem veku je bil Kruševae prestolnica srbskega carštva. Tu je gospodoval car Lazar do nesrečne bitke na Kosovem polju leta LJ89. in še važnejših križišč mesijsko-traške-ga omrežja. Vsled svoje izvrstne! zdaj bdijo nad mestom razvaline zemljepisne lege je bil tudi v vo-' njegovega gradu. Iz Lazarjeve jaškem oziru velikega pomena,¡dobe je tudi kruševska glavna zato je bil utrjen. Tukaj je pre-i cerkev" Leta 1428. so se Turki magal Klavdij II. Oote in rešil |polastili mesta in so spremenili Rim velike nevarnosti. Konštan- Lazarjevo cerkev v mošejo. I)o leta 1833. je ostal Kruševae tur ška last. Blizu mesta stoji spo menik Kosovske bitke, ki so ga odkrili leta 1904. tin Veliki je sezidal v Naissiusu krasna poslopja. Čeprav jo .veljal kot neosvojljiv, so ga vendar osvojili Iluni s pomočjo napadalnih strojev in ga popolnoma uničili. Ijeta 480. je zopet sezidano mesto bilo plen novih napadov narodov. Cesar Justinijan je mesto sicer zopet sezidal, ali kmalu nato so prišli Obri in okoli leta 540. Slovani, ki so prodrli proti Bizantu. Leta 987. je osvojil mesto bolgarski ear Simeon, potem ko je potolkel Orke pri Mesenbriji. Le-ta 1072. so prodrli Ogri do Niša. Kmalu nato zopet grško, je padlo mesto 1. 1185. v srbske roke. lie-' ta 1196. je tamkaj premagal cesar Isaak Angelns Stjepana Ne-manjo, leto pozneje je bilo mesto bolgarsko, in od takrat je bilo Živega so hoteli zakopati. Pri Solnogradu se nahaja več beguncev z juga. Neki dan je ne do umrl. Prišli so pogrebei, da ga prenesejo na pokopališče. — Na vprašanje, kje se nnhaja mrlič. j^ sledil odgovor: na tretji postelji od vrat. Šli so v sobo, pograbili onega v tretji postelji in ga nrsli ven, da ga položijo v krsto. ^ Ali nemalo so se začudili, ko se je za čel 'mrtvec' gibati in kričati: K»j hočete, kaj sem vam storil, pusti te me, da bom spsl! Pravi mrlič ni bil na tretji, ampak na četrti postelji. • IM Koncem decembra poteče deaet let, odkar izhaja "Proletarec." Meseca januarja 1906. je izšla njega prva številka; s prvo izdsjo leta 1906. stopa torej list v drugo desstletjs svojega obstanka. Deset let je kratka doba, pa je tudi dolga; v zgodovini sveta šteje jako malo, v zgodovini modernega delavskega gibanja, v življenju delavskega lista pa obsega tako množino dogodkov, toliko dela, truda, boja skrbi in uspehov, da se je že vredno koncem takega razdobja malo ozreti nazaj in pogledati, koliko upov se je uresničilo, koliko se jih je izjalovilo, koliko ciljev je doseženih, koliko jih je še daleč na poti. Zaradi tega izide prva januarska številka "Proletarca" kot "jubilejna" izdaja in bo v tem smislu urejena. Vse slovensko socialistično gibanje v tej deželi je Bpojeno s "Proletarcem". Zavedni prole-tariat našega naroda v Ameriki je že davno spoznal, da je "Proletarec" kot slovenski glasnik Jugoslovanske Socialistične Zveze edini izmed vseh tukajšnjih listov resnično delavski, dasi se poslužuje tega imena iz reklamnih ozirov skoro vse slovensko časopisje v Ameriki. '4 Proletarec " zastopa interese delavskega razreda in ne pozna v tem oziru nobenega kompromisa. Kar je delavstvu škodljivo, je škodljivo, in se ne more z nobenim obračanjem in z nobenim "postavljanjem na stališče" iz-premeniti v koristno. Zato se ni postavljal "Proletarec" nikdar na nobeno drugo stališče kakor na delavsko, in se tudi za naprej ne bo dal premakniti. Svet je velik in življenje je pisano. Mnogo je velikih, globoko v interese človeštva segajočih dogodkov tudi izven rudniške jame, tovarne in delavnice. Ali tistega, kar se godi v parlamentih in vladnih uradih, v kabinetih diplomacije in za kulisami politike, v taborih in na bojiščih, ne sme delavec gledati z drugimi očmi kakor z delavčevimi, če noče izgubiti samega sebe in jiostati žoga sil, ki se hočejo igrati z njim. "Proletarec" se je vestno trudil, da bi bil delavcu zvest svetovalec in vodja na potih, ki se tisočkrat križajo in kakor mreža prepletajo; vpričo vseh dogodkov tega življenja je luščil jedro iz skorje in lupine ter izkušal pokazati delavcem, kje si) njihovi interesi in kakšna je metoda za njih zaščito. S svojo nepopustljivostjo in doslednostjo si je "Proletarec" seveda pridobil mnogo sovražnikov. Ali naloga delavskega lista ni delati prijazen obraz tistemu, ki bi se sicer jezil. Kdor se Bojuje za veliko načelo, mu mora ostati zvest tudi v,naj-ljutejšem viharju, in "Proletarec" lahko pravi, da mu je ostal zvest vseh deset let. Temu velikemu načelu pa je "Proletarec" ravno s svojo nevpogljivostjo pridobil tudi mnogo prijateljev in novih bojevnikov. Armadni zbor slovenskih socialistov v Ameriki šteje mnogo mnogo takih članov, ki so prvo spoznanje pravih delavskih interesov zajeli iz tega lista, in mnogo takih, ki so svoje socialistično znanje utrdili in obogatili iz njegovih člankov in rsfzprav. Zato pa je "Proletarčeva" desetletnica prava desetletnica zavednega delavstva v Ameriki in naša slavnostna izdaja je namenjena najširšim njegovim krogom. Naše klube, naše zaatopnike in sploh vse prijatelje lista prosimo torej, da razvijejo agitacijo za čim večje razpečanje jubilejne številke, za katero se uredništvo in upravništvo potrudita, da bo ugajala vsakemu odjemalcu. List bo urejen primerno slavnostni priliki; obsegal bo raznovrstne Članke zanimive vsebine, izključno isobrazno čti-vo, in bo lepo ilustriran. Cene so sledeče: 10 iztisov......$ .45 25 " ...... 1.00 50 " ...... 1.85 70 " ......2.50 100 " .... Posamezen iztis stane 5c 200 iztisov......$5.50 200 " ...... 8.00 400 " ......10.00 500 " ......11.50 3.25 1000 ' " ......19.00 Sodrugi! Prihodnje leto bo za ameriške delavce jako važno, ker bodo v jeseni nacionalne volitve, pri katerih se bo odločevalo o velikih vprašanjih. Tudi "Proletarcu" bo to nalagalo velike dolžnosti, kajti v borbi je vrednost neodvisnega delavskega časopisja neizmerna. Začnimo leto uspešno, da ga tudi uspešno zaključimo! Razširimo slavnostno številko "Proletarca" povsod med slovenskim delavstvom, razvijmo s tem agitacijo za list in pripravimo agitacijo za volitve! Izpolnite ta kupon, izrežite ga in pošljite našemu upravništvu: UPRAVNIŠTVU "PROLETARCA" 4008 W. 31 st St., . CHICAGO, ILL. Pošiljam .......... dol......... cent. za .................iztisov slavnostne številke "Proletarca". Pošljite na naslov: Ime. Ulica.............. Mesto............. Iz Marsikdo bi videl reči v sedanji Srbiji z nekoliko drugačnimi očmi, kakor poročevalec madjar-skega lista, ki opravičuje svojo vlado in vali vso krivdo na nasprotnika. Ali ravno sovražnikovo mnenje, tudi če je pristransko, ima pomen, in zato je vredno slišati, kaj poroča "Pesti Naplo" iz vojnega stana časnikarjev po osvojitvi nesrečnega Belgrada. Nemške čete, osvojivše Ciganski otok, so pripeljale prve v jetnike v Zemun. Hrabri borci, ki so branili to postojanko, so se upirali in žrtvovali; padali so in se niso vdali na noben poziv in še proti silni premoči v naskoku so se branili, dasi so bili izmučeni do zadnjega. Ipak jih 70 bilo vjetih, na čelu jim neki podčastnik. Že post aren mož, morda kakih 50 let. Raztrgana mu je bila uniforma. Ko so ga zaro-bili, je stal nepremično na svojem mestu in akoravno so mu rekli, da naj vendar gre naprej, se ni premaknil. Naenkrat je razširil roke proti Belgradu in se zrušil v blato. Šele sedaj smo opazili, da krvavi iz štirih ran. Niti besedice ni govoril, nič ni tožil. Na obali, v obličju Belgrada.j©-izda|ini 1 svojo dušo. Ta stari vojak jc~siinbol srbskega odpora, in pri vsej mrž-nji, ki jo moramo čutiti proti Srbiji, ker je ona, kakor se vidi, navalila na nas prokletstvo vojne, ipak ne moremo omalovaževati junaštva Vfl»ft naroda, ki v trenutku svojega pogina prezira sni rt. Možje, starci, žene, otroci se borijo sedaj za bodočnost smrti z vsakim orožjem, puškami, pištolami, noži, pestmi in zobmi. V Srbiji se bije najkrvavejši boj cele svetovne vojne. Nadejamo se, da bo plamen, ki je bil tu razpaljen, tudi tu ugasnil.. Nemški častniki pravijo, da so Srbi najtrdovrat-nejši sovražniki. Ni dovolj, da ga ubiješ, moraš ga povsem potolči, da ne bo več nevaren. Naša pehota je prodirala proti Avali preko polja, ki je bilo posuto z mrliči. V srbskih zakopih vztrajajo sovražniki do zadnjega moža. Njihove žene in otroci, ki jim prinašajo municijo, jemljejo puške iz rok svojih mrtvih mož in očetov in dirjajo sami v boj. Sam Belgrad, kamor sem prišel dva dni po osvojitvi, ima pečat strašne smrtonosne borbe. Glavno mesto Srbije je onemelo. Od 120.000 prebivalcev jih je ostalo v mestu komaj 10,000 in to le mali ljudje, delavci. Drugi so po razglasu, objavljenem 8. oktobra ponoči, zbežali v Niš, Skoplje, Bitolj. Ulice so puste, trgovine zaprte. Ena, dve žene, črno oblečene se plazite po ulici, pritiskate k zidu; iz oči jima sije sovraštvo. Belgrad nima več značaja mesta. En edini boljši lokal je odprt — Hotel Balkan. Pred 15 meseci sem bil v mestu — toda danes na-pravlja na mene najbolj žalosten, pust in obupen dojem. Teden po osvojitvi ne vidim v Belgradu drugega, kakor postreljane hiše, razrušene in orodne trgovine, v črne robce omotane pojave in nemo, strašno tišino. Belgrad je umrl, toda predal se ni. Izkrcal sem se na obali tega mrtvega mesta z ogrskega paro-broda "Torontal". Na Donavi vlada šum in trušč, ki me spominja na pomorsko bitko. Na obali izkr-carvajo naši prtljago: vreče z moko, municijo, potrebščine za " Rdeči križ", neštevilue konzerve in povsod so na delu hercegovinski delavci z rdečimi fosi pod zastavami ^ polumesecem. Na zapadni obali se na hišah nahajajo le mali sledovi strelov. Prišel sem do hotela 'Moskva'. Nikjer ne vidim meščana. Tu pa tam gleda izza kakih polu priprtih vrat postaričen obraz v črno ovite ženske. Sicer spominjajo le psi, ki se klatijo po ulicah, da so tu stanovali ljudje. Prvo javno poslopje, pred katerim sem obstal je "Narodna banka ".'Veža je ši-rom odprta. Pred njo stoji naš črnovojnik rta straži. V veliki dvorani vlada nered, ki spominja na paniko, v kateri so uradniki zapustili banko. Velike omare so odprte. Pisma, menice, spis» leže na tleh. Hotel "Moskva" je bil že lansko leto močno poškodovan. Sedaj je vse zabito z deskami, okna pa so popokala od granat. V Mihajlovi ulici tja do tovarni je videti znake neusmiljene borbe. Krogle so razdrobile izlož be, hiše so razdrapane, opeka na strehah razbita, po ulici leže žice in drogi od telegrafa, svetilke, poli istvo — vse je služilo za barikade. Hotela "Srbska kruna" in "Srbski kralj" sta uničena. Ljudje so streljali iz kavarn, izza barikad, zgrajenih z stolov in miz, vsak zid je oškropljcn od tisoče v krogelj. Po vsej priliki so morali avstr. vojaki branitelje s strojnimi puškami pregnati. Srednji trakt vseučilišča je porušen od granat, po prekrasni zbirki knjig brskajo kokoši. Mihajlov spomenik .)<• Oltil nepoškodovan. Na stopnišču gledališča se je nekaj ur držala gruča mladih ljudi, dokler jih niso Nemci pobili. Na dvorišču zunanjega ministrstva leže nakopičeni spisi, potni listi, tiskovine in zbirke starih porumenelih brzojavk. — \ dvorni lekarni so tla posuta s čre-pinjami razbitih steklenic. Poiskal sem naše poslaništvo v Krimski ulici. Nekoliko šip je razbitih, sicer je poslopje nepoškodovano. Vrt je divje zaraščen. Pečati na poslopju nemškega poslaništva so nepoškodovani, kakor tudi na poslopjih vseh drugih poslaništev. Malo palačo ruske le-gacije stražijo vojaki in na železni ograji, ki obdaja komak, vidim viseti razrgane komadiče srbske trobojnicc. Novi konak je prazen. V veliki prestolni dvorani se jr razpočila granata. Na pročelju vihrajo avstrijska, madžarska in nemška zastava. Največ sledov je na Kaliineg; danu. Vojašnice, oficirski kazino, vojaška šola, stolpi — vse je razrušeno. Eden naših možnarjev je tu pokopal cel angleški pomorski top. Po razvalinah leži orožje, puške vseh sistemov, noži, revolverji, stare turške pištole — vse je služilo belgrajskini prebivalcem za boj. Zlasti žene so se odlikovale v neusmiljeni polični borbi. V mnogih hišah so stara mati, mati in vnuk i nje ✓metale ročne granate na Nemce. Dosti jih je bilo na mestu prebodenih, druge so se potem zopet poskrile in aedaj jih izganja glad iz njihovih skrivališč. Mrliči so ležali po ulicah, za vra-tami hiš in trgovin, po sobah, na mizah, viseli so skozi okno s prestreljenimi glavami. Sedaj vlada na Kalimegdanu ista smrtna tišina, kakor v mestu. Le tam doli je ostal star zahri-pan vrtuljak, ki se sedaj suče našim in nemškim vojakom v zabavo. Za načelnika zasedenega mosta je bil imenovan ravnatelj Srbske Narodne Banke Kosta Popovič. Izdal je poziv na meščanstvo, v katerem opozarja na mir in red in objavlja, da mora vsakdo oddati svoje orožje. "Oni, ki so se skrili, naj se vrnejo v svoje hiše, žene naj se brigajo za otroke in ne za politiko." Tako se je nabralo v Belgradu kakih 15,000 prebivalcev, ki so prišli deloma iz svojih skrivališč. Dve knjigarni in 4 branjarije so odprle svoje prodajalne. Zanimivo je, da pripada do 60 odstotkov onih, ki so ostali v mestu srbskim narodnim liberalcem" in "soci-jalistom", ki so na zadnji skupšti-ni glasovali proti Pašiču in ruso-filom. Pogovarjal sem se z več trgovci, ki so mi rekli, da so se od februarja sem nahajali v Belgradu mnogi francoski, angleški in ruski častniki. Rusko zapovedništvo je bilo nastanjeno v hotelu "Pariz". Navzlic vsern uspehom lanske vojne razpoloženje v mestu ni bilo baš oduševljeno. Ljude so želeli mir, trgovina in industrija je popolnoma uničena. Socialisti so v svojih listih napadli Pašiea in prestolonaslednika. Prve dni oktobra je prevzel zapovedništvo general Živkovič. Častniki so govorili, da se bo Belgrad držal več tednov, morda celo do Božiča. Za časa bombardiranja so stanovali ljudje v kleteh. Predmestna dru-hal je v zmešnjavi oropala več trgovin. Jutiš naših čet je izzval veliko paniko, vse je bežalo. Življenje v mestu je bilo sicer po ceni. Kilogram kruha 60 vinarjev, govedina 1 krono 80 vin., svinjetina 1 K. Meščanstvo je bilo o vojnih dogodkih precej dobro podučeno, oficijalni krogi so le tajili pred-itoječo vojno z Bolgarijo. Ženske so uprav strastno hujskale proti Nemcem. Dne 6. in 7. oktobra je padlo na Kalimegdanu 3000 ljudi, med njimi francoski kapitan Ren-ny. Padlo je tudi mnogo angleških topničarjev in več ruskih pionirjev. Sorodstvo Nikolaja Nikolajevica. Pruska kraljica Luiza, ki jo je Napoleon 1. smatral za ideal nemške žene, jc prababica velikega kneza -Nikolaja Nikolajevica in tudi sedanjega ruskega carja. — Njena najstarejša hči Charlotta je bila žena carja Nikolaja I. Vstopila je v pravoslavno cerkev in dobila rusko ime Aleksandra Feo-dorovna. Povila je dva sina. Eden je bil poznejši car Aleksander II., stari oče sedanjega carja, drugi je bil Nikolaj Nikolajevič, čigar sin je bivši generalisimus in sedanji kavkaški podkralj, veliki knez Nikolaj Nikolajevič. Sedanja ruska carica je rojena princczinja hesenskr in sestrična nemškega cesarja Viljema. A vse te rodbinske vezi niso mogle preprečiti vojne. Tako "slovanska" je ruska dinastija. Pravijo, da je ruski dvor prijazen Nennjcm. Kaj Nemcem! Pritski vladajoči familiji jc prijazen, ker je ruska vladajoča fa-milija kri njene krvi in meso njc-neag mesa. pa vojne niso mogla preprečiti sorodstva, je razumljivo, kajti ta vojna se vodi za interes«* zaradi katerih bi še vrana vrani oči izkljuvala. Vse se konfiscira. V Avstriji razglašajo: Kljub določbi ministrske naredbe.da se bo moralo dne 30. novembra 1915 izročiti vrc orodje iz bakra, medenine, tombaka itd., ki se nahaja v prodajalnah, v gostilnah, v zasebni rabi itd., državi, se še dogajajo slučaji, da se tako orodje prodija, oziroma kupuje. Resno se svari pred takim dejanjem, kajti na tozadevne prestopke je določena denarna globa do 5000 kron in kazen zapora 6 mesecev. Kmalu bodo v Avstriji tudi še culice malih otrok konfiscirali. PROLETAREC LIST ZA INTBBE'lá DfeLAVSKIGA ljuü1tva. IZHAJ A VS I KI TOREK. — LMiaik i« .«dajattíji —- üugoslovmka rfilivt ki tiskovna d. uibs i ~ aicago. Illinois. Naročnina: Za An. riko $2.C0 ta celo letu, $1.00 za pol leta. Za Evropo $2.10 za celo leto, $1.26 »a pol let*. Oglmi po dogovoru. Pri spremembi bt valifia je poleg novega nasnanttt /udi sta* i maslo9. * guftiu tWeralen, da ho odgovoril na interpelacijo. In Hethmaun llollvveg je res odgovoril. Izza njegovega govora je pa svet tako moder kakor prej. Njegovo pojasnilo je bilo namreč vseskozi "diplomatično." Viljemov kaneelar je znul z mnogimi besedami zamolčati tisto, kar so ga bili vprašali. Povedal je marsikaj, ali prav tega ne, kar so interpelant i hoteli vedeti. France, kdaj pojdcš na Šmarno goro T" "Nič ne vem, kaj je Tone večerjal." Taki so diplomatičui odgovori, liethman Hollweg je dejal, da je stvar zaveznikov, da predlože mir in da je za Nemčijo vojna še vedno to, kar je bila od začetka: "Obramba nemške nacionalne eksistence. Kar se tiče prvih besed, so hinavske. Sedaj je Nemčija v položaju zmagovalca. To se pozneje lahko izpremeni. ali za sedaj je dejstvo, da stoje nemške čete povsod na tujih tleh. In da je zmagovalcu veliko lože predlagati mir, kakor pa premaganemu, je resnica, ki jo lahko razume človek, tudi če ni tako velik filozof kakor Bethmann Hollweg. Drugi del njegovega odgovora je pa še več kakor hinavski, kajti za obrambo svoje narodne eksistence ni bilo treba Nemčiji nobene vojne. Ce je laž, da je bila vojna nemški vladi od začetka le obramba narodne eksistence in če pravi kaneelar, da je vojna za Nemčijo še danes to, kar je bila od začetka, tedaj je jasno, da ima nemška vlada sedaj kakor od začetka namene, katerih doslej še noče razodeti. Iti ravno ker jih skri\a. jc opravičen sum, tla je v teh namenih velika grdo-bija. ' Hethmaun Hollweg lahko marsikaj govori v nemškem rajhstagu,. ker ve, da ima tam šovinistično večino, ki mu ho tembolj ploskala, čimbolj bo slutila, da hoče vlada osvajati. Zunanji svet, ki sodi o kaneelarjevih besedah, je pa že toliko poučen o nekaterih rečeh, da ga ne more preslepiti Bethmannova zvijačnost. Ves čas so pravili, da je povzročil vojno sarajevski umor. Menda ni več tucata tako naivnih ljudi na svetu, tla bi še verjeli to hinavsko bajko. Ali če bi bila resnična, vendar ne more reči Beth- inanii llollvveg, da je ogrožala Franca Ferdinanda obstanek nemške drža*' Ko je -kajzer Viljem izdal povelje za iiiobiL-zaciio armade, ni bil nihče napovedal Nemčiji vojne. Ampak Nemčija jo je cVMivedala Rusiji in Franciji ter je napadla nevtralno Belgijo. Kako je bil torej nacionalni obstanek Nemčija v nevarnosti, če ji ni nihče grozil, ampak sta si Fran-eija in Anglija, kakor, je dokumentarično dokazano, prizadevali, da se ohrani mir, dokler ni prišla na|N)ved vojne iz Berlina? Ali recimo, da bi bilo res kaj tajnega ustrašilo ubogega Bethmaiuia in bi ae bil tresel za nacionalni obstanek Nemčije, tedaj vprašamo: Česa y ima ta nacionalni obstanek bati, ako se danes sklene mir T Nemške armade so zasedle skoraj vso Belgijo, severno Francijo, Poljsko, lep kos zapad-ne Rusije, preplavile so Srbijo. Kje je v sedanjem položaju nevarnost za nacionalni obstanek Nemčije T To je, da je Bethmann llollvveg nesramen lažnivec in da ima s svojim polhlaznim kajzerjem roparske namene, pa bi zato rad, da bi prišli zavezniki na kolenih prosit za mir in bi potem nemška vlada lahko diktirala pogoje po svoji volji in auektirala dežele na vseh koncih in krajih. Nemški socialisti so se že večkrat izrekli zoper vsako aneksijo. Kaj torej pripoveduje kan-cclarski hinavec, da Nemčija ne da Alzacije in Lorene Franciji, namesto da bi povedal, če hoče vrniti ukradeno Belgijo samo sebi, kaj namerava s Poljsko, kaj s Srbijo t Če bi povedal, da noče Nemčija ničesar anektirati, da tudi Avstriji ne bodo dovoljene nobene aneksije, da dobi Poljska neodvisnost, tedaj bi svet vedel, da nima Nemčija roparskih ciljev in pot do miru bi bila že zato zelo uglajetia, ker bi se tedaj vsaj ljudstvo v deželah zaveznikov vprašalo, čemu naj se da še klati, če ne grozi njih deželam nobena izguba, medtem ko ni za pridobitve po dosedanjem teku vojne skoraj nobene nade. Ali Bethmann llollvveg le pripoveduje, tla se zaveznikom ne bo posrečilo uničiti pruski militarizem, haha si* z nemškimi zmagami, cilje svoje vlade pa skriva; iti zato je umevno, da se bo ta vojna nadaljevala. Kajti v tem, kar zamofčujc Bethmann llollvveg, je grožnja za Zaveznike, in dokler čutijo v sebi še kaj moči, da se morejo upirati, se bodo upirali. Krvave stroške pa bodo plačevali vsi skupaj. Kmetijstvo in industrija. Po dr. Bauerjevi veliki študiji o "Draginji. Razvoj kmetijstva v vzhodni Evropi. Po vzhodni in južni Evropi je razvoj industrije v primeri z zapadno Evropo še zelo zaostal in po v sod prevladuje poljedelstvo in živinpreja. Poda z industrijo je zaostal tudi socialni razvoj. r K v ropski zapad in jug bi bil za oskrbovanje družbe z živili z ozirom na velikanske plohe obdelovanje sposobne zemlje lahko največjega pomena. Ali socialne razmere s svojo zaostalostjo ne dopuščajo popolne izrabe zemeljskih zakladov. Z obdelovanjem zemlje se bavijo ubogi, nevedni ljudje, ki imajo premajhen obrat, premalo izobrazbe, pa preveč konservativne nazore, da 1>1 uspešno in ekonomično opravljali kmetijstvo in živinorejo. Kako zaostalo je vzhodnjeevropsko kmetijstvo, vidimo, če primerjamo pridelke enega hektarja teh dežel z onimi zapadno- in srednjeevropskih dežel. En hektar zemlje, zasejan s pšenico, je prinašal 1911/1912: Zapadna in srednja Evropa. Vzhodna Evropa. Meterski stoti Meterski stoti Belgija 26.6 Bosna 8.7 Češka 22.0 Bolgarska 11.8 Nemčija 22.6 (Jalieija 13.4 Anglija 19.r> Rumunija 11.8 Irska 23,4 Rusija 6.9 Holandija 26.3 Srbija 9.0 Švedska 22.0 Ogrska 12.7 Največji pomen za preskrbovanjc K v rope z živili ima razvoj ruskega kmetijstva. Saj je zemeljska površina, uporabljena za kmetijstvo na Ruskem, večja kakor ona vseh ostalih evropskih držav skupaj! Podlag\> za rusko kmetijstvo je list varil neizmerni rop, izvršen na kmetih po carjevi "osvoboditvi kmetov" iz leta 1861. Poprečno niso dobili od graščakov "osvobojeni" kmetj" nič Ječ kakor po 3.2 desjatin zemlje (ena desja-tina jc 1.09 hektarjev). V naslednjih štirih desetletjih jc sicer naraslo zemljišče kmetov vsled nakupa in najema za 20 odstotkov, ali obenem je naraslo prebivalstvo Rusije od 45 na 85 tniljo-•.iov. Tesnost kmetiške zemlje je bila vzrok neizmernega zapravljanja naravnih in delovnih sil. Kmetje so bili prisiljeni, da so zorali kar največ zemlje, da so preskrbeli naraščajoče mase prebivalstva z žitom. Neobdelane zemlje je bilo vedno manj. Redilnih snovi zemlje niso nadomeščali, zato je bila zemlja izčrpana; izčrpanost pa je pospešilo še nezadostno gnojenje. Pri "osvoboditvi kmetov" so dobili kmetje premalo pašnikov in travnikov. Od tedaj je tudi nazadovala živinoreja. Na 1000 desjatin kmetiške zemlje je odpadlo leta 1880 655 glav živine, čez deset let 631 glav in leta 1900 le 602. Zmanjšanje neobdelane zemlje in pomanjkljivo gnojenje je biio povod roparskega izkoriščanja zemlje. V letih devetdesetih jc zaostal plod zemlje poprečno za ^ 17 odstotkov za življenskimi potrebami kmetov, ^ če računamo potrebo ene oseV z 19 pudi. (En pud je 16 38 kg). S silami zemlje so zapravljali tudi delovne sile. Naraščajoče prebivalstvo ni moglo uporabiti svojih delovnih moči na kmetih. Po uradnih po- datkih bi bilo potrebnih za žetev na kmetiški zemlji leta 1900 II miljpnov delovnih moči, na razpolago pa je bilo 44 miljonov delovnih moči! Uspešno tlelo kmetijstva je oviralo: Odvisnost kmetov od občin, razkosanje zemlje na številne male parcele, zavezna solidarnost kmetiške občine za. težke davke, carska zakonodaja od leta 1893, ki je zaprla kmetom hipotekami kredit in s tem onemogočila vse melioracije in izročila kmete ode-ruštvu, predvsem pa premajhen del kmečke zemlje, revščina in neznatno tehnično znanje kmetov, katere ohranja carjeva vlada v neznanju in nekulturnosti. Ce odpravi to zlo agrarna reforma, h kateri je bila orisiljena ruska vlada vsled revolucije, to pokaže šele prihodnjost. V sekakor ni bilo doslej rusko kmetijstvo sposobno, da bi pokrivalo potrebščine zapadne in srednjeevropske industrije. Carski vladni sistem je onemogočal izrabo bo. gatih naravnih zakladov vzhodne Evrope. Evropa je bila zato navezana na uvoz živil iz preko-morskih krajev, zlasti iz Amerike. INDUSTRIJA IN KMETIJSTVO. Industrija se je razvila v zadnjih dveh desetletjih nenavadno hitro. Potreba po sirovinah in živilih jc silno narasla. Razvoj kmetijstva in živinoreje pa je zaostal za tem naraščanjem. To nerazmerje je eden od vzrokov draginje. Ker je zaostala kmetijska produkcija za potrebami industrijskih narodov, s,» poskočile cene žita, krmil, bombaža, živine, kož in kožuhovine, volne. Da ne more dajati kmetijstvo industrijskim narodom one množine sirovin in živil, ki k»i jo konaumirali, če bi bile cene neizpremenjene, to ni krivda pomanjkanja v naravi. Kmetijsko produkcijo sveta bi že ob današnjem stanju produkcijske in prometne tehnike lahko močno pomnožili. Ballod trdi, da bi la-hko podvojili ozemlje za pridelovanje pšenice. Poleg tega bi lahko močno povišjati pridelke enega hektarja v večjih produkcijskih ozemljih, kakor je to pokazalo primerjanje hektarskih pridelkov posameznih dežel. Razširitve kmetijske produkcije ne ovirajo nespremenljive naravne, temveč socialne zapreke, ki se lahko revolucionirajo. , Posledica privatne lastnine produkcijski!! sredstev jc anarhija kapitalistične produkcije. Družba prepušča kapitalistom izbero produkcijskih panog, v katere nalagajo svoj kapital, in prepušča delavcem izbero produkcijskih panog, v katerih uporabljajo svojo delovno silo. Anarhija v načinu produkcije votli vedno in vedno k nesorazmerju produkcije. Tako jc nagrmadilo svetovno gospodarstvo v zadnjih desetletjih kapittil in delovne sile v menti-h in industrijskih krajih Evrope in Amerike, ne da bi se pobrigalo za to, da se razširja pridelovanje živil in sirovin za te naraščajoče ljudske mase v enakem tempu. Iz naraščajočih cen na svetovnem trgu se pa vidi, da ne smo družba nekaznovano pomnoževati števila vreten za bombažev^no, ne da bi tudi razširila V enakem razmerju bombaževe nasade, da ne sme kupičiti nekaznovano ljudskih mas v industrijskih mestih, če ne naraščata pridelovanje žita in živinoreje v enaki meri. ZA 08EMURNI DELAVNIK. » Železničarji *»• hočejo bojevati za osemurni delavnik. Zastopniki njihovih unij so se zbrali v Chi-eagi, da se posvetujejo o tem vpra-sednik kurjašku organizacije, W. S. Stone, predsednik organizacije strojevodij, W, L. Carter, pred sedni kkurjaške organizacije, W. 0. Lee, predsednik organizacije premikačev, iti A. It. Oarretson, predsednik sprevodniške organizacije. 150 delegatov je-zastopalo 165,000 uslužbencev. Železničarji hočejo počakati do 1. maja na odgovor železniških magnatov; če ne dobe dotlej zado voljivega odgovora, hočejo tedaj stopiti v stavko. Razsodišča ne marajo topot, ker jih je zadnje razsodišče prehudo razočaralo. Lansko gibanje jih je veljalo čez 1 niiljon dolarjev, pa jim ni privedlo nič druzega kakor par centov doplačila, izmed važnejših zalite* se jim pa ni nobena izpolnila. Ce pride do stavke, bo z njo prizadetih 174 železniških sistemov, ne glede na okroglo 100 kratkih prog, z 246,816 milj "prometnih tirov. V organizaciji je 90 odstotkov železničarjev, in sicer 72,(XX) strojevodij, 90,000 kurjačev, 49.000 sprevodnikov in 150,000 premikačev. Sedanja skupna mezda znaša na leto za strojevodje in kurjače 57 miljonov, za sprevodnike 42,226,650, za yremikace 23,818,-000 dolarjev. Ce bi se vpeljal o-semurni delavnik, bi znašali stroški za strojevodje in kurjače 79,-800,000. za sprevodnike 21,113,-000, za premikače 11,909,000, sk* paj 112,897,00 dolarjev na leto. Zastopniki železniških družb pravijo, da bi jih osemurui delavnik pognal v bankrot. Pred • vsako stavko «f sliši ta pesem, po stavki pa žanjejo kapitalisti mil jonske dobičke. un OB UD □ B fiQ nu na UB pa BB OÜ Kašelj in hripaTTcct pndata s mrzlim vramsnom. Ur jih j« težko odpn Njihovo zdravljenja zahteva hitra po modi in rabo kakega zaj vtjvega zdravila. SEVERA'8 Balsam for Lungs (Severov Balzam za P'juča) se rabi pri zdravljenju prehlada, kalija, hripavoeti, vnetja sapnika in oslovskega kailja te pieteklih pat in trideset lat J« zalo izborni tetilni pripravek. Njegovo rabo priporočamo vsim — mladim in starim, otrokom in odraslim. Qeiv 2b in 60 centov. "imel Mm hudi katolj." pito r Frank Varim. Is I Ik River. Minn., "t«r Min kupil atokleniro heteroww» Ha taiua za Pljufa lo pmlno mio k» por.thU celo »teklentro. )* katolj popolnoma Ufinll. Jax mm ošiljalec sam prepriča o prejemu poslane vsote. DANAŠNJE CENE: 5 kron za......................$0.85 10 kron za......................1.55 20 kron za......................3.10 30 kron za......................4.65 50 kron za......................7.75 100 kron za.....V... $15.45 200 kron za......,.. 30.90 400 kron za......... 61.80 500 kron za......... 77.25 1000 kron za......... 154.00 ZA DENAR JAMČIMO V VSAKEM SLUČAJU! Prebitek in glavnica $669,672.99 Hrcnilne uloge $4,687,208.83 Pišite nam v vasem materinskem jeziku na KASPAR STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAOO, ILLIONOIS Draginja postavlja torej ntdaarodni socializem pred njegovo pravo nalogo* TViskrbeti ljudstvu vse, česar potrebuje, osvoboditi ljudstvo od samovolje, gospodarske sile in dobičkarstva privatnikov, dvigniti gospodarske moči, da bodo izvrševale naloge za sploštiost, postaviti vse ljudi, ki delajo, v službo organizirane ir«^be, pa jih razdeliti v posamezne produkcijske *>anoge v tistem razmerju, v kakršnem je njih i«užba in njih tlelo potrjeno za izpolnitev vseh Anžabnih na-log. CUIIČENJE PREBIVAUÎTVA. Hitri rarroj industrije v zadnjih dveh desetletjih jè -,i<*p*šil nakupičenje preliva jt va po velikih -mecrtih in industrijskih okrajih. V Nemčiji je bilo 1. 18&5. 28 mest z nad 1Ô0.W) prebivalci, v teh mestih je stanovalo vsega skopaj 7,261.-000 ljudi, 1. 1910. je bilo v Nemčiji sft 48 velemest s 13,823.348 prebivalci, še hitreje se razvijajo a-meriška mesta. V Zedinjenih državah jc že r>0 mest z nad 100.000 prebivalci. Urbanizacija, po-mestenje ljudskih mas. se je izvršilo v zadnjih dveh desetletjih v pospešenem temrpu. Nikdar še niso bile tožbe o pomanjkanju poslov na kmetih, o pomanjkanju stanovanj v mestih tako glasne kakor v zadnjih desetletjih. Posledice nakupičenega prebivalstva, hitrega razvoja mest so podražitev stanovanj, trgovskih lokalov in delavnic, imvišanje mestne zemljiške rente iti podražitev cen zemljišč. Podražitev stanovanj je oni delni pojav splošne draginje, ki zadene delavski razred izredno težko; podražitev delavnic in trgovskih lokalov povišuje stroške rokodelcev in trgovcev v mestu, zlasti stroške podrobne trgovine. Posledica povišanja teh stros-kov je seveda podražitev blaga. Zasebna lastnina zemlje in stavbišč v mestu ni le korenina v&okih cen stanovanj, temveč tudi ena od korenin podražitve cen blaga na splošno. Vsako mesto dobiva gotovo blago, ki se hitro nokvari kakor mleko, sočivje itd., iz bližnje okolice. Čim l»olj se pomnoži mestno prebivalstvo, tem večje mora |M>stati ozemlje; ki preskrbuje mestu ta živila. V malem mestu lahko preskrbuje ta živila majhen krog iz okolice, in kmetiški produccntjc prodajajo lahko svoje blago neposredno mestnim konsumentom ali pa vsaj razpeče-valccm na drobno. Če pa se razširi krog, tedaj se vrine meti kmetiškega producenta in mestnega konsumenta prekupčevalec, ki pokupi blago na kmetih in ga oddaja na mestnih trgih raipeče-valccm na drobno. Vsled naraščanja mest pa dostikrat ne zadošča nič več le en prekupčevalec ; blago gre skozi roke cele vrste trgovcev, p.eden pride s kmetiškega posestva v kuhinj-o konsumenta. Razširitev kroga okolo mesta, ki preskrbuje mestu blago, ki se hitro pokvari, poviša cene blaga za toliko, kolikor znašajo transportni iti prckupčcvalski stroški. Poleg tega se pa povzdiguje še trgovski kapital za gospodarja, ki o-skrbuje mesta z živili. Včasih se posreči krogu nekaterih kapitalistov, da vladajo monopolistično na živinskem trgu in na trgu za mleko tega ali onega mesta. Dostikrat zavzema tudi trgovski kapital vladajoče mesto, ker si zasužnji z dovolitvijo kredita na eni strani producente in manjša trgovce, ki nakupujejo blago pri'kmetih, na drugi strani pa mestne razpečevalce na drobno. Take pojave so zlasti opazovali na živinskih trgih ve- lemest. V takih primerih lahko oddaja trgovski kapital pritlelke poljedelstva in živinoreje mestnemu prebivalstvu za cene, ki visoko presegajo prodajalno ceno producentov. Hitri razvoj kmetijskih zadrug pa že v prav mnogih primerih izključuje prekupčevalstvo. Zadruge upostavljajo zopet neposredno zvezo med knictiškim producentoni in mestnim konsumentom. Ali izključitev trgovskega kapitala po zadrugah kmetov prav redko znižuje cene. Navadno pride tako, tla zavladajo zveze kmetijskih zadrug, ki delujejo skoraj tako kakor karteli v industriji, monopolistično na mestnih trgih in potem diktirajo monopolne cene. Take organizacije kmetov so v zadnjih desetletjih zlasti ponovno povišale cene mleka v velikih mestih. Ostra ločitev med mestom in kmeti je posledica kapitalističnega razvoja. Kapitalizem s svojim anarhističnim načinomv proizvajanja prepušča kapitalistom, da po lastni volji določijo kraje, kjer proizvajajo in kjer nakupičijo delavstvo. Posledica tega ko prenapolnjena mesta in prazne vasi. Posledica hitrega razvoja mesta in industrijskih okrajev so povišane cene, ki izvirajo prav iz one korenine kakor nesorazmerje med industrijsko in kmetijsko produkcijo. Iz anarhije kapitalističnega načina proizvajanja, ki je posledica zasebne lastnine proizvajalnih sredstev. SRBIJA NA CEDILU. "Petit Parisicn" prinaša članek, ki bi bil moral iziti že pred več tedni, pa ga je cenzura prepovedala. V članku je rečeno, da bi bila enten-ta že v začetku letošnjega leta morala krepko u-dariti na vzhodu. Če bi bili tedaj Srbi vdrli na Hrvatsko in v Slavonijo, bi to imelo nepreračun-Ijive posledice, toda Srbe bi bilo treba podpirati. Briand jc predlagal, naj se pošlje ekspcdicijski zbor v Solun. Francozi bi bili tedaj lahko dali 150.000 mož. Svoj predlog je Briand podpiral s tem, da stoje Rusi v Karpatih in da se Rumtini ne bodo poinišljali vpasti na Sedmograško. — (trška bi bila najbrže marširala z entento in tudi Italija bi sc bila torej pridružila ententi, kakor se je pozneje dejansko zgodilo. V takih okoliščinah bi sc Bolgarija ne bi bila upala nastopiti proti zaveznikom. Briand je prepričal večino ministrskega sveta, nasprotovalo je 5 ministrov. Končno pa se je slišal ugovor, da vlada ne more storiti tako važnega koraka, dokler ne vpraša generala, katerega pa list ne pove (menda Joffreja). Nato so pa ta načrt opustili in šli za Angleži pred Dar-danclc. (Jotovo jc na vsak način, da je srbski generalni štab izdelal načrt za vojno z balkanske strani in ga predložil zaveznikom, ali v Parizu in Londonu ga niso sprejeli. Srbija se je žrtvovala za zaveznike, to je pribito. Mali za velike — to jc pravilo sedanje človeške družbe. V Zedinjenih državah je letos toliko zlata, kolikor ga ni bilo še nikdar. Ampak — v čigavih rokah je t Najstarejše vseučilišče na svetu je nniverza E1 Azhar v Egiptu; pa je — mohamedanska. Ali smejo kristjani vse nekristjane imenovati bar-bare I a. o apv retirement SLOV. DELAVSKA Iff BtT'll--dM M. »VfUiU I««. PODPORNA ZVEZA Uk«rt>«r4reM » «p rita ltM V driav i H.nn Sedež: Conemaugh. Pa« a OLIVNI URADNIKI: Predsednik: FRANK PAVLOVČIČ, 48 Mein Bt., ConemVgh, P». Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. F. D. 2, boz 50, Weit Newton, P». Tejnik: ALOJZIJ HAVDEK. 46 Mein St., Couemaugh. Pa. Pomoini »ju,a- IVAN PROSTOR, boa 120. Kx~rt P» Blagajnik. JOSIP ZELE, 6106 8t. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomoini blagajnik: JOSIP MARINČIČ, Ö805 8t. Clair Ave., Cleveland, O ZAUPNIK: ANDREJ V ID RICH, 46 Main 8t., Conemaugh, Pa. NADZORNIKI: VILJEM 8ITTER, 1. nadzornik, 46 Main St., Conemaugh, Pa. FRAN TOMAŽIČ, 2. nadzornik, üary, Ind., Tolestou, 8ta., boz 73. , NIKOLAJ POVäE, 3. nadz., 1 C/aib 8t., Numrey Hill, N. 8. Pittsburgh, Pa POROTNIKI: IVAN OORÖEK, 1. porotnik, Doz 195, Radley, Kansas. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 6121 8t. Clair Ave., Cleveland, Ohio. ALOJZIJ KARL1NÜER, 3. porotnik, Oirard, Kansas, R. F. D. 4, Boz 86 VRHOVNI ZDRAVNIK: F. J. KERN, M. D., 6202 8t. Clair Ave., Cleveland, Ohio. v POMOŽNI ODBOR: OLAVNI URAD v hi&i it. 46 Main 8t., Conemaugh, Pa. ÖPENDAL IVAN, Conemaugh, Pa., Boz 781. OAČN1K IVAN, 425 Coleman Ave., Johnstown, Pa. GABRENAJA JAKOB, Boz 422, Conemaugh, Pa. BOVC FRANK, R. F. 1). 5, Boz 111, Johnstown, Pa. 8UHODOLNIK IVAN, Boz 273, South Fork, Pa. ZOLER ALOJZIJ, Boz 514, Conemaugh, Pa. Uradno Olaeilo: PROLETAREC, 4008 W. 31st St., Chicago, 111. Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljuduo prošeni, ¡»ošiljati vse dopise in denar naravnost n» glavnega tajnika in nikogar drugega. ) enar naj se pošilja glasom pravil, edino potom Poštnih, Ezpresnih, ali Batrnih denarnih aakaznic, nikakor pa ne potoni privatnih čekov. V slučaju, da opazijo društveni tajuiki pri poročilih glavnega tairlkz kake pomanjkljivosti, naj to nearjciica r.c=r.ar.:j3 »riac ¿.¿T-cgi zijiut*, de se v prihodnje popravi NAZNANILO. Franklin, Kan». Tem potom naznanjam članom društva Proletarec št v. 50 S. I). T. Z., da se je društveni seji dne 21. novembra sklenilo sledeče: Kdor izmed članov se brez tehtnega vzroka ne udeleži glavne sejo dne 19. decembra, bode zapadel 25c kazni, katera se plača v društveno blagajno. Bratje! 19. decembra bode volitev društvenega odbora za leto 1916. Dolžnost Vas torej veže, da se udeležite vsi in izvolite uradnike po vašem najboljšem prepričanju. S bratskim pozdravom Louis Oblak, tajnik. Blaga srca. Vrhunec dobrodelnosti imenuje dunajska "Neue Freic Presse" u-speh zbirk vojne dobrodelnosti. Glasilo najbogatejših državljanov je zbralo namreč pet miljonov kron v vojne dobrodelne namene. Znesek je na videz velik, toda če primerjamo dohodke le petih mož iz te vrste, je to majhen znesek. Baron Alojz Kotšild ima na leto najntanj 14 miljonov K, vitez (Juttinann 10 miljonov, Pavel vitez Schoeller 6 miljonov, baron Teodor Liebig 6 miljonov. Ludvik Lobmayer II miljone. Dohodki teh petih mož znašajo 39 miljonov na leto. Če bi bili dali ti od svojih dohodkov 5 miljonov, bi jim še vedno ostalo 114 miljonov za lastno potrebo. Pri zbirki je pa udeleženih okroglo 100,000 oseb. Dobrodelnost je ob vojni važen faktor, ki zahteva čim več požrtvovalnosti, nesebične požrtvovalnosti. bo podpirala mestne tržne organe pri nadziranju branjevcev in prodajalcev živil. Sicer pa v Evropi že skoraj ni več poklica, v katerem ne bi delale ženske. Zato pa vendar ženska volilna pravica v vojskujočih se deželah nič ne napreduje. Boje se vojske. Iz Anglije se mladi možje t ritmoma selijo v Ameriko iz strahu pred splošno vojaško dolžnostjo. V Liverpoolu se tepo za prostore na ladjah. Došlim nabornim "ast-nikom se nobeden ni priglasil za vstop v vojsko. Tudi v Haag je došlo mnogo mladih Ajigležev in Ircev. Ženski poklici. "Slovacke Noviny", ki izhajajo v Ogrskem Hradištu, so izgubile svojega uradnika. Moral je k vojakom. List vodi sedaj njego-va žena, ki je tudi podpisana kot odgovorna urednica. — Uredništvo slovaškega lista " Zajmy Slo-vače" je prevzela gospa Dymova, ker je bil njen mož vpoklican. — Urednik lista "Wicncr Neustaed-ter Nachrichtcn", Rudolf Knill, je Sel prostovoljno k vojakom. Odgovorna urednica lista je zdaj njegova žena. Ali to še ni nič tako posebnega Ženske v easnikarskem poklicu poznamo že davno. Bolj zanimi-a jc sledeča notica : Mestni magistrat v Velikem Ka-ravinu je sklenil, organizirati prostovoljno žensko tržno stražo, ki Bolgarski pridelki. Kraljevina Bolgarija, ki ima 5 miljonov prebivalcev, je poljedel ska dežela; tri četrtine prebivalstva se pečajo s poljedelstvom. Največ s«* pridela pšenice, rži, koruze in ovsa. Neka posebnost te dežele je negovanje vrtnic. Velika polja v vzhodni llumeliji «odo torej počeli? A-la! Lenarili bodo! Citali bodo nemoralne časopise, nemoralne knjige, in v teater bodo hodili gledat nemorrrrralne slike! Zato o-Suvaj nas o Bog šesturnega delavnika ! . . . Delavci naj delajo de-let ali dvanajst ur, da nc bo časa /a nemoralno življenje. Dr. Parkhurst, ki je — niimo-jrode rečeno — tudi nekak pastor, torej reverend, spada med tiste ljudi, ki s«» boje, tla bi se delavci kaj naučili. Delavec naj dela, spi in je — ne preveč, kajti bi se pre-objel—in to je vse, kar je, dobrega zanj. Vse drugo, kar je še dobrega na svetu, je pa rezervirano za otnoraljeno gospodo. Kajti, če bi delavci bili izobraženi, če bi znali več, kaj bi potem učeni gospodje počeli? Potem jih ne bi bilo treba! To je, česar se boji rev. in doktor Parkhurst — in socialisti mu od *rca privoščimo to bojazen in nesrečo. ki lahko sledi iz njegove bojazni. Avstro-nemški dnevnik v New Yorku. ki s«» tiska v hrvatskem jeziku. piše: "Bila je na Balkanu država po Omenil Srbija, a danes j«' ni več; njeno ime j«' samo še v zgodovini." Zakaj ne zapiše še to resnico: "Bili so nekoč Jugoslovani na Balkanu, a v bližnji bodočnosti s»* bo lahko reklo: Danes jih ni ver"? Dokler, j** kaj svincu v Av-stro-Nemeiji, ne smejo biti ljudje tam lačni . . . Ne\vvorški "Srpski Dnevnik" nazivlje Srbijo " Jugosloyanski Kristus". To je čudna reč. Pobožne knjig«' pripovedujejo, da so Kristusa razpeli židje. Srbijo je pa križal krščanski kajzer in lestvo mu je držal apostoljski Frane .ložef. Po tej logiki je tudi katoliška Belgija in katoliška Poljska — trpinčeni Kristus. Kdo je pa te narode pribil na križ? Ali ui krščanski kajzer, katoliški cesar iu krščanski car? Molčite o Kristusu, ljudje božji! V Calumetu, Minn., je bila bitka med Srbi in Bolgari. Rezultat: en Bolgar" ubit, trije ali štirje Srbi nevarno ranjeni. Proklet-stvo vojne ui torej omejeno samo na Kvropo. Druga stvar: Čemu hodijo vojni korešpodentje v Evropo? Ali so pozabili na lepi rek : 4'See America first"? Avstrijski iu nemški konzuli so zelo pridni v ameriški republiki. Kdor jim danes očita lenobo, je tepec. Iu radikalni so postali. Ob-senčila jih je grda ideja, da se z dinamitom in uitroglicerinom več opravi kakor pa s pametnim argumentom ! Kako se ta ideja strinja z idejo kardinala Gibbonsa? Vraga ali ne trobijo pobožni avstrijski listi (naglasiti: avstrijski) v Ameriki že od nekdaj, da se take grde in liekrščanske ideje porajajo le v socialističnih glavah? Stric Sam je velik sovražnik di-namita v obliki bombe. Zato pa ne pusti anarhistov v Aemriko. In nekaj delavcev je že obesil, ker so jim podtaknili dejanja z dinamitom; več drugih je pa dal zapreti v dosmrtno jeyo. Ampak — liudi-eek naj razume našega Strica Sama — dinamit je dinamit. pa uaj ga mesi navadni Peter ali Pavel ali visokorodni gospod diplomat— učinek je tudi ravnotisti, pa naj ga^ za pal i kak neumni McNatnara ali kak ohlizani grof v službi kaj-zerjeve propagande — ali — ali — jaz ne vem, kje t ¡«"i tista prokleta razlika - ne vem pa ne vem - — vrag naj razume vse skupaj! . . . Zopet bodo zapeli zvonovi, lepo bodo bingljali in hougljali in^ire-pevala se l»o tista lepa in silno stara pesem: "Mir ljudem, ki so dobre volje ... "Mi bomo pa strmeli. mencali si oči, gledali debelo, napenjali ušesa in poslušali ter poslušali, a ko nam bo zadosti, se bomo prijeli za glave in jih sočutno vprašali: Zakaj se vam je zmešalo??? % Hudomušne/i si šepetajo, da bo! Ford dal vsakemu vojaku na evropskih moriščih — pet dolarjev,! kajzerju, sultanu in carju pa po en avtomobil, iu s tem bo konec vojne. Bog mu daj srečo I kor se je pokazalo, dne 28. nov. Kadi tega torej bo vsak izmed nas priložil kamen k temelju napredka in izobrazbe, da se udeleži ter vsestransko pripomore slovenski dramatiki . Navzoč. Neki Asierikanec, ki se je vrnil iz Italije, pripoveduje, da so vse obljube o poAioči, ki jih bo Italija dala zaveznikom enkrat na Ua* lipoli, drugič v Srbiji, pa zopet v Albaniji, neresnične. Italija hoče le ob Jadranskem tnorju iztrgati zase, čimveč more, sicer ne pa noče zameriti Nemčiji, kateri do danes ni napovedala vojne. To mnenje smo že davno povedal i Vabilo na veliko plesno veselico, i katero priredi i socialistični klub štv. 13 v i Veselica se vrši na starega leta večer, to je dne 31 e decembra 1915 Id ilcer v dvorani tfroštva "Bralstvo" šiv. 6 S. N. P. J. Začetek točno ob sedmi url zvečer. # Priporočamo se 7.a mnogobrojno udeležbo, in prijazno vabimo na našo veselico vse občinstvo v tukajšnji okolici. Za postrežbo in izvrstno zabavo bo skrbel za to izvoljeni odbor. Na veselo svidenje na starega leta veter vas uljudno vabi ODBOR. Edini slovenski pogrebnik MARTIN BARETINČIC ( » 124 BROAD STRBET TEL. 1475 JOHNSTOWN, PA. jVWWVV IXAXXVVXVVVXXXVSXV« \\\\\\\\\\\\\\\\\\V \\\\\W^ Kralj na Bctafnovi Slovenci v Chicagu smo imeli dne 28. novembra priliko prisu-stvovati izredni slavnosti, namreč proslavi 500 letnice mučeniske smrti velikega Čeha dana llusa, ki je umrl na grmadi za svobodo pod kruto roko Rima oziroma razbes-nelih fanatikov in privržencev rimo-katoliške cerkve. Da bi dostojno povMičal spomin na veliko zgodovinsko tragedijo, je uprizoril Slovenski socialistični klub št. 1 velepoinembno Cankarjevo dramo "Kralj na Betajnovi". Igra sama na sebi je globoke misli, poleg tega pa težka v proizvajanju; kljub temu pa so igralci častno rešili svojo težko nalogo. Glavna oseba te globoke drame je Jožef Kantor, fabrikant, katerega je predstavljal g. Et-bin Kristan. Tu naj omenim, da ni mogla režija izbrati boljšega moža, ki bi bil tako živo, tako nepretirano predstavljal Kantorja kralja Bo-tajnove, kot ga je g. Kristan. Kretnja, govor, naglasi in moč hipnoze, s katero je prepričal, si pridobil zaupanje in vero ljudstvu, predvsem pa svoje družine, je bilo mojstrsko izvršeno ter upam, da bomo zopet kmalu imeli priliko prisostvovati enakim prizorom. • Drugo glavno vlogo, Maksa, sina nekdanjega štaeunarja in krčmarja Krnea, kateremu jc Kantor vzel nepoštenim potom skoro vse imetje, je tudi prav dobro pogovodil g. Karel Vesel,ki je s tem nastopom pokazal, da je sposoben igrati vlogo mladeniča isto-tako kot vlogo starčka. Vlogo Nine je prav dobro izvršila gdč. Mary Vesel; odlična je hiln v vlogi Francke, Kantorjeve hčerke gdč. Josefina eVsel, v glovi Kan- torjeve žene Hane pa ga. Hren. (id. A. Miško je prav dobro perso-nifieiral^ Krnca. Največjo pozor» nost pa jc vzbudila Lužarica — ga. M. IMoviČ s svojimi otroci, njen soprog pa g. Fr. 1 dovič je pogodil vlogo župnika nepričakovano dobro. G. Ivan Molek, ljubinee, je imel sil no nehvaležno vlogo, ter jo vkljub temu, da jc moral biti "hladen ljubinee", prav dobro dovršil. Kar se tiče drugih oseb, kakor t ml i Pepčeta in Fran-eeljna, moram reči, da so bili na mestu, Pripomnim pa naj, da bi prav nič ne škodovalo, ako bi se govorilo glasneje spričo dejstva, da ni dvorana zgrajena tehnično za uprizarjanje dram, ampak za plese in se v takih dvoranah porazgubi glas govornika tako, da Iga osebe, sedeče pri vratih, ali sploh nc slišijo ali pa ne razumejo. ^ Občinstvo samo pa bi prosil, da se vzdrži med» tem, ko je oder odprt vsakega ploskanja in govore-iija, kakor tudi hoje, kajti s tem se silno motijo igralci sami in se lahko spravijo v nervoznost, kar škoduje le celokupnosti. S to igro se je pokazalo, da se t tuli med Slovenci v Chicagu dobe sposobne osebe,katere so tudi vnete za dramatiko. Dobro in priporočljivo bi bilo, da ustanovi soeia-listični klub dramatičen odsek, katerega člani oz. igralci, bi bili lahko tudi oni, ki niso člani stranke, kajti dramo je smatrati za mednarodno, ker je umetnost; umetnost pa lahko goje vse stranke, ne da bi bilo potreba prekoračiti ustavo te ali one stranke. Dramatika jc najboljša učiteljica in moraličen uspeh je gotov ka- ! i "AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR" ZA LETO 1916 je Izšel. Koledar je vezan v trde platnice, šteje 240 dečo vsebino: SPISI. strani itn ima ale- Koledar za leto 1916. — Stoletna pratlka. — Sploàen kalendarlj ln zbirka raznih podatkov (Naše osolnčje. Zemlja ln luna. Stanje planetov 1916. Volilni koledar. Časovna razlika. Množltvena tabela. Čas Ivan Molek: Oparnice (v verzih). — Kronani norci. — Ellln-Pelin: Na onem svetu. — Pravljica o Evinem jabolku. — Ivan Molek: Kaj bo po vojni. — Etbin Kristan: Izkušnjava. — M. Arclb&šev: Revolucionar. — Joie Zavertnik: Oko postave. — Socialistično gibanje slovenskih delavcev v Ameriki. — Frank Petrlč: Poglavje o organizaciji. — Theodore Cvetkov; Zakaj se boje ljudje teme. — Howard Moore: Ostanki barbarizma v civiliziranih ljudeh. — Odlomki. — Sčegetalke. — Oglasi. SLIKE. Uvodna slika v dveh barvah. — Planet Saturn. — Če bi ee sovrainl-ka zmenila ... — Stolp biserjev na razstavi v San Franclscu. — Pre-kucnjenl parnlk Eastland. — Mladi Rockefeller. — Stari Rockefeller. — John R. Walsh. — John R. Lawson. — Usmrčenje "nezvestih" v Mehiki. — Mrliči na bojnem polju. — Prizor iz francoskega bojliča. — Kruppov najnovejši mortar. — Kmet koplje grob padlim vojakom v Galiciji. — Nemška vojaška kuhinja. — "Civilni bojevniki" v Belgiji čakajo na smrt. — Otroci v Nemčiji se veibajo za klanje. — MlUtarističnl duh med otroci na Japonskem. — Ruski vojni Ujetniki v Nemčiji. — Inštrukcija iensk za spre vodniško službo na Nemškem. — Francoske čete na pohodu. — Roza Luksenburg. — Karl Liebknecht. — Stavkajoči premogarjl na Angleškem. — Čemu si rodila sina? — Dinozanr "Corytho-saurus". — Lobanja dinozaura "Corythosaurusa". — Kristus ln irap-neli. — Jan Hus. — Kajzerjev grad v Prusijl. — Jan Hus na grmadi. — Voinja s psi v Alaski. — Prizor iz štrajka v Bayonne. — Žrtve *re-kucnjenega parnika Eastlanda. — Kako so vlekli utopljence lz fcastlanda. — Dolina bakrenih rudnikov v Bingham Canyonu, Utah. — Brezplačna vožnja za delom na farme. — Prizor z rusko avstrijskega bojliča. — Ruska carinja in carjevič, pokazujoča sledove bolezni. — Charlotte, blazna "mehiška cesarica". — Babilonska tablica s pravljico o prvem gTehu. — Dva francoska vojaka — in samo dve roki. — Slov. soc. klub v Clevelandu, O. — 81ov. soc. klub v Canonsburgu, Pa. — Slov. soc. klub v Dunlo, Pa. — Slov. soc. klub v Syganu, Pa. — Jugoslov. soc. skupina v Huntingtonu, Ark. — Slov. soc. klub v Frankinu, Kans. — Slov. soc. klub v Clintonu. Ind. — Slov. soc. klub v Dunkirku. Kans. — Slov. soc. klub v Jenny Lindu, Ark. — Slov. eoc. klub v Rock Sprlngsu, Wyo. — Slov. soc. klub v Superior, Wyo. — Slov. soc. klub v Kenoshl, Wis. — Frančiška Tratnik. — Josip Dernač. — Ernest Untermann. — Ralph Korngold. — May Wood Simons. — Chas. Ed. Russell. — Mm. E. Rodriguez. — John C. Kennedy. ! Skupaj 64 SLIK. ZEMLJEVIDNI OBRAZCI. Bojni pas v Belgiji ln Franciji. — Rusko nemško-avstrljski bojni pas. —- Avstrljsko-ltalijanski bojni pas. CENA 40 CENTOV s poštnino vred za vse kraje Zedlnjenih driav. Koledar Je letos pet centov dražji, ZATO PA IMA 48 STKANI VEČ. Noben slovenski delavec bi ne smel biti bre« te zanimive ln koristne knjige. Naročite ga ie danes. NaročUa sprejema PROLETAREC, 4008 W. SI. ST., CHICAGO, ILL. i\\\\\\\\\\\\\\\\V I >xxxxvxvxxxxvxxxxxxxxxxxxxxxxx^*xv«xv«Ä Zakon zoper tujce. V državi New York imajo zakon iz leta 1!WW., ki izključuje tujce od vseh javnih del. Kontrak-torjem, mestom in drugim faktorjem, ki imajo Nadzorstvo pri javnih zgradbah, konstrukcijah in lih sploh, nalaga, da nameščajo le ameriške državljane. Višje zvezno sodišče je v pondeljek izreklo, da je zakon ustaven. Odločba, katero je izdelal sodnik McKenna, pravi, da je smatrati poseganje v pravice mest, zaradi česar je bila tožba vložena, za lokalna vprašanja, s katerimi se zveznemu sodišču ni baviti. Država, ki mora paziti ua denar prebivalstva, i-ma pravico določati, kako in pod kakšnimi pogoji se naj izdaja javen denar. To velja za dela, ki jih oddaja država sama, pa tudi za tista, ki jih odjajalo mesta kot njene poslovne agenture. Postava tudi ne nasprotuje pogodbi z Italijo, ker se nanašajo pravice, ki so v njej zajamčene, le na varstvo oseb in imetja. Za državo New York je ta razsodba praktično manjšega pomena, ker je bil zakon medtem tako izpremenjen, da daje državljanom le prednost prd nedržavljani. Načeloma je pa važna za druge podobne slučaje in kot pravilo za zakonodaje, ki bi eventualno vpeljale enake alL podobne zakone in ki sedaj vedo, da jih višje zvezno sodišče ne smatra za protiustavne. Prvotni zakon v državi New York je bil sprejet na željo nekaterih ondotnih unij, ki so v pošte-vale, da delajo tuji delavci za mnogo nižje plače kakor ameriški, ki zaradi tega ne dofce dela pri javnih stavbah. Kar se nas tiče, se*ne bi nič posebno ogrevali za tak zakon, in sicer ravno v interesu delavskega gibanja ne. Z njim se ustvarjata dva razreda delavstva, seje nasprotje med domače in tuje, zadnji, kar jih ni dovolj zavednih, se pa pehajo v tabor, iz katrega dobivajo kapitalisti v času stavke tem lože akebe,čim bolj se povdarja podrejenost inozeineev. Prava politika unij bi bila ta, da bi organizirale tuje delavce prav tako kakor domače, ne pa da jih, kakor se godi v mnogih mnogih slučajih, naravnost odbijajo. Toda — zakon je bil sprejet, in sodišče pravi, da je ustaven. S tem je treba računati. Problem je dobil znaten praktičen pomen pri stavbi podcestne železnice v New Yorku. Tam so kontraktorji najeli večinoma italijanske delavce. Zastopniki nekaterih organizacij so se tedaj spomnili na zakon ter so'zahteval i, da se izvršuje. Nato so odgovarjali kontraktorji, da ne dobe domačih delavcev za taka dela. Ce bi bili hoteli govoriti resnico, bi bili morali reči, da jih ne dobe za take plače. Ali zakon je tako določal, morali so odpustiti tuje delavce, domačih za beraške mezde niso dobili, delo je zastajalo in prihajali so v velike stiske. Pomagali so si. Kontraktorji imajo v legisla-turi v Albany več prijateljev kakor delavske organizacije. Ni jim bilo torej posebno težko doseči, da je zakonodaja izpremenila zakon tako, da je nastavljanje tujih delavcev dovoljeno, če ni mogoče dobiti dovolj državljanov. Omenjenih kontraktorjev se torej sodnijski odlok ne tiče; po izpre men jene in zakonu lahko nastavljajo tuje delavce, in seveda jih iščejo taui. kjer zahtevajo najmanj. Toda odlok zveznega sodišča sedaj eksistira. Kjerkoli bo hotela kajtšna lcgislatura izključiti tuje delavce od javnih del, bo to lahko storila. Kaj pomeni to za tuje delavce, tudi za naše rojake! Če nočejo postati trajno delavci nižjega razreda, kar bi oškodovalo njih lastni položaj in delavsko gibanje sploli*, morajo na eni strani gledati, da postanejo ne le Člani unij, ampak da dobe tam tudi primeren vpliv, na drugi strani pa ne smejo zamuditi časa, ko morejo postati državljani. Odlok sodišča kaže, da je to sanje ne le politično, temveč tudi gospodarsko največje važnosti. Kavno po obsodbi ltueuza in njegovih tovarišev zaradi kršenja ameriške nevtralnosti se je vršila v New Yorku seja Nemškega Historičnega Društva. Navzoči so izvolili za častnega Člana bivšega ameriškega ravnatelja Ilamburg-ameri-ške družbe, tir. liuenza, katerega je zvezno sodišče olmodilo na poldrugoletno ječo. Ko je predsednik naznanil, da je Buenz izvoljen, so mu priredili navzoči navdušene ovacije. Razume se, da ima ta izvolitev pomen demonstracije zoper zvezno sodišče in zvezno vlado. Najbrže pa Zedinjenih držav zaradi tega ne bo bolela glava. Bilo bi žalostni». če Iti jih. ni, koliko je plačal ezpreaa, nakar mu stroike povrnemo. Koledarjev se je tiskalo le gotovo število, in kdor ga hoče dobiti, naj ga takoj naroči. Lansko leto bd jih bili lahko naj man je en tisoč več prodali, ako bi Jih bili imeli. Tajnikom soc. klubov, društev, zastopnikom in drugim priporočamo, da naj koledarje kolikor mogoče naročujejo skupno. Na ta način so koledarji cenejši za Vtaa, mnogo nepotrebnega dela pa prihanjenega za vse. Klubi, ki 10 ¿e naročili koledarje, plačali jih bodo pa pozneje, naj pri pošilja nju denarja izrecno povedo, da go koledarje že prejeli, ker drugače bi se znalo pripetiti, da bi jim iste ponovno poslali, za prve jih pa tirjali Najrajši vidimo, da se nam denar pošlje po "Money Order". Upamo, da bo koledar vsakemu všeč. Niti Angleži, ki imajo ogromno literaturo, ne prodajajo novo iziilih knjig1 za tako nizko ceno. Upmvniitvo. i LISTU V PODPORO. V lndiana|fblis so dognali, da so se glasovi volilcev kupovali po en "dime". Ve^fko mora biti prepričanje takih volilcev, če ga sami ne cenijo više kakor ua deset centov. A kakršni so volilci, taki so tudi njih zastopniki. Kdo naj išče pri njih kakšno prepričanje' • Milwaukee (Jold Mining Co. je šla v bankrot. Premoženja ima 17,711) dol., dolga pa 58,773 dol.. Delavec brez zavednosti je kakor vojak brez puške. »oos»e »s•ss»sot>•••<► < ► StranKp. i: ZAPISNIK SEJE EKSEKUTIVE J. S. Z. rdne 6. novembra 1915. Navzoči so Krpan, Godina, Kokoto-vich, Petrich, Bajskich, Suša, Hren, Dubravac, Šavs, Žikič, Mrgole in Po-lovina. — Od urednikov sta navzoča Kristan od Proletarca in Cvetkov od Radničke Straže. Predseduje Šavs. Zapisnik zadnje seje se prečita in sprejme. Prečita in na znanje se vzameta resignaciji Be-lamaricha kot člana eksekutive in Trstenjaka kot člana nadzornoga odbora. Prvemu ni mogoče prihajati na seje, drugi je pa odpotoval v Detroit, Mich. Klub št. 1 v Chicagi naznanja, da imenuje začasno sodr. Mrgoleta mesto odstopi vsega člana Aleša v ekseku- tivi. To se vzame na znanje, na seji konference pa se ima njegova izvolitev potrditi. Dalje se nalaga gl. tajniku, da sporoči tajniku konference, naj pride na dnevni red prih. konference tudi spo-polnitev izpraznjenih mest v eksekuti-vi in nadzornem odboru. Klub št. 102 v Buckley, Was., poroča, da je vsled slabih delovnih razmer klub primoran prenehati s poslovanjem. Se vzame na znanje. Tajnik kluba št. 28 v Roslyn,Wash., vprašuje, če more klub sprejeti za člana osebo, ki je že prej bil član, pa je ob priliki lokalnih volitev glasoval za nesocialističnega kandidata. — Nalaga se tajniku zveze, naj dobi od klu-bovnega tajnika poročilo, če je bil dotičnik tedaj, ko je glasoval za ne socialističnega kandidata, član kluba in če je imela takrat socialistična stranka tamkaj svojega kandidata. Zadeva se reši, ko pride odgovor. Prečita se list skandinavskega kluba v Rockford, 111., ki želi podporo za nameravan predlog, potom katerega naj bi se, če bi bil sprejet, vršila poganja za spojitev S. L. P. s S. P. List se vzame na znanje in zaključi, da se izdelajo glasovnice in pošljejo našim klubom,, da ta predlog pri skupni stranki podpro In opravomočljo, da pride na splošno glasovanje. Glavni tajnik poroča, da sta se v mesecu oktobru pridružila zvezi dva nova kluba in sicer eden v Rokville, O., drugi pa v Dorrisville, 111.' Članskih mark se je rar.pečalo 1«69, in sicer 1636 rednih in 33 izjemnih; poleg teh je bilo danih še 10 dualnih mark. Blagajniku za fond zvezne *» tiskarne je bilo odračunano $82.80. Od bivše organizacije št. 17 v Chicagi, je bilo odračunano $21.29. — Poročilo se vzame na znanje, poleg se pa še odobri $10, ki jih nakaže gl. tajnik za sešteval ni «troj, ki je imetek narodnih federacij. Ker v odsotnosti več nadzornikov pri zadnji reviziji zveznih knjig ni bilo mogoče pregledati knjige Rad. Straže, se sklene, da pregledata te knjige sodr. Mavrich in Kokotovich. Odbor, ki je imel nalogo izdelati za tajnika opravilnik, poroča da je opravilnik gotov. Po kratki reviziji se opravilnik z nekaterimi popravki sprejme. B. Žikič, zapisnikar. P. S. — V zadnjem zapisniku je bil pomotona izpuščen odbor od strani J. S. Z. za Jugosl. akademijo. Ti so Kristan, Petrich in Žikič. NAZNANILO. Clonton, lnd. Jugoslovanski soc. klub štv. 41 v Clinton, lnd., poživlja vse so-druge in somišljenike socializma, da se udeleže prihodnje klubove seje, na kateri s bode razpravljalo več važnih stvari. Na dnevnem redu je tudi volitev odbora za leto 1916. J. Musar, tajnik. Radley, Kans. Vsem sodrugom in sodružicam v Crawford County, države Kansas na znanje! Prihodnja skupna konferenca J. S. klubov v Crawford Co. se bo vršila dDe 10. decembra t. 1. v Franklin, Kans., v navadni dvorani ob 2. popoldan. Sodrugi in so-druginje, pridimo skupaj in posvetimo svoj prosti čas delu za našo boljšo bodočnost in za razvoj socializma. Misliti in vediti moramo, da pridemo skupaj le preprosti delavci in trpini, in zato je naša sveta dolžnost, da se shajamo in se skupno posvetujemo za odpravo današnje mezdne sužnosti in da gradimo temelj, na katerem nam bo zasijala boljša bodočnost, in na katerem bodo nam delavcem odpadli okovi kapitalističnega su-ženstva. Torej sodrugi in sodru-žice, bodimo vneti za socializem in z navdušenjem prihajajmo na naše seje in konference! Sodrugi, naprej za socializem! John (loršek, tajnik konference. NAZNANILO IN VABILO. Neffs, Ohio. Jugoslovanska socialistična kluba štev, 2. v (UcncoJ, O., in, št. 26 v Neffs, O., sta sporazumno sklenila povabiti vse Jugoslovanske socialistične klube v tem okrožju na SKUPNO SEJO, ki bo dne 2. januarja 1916. ob 11. dopoldne v DernoČevi dvorani v Neffs, Ohio. Na dnevnem redu j« predmet: Bodoče volitve in ustanovitev konferenčnega odbora. Sodrugi iz krajev Neffs, Glen-coe, Bcllaire, Bridgeport, Steuben-ville in Maynard so vabljeni, da pošljejo svoje zastopnike na sestanek. Vstop je vsakemu dovoljen. Sodrugi! Leta 1916 imamo nacionalne volitve. Že to nas mora napotiti, da zberemo svoje moči in privedemo svojo organizacijo do vrhunca, da dosežemo čim večji uspeh. S socialističnim pozdravom Ignac Žlemberger. TAJNIKOM SOC. KLUBOV, ZA STOPINKOM IN POSA MEZNIKOM. Meseca januarja bode minulo deset let, odkar je začel izhajati Proletarec. Uredniški odbor lista je sklenil, da v spomin desetletnice izide Proletarec v olepšam izdaji. Posebnih pismenih vabil za skupne in večja naročila ne bode-mo razposlali; pač pa naj vsakdo, kateri želi več iztisov te intere-santne številke, izreže kupon in pove, koliko številk naj mu pošljemo. Cene za to slavnostno izdajo, katera izide dne 4. januarja 1916, se vidijo na drugem prostoru lista. Vsa naročila mora imeti u-pravništvo v rokah najkasneje do 31. decembra. Na naročila, katera bi prišla pozneje, se ne bodemo mogli ozirati. Upravništyo Proletarca. TAJNIKOM, ZASTOPNIKOM IN POSAMEZNIKOM. Naš "Družinski Koledar" je izšel. Da ne bo nepotrebnega povpraševanja in pisarjenja, naj si vsakdo zapomni sledeče:— Koledar stane 40 centov, za kar ga naročnik dobi poštnine prosto. Kdor jih naroči več kot 10 skupaj, jih dobi od 10 do 25 po 38 centov; od 25 do 50 se dobe po 37 centov; kdor jih pa naroči več kakor 50, jih pa dobi po 35 centov komad. Manjša naročila pošljemo po parcelni pošti, večja pa po ex-pretu. Tudi letos bomo po enpre-iu tako pošiljali koledarje, kakor smo jih lansko leto, to je, da ne pla&ino takoj mi, pač pa tisti, ki jih je naročil. To je zaradi tega, ker expresna družba mnogo bolje pasi, da aa blago ne izgubi Naročnik naj nam potem nagna- J. Kosmač, West Newton, Pa 20e. — Thomas Pavlin, Roundup Mont. 65c. — Rodoljub Joe Hri bernik lic. Ptg. Vesela družba pr Julijani Doskoblar v Olencoe, O 20c Ptg. — Krank Karlin, Ronald Wash. 25c. — Anton Zalar $1.00 Anton Semee 50c., Anton Straži-sar 25c., And. Oaheršek 25c., Mi ehael Jug 25c., Pavel Krpan 50c. Joe Černilogar 25e., John G lavan 25c., Jernej Kranjec 25c., Joe Po dobiiik 25c., Joe Debelak li^c. Nick Tomšič 25c., Vsi v Milbutn W. Va. — Jerry Sturm, Oakley Wyo. 25e, — Anton Šulnr, Mul "Vry, Kans. Ji5c. — Čep pri Sineta ni 25c. — Skupaj $6.51. Zadnji iz kaz $569.30. Vsega do danes $575.81. ZASTOPNIKI PROLETARCA ARIZONA. Lowell lu okolica: William Krall, box 359«. ARKANSAS. Fort Smith — Jenny Lind: Frank Go rem- F .F. D. 3, Box 165. Huntington: Karol Petrič, box 204. COLORADO. Le ad vlile: Jo« Zak*ek, 310 W. 2nd 8t Pueblo: Charles Pogorele. 508 Moffat- St., Anton Oblak, 1235 Taylor ave in Jon. Hočevar. INDIANA. Clinton: Karol Poglodič, L. Box 92. Indianapolis: J. Bruder, 710 llolmes «t Kokomo: Louis ZakrajSek, 803 VV. Woodland Ave. KANSAS. Breezy Hill in okolico: W. M. 8mol oik. Columbus: Martin Jarečko, R. R. S box 60. Coron«' Blaž Mezori, box 162. Dunki; >4ttsburg: Thomas Wölk, R K. hox 172 Franklin—Girard: Fr. Wegel, box 88 Frontenac: John Bedene, box 154; Jos Umek, box 7. Mulberry: Anton Sular R. F. D. 1. Pittsburg: Andrej Pod lesni k R. R. 8 box 102; Jakob 8elak R. R. 8. Radley: John Gorlek, P. O. Stone City: Mike Fine, box 496. MICHIGAN. Detroit: F. C. Oglar, Joe Preimer in Thos. Petriè. MINNESOTA. Chlsholm: Math. Richter, box 308. Ely: John Teran, box 432; Fred. Wi der, box 34^ in Ignatz Praznik, box 542. Eveletb: Jaco» Ambroiií, 419 Pierce st. » New Duluth: Albert Hrast, 811—05th Ave. • MISSOURI. St. Louis: V. Cainkar, 2213 Gravois av. MONTANA. Bear Creek: Frank Danifek, P. O. Butte: Ig. Bozovirar, 2337 Walnut St. East Helena: 3TB. Mihelich, L. B. 200. Klein: M. Meznarich, box 127. Red Lodge: John Gerkman, box 44. Roundup In okolica: Frank Novak, box 136. i NEW YORK. Little Falls: Frank Gregorka, 2 East Casier Street. New York City: L. Markun, 129 E 29. 8t. OHIO. Cleveland: John Prostor, 5805 St. Clnir Ave., Anton Pozami i, 5M10 Prossa Ave., Math PetrovíW, 1090 E. 67. St., Andrej Bogataj, 0906 Ht. Clair nve., Edward Braniael, 6025 (lins* nve. in Louis Stegovee, 1107 E 61 St. Collinwood: Anton Kužnik, 452—158th St., (Justa v Kahn j, 446 K. 156th St., .los. Skupek, 1107 E. 61st St., in Joe KusMI, 4.19 E. 156th Ht. Bast Palestine: Jack Istenlch, 436 E. Martin St. Olrard: Frank Ban, box 365. Qlencoe: Naee Zlemberegr, L. Bo* 1. Lorain: Geo. PetkovAek, 1717 K. 29th Ht. 8truthers: John Rayer, box 540. Wooster: John Križmančtf, box 160. Toungitown: John Petriê, box 680 In M. Urbas, box 4SI. OREGON. Oregon City: Frank Sajovie, 131—18th St OKLAHOMA. Adamsoa: Jobo Zabavnik, bol 31. Red Oak: Jo« Kogej, box 3. PENNSYLVANIA. Potovalni zastopnik za c«lo Pa. Louis Hri«. Beadling : Mart. L«tinskl, box 93. Bessemer: Louie Hribar, P. O. BrouKbon: Jacob l)oi«ne, box 181. Canonsburg: John Koklich, box 276. Clarldg«: John Mlakar, box 6&, ia Fr. Zurnian, box 255. Conemaugh: Andrej Vidrieh, Anton Ga-brenjn, Frank Podboj in Frauk Pav-lovič, box 523. Darr ig h: Karol Slaviè, box 252. Dunlo: Frank Kauêiê, box 72. Fits Henry: Frank Indof. box 113. Forest City In Vandllng: Frank Hataie, box 685 in Anton Drasler, box 9. Garrett: Stephen ia Mrs. Zabric, R. F. D. box 63. Greensburg: Frank Matko, Key Stone Hotel. Hermlnle : M. žumer, box 351. Irwin: John Trčelj, U. F. Ü. 3, box 100. Johnstown: Math. Gabrenja, R. F. D. 1 box 120, in Jacob Koejan, 274 Luneu St. LIoydell: Anton Orbec, box 35. Manor: Fr. Demiar, box 253. Marlanna: Louis Mih«ve, box 25. Meadow Lands: Jos. Bizjak, box 253. Morgan: J. Kvartič, box 453. Pittsburgh: Blai. Novak, 6568 Rowaa Ave. Reading: John Pezdire, 343 River St Smlthton: Joseph Radisek, Central Hotel. louth Fork: Jakob Rupert, box 238, 8o. Fork W. Newton: Jos. Zorko, R. F. D. 3, box 50. Wlckhaven: Luka Kralj, box to8. WlUock: Jak. Miklauíié, L. Box 3 UTAH. Murray: Vine. Branlselj, box 1. Scofleld: John Bresovar, box 27. Wlnterquarters: John Reven, box 108. Blackhawk; Fr. Derganc. W. Virginia. Davis in okolica: Jos. Hkuk, box 348. rhomas: Frank Koejan, box 272. Mllburn in okolica: Anton Htraži&ar. WASHINGTON. Roslyn: John Zobec, box 19. WISCONSIN. Kenosha: Frank žerovee, 18 Howland Ave. Milwaukee: Ig. KuSljan, 229 — 1st ave. in John Kraine, 371 National Ave. West Allls: Frank Puncar. 477 — 53rd Avenue in Frank Bender, 471—53rd Ave. WYOMING. Rellince: Lovr. Uéeniínik, box 96. Rock Springs: Math Batich, box 427 in F. S. Tavcher, 674 Ahsay Ave. Sublet: Anton Blasich, box 75. iuperior: Lucas G rose r, box 341. ILLINOIS. -Aurora: John Blaschitz, R. F. D. 4, box 08. Chicago: Frank Aleft, Frank Zaje, 4008 W. 31 St., Mike Kastrun. 3022 Vsn Buren St. in Frank Barbič, 2243 W. 23 St. Cicero: Frank Mrgole, 5028 W. 25. PI ohnston City: John Slivnik, box 59H L>a Salle: Veneel Obid, 4 38 Berlin St in John Rogel, 427 Berlin St. Livingston: Frank Krek, P. O. Nokomis: John Mekinda, box 607. Sokomls in okolica: Frank Deželak, box 317. Za Oglesby: Tom. Kralj, La Salle, 111. iprlngfield: Frank Bregar, 1701 Peoria Road. . . Panama: Jos. Ferjan¿¡¿, box 10. itaunton: Anton Ausec, box 158 in Joe Mcstar, box 351. «Vaukegan—North Chicago: John Z» kovsek, 318 South Ave., in Paul Pek-lay, 220 Belwedere St. Witt: John Zupan¿i¿, box 34. VABILO. Conemaugh, Pa. Vsetn društvom, spadajočim v "Slovenski Izobraževalni Dom" se naznanja, da se vrši seja dne 19. decembra 1915. Na tej seji se bode volil izvrševalni odbor S. J. D. za leto 1916. (Mani vseh društev se opozarjajo, da se te seje sigurno udeleže, da ne bo potem nepotrebne kritike. Odbor S. J. D. (Advert.) POZOR! Išče se izurjen godbovodja. Slovenec ali Hrvat, kateri je zmožen podučevati godbo na pihala. Pojasnila daje: John Klun, box 587 Chisholm, Minn. (Adver. 5x) IŠČE SE lin umrlega Blaža Bernarda, in ricer zavoljo njegove zapuščine. Prosimo cenjene rojake sirom Amerike, da ako kdo ve zanj, naj nas obvesti, ali pa naj se sam oglasi na naslov: John Gornik, box 185 Maryville, 111. (2x adv.) Prijatelji, kaj nam boste poslali kot darilo za Božične in Novoletne praznike. Veste kaj bi mi naj raj še imeli? Vsak star naročnik naj nam pridobi vsaj ene-»a novega naročnika! Brezuspešno podjetje. Pri vse mkar podjamemo, moremo imti gotov namen sicer je to podjetje brezuspešno. To je posebno resnično pri zdravljenju kake bolezni. Vedeti moramo, zakaj rabimo gotovo zdravilo in ne drugo; mi Vnoramo vedeti, kakov učinek pričakujemo. Dobrodelni učinek nekaterih zdravil je obče znan, kot od Trinerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina v bolezni prebavnih organov, pil bolečinah in krčih v želodcu ali čreviii, posebno pri zapeki in njenih komplikacijah. Dobro je tudi pri nervoznosti, pomanjkanju krvi, bledici, telesni slabosti. Ako bi imeli katero teh bolezni, zaue-site se na Triuerjevo ameriško zdravilno grenko fino in ne iščite drugih zdravil. V lekarnah. Cena $1.00. Joseph Triner, izdelovalec, 1333—1339 So. Ashland ave., Chieago, 111. • Trinerjev linimeut je eno naj-jačjih sredstev za drgnenje telesa v slučaju bolečin, revmatičnega ali neuralgičuega izvora, posebno ako so omejene za posamezni sklep ali mišico. Imejte ga v hiši. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in dOe. Moderno urejena gostilna VILLAGE INN s prostranim vrtom za izlete MARTIN POTOKAR, Ogden Ave., blizo cestno železniške postaje, Lyons, 111. Telefonska štev.: 224 m. Dr. Richters Pain Expeller ta revmatične bolečine, za bolečine otrpnelostl sklopov ln m lile. Pravi se dobi 1« t zavitku, kot vam kaže ta slika. Ne vzemite ga, ako nima na zavitku nafte tržne znamke s Sidro. 25 in 50 centov v vseh lekarnah, pa naročite si naravnost od F. Ad. Richter t Gl. 74 80 Washington Street, New York. N. Y. CARL STROVER Attorney at Law Zastopa ia vsik sodiščih. specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. St. sobe 1009 133 VV. WASHINGTON STREET CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989 Dr. W. C. Ohlendoif, M. D- Zdravnik sa notranje bo letal ln raaocelnlk. .adravaiftka preiskava brezplačna—pla teti je le sdravUa 1924 Blue Islaai ave., Cklcago. Ureduje od 1 do S p* ^el.; od 7 de 9 sveder, is ven Ckieafe ti veti belaiki naj pitejo sloveaake. «J. A. FISCHER Buffet Lan aa raspoiago vsakovrstno five, vine, saedke, Ltd. Izvrètoi pronor sa okrepčUo- w. asta bi, chicago, n. Tal. Law »dal« 17S1 PHONE; CANAL Ml« POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON s modernim keglf &čen Bivši Martin Potoka r plače Svete pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko cemo. — Postrežba točna in iz-borna. — Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporočata JAZBEC & OMAHEN 1626 S. Kacine Ave., Chieago, lil Socialistične slike in karti. "Piramida kapitalizma", • slovenskim, hrvatskim in angleikiai napisom. "Drevo vsega hudega" a slovenskim napisom. "Zadnji štrajk" s hrvatski» napisom. "Piohibition Dope" s angleškim napisom. Cene sliksm so 1 komad 16e; 1 tu ca t $1; 100 komadov $7.00. Cene kartam: 1 komad 2c! 1 tucat 15c, 100 komadov 70e. Poštnino plačamo mi za vsa kraje sveta. INTERNATIONAL PUB. 00. 1311 E. 6th St, Cleveland, Ohio. MODERNA K NI GO VEZNICA. Okusno, hitro in trpežno delo za privatnike in društva. Spreja mamo naročila tudi .ifven mesta. Imamo moderne stroje. Nizka cene in poštena postrežba. BRATJE HOLAN, 1633 Bine Ialand A v*, (Adver.) Ohievft & P II ü Ii K T A K K I DOPIS. Kokomo, Ind. .Nisem še čital dopisa i/ te naše naselbine v Proletareu. Ne ven», kaj je vzrok, da ne tukaj tako inalo zanimanju za delavsko stran ko. Oe prav je malo nas Slovencev tukaj, vendar hodi nekaj listov v Kokomo. Zakaj hi pa druge liste in kapitaliste podpirali, zakaj hi svojega odstranili t Prvi je P roleta ree, potein drugi, ako ga hode imeti. Pa jaz sem mišljenja, da Proletaree dovolj pouči; ako ga borno brali, se Im»iiio tudi dosti naučili is njega. V tem listu se človek bolj izobrazi, kot pa v Clev. Ameriki; v št. JMi. je pisal ta list nekje iz W. Va., »I. Zad, poročal je o delavskih razmerah in se je pohvalil, da niso poti ničlo; plača je primerna, največja plača je $'¿.15, 2.10, 1.75 in 1.60. Torej plača je "primerna"; delati se mora za žive in mrtve *a to dobro plačo $1.60 in tako dalje. Kaj si misli tak človek t Nemara ui večje plače na svetu? Pa ni zamere, ko take liste bere, ki nič nepišejo t» delavstvu; da bi bral Proletarca, potem bi bil druzega mišljenja, kajti ta list ti odpre oči, da spoznaš, kaj je kapitalizem. Dragi rojak, gotovo je kak zastopnik ali naročnik Proletarca blizu tebe, da se naričiš .Ako boš bral, se boš tudi naučil, kake ogromne dobičke ima kapitalizem od vas. Vi dobite le majhen procent od vaših žuljev. Rojaki, tu je zgled, kakšno plače imamo. Plača $1.60 v strojarni; pa greš v prodajalno kupit košček podplatov, boš pa drago plačal. Zatorej rojaki rn rojakinje, pojdimo iz teme na svetlo; prižgimo luč. Tukaj nimamo socialističnega kluba, ustanovimo ga, da se kaj poučimo o delavstvu; nam je tteba pouka in združenja. Delavci skup, potem smo močni dovolj, da kapitalistični sistem pomandramo. Kateri rojak nima še delavskega lista Proletaca, naj si ga naroči; lahko bi bilo sram delavca biti brez svojega lista v hiši. S proletarskim pozdravom L. Z. ZAVEZNIK PRUSIJE. Nebeški bog je militarist; in si cer je zaveznik Prusije. To je vnovič povedal feldmaršal Macken-sen, kateremu za te m n ju je doslej le še stari Hindenhufg slavo. Pred kratkim je dobil od okrajne sinode v llohensalza brzojaven po zdrav, na katerega je odgovoril: "Danes pred enim letom sem se pripravljal v Censtohovi. da pre peljem podrejeno mi armado > llohensalza. Odtedaj ni dovedel veliki zaveznik prusovstva. naš gospod Bog. le to podjetje, do za željenega cilja; tudi nadalje je bil vidno z menoj v Galiciji, ob Bugu in sedaj ob Donavi. Wlo clavvek. Gorlice in Belgrad označujejo začetek operacij, pred ka terimi je velik cilj in katerih u-speh ga je v prvih dveh slučajih še presegel in ki doseže z božjo pomočjo tudi zadnji cilj, da premagam s podrejenimi mi četami tudi najtežjo nalogo. Njim gre poleg Boga čast in hvala. V za upanju'v tako pomoč se ne ustraši voditelj niti najdrznejših sklepov." Ce je nebeški Bog zaveznik Prusije, ni lepo od njega, da ni napovedal vojne ententi. Tako ima ta sovražnika, pa ga še ne pozna in še vedno moli, naj ji pomaga. MESTO V PLAMENIH šle vsaj za prvo silo pod streho, 'onoči je šest stotnij stražilo raz valine iti zoper plenit ve je -bila razglašena nagla sodba. Nekega zamorca so liučali, ker so ga prijeli, kt> je kradel. Mirovni apostel Ford. Oklahoma City Trades and La »or Council naznanja, da gradi lenry Ford v ondotnem mestu novo poslopje za 350.000 dolarjev, njegova kontraktoriea, llodgins Construction Co. iz St. Paul, Minil., pa hoče pri tem delu uvesti načela "odprte delavnice". Tesarji so šli zaradi tega v stavko in prosijo za podporo drugih organizacij. To je tisti veliki Ford, ki nosi mir v Kvropo. Vilček se je vdal. Nemška atašeja kapitan Boy-Kd in stotnik von Papen se poslav-jata. Nhnška vlada ne zahteva več od ameriške, da ji mora natančno naznaniti, zakaj sta se ji zamerila gospoda, ampak se zadovoljuje z razlogom, da sta prišla v dotiko z ljudmi, ki so kršili ameriške zakone. Kajzer je ukazal, naj se vrneta v fatcrland. Tako je tudi ta zadeva rešena, kakor je že-ela Amerika, in še enkrat se je pokazalo, da ni treba za vsako zmago prelivati krvi. Socialistična volitev priznana. V Oklahoma City je bil socialist Mark Reader izvoljen za šerifa za McCain county. Proti njegovi izvolitvi je bil vložen ugovor; višje Iržavno sodišče v Oklahomi je pa izreklo, da je bila njegova volitev pravilna. Nasprotnikom je ostal dolg nos. Fordova ladja. Henry Ford se je s svojo mirovno ekspedieijo odpeljal v Kvropo na ladji "Oskar II." To je tista ladja. ki je pri peljala svoj čas " glasov it eg«"' profesorja dr. Cooka, odkrivale« neodkritega severnega tečaja nazaj v Ameriko. Kakor da je ta ladja zgrajena za same bllif-farje . . . Bilo bi res vredno vprašati, kaj prinaša takim profesorjem njih visoka plača. Modrosti pač ne. Miroljubni Wilson. Dne 10. t. m. je bil predsednik Wilson v mestu Columbus, Ohio, in je tam govoril v trgovski zbornici. Dejal je. če si bodo znale Ze-diujenc države ohraniti hladno kri, da bodo imele velik vpliv, kadar se bo zopet urejevalo mirno življenje sveta. Trgovstvo je pozival, da naj mobilizira pomožne vire naroda, ki so važno sredstvo deželne obrambe. Naglašal je, da imajo Zedinjene države mirovno nalogo na svetu. Novo razstreliv*,. Danski inženir Nilsen je izumil novo razstreljivo "aerolit", ki strahovito učinkuje, pri tem pa je jako po ceni in na transportu popolnoma varno. Razstrelivo se sedaj izdeluje za dansko vojno u-pravo. Rusko-ameriška trgovina. Cez Dansko poročajo iz IVtro-grada: Zveza za pospeševanje ru-sko-mneriških odnošajev je imela pred kratkim svoje prvo sejo. Poslanec Miljukov je predaval ter rekel, da je izvršila Amerika doslej za Rusijo za poldrugo miljar-do ruhljev vojnih dobav in da ima izvršiti še dobave za 4 rn pol ini-ljarde. Posebna misija za preskrbo kuriva je imela poti predsedstvom trgovskega ministra sejo. Ministrov predlog, da naj se trgovina s premogom monopolizira, je bil sprejet. Ministrstvo je dalo takoj na razpolago 10 miljo-nov ruhljev za odkup lastninskih pravic posestnikov premogovnikov. Dume ne bo. Car Nikolaj je zopet otlgodil o-tvoritev dume in državnega sveta. Baje še nista proračunski komisiji obeli zborov dovršiti priprav za proračun. Kakor da ne bi imela duma razun proračuna prav nobenega dela! Reakcij« je zoj>et na površju v Rusiji. Rusiji. slopij v mestu nezdravih. Odprtine za ventilacijo so tik pri tleh, igrališča so pokrita s steklenimi drobci, črepinjami, kosci opek.1, smet jem i. t. d., stene iu stropi no umazani, v šolskih barakah je pokvarjen zrak, vodovodi za pitno votlo niso stalno odprti, v prenapolnjenih prostorih ni dovolj sedežev, vlažnost zraka ni regulirana. V mnogih šolah so igrališča povsem nezadostna. Izmed vseh šol jih ima le 29 dobra igrališča, v 49 se pa napravijo nova. Pa ljudje še pravijo, tla se v javnih napravah v Ameriki ne varčuje! Pripovedano izseljevanje. Angleška vlada je odredil« vse potrebno, da prepreči izseljevanje mladih, v vojaški starosti stoječih ljudi, ki so se v zadnjem času na ta način skušali odtegniti preteči vojaški službi. Nek« odredba vlade predpisuje, da morajo napraviti vsi mladi ljudje, stari nad 19 let, prošnjo na zunanji urud. predno se smejo izseliti. Ce jim zunanji urad tie d« potrebnega potnega lista, se ne smejo izseliti ter so za to odgovorni uradniki, katerim je podrejena inšpekcij« izseljevanja v pristaniščih. Janes F. Steptna, prodsodnik. Christian R. Walleck. I. podpreds. Lmanuel Berauek, II. podpreds. Adolf J. krasa, blagajnik. V MIRNEM ÔASU. Krasna slika naravnega bogastva in napredka v mirnem času, pregled svetovne trgovine na suhem in na vodi, zemeljskih produktov in veselo življenje je naslikano na Trinerjevem Koledarju za leto 1916. Ako želite dobiti enega, tedaj pošljite lOc na Mr. Jos. Triner, 1333 1339 S Ashland Ave. ChVicago, 111. (Advertisemcnt.) Imeniten profesor. .1. Lavvrencc je profesor nacionalne ekonomije na ehicaškem vseučilišču. Te dni je predaval o "kapitalizmu iu socialnem nepo-koju" ter je obdaril svoje poslušalce med drugim s sledečo modrostjo : "Zvišane plače niso prinesle delavskim razredom ne boljšeg« načina življenja, ne boljše vzgoje za njih otroke, niti jih niso vzgojile z« varčnost. Višje mezde pomenijo z« te r«zrede le več otrok. Namesto da bi se delavcem zviš«vale mezde, naj bi se rajši učili, da bi kaj prihranili od tega, kar dobivajo sedaj." Japonsko je na straži. •laponsk« vlad« je poslala več bojnih .ladij v Sangaj, kjer je revolucionarno gilmnje proti obnovitvi monarhije. Baje hoče japonska vlada ščititi interese svojih državljanov na Kitajskem. Kadar hoče japonska vlada kaj ščititi na Kitajskem, je stvar vedno sumljiva. Ena najboljših socialističnih revi i v angleškem jeziku v Ameri ki je: 4 INTERNATIONAL 80 CIALIST REVIEW." — Izhajt mesečno in stane $1.00 na leto. — Naslov: Int. Soc Review, 341 K Ohio St., Chicago, HI. LOUIS RABSEL moderno urejen aalun 14 411 8MIQ ME., KEIOSM, Vis Telefon 1199 Nezdrave šole. Zdravstveni komisar tir. John Will Robertson v Chicago je poslal šolski superintendentki Kili Flagg Young pismo, v katerem se pritožuje, da je čez sto šolskih po- M. A. Weisskopf, M. D. Izkušen zdravnik L rad nje od 12 A. M. —S P. M. in od 8—10 P. M. V sred« in m» deljo veéer neu rad nje l«l. Canal 476 IVI 1801 8o. Ashland ars. residence: Ijawndale 899t Mesto Ilopewell blizu Peters-burga, Va., katero je ustanovila Du Pont Powder Co. in ki je štelo okrog 25,000 prebivalcev, je ogenj skoro popolnoma uničil. Požar je nastal v neki restavraciji ob ,2 popoldne in šele ob 9. zvečer se je posrečilo združenim požarnim hrambam iz vse okolice premagati besneči ogenj. Trgovski del hitro se razvijajočega mesta je ves uničen ; plamen je igraje požiral lesene stavbe, katerih je zgorelo o-krog 300, in na reševanje imetja ii' bilo v tem kraju niti misliti. Sreča je še, tla se ogenj ni dotaknil tovarne za razstrelivo, ki je takoj za mestom; če bi bil posebej tja, bi bil lahko povzročil strašno katastrofo. ftkodo cenijo n« tri miljone dolarjev. Več sto družin je ostalo brez pristrešja in so jih zvečer spravili v Richmond, Petcrsburg in druga bližnja mesta, da so pri Ravaalellskl odbtr Mu ht«l Zimmer. naMaàà (¿manuni Hmrmnmk Dr Antun Htankiai AU! DavU John Kurlk A. V. CMniw Jahn c. Kraaa Jamaa t. Stepi C. K. WaJUck ¡M ^ k / AMERICAN STATE BANK 1825-27 Blue Island Avenue, blizo 18-ste ulice, CHICAGO, ILL. Glavnica in prebitek .. . $500,000.00 inPRTfl- Pondeljek in v četrtek do 8J zvečer, lUrniUa vse druge dneve pa do 54 popoldan. $1.55 100......... .........$15.45 3.10 200 ...... ......... 30.90 4.65 ......... 46.35 7.75 500 ....... ......... 77.25 10.80 1 1000 ......... ........ 154.00 10................. 20 ................. 30................. 50................. 70................. Pošiljamo denar v stari kraj in jamčimo, da se pošteno izplača ali pa Vam vrne. Direktna zveza s Prvo Hrvatsko hranilnico in posojilnico v Zagrebu in njenimi podružnicami. Pošiljamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo, Rusijo, Angleško in Francosko. Govorimo vse slovanske jezike. Največja slovanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna = S14S-SS Blue Islond Avenue, Chtcsgo, II». Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, CeSkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. -> "PR0LETAREC" se tiska v naši tiskarni »»#•»•»♦• M»M»»eses»»e»Meee»ee»eeesese»eeeeeeeoooo. L^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka . F. KERŽE CO., 2711 South Mlllard Avenue. CH1CAGO, ILL. Cenike prejmete zastonj. Vse delo garantirano. ; MtMMMMMMM